Po skupščinskih volitvah V kamniški občini najboljša udeležba na Gorenjskem Volitve so za nami. Kaj lahko rečemo o rezultatih reč-mesečne družbene aktivnosti? Vsekakor lahko ugotovimo, da so občani in volivci naše občine tako v sredo kot v nedeljo polno odgovornostjo In polnoštevilno opravili svojo samoupravno dolžnost. Na splošnih volitvah v nedeljo 13. aprila Jc na 44 volišč prihitelo 12967 volivcev ali 91.2 % vseh volivcev v občini. Kljub dežju In snegu je na mnogih voliščih (Hm ievka. Rudnik itd.) večina volivcev volila že dopoldne. Tudi kmetje — kooperanti so se odrezali, saj jih je volilo odbornike v zbor delovnih skupnosti 1037 ali 89.8 "/<>. V tem pogledu so bili boljši od obrtnikov in gostilničarjev, ki so letos prvič volili svojega samostojnega odbornika v tem zboru, vendar jih je v sredo prišlo na volišča le 53 %. Verjetno gre precejšen delež odsotnosti pripisati temu, da so imeli le dvoje volišč in da so volili na delovni dan. Najboljša udeležba jc bila na voliščih v Tuhinjski dolini, kjer so na večini volišč glasovali prek 95% (Hruševka, Zg. Tuhinj, Loke, Lascno, Cešnjice, Mali hrib itd.). Tudi dolina Bistrice ni dosti zaostajala. Vsa volišča so bila zelo lepo okrašena, v Kamniku je pri okrasitvi sodelovala tudi mladina z gimnazije. Tudi služba poročanja je kljub slabemu vremenu dobro delovala. Prizadevni kamniški radioamaterji so imeli ves dan zvezo z voliščem na Vranji peči. Kandidati so dobili naslednje število glasov: Zvezni zbor zvezne skupščine: Brecelj dr. Marjan 11736 glasov ali 90.7%. izvoljen je bil Brecelj dr. Marjan Republiški zbor skupščine SRS: Svetel j Franc 8284 glasov ali 63.8% Steh Jože 3580 glasov ali 27.6 % izvoljen je bil Svetelj Franc Občinski zbor občinske skupščine: (za 28 odbornikih mest jc kandidiralo 67 kandidatov). 1. v volilni enoti Motnik sta bila kandidata: Zele/.nik Mirko, Spitalič 19 165 glasov Orehovec Ivan, Zg. Motnik 3 267 glasov. Neveljavnih glasov je bilo 9. Za odbornika je bil izvoljen Orehovec Ivan. 2. v volilni enoti Tuhinj sta bila kandidata: Koneiija Jože, Zg. Tuhinj 8 337 glasov Pcstotnik Vinccnc, Stara Scla 10 186 glasov. Neveljavnih glasov jc bilo 18. Za odbornika jc bil izvoljen Koneiija Jože. 3. v volilni enoti Šmartno so bili kandidati: Dacar Vinko, Vel. Rakitovec 6 121 glasov Matjan Mija, Šmartno 27 154 glasov Hribar Franc, Buč 2>, a 212 glasov. Neveljavnih glasov je bilo 15. Za odbornika je bil izvoljen Hribar Franc. 4. v volilni enoti Srednja vas sta bila kandidata: 394 glasov 132 glasov. 31. Zebaljec Rafael, Podhruška 8 Trebušak Alojz, Zubejevo 1 Neveljavnih glasov je bilo Za odbornika je bil izvoljen Zebaljec Rafael. s. v volilni enoti Nevlje sta bila kandidata: Pančur Jurij, Porcber 10 308 Kladnik Franc, Nevlje 28 247 Neveljavnih glasov jc bilo 33. Za odbornika jc bil izvoljen Pančur Jurij. 6. v volilni enoti Mekinje I. sta bila kandidata : Tratnik Vili, Kamnik, Cankarjeva 33 199 Podbevšek, Kamnik, Neveljska 23 250 Neveljavnih glasov je bilo 13. Za odbornika je bil izvoljen Podbevšek Mirko. 7. v volilni enoti Mekinje II. so bili kandidati Koneiija Cveto, Jeranovo 7 Burja Anton, Zduša n. h. Lukan Leopold, Zduša 4 Neveljavnih glasov je bilo Za odbornika je bil izvoljen Koneiija Cveto. 8. v volilni enoti Godlc sta bila kandidata: Gerbic Janez, Kršič 1 Držanič Edi, Codie 62 Neveljavnih glasov jc bilo Za odbornika jc bil izvoljen Gerbic Janez. 9. v volilni enoti Črna so bili kandidati: Žagar Adolf, Črna 4 Romšak Tine, Krivčevo 2 Kladnik Anton, /■>,■ > 9 Vidmar Franc, Smrečje 4 Neveljavnih glasov jc bilo Za odbornika je bil izvoljen Žagar Adolf. 207 92 24 15. 196 171 6. 245 75 105 55 35. glasov glasov. glasov glasov. glasov glasov glasov. glasov glasov. glasov glasov glasov glasov. 01 1 10. v volilni enoti Stahovica sta bila kandida Prelestnik Florjan, Stahovica 4 Pančur Franc, Bistričica 15 Neveljavnih glasov je bilo Za odbornika je bil izvoljen Pančur Franc. 11. v volilni enoti Stranje sta bila kandidata: Pernc Edo, Sp. Stranje 18 Krmavner Srečo, Zagorica 5/a Neveljavnih glasov je bilo Za odbornika je bil izvoljen Perne Edo. 12. v volilni enoti Tunjice so bili kandidati: Štele Peter, Tunj. Mbka 9 Lanišck Ciril, Lani.še 10 Vrhovnlk Franc, Tunjice 22/a Neveljavnih glasov je bilo Za odbornika jc bil izvoljen Stcle Peter. 13. v volilni enoti Gmajniea so bili kandidati Biemšak Lojze, Gmajniea 11 Pcterlin Peter, Podboršt 1 Kepic Jože, Mlaka 41 Neveljavnih glasov je bilo Za odbornika jc bil izvoljen Kepic Jože. 14. v volilni enoti Nasovče so bili kandidati: Lah Jože, Klanec 3 Ocepek Janez, Nasovče 25 Sodnik Slavko, Klanec 15 Neveljavnih glasov jc bilo Za odbornika jc bil izvoljen Lah Jože. 15. v volilni enoti Komenda—Križ sta bila kai Hribar Viktor, Križ 37 Hace Mirko, Komenda 12/c Neveljavnih gilasov jc bilo Za odbornika je bil izvoljen Hribar Viktor. 16. v volilni enoti Moste so bili kandidati: Avguštin Miha, Suhadolc 5 Cibašek Anton, Moste 37 Stimac Ivan, Moste 35 Neveljavnih glasov je bilo Za odbornika je bil izvoljen Avguštin Miha. 17. v volilni enoti Podgorje so bili kandidati: Baloh Ludvik, Podgorje 31 Bergant Avgust, Podgorje 38 Skraba Milan, Podgorje 120 Neveljavnih glasov je bilo Za odbornika je bil izvoljen Bergant Avgust. (Nadaljevanje na naslednji strani) ta: 214 glasov 295 glasov. 24. 346 glasov 134 glasov. 23. 19(1 glasov 53 glasov 39 glasov. 9. 57 glasov 130 glasov 200 glasov. 18. 123 glasov 73 glasov 47 glasov. 19. ididala: 243 glasov 179 glasov. 34. 244 glasov 224 glasov 48 glasov. 26. 47 glasov 168 glasov 125 glasov. 31. GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK LETO Vlili'/' — »t. 4 APRIL - CENA »8*1 Prva seja nove občinske skupščine Vinko Gobec predsednik — skupščine V sredo so se prvič sestali novoizvoljeni odborniki občinske skupščine občine Kamnik. Od 56 odbornikov sta bila odsotna le 2, ki sta na službenem potovanju v inozemstvu. Skupščina Je upoštevala predlog kandidacijskih konferenc in zborov volivcev ter za svojega predsednika ponovno izvolila Vinka Gobca. Za predsednika občin ske skupščine je bil izvoljen Kazimir Keržlč, direktor podjetja »Kamnik«. Predsednik občinskega zbora je Mara Lukanc, upravnica podružnice Komunal, zavoda za socialno zavarovanje, predsednik zbora delovnih skupnosti pa je Iztok Jurančlč, direktor Živilske industrije Kamnik. V počastitev 50 letnice KPJ, Skoja in sindikatov so preteklo sredo v odprli stalno razstavo NOB na Kamniškem kamniškem muzeju V kamniški občini najboljša udeležba na Gorenjskem 18 (Nadaljevanje s prejšnje strani) v volilni enoti Smarca so bili kandidati: 170 glasov 127 glasov 111 glasov. 52. Osolnik Lado, Smarca 22/a Vavpctič Karel, Smarca 110 Cevc Lovro, Smarca 51 Neveljavnih glasov je bilo Za odbornika je bil izvoljen Osolnik Lado. 19. v volilni enoti Volčji potok — Palovče sta bila kandidata: Kladnik Albin, Volčji potok 34 Osolnik Ivan, Vol. La.šna 4 Neveljavnih glasov je bilo Za odbornika je bil izvoljen Kladnik Albin. 20. v volilni enoti Duplica so bili kandidati: Razdevšck Milan, Duplica n. h. Bavčar Boris, Kamnik, Prvomajska 4 [1 Kotnik Mavric, Duplica 32 e Topolovec Danilo, Duplica i2t a Janša Franc, Bakovnik 5/a Neveljavnih glasov je bilo Za odbornika je bil izvoljen Bavčar Boris. 21. v volilni enoti Kamnik — Perovo jc bil Lemič Zvone, Kamnik. Kovinarska 30 Neveljavnih glasov je bilo Z odbornika je bil izvoljen Lemič Zvone. 22. v volilni enoti Kamnik — Zaprice I. sta bili kandida-tinji: Lukanc Mara, Kamnik, Ljubljanska 3 a Baloh Ivica, Kamnik, Kranjska 4/b Neveljavnih glasov jc bilo Za odbornika je bila izvoljena Lukanc Mara. bil kandidat: 788 glasov 122. 202 glasov 159 glasov. 13. 170 glasov 287 glasov 87 glasov 87 glasov 37 glasov. 22. kandidat: 477 glasov. 11. 246 glasov 235 glasov. 31. Zadnja seja občinske skupščine Kamnik Za zaključek — urbanistični načrt 23. v volilni enoti Kamnik — Zaprice II je Gobec Vinko, Kamnik, Medvedova 23 Neveljavnih glasov je bilo Za odbornika je bil izvoljen Gobec Vinko. 24. v volilni enoti Kamnik — šutna sta bili kandidatinji: Ocepek Marija, Kamnik, Kidričeva 54 166 glasov Aparnik Marinka, Kamnik, Kidričeva 13 116 glasov. Neveljavnih glasov je bilo 29. Za odbornika je bila izvoljena Ocepek Marija. 25. v volilni enoti Kamnik — Novi trg sta bila kandidata: Dolenc Franc, Kamnik, Maistrova 14 112 glasov Benkovič Karel, Kamnik, Novi trg 41 227 glasov. Neveljavnih glasov je bilo 12. Za odbornika jc bil izvoljen Benkovič Karel. 26. v volilni enoti Kamnik — Titov trg sta bila kandidata: Sitar Beno, Kamnik, Japljcva 6 173 glasov Polak Alenka, Kamnik, Trg svobode 5 116 glasov. Neveljavnih glasov je bilo 15. Za odbornika je bil izvoljen Sitar Beno. 27. v volilni enoti Kamnik — Graben sta bila kandidata: Keržič Kazimir, Kamnik, Medvedova 5/a 337 glasov Drčar Mala, Kamnik, Medvedova 5 109 glasov. Neveljavnih glasov je bilo 25. Za odbornika je bil izvoljen Keržič Kazimir. 28. v volilni enoti Kamnik — Levstikova, Košiše In Žale Sta bila kandidata: Mihelič Nande, Kamnik, Pot na Poljane 9 167 glasov Zore Franc, Kamnik, Levstikova 12 205 glasov. Neveljavnih glasov je bilo ' 18. Za odbornika je bil izvoljen Zore Franc. Poslanci zborov delovnih skupnosti republiške skupščine V sredo 23. aprila jc nova občinska skupščina skupno z delegati iz delovnih organizacij izvolila poslance zborov delovnih skupnosti republiške skupščine. Od 82 članov volilnega telesa je bilo navzočih 79. Za poslance posameznih zborov so bili izvoljeni naslednji kandidati (zapisani so z velikimi črkami): Gospodarski zbor: SIMSIC STANE 64 glasov CERKVENIK DANILO 33 glasov Drobnič Franc 26 glasov Ribaš ing. Slavko 25 glasov Prosvetno kulturni zbor: DOBNIKAR VINKO 50 glasov Cebulj ing. Albert 29 glasov Socialno zdravstveni zbor: VODE FERDINAND 77 glasov Kamniška občinska skupščina je na svoji zadnji seji v sedanjem mandatnem obdobju sprejela tudi urbanistični program občine za na-daljnih trideset let. Osnovne značilnosti tega daljnoročnega dokumenta so v tem, da strogo loči področja, namenjena za gradnjo stanovanj od Industrijskih in zaščitenih področij. Program tudi predvideva, da se bo število prebivalstva v kamniški občini leta 1995 povečalo od sedanjih 21.652 na okoli 30.000. Perspektivni razvoj gospodarstva, izgradnja komunalnih naprav in urejanje stavbnih zemljišč bodo pogojevali koncentracijo prebivalstva predvsem v samem mestu Kamniku in na območju Most, Komende in Suhadol. Samo mesto Kamnik bo leta 1995 imelo okoli 21.000 prebivalcev, v območju naselij Most, Komenda, Suhadol in Gmajniea pa se bo sedanje število 2170 prebivalcev povečalo na okoli 3000. Kot rečeno, sprejeti urbanistični program kamniške občine za prihodnjih trideset let določa tudi namembnost zemljišč. Tako bodo lahko v prihodnje gradili individualne hiše na območju Smarce, Duplice, Bakovnika, Spodnjega Perovega, Novega trga in Zgornjega Perovega. Podgorja, Jeranovega, Mekinj, Vrh-polja in turističnega območja Velike Planine. Za industrijsko območje pa je določen prostor med cesto Kamnik—Mengeš in Kamniško Bistrico. Območje Kamniških Alp (Velika in Mala planina, Goj-ška planina, Menina planina), Volčjega poloka in Starega gradu pa je nedavno sprejeti urbanistični program kamniške občine proglasil za zavarovana območja, katera lahko občani uporabljajo za rekreacijo. Kamniška občinska skupščina je poleg urabnističnega programa sprejela tudi poseben odlok, ki točno določa, za katera gradbena dela je potrebno gradbeno in lokacijsko dovoljenje. Tako za gradbena dela vzdrževalnega značaja — obnova streh, dimnikov, zamenjava oken in vrat, obnova vseh vrst napeljav — ni potrebno ne lokacijsko ne gradbeno dovoljenje, temveč mora investitor le obvestiti pristojni občinski upravni organ. Omenjeni odlok je tudi ločil rekonstruk- cijo od novogradnje in določa, da je za nove gradnje pomožnih objektov, adaptacije in rekonstrukcije ter izvedbo del manjšega komunalnega značaja potrebno samo gradbeno dovoljenje. S tem, da je odlok ločil posamezne gradbene dejavnosti, bo občanom pa tudi delovnim organizacijam v precejšnjo pomoč. Občani bodo namreč ob odločitvi za neko gradnjo ali pa samo popravilo ob preučitvi odloka takoj vedeli, ali potrebujejo samo lokacijsko dovoljenje ali samo gradbeno dovoljenje ali pa oboje. Po poti koroških partizanov in po slovenskih domačijah Pod gornjim naslovom organizira Turist - Ljubljana transport v sodelovanju z organizacijami Zveze borcev letošnjo pomlad več izletov po Koroški. Izleti bodo trajali po tri dni. Udeleženci bodo obiskali Ziljsko dolino (Zahomcc, Podkloštcr, Smohor), prenočili bodo pri Francu Zwitru v Pečah, po obisku napredne slovenske kmetije Trunk v Zužalčah se bodo ustavili v Svatnah pri Miklovih (Miklova Zala), ogledali si bodo Beljak, Celovec in vojvodski prestol pri Gospe Sveti. Nato bodo prenočili v Šentjanžu pri Rožu, naslednje dni pa bodo nadaljevali pol do Bo-rovelj, nato pa se prek Slovenskega Plajbcrka, Podna in Ljubelja vrnili domov. Cena izleta jc 169 din. Mestna organizacija 7.ZB NOV Kamnik vabi člane in ostale občane, da se udeleže teh zanimivih izletov. Zlasti vabijo mladino, ki naj bi navezala tesnejše stike s slovensko mladino na Koroškem in spoznala čudovite kraje in ljudi v Zilji in Rožu. Prijave za izlete sprejema France Trdin, trgovina Planika v Kamniku. ODBORNIKI NA IZLETU. — Po zadnji seji so se odborniki stare občinske skupščine skupaj odpeljali v Preddvor, kjer so ob jezeru Crnava v veselem razpoloženju obujali spomine na štiriletno delo v skupščini. mi m Z otvoritve razstave pohištva v kamniškem muzeju Odprli so stalno razstavo pohištva Posebna osnovna šola na Homcu V vseli sobah I. nadstropja Ufczeja Kamnik v zapriškem Kradli so 18. aprila dopoldne °dprli stalno razstavo upog- njenega pohištva. Razstavo sta pripravila muzej Kamnik in industrija pohištva STOL v Kamniku. Namen muzejske Po poteh skojevcev Že povsem tradicionalen jc Poslal spominski smučarski Pohod na Veliko planino v počastitev pete konTeroncc Skoia, ki jc bila na Veliki Planini 6. avgusta pred tridesetimi leti. Ta pohod, ki so ga mladinci PD Kamnik Prvič organizirali 1963. leta, je bil letos še bolj slavnosten, saj letos poteka 50 let od ustanovitve KP Jugoslavije in Skoja, prav tako pa se letos spominjamo tudi tridesete obletnice državne konference Skoja, ki je bila prav na kamniškem področju. S tem pohodom so se člani mladinskega odseka pri PD Kamnik že vključili v program proslavljanj ob teh, za naše narode tako pomembnih obletnicah. Bilo je zadnjo soboto v marcu, ko se je 35 mladincev, navdušenih planincev in smučarjev, z avtobusom odpeljalo proti Črni. Tu se je ^nje in za starejše, ki so jih spremljali, pohod šele za-čel. Krenili so v koloni drug 7-a drugim z zastavami na čelu. Prav po partizansko so Se vzpenjali proti obronkom Velike planine in niti dve uri niso potrebovali, da so uspešno prispeli na cilj, v dom-žal ski dom. Malce prepoteni, a nič utrujeni, kot so zatrjevali, so z veseljem odložili svoje nahrbtnike in smuči ter *e ob izdatni večerji prijetno odpočili. Sledil je zanimiv Partizanski večer. V svoji sredi so imeli udeleženci pohoda znane partizanske borce, med katerimi je bil tudi Franc Avbclj-Lojko, ki so Jim pripovedovali o težkih in mučnih dneh med NOB, vsekakor pa so bili najbolj navdušeni nad vedrimi in duhovnimi prigodami, ki jih med Partizani ni manjkalo. Seve- da pa na tem večeru ni šlo brez partizanskih in hribovskih pesmi, ki jih je bilo iz doma slišati pozno v noč. Zakaj pa ne bi preizkusili tudi »dilee«? so se spraševali nekateri. In res so najbolj navdušeni smučarji ob mesečini nabirali korvdjcijo za pohod naslednjega dne. Se posebno čudovito jc bilo opazovati v jasni noči v dolini svetlikajoče se luči Kamnika, Mengša, vidoli so celo do Ljubljane. V nedeljo zjutraj so se mladinci zbrali pred spominsko ploščo. Snega jc bilo toliko, da je bila spominska plošča povsem zasuta. Počasi so se prikazovale črke izpod odmetanega snega: »Na predvečer osvobodilne vojne proti fašističnim osvajalcem jc bila na tem mestu avgu-sa 1939 peta državna konferenca Skoja . . .« Mladinci so tedanjo konferenco, na kateri je bil za sokretarja izvoljen Ivo Lola-Ribar, počastili s kratkim kulturnim programom, prebrali pa so tudi najboljšo šolsko nalogo na temo Ob 50-lotnici KPJ, ki so jo pisali dijaki gimnazije. Položili so tudi venec, na*o pa so pohod nadaljevali s smučmi po obronkih Velike in Male planine, preostali del dneva pa izkoristili za smučanje. Na Vdiki planini bo letos avgusta v okviru proslavljanja še shod ne samo kamniške ampak vse slovenske mladine. Organizator te manifestacije bodo ObK ZMS Kamnik in republiška konferenca mladine, vodstva specializiranih mladinskih društvenih organizacij in pripravljalni odbor za proslavljam je. ToS ureditve te vrste jc želja, da bi se z zbranimi primerki najstarejših vzorcev upognjenega pohištva na Slovenskem ohranil tudi razvoj tehnologije pri izdelavi te vrste pohištva. Ves razstavljeni material sta zbrala muzej Kamnik in Institut za industrijsko oblikovanje v Ljubljani, tovarna STOL pa je prevzela vse stroške ureditve razstavnih prostorov. Zakaj prav tovarna STOL? Ker je še edina tovarna, ki je v svojem programu ohrani-Ja proizvodnjo upognjenega pohištva. Izdeluje ga že od leta 1907 in ga bo še naprej. K slovesnosti izročitve novih muzejskih prostorov svojemu namenu se je zbralo veliko povabljenih gostov. Direktor tovarne STOL Franc Vogrinec je v pozdravnem govoru poudaril pomen in namen stalne razstave te vrste pohištva, ing. Možek iz Instituta za industrijsko oblikovanje pa jc podal zgodovino proizvodnje upognjenega pohištva na Slovenskem. Postopek upogibanja lesa pri nas jc pozna! že Valvazor, ko je opisoval izdelovanje loških smuči. Od preteklega stoletja je bilo na Slovenskem 25 tovarn, ki so po vzorcih Thone-tovih tovarn izdelovale upognjeno pohištvo, pa so vse propadle v gospodarskih krizah ali pa so preusmerile svojo proizvodnjo. Samo tovarna STOL je ohranila način proizvodnje Zbrane goste je še pozdravila ravnateljica muzeja Mi-rina Zupančičeva z zahvalo vsem, ki so sodelovali pri preureditvi prostorov in zbiranju razstavljenega materiala. Gostje so si nato ogleda.li vse razstavne prostore, ki so zares okusno urejeni in oskrbljeni z razsvetljavo, O razstavi, ki bo stalna in si jo vsak lahko ogleda v sredah od 9. do 16. ali v petkih, sobotah in nedeljah od 9. do 13. ure, bomo še podrobno poročali. Cc bi me pred štirimi leti, ko je bila ustanovljena ta šola na Homcu, kdo vprašal, kako si zamišljam razvoj te šole vnaprej, bi bil gotovo v veliki zadregi. Saj nisem imel ne izkušenj, ne vsaj nujno potrebnih finančnih sredstev za osnovno dejavost ustanove. Maloštevilni kolektiv, mlad in poln idealizma in požrvovalnosti mi je pomagal utirati težko pot do popularizacije te vrste šole v kamniški in domžalski občini. S kakimi težavami in nezaupanjem od strani staršev smo se morali spočetka boriti! Saj so imeli vpis svojih otrok na homško šolo za nekaj nemogočega in sramotnega. S prepričevanjem in uspešnim delom v šoli smo končno po štirih letih obstoja le prodrli. Pridobili smo si za-I upanje staršev prizadetih I otrok in danes cenijo delo šole, saj jim le šola odpira tudi za njihove otroke vsaj .skromne perspektive za nadaljnje življenje. Prav zaradi tega raste iz leta v leto število otrok na šoli in treba bo misliti na drugo izmeno in obenem na reden prevoz teh otrok iz vseh najoddalje.nej-ših krajev tudi iz Moravske in Tuhinjske doline, te lanskim absolventom šole je vodstvo šole s pomočjo društva za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam iz-poslovalo takojšnjo zaposlitev v raznih podjetjih, za kar gre tudi zasluga razumevanju podjetij. Letos bo znova odšlo v ta podjetja 16 učencev in učenk na štirinajstdnevno delovno prakso. Sola pri tem vedno tesno sodeluje z zavodom za zaposlovanje delavcev in obenem s socialnima delavcema obeh občin. Pri tem prizadevanju šole za še lepše učne in vzgojne uspehe pa srečuje vodstvo šole nešteto ovir, s katerimi se mora boriti vse od začetka.' Poslopje, v katerem šola deluje, je potrebno čimprejšnje obnove zunaj in znotraj. Res je bilo poslopje delno obnovljeno ob ustanovitvi posebne osnovne šole. Res pa je tudi, da je bilo takrat marsikaj napravljenega na hitro roko, kar se danes maščuje. Vhodi v učilnice skozi druge učilnice motijo pouk, kamini ne morejo dovolj ogrevati visokih učilnic v hudem mrazu. Okna in vrata v učilnicah se slabo ali pa sploh ne zapirajo. Sola nima ne zbornice, ne knjižnice in kabineta za učila pa tudi ne telovadnice. Knjižnico in kabinet za učila smo morali spremeniti v učilnice. Telovadnica bi bila prav za te otroke nujno potrebna, ker so ne samo duševno manj razviti, temveč tudi telesno. Tudi na zunaj bi bilo treba šolsko poslopje čim-preje obnoviti, saij razpada streha, dimniki se zaradi zmrzlinc sesedajo, strelovod je pretrgan. Velikemu razumevanju od strani domžalske občime, ki je ustanovitelj te šole, se nam je doslej posrečilo vsaj za silo opravljati zadane naloge. Tudi kamniška občina je doslej vsaj delno pomagala vzdrževati ta zavod. Kljub vsemu pa potrebe šole rastejo obenem z razvojem osnovne dejavnosti šole, saj je iz prvotne petod-dclčne šole narasla v deset-oddelčno in število otrok od prvotnih 36 na 111. Z ureditvijo financiranja od strani obeh občin se bo morda končno le uredilo tudi male-riaLno stanje šole in s tem tudi še lepši učni in vzgojni uspehi. Se vedno pa nekatere ljudi moti dejstvo, da ti otroci toliko stanejo. Tega mnenja so celo mnogi odborniki obeh občinskih skupščin. Vsem tem je treba povedati, da je na teh šolah poseben način pouka, da poučujejo učitelji defektologi, ki so se morali posebej pripravljati za to delo, da je treba za to vrsto šol več učil in ponazoril. Kako težko je delo s temi otroki in v čem je specialnost take šole pa se lahko vsi vsak dan prepričajo na šoli samL Naj vas ob kon<:u še seznanim, kakšen je bil učni uspeh na Jdi ob zaključku prvega polletja šolskega leta 1968/69. Od 111 otrok je bito pozitivno ot en jenih 100, devet negativno, dva pa sta bila neocenjena. Šolski obisk je bil Hjub prevozom (107 vo-začev) 97,67%. Nace Vodnik • NOV OPEČNAT STROP Pri preureditvi prostorov v hiši Itev. 11 v Maistrovi ulici so izpod beleža na stropu odkrili nov opečnat obok, ki je med najlepšimi v našem mestu. V obnovljenih prostorih j« zdaj slaščičarna, ki jo je odprl Kalim Mahmulovid. Opečnati obok je zdaj že šesti, ki so ga odkrili v naših trgovskih lokalih in je v okras ureditvi javnih lokalov. • MLADINA BO POMAGALA Gradnjo športnih naprav v Kamniku bo podprla tudi kamniška mladina. V okviru mladinske organizacije bodo oblikovali delovne enote, ki bodo pomagale pri gradnji. Najprej bodo obnovili nogometno igrišče na stadionu v Mekinjah, utrdili okrog njega stezo za teke in uredili prostor« za razne lahkoatleskc discipline ter zgradili poslopje s sla-čilnicami in umivalnicami. Mladina se zaveda, da bo to delala za sebe in v svojo korist. KAMNIŠKI OBČAN * 4. STRAN Čebelarstvo na Kamniškem Čebelarstvo je na območju kamniške občine lepo razvito. Čebelarji so združeni, v čebelarske družine. To so Kamnik, Komenda, iz vasi Volčji potok in Smarca pa spadajo pod družino Homec. V teh čebelarskih družinah je 78 čebelarjev, ki imajo 1.171 panjev. Neorganiziranih je 58 čebelarjev, ki imajo 330 panjev. Naše čebele — kranjice so močno nazadovale v svojih dobrih lastnostih, čeprav so znane po vsem svetu, za kar je mnogo pripomogel že pred 200 leti prvi čebelarski učitelj Slovenec Anton Janša. Da pridemo do najboljših čistih kranjskih čebel, je nujno potrebna plemenilna postaja za čebelje matice. Taka postaja je bila v Kamniški Bistrici na Kopiščih že leta 1932, ustanovil pa jo je po- kojni profesor Josip Verbič. Čebelarska družina Kamnik si je postavila nalogo, da plemenilno postajo v Kamniški Bistrici obnovi. Arh. Vla-sto Kopač je izdelal načrt za upravno zgradbo, občina Kamnik pa je dovolila uporabo zemljišča in izdala potrebna dovoljenja. Gozdno gospodarstvo v Kamniku je nakazalo les, ki so ga čebelarji sami posekali in tudi sami zgradili lično hišico za upravno poslopje. Sedaj bodo okoli te zgradbe postavili še paviljonček za najboljšo čebeljo družino, ki bo plcme-nila prinesene mlade matice. Te bodo nameščene v panj-čkih, imenovanih hramčkih. Za vse to delo se imajo čebelarji posebno zahvaliti Občinski skupščini Kamnik, Zvezi čebelarskih društev za Slovenijo v Ljubljani pa tudi posameznim čebelarjem, ki so materialno podprli to delo in opravili okoli 2.500 prostovoljnih delovnih ur. Da hpmo dosegli namen plemonilne postaje za vzrejo čiste čebelje pasme naše kranjske sivke, je nujno, da na vzrejnem področju vsaj 4 km okoli v. času od 1. maja do 15. avgusta ni nobenih drugih čebel. Sosednje dežele imajo take plemeniinc postaje v velikem številu. Čebelarstvo je' važna kmetijska panoga, posebno za opraševanje raznih kultur. Delovanje te postaje bo pomembno vplivalo na razvoj čebelarstva ne samo za občino Kamnik ampak tudi za daljno okolico. Otvoritev plemeniinc postaje je predvidena za 18. maj 1969. M. J. • IZ GIMNAZIJK Na tretji redovalni konferenci, ki je bila 4 .aprila, so dijaki kamniške gimnazije dosegli uspeh, ki je le za malenkost slabši od uspeha ob prvem polletju. V prvem tednu po konferenci so bili roditeljski sestanki, ki so bili zelo dobro obiskani. Starši bodo lahko dobili na govorilnih urah informacije o uspehu dijakov še do 17. maja. • ZA VARSTVO BREGOV V Novem trgu jc vodna skupnost začela graditi niže od jeza na levem bregu Bistrice oporni zid za zavarovanje zemljišča. Potrebno bo tudi popraviti jez, ki ga je voda hudo poškodovala. • POKOPALIŠČE PODALJŠUJEJO Na Žalah so začeli uravnavati zemljišče proti Kalvariji, da bodo podaljšali pokopališče. Računajo, da bo severna polovica novega dela pokopališča v dobrem letu že izpolnjena, za to ga bodo morali razširiti proti Kalvariji. Zemeljska dela opravljajo z mehaniziranimi sredstvi. Anton Ahčin - Darko: Spomini iz štirih brigad Požar na Rakitovcu Pred kratkim je pri' mariborski založbi Obzorja izšla knjiga partizanskih spominov Antona Ahčina-Darka z Velikega hriba v Tuhinjski dolini. Partizan Darko, ki je leta in leta zbiral svoje partizanske spomine in jih zapisoval, izida knjige ni dočakal. Zahrbtna bolezen ga je zlomila sredi branja odtisov za tiskarno. V svojem delu je s preprosto besedo opisal pot od Kamniškega bataljona prek Slandrove in Brači-čeve do 3. brigade VDV. Prehodil je tudi slavno pot 14. divizije z Dolenjske na Štajersko pred 25 leti. Objavljamo odlomek požiga vasi Rakitovec. Te dni je minilo četrt stoletja od tega dogodka. Mali in Veliki Rakitovec sta vasici, ki ležita na hribu med Črnim grabnom in Tuhinjsko dolino. Od prvih dni vstaje so se tukaj zadrževali partizani in politični delavci. Prebivalci obeh naselij so skupaj s partizani delili vse težave in grozote vojne. Že pred vojno se je Rakitovec poslavljal s svojo svojstveno tradicijo. Obe vasi, ki se držita tesno druga ob drugi, sta si pred vojno postavili gasilski dom, kar je bila posebnost za tako odročne, hribovske kraje. Poveljnik gasilske enote je bil kmet Bolte, ki je pozneje postal prvoborec v tem kraju. Složno življenje va-ščanov je prispevalo k enotnosti, ki je vzdržala vse vihre vojne, saj ni bilo nikogar, ki bi se izgubil med izdajalci. Po- sebnost Rakitovca je bil tudi Plevevčev mlin na veter, menda edini te vrste v naših krajih. Med vojno so v obe vasici pogosto vpadali Nemci in raztrganci. Znašali so se nad domačini in jih pretepali; leta 1942 pa so vaščanom tudi požgali s trudom zgrajeni gasilski dom. Marsikaterega v»-ščana so odvlekli s seboj v zapore. Žrtev bi bilo gotovo še več, če ne bi va-ščani delali drug za drugega in trdno držali skupaj. Kadar so se v hišah zadrževali partizani, so prevzeli stražo domačini, celo otroci, medtem ko so ženske hodile v dolino poizvedovat o sovražnikovih namerah. Središče odpora in narodnoosvodilnega gibanja je bilo v Bolteto- vi domačiji. Zato so v tej hiši domači marsikaj hudega prestali. Spomladi 1943 so raztrganci aretirali Boltetovo in jo odgnali v Kamnik. Kamniški bataljon je takrat prišel za las prepozno, da bi prepreči! aretacijo. V zaporu ni kmečka žena ničesar priznala, čeprav so jo pretepli in mučili. Ker tudi drugi ljudje v Rakitovcu niso nasedli Nemcem in raztrgancem ter so znali zabrisati vse sledove za partizani, BoJtetovi niso mogli do živega in so jo čez nekaj mesecev izpu sili. Pozneje so se vaščani vselej umaknili v gozdove, kadar je na Rakitovec pridrla zelena drhal. Svabom je postal Rakitovec trn » peti. Zato so se 23. marca 1944 odločili, da obe vasi spremenijo v prah in pepel. Bil je običajen spomladanski dan. Sonce jc prebujalo zemljo in gozdove po ra-kitovških hribih in pobočjih Sipka. Samo v senčnih legah so se še belile zaplate snega. Drugi bataljon. Slandrove brigade je skupaj z minerskim vodom taboril na Velikem Rakitovcu. V sosednjem Gaberju sta se utaborila prvi in tretji bataljon. Na malem Rakitovcu pa se je tedaj mudil drugi bataljon Tomšičeve brigade. V vse smeri so odhajale patrulje, na mnogih krajih pa smo držali tudi zasede. Nihče ta dan ni pričakoval spopada s sovražnikom. Prosti čas so borci posvetili čiščenju orožja in urejanju opreme. Bolničarka Zlata nam jc pridno krpala raztrgane uniforme, harmonikar Han-zek pa je raztegoval svoj meh. Sredi prijetnega in mirnega vzdušja se je nenadoma pojavil obveščevalce, ki jc sporočil, da prodirajo švabi proti Rakitovcu. Takoj smo skočili na noge. Toda preden je naš tretji bataljon zapustil Gaberjc, je na drugi strani Rakitovca že zaropotalo. Naš drugi bataljon jc švabe pričakal nad Ogradarjem in jih napadel. Takoj smo krenili iz vasi proti Sipku. Hodil sem spredaj na čelu kolone. Skoraj tekli smo, saj je bilo treba pred švabi zasesti vrh Sipka, ki je dominiral nad vso okolico. »Hitro, hitro,« smo priganjali drug drugega in sopli v strmino. Borci so stopali težko otovorjeni z orožjem in opremo, zato se je kolo- na vse prepočasi vzpenjala. Ko sem pritekel na vrh Sipka, sem se razgledal po gaberskih senožetih in pobočjih hriba, če bi se kod že pojavili Nemci. Na vsem lepem se niže pod mano, na robu gozda prikažejo trije švabi. Skočil sem nazaj za neki paro-bek, kjer so se naši šele približevali vrhu. »Kaj ' vraga se tako obirate,« sem se jezil. Zdaj, ko so borci uvideli, da gre zares, so pohiteli zasedat greben. Na 'drugi strani se je razprostirala seno-žet, po kateri bi lahko tolkli vse, kar bi prišlo nasproti. Ra/.potcgn jeni na položajih smo čakali švabe, vendar jih zdaj ni bilo več na spregled. Na Rakitovcu so ves čas lajali mitraljezi in pokale puške. Kakšen je položaj doli v obeh vaseh, nismo vedeli. Naša naloga jc bila, da držimo položaj na grebenih Sipka in nad ga-berskimi senožetmi. Vse popoldne se je razvnemal ogorčen boj. Proti večeru je vzplamenel ogenj na rakitovških hišah. Mnoge so bile krite s slamo in so se vnele od svetlečih nabojev, ki so jih švabi zelo radi uporabljali. Zapustili smo naše položaje in krenili proti Gaberju. šele naslednjega dne smo zvedeli vse podrobnosti o spopadu na Rakitovcu. Svabi so prodirali vanj s treh strani. S prvo kolono, ki je prihajala iz Pša jmovice, so se naši najprej udarili. Druga kolona je prodirala iz Gabrov-nice. Tretja sovražna kolona se je prikradla skozi gozd nad Petrživccm in po pobočjih Sipka ter je našim tako rekoč udarila v hrbet. V tej smeri so naši postavili zasedo. Ker pa je malokdo pričakoval švabe s te strani, so bili borci v zasedi manj pazljivi. Svabi so se polinoma priplazili po gozdu, tako da jih naši niso opazili. Naskočili so zasedo in pobili našega mitraljezca s puškinim kopitom. Ko so odstranili zasedo, so nadaljevali pot na Rakitovec, ki je bila zdaj prosta. Kmalu zatem so udarili našim v hrbet. Začel se je boj na življenje in smrt. Naši so se znašli na Rakitovcu v sovražnem obroču. Odbijali so napad za napadom. Svabi so zalotili tudi brigadno komoro, tako da je mnogo borcev padlo. Skupaj smo našteli sedemindvajset padlih na naši strani. Toda tudi švabi so odnesli krvave betice, saj jih jc obležalo okrog osemdeset. Borec, ki je nosil protitankovsko puško, se je prav tako znašel v gneči, kjer je najhuje kosila smrt. Ker ni imel več kam pobegniti, se jc potuhnil med mrtve, kjer je potem ležal toliko časa, da so švabi odšli. Proti večeru je sovražnik že čisto stisnil obroč okrog naših, tako da so se morali na nekaj mestih z juriši prebijati iz vasi. Pri tem so dva švaba ujeli. Čeprav je bilo švabov nekajkrat več, jim nakana ni uspela. Naši so jim dokazali, da vzdržijo tudi v najtežjem položaju in se ne predajo. Kljub uspešnemu preboju nam je bilo žal za padlimi tovariši. Pozneje, ko smo hodili skozi Rakitovec, so nas na mnogih krajih nemo pozdravljali ožgani zidovi. Toda borbenega razpolg ženja vaščanov tudi zadnji švabski napad ni mogel pregnati. Složno so si pomagaili v stiski in še naprej pomagali našim enotam. 235300482353534823904848232353000023480153484890230100235302000000010201024802010202020201234801000202010123020102022353000201000201005353482302310202020248010048232348024802232300010201020000010100010201020002000209 Tri četrt tisočletja kamniške dobrodelnosti (2) KAMNIŠKI ŠPITAL — VAŽEN GOSPODARSKI CINITELJ V MESTU Sc najbolj zanesljive podatke o kamniškem špitalu in njegovem gospodarjenju najdemo v spisih davčnega predloga za uravnavo in izboljšanje kamniškega mestnega gospodarstva iz leta 1780 (glej VI. Kamniški zbornik 1960, str. 30—32). Tu izvemo, da je bilo zemljiško gospostvo ločeno od mestnega gospodarstva. Naloga špitala v Zadnjih stoletjih jc bila skrb za uboge onemogle in ostarele meščane. Z darili, volili in nakupi skozi stoletja je posest kamniškega špitala zelo narastla in je obsegala leta 1780 43 in pol hübe (nem. die Hube «■ kmetija, der Hübner *= zemljak), dva domca, 8 kajz in 9 mlinov. Meščanski Spital je imel podložnikc v številnih vaseh, ki so plačevali desetino, poleg mesta pa 26 vrtov, ki so jih uživali meščani in plačevali najemnino. Spital sam ni imel polja, ki bi ga obdeloval in tudi ni redil živine. Imel je samo vrt v izmeri 8 mernikov posevka rži (okrog 80 arov) za zelje in potrebno povrtnino. Pod svojim zemljiškim gospostvom je imel že izza leta 1336 in 1359 v Hmeljniku pri Novem mestu s 37 vinogradniki, 38 vinogiadov, ki so dajali 253 veder in 8 bokalov vina. Od tega je dobil kamniški špital letno kot gornino 33 eder in 4 bokale vina (eno vedro je merilo 12 bokalov, ker pa je bil takrat v veljavi že dunajski bokal, ki je imel 1.4 litra, bi po teh računih dobil spita! 560 I vina, stari kranjski bokal pa je imel 1.6 litra). Desetino so ti vinogradi dajali samostanu v Stični in kapitlju v Novem mestu. Od svojih zemljiških pod-ložnikov je špital dobival velike dohodke, saj je samo žitna desetina v zrnju bila vredna nad 500 goldinarjev. V merah je dobil špital: pšenice 227 in pol mernika, rži 118 in pol, ječmena 21, prosa 111 in pol, ajde 39, ovsa 330 in pol, soržice pa 40 mernikov. Žitni mernik je imel takrat 26 in pol litra. Na račun robotninc ali tlake je dobil špital 160 goldinarjev1 in 42 krajcarjev, med drugimi dohodki pa naj omenimo še denarno odškodnino za dolžno najemnino in obresti (takozvani činž) v žitu: ovsa 113, pšenice in soržice pa 40 mernikov, 200 piščancev, 831 jajc, 23 funtov prediva in šc nekaj drugih živil. Kar je špital imel žita čez potrebo, ga je moral prodati ubožnim meščanom. Leta 1748 je špital imel 1867 goldinarjev in 50 krajcarjev dohodkov, izdatkov pa le 1217 goldinarjev 20 krajcarjev. Spital jc redno oskrboval 10 do 15 onemoglih oseb. Leta 1730 je bilo v špitalu 7 popolnoma in 16 le na pol oskrbovanih siromakov. ŠPITALSKI MOJSTRI V XVII. stoletju so vodje špitala imeli naziv »špitalski mojster«. Volil ga jc 12-član-ski notranji svet skupno z mestnim župnikom. Volili so jih na dve leti. Iz listine, ki so jo izdali 8. aprila 1673 v Ljubljani, izvemo, da je takrat to dolžnost opravljal mestni sodnik Mihael Türk, ki ga je kamniški duhovnik Adam Weiss tožil v Ljubljani tožil zaradi neke storjene krivice. Leta 1682 je bil Mihael Türk ponovno izvoljen /a špilalskega mojstra. Obotavljal pa se je predložiti obračun za zadnji dve leti. V nasprotju z utrjenimi pravili je bil Miha Türk sedem let zaporedoma špitalski mojster, kar njegovima predhodnikoma Janezu in Lavrcncu Kobolu ni bilo dovoljeno. Spitalskcmu mojstru Valentinu Geelu (pisano Gotzel) so očitali, da špilalskega žita ni prodajal poceni revnim meščanom, temveč ga jc dajal svojim prijateljem; tudi sam ga jc dajal v mlin in moko pošiljal okrožnemu glavarju baronu Taulfererju. Tako je ugotovila omenjena davčna komisija. Iz špilalskega fonda so dajali tudi znatne podpore učiteljicam, do leta 1770 pa je dobival organist 106 goldinarjev na leto. Špitalski mojster jc kot plačo dobival desetino od 18 zemljišč v Zg. Tuhinju, kar je v denarju zneslo 60 goldinarjev. Od 30. marca 1737 je listina, v kateri je zapisano, da je Marka Detelja, vodja bolnišnice v Kamniku, kupil 4 in pol zemljišča v Podgorju in Stranjah. Prodala sta mu jih brata Žiga Ferdinand in Franc Karol, pl. barona Aplallrer, lastnika črnelske in čemšeniške graščine za 2105 goldinarjev in 15 krajcarjev. Leta 1745 je mestni špital prodal svoje zemljišče v Sp. Stranjah Jakobu Pcrnetu za 200 goldinarjev. Tu je prišlo do spora med župnikom in mestnim sodnikom ter mestnim svetom, ki so menili, da imajo samo oni pravico napraviti prodajno pismo. Končno jc tudi župnik Karol Barbo, grof Waxensleinski, dovolil prodajo in skupno z mestnim starešinstvom podpisal listino 22. aprila 1745. ŠPITAL - ŽRTEV POŽARA Ena največjih nesreč v zgodovini Kamnika je bil požar, ki je izbruhnil 24. junija 1804 zvečer ob 9. uri in je zajel Graben in mestno središče. Pogorelo je 91 hiš in frančiškanski samostan, kjer sta v ognju našla smrt en redovnik in en delavec. Pri tej nesreči je zgorelo tudi špitalsko poslopje, ki ga potem na pogorišču niso hoteli več pozidati, ampak so ves denar naložili. Siromakom so dajali podpore na dom, onemoglim pa nudili postrežbo. NOVA STREHA ZA ONEMOGLE Dne 1. aprila 1843 jc v Kamniku umrl dekan Janez Be- denčič. Ker ni napravil oporoke, so tretjino njegovega premoženja okrog 1200 goldinarjev, namenili za nakup novega poslopja za špital. Temu znesku so dodali še 600 goldinarjev iz blagajne ubož-ne ustanove in kupili hišo za onemogle, ki ima danes številko 14 v Prešernovi ulici in je .zdaj last splošnega l;ud-skega premoženja. Mcsino svctovalstvo in vsakokratni župnik sta imela pravico odločiti, kdo bo sprejet v o-kr-bo. Poleg onemoglih, ki so uživali vso oskrbo v tej hiši, ki so jo imenovali mestna si-romašnica, so iz špilalskega fonda dajali podporo tudi najrevnejšim občanom. Tako je leta 1875 dobivalo podporo na dom 37 meščanov in sicer po 1 gold. 80 kr., 3 gld. in 3 gld. 60 kr., ali vsi skupaj 106 goldinarjev na mesec. Z odpravo tlake in desetine je špitalska ustanova izgubila vinograde in zemljišča. Dobila pa je odškodnino in povečala svoj fond na vsoto, ki je leta 1893 znašala, kakor ugotavlja zgodovinar Stiasnv v svoji knjigi o Kamniku, 41.091 goldinarjev. Oskrbovala ga je meščanska korpora-cija, ki je velikodušno podpirala revne meščane, vdove in sirote kamniških m -;ča-izdali za 1246 goldinarjev nov. Tako so npr. leta 1893 izdali za 1246 goldinarjev podpor, za zdravnike, zdravila in pogrebe pa še posebej 265 goldinarjev. Zraven tega pa je vsak siromašen meščan dobil 5 m' drv. I. Z. Prihodnjič: Kamniška dobrodelnost na pragu novega stoletja. Dr. Fran Vatovec: Spomini na Kamnik(2) Drugo področje, ki me je tesneje povezalo s Kamnikom, je segalo na polje kulturnega ter Izletniškega turizma. Kulturni turizem. Kot predsednik Festivalnega odbora v okviru organiziranega ljubljanskega turizma, pozneje kot prvi direktor Zavoda »Ljubljanski festival« ter nato kot njegov programski šef sem se zaradi zagotovitve številne udeležbe na proslavah pogosto obračal na Turistično društvo Kamnik, oziroma njegovega prizadevnega predsednika dr. Svetozarja Frantarja. Zmerom se jc odzval povabilu. Poskrbel je, da so kulturno zavzeti Kamničani zasedli precej sedežev v letnem gledališču v Križankah. Spominjam se, kako so bili kulturno prizadeti in žalostni, ko je na VII. Ljubljanskem festivalu neukrotljivo neurje odplavilo Bizctovo opero »Carmen« v izvedbi zagrebškega opernega gledališča. Ob 5. ljubljanskem festivalu 1957, ko je gostovala v Križankah zagrebška opera s »Knezom Igorjem«, sem povabil na popoldanski izlet vodilno osebje in tri solistke, med njimi altistko Marjano Radcv (rekli smo ji »Radevica«). Odpeljali smo se v Kamniško Bistrico. Se danes imam živo v zavesti močan vtis, ki ga je napravilo na moje goste edinstveno lepo okolje Kamniške Bistrice. Bili so navdušeni ob pogledu na mogočno planinsko ozadje. Delovalo jc nanje ko mogočna operna scena. Komaj komaj sem jih dvignil na predstavo v Križankah. Obsedeli so ob cvičku ko zamaknjeni. Se danes mi zveni v ulesih hvalnica opernega tajnika Kavurja p rese nctljivi lepoti Kamniške Bistrice: »Kako nerodni ste Kranjci. Kažetc nam Bled in Bohinj. Hrvati imamo več vode, kakor je je tam. Na ta biser pa pozabljate. Nikdar vam ne bomo pozabili, da ste nas danes pripeljali sem v ta opojni alpski svet.« Tisti večer je Marjana Radev tako odpela svojo volgo, da ne bi osramotila slovesa odra Mctropolitanske opere ali milanske Scale. Tudi ob gostovanju znamenitega moskovskega cirkusa v Ljubljani sem povabil po slavnostnem kosilu v hotelu Bellevuc glavne artistke in artiste v Kamniško Bistrico. Tu so se raznežili ko otroci. Spoznal sem njihovo vzorno disciplino. Le malenkost so zaužili. Alkoholnih pijač se niso dotaknili. Cez čas sem prejel iz Moskve njihov pozdrav z obujenimi spomini na takratni izlet v Kamniško Bistrico. Pred dobrim desetletjem so organizirale ljubljanske turistične organizacije med ljubljanskim srednješolskim dljaštvom nagradno tekmovanje za najboljši spis o turističnih privlačnostih in znamenitostih Ljubljane. Nagrada za najboljše spise je bil izlet v Kamniško Bistrico, nato večerja v kamniškem Domu. Udeleženci, ki še niso videli Kamniške Bistrice, so z navdušeno besedo izražali svoje prijetno presenečenje: »Ta izlet ne bo nikdar tonil v pozabijenje.« Kot tajnik Ljubljanske turistične zveze sem večkrat prihajal v Kamnik na turistična posvetovanja, pa tudi ob občnih zborih uspešno delujočega Turističnega društva Kamnik. Med drugim imam še živo pred očmi zelo ploden in uspešen operativni turistični posvet, ki je bil 29. junija 1960 v občinski posvetovalnici v Kamniku. Prav tu so bili sprejeti spodbudni sklepi, ki pomenijo začetek sistematičnega dela za sestavo perspektivnih programov o razvoju turizma v petih zaokroženih turističnih območjih tedanjega ljubljanskega okraja. Lep napredek kamniškega gospodarstva in tudi turizma je imel svoj prepričljiv odmev v slikoviti gospodarsko turistični razstavi, ki je bila odprta 20. junija 1961 v prostorih kamniške gimnazije. Zelo poučna je bila uvodna beseda tedanjega predsednika občine tov. Vidervola. Izpričala je v presenetljivih podatkih krepko rast v industriji in gospodarstvu. O tem sem se lahko prepričal ob bogati razstavi, ki je v njej živahno odseval napredek kamniške industrije. Seveda so takratne turistične investicije občutno, prepričljivo pognale naprej kolo kamniškega turizma. O tem je pričala tudi vzporedna turistična razstava s slikami, grafikoni, velikopla-ninskimi maketami itd. Slikarska razstava 10 kamniških slikarjev pa je poživila dobre, prijazne vtise v smiselno zasnovani in urejeni gospodarsko turistični razstavi. Nadaljnja pobuda, ki me je potegnila v Kamnik, jc bila v zvezi z vprašanjem gradu Mekinje. Pri odseku za izletnišlvo in rekreacijo v okviru Ljubljanske turistične zveze smo se namreč tedaj ukvarjali s problematiko Mladinskega doma kot sprejemališča za mladince turiste V tej zvezi smo bili naslovili na Okrajni ljudski odbor Ljubljana vlogo z opozorilom na pomembno aktualnost tega vprašanja. Sočasno smo nakazali možnost njegove začasne, vendar hitre rešitve s konkretnimi predlogi. Prav tedaj je obstajala namreč za mladinski počitniški turizem lepa, realna možnost. Grad Mekinje v prelepi kamniški okolici bi bil tedaj lahko na voljo turizmu. Lepe, zračne sobe. Idealne možnosti za sprehode, izlete, smučanje itd. Razen tega bi bile tudi možnosti za domačo in ceneno prehrano. (Nadaljevanje prihodnjič) OBČINSKA VODSTVA DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ IN SKUPŠČINA OBČINE KAMNIK ČESTITAJO VSEM OBČANOM K PRAZNIKU DELA — 1. MAJU. Za 1. maj čestitajo vsem delovnim ljudem in se priporočajo za naročila proizvajalci ALPREMA obrtno montažnega podjetja Karnnik Izdelujejo in montirajo: — gradbene konstrukcije, okna, vrata, predelne stene iz aluminija za go stinske in trgovske lokale, ambulante, bolnišnice in zdravstvene domove, ter razno drugo notranjo opremo iz aluminija in železa. Obrtno podjetje Sloga Moste Čestita ob prazniku dela vsem delovnim ljudem. Čestitkam za 1. maj se pridružuje tudi trgovsko podjetje KoČna Kamnik • Po najugodnejših cenah vas postreže v novih in moderniziranih trgovinah. Splošno gradbeno podjetje Graditelj Kamnik Opravlja gradbena dela vseh vrst: visoke in nizke gradnje, idustrijske gradnje, gradnje stanovanjskih objektov in stanovanj za trg. Individualnim graditeljem se priporoča za prevzem gradnje stanovanjskih hiš do III. faze ali za vselitev. Vsa dela opravljamo hitro, solidno in poceni! Industrijski kombinat SVIT Kamnik čestita ob prazniku dela vsem delovnim kolektivom in občanom občine Kamnik! Obrtno podjetje l Slllfja čestita k prazniku dela 1, maju in se priporoča. Ob praznku čestita vsem delovnim ljudem PODJETJE Kamnik Izdelujemo: — amonnitratna praškasta razstreliva, vžigalno vrvico, rudarski in lovski smodnik, vžigalna sredstva, izdelke za ognjemete, pirotehnično galanterijo in lovske patrone. Rudnik kaolina Cma Kamnik čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela 1. maj. SREČO! Svilanit - Kamnik specializirano podejtje za proizvodnjo frotirja in kravat se pridružuje čestitkam in vam nudi za opremo doma frotir in vafel brisače najrazličnejših vzorcev, velikosti in pestrih barv ter kopalne plašče. Za plažo, za hotele, bolnišnice frotir in vafel brisače z vtkanimi napisi in emblemi hotelov in bolnišnic. Živilska industrija Kamnik čestita za 1. maj vsem delovnim ljudem. KREDITA BANKA IN HRANILNICA LJUBLJANA PODRUŽNICA KAMNIK čestita vsem vlagateljem hranilnih vlog, potrošnikom in vsem občanom za praznik dela 1. maj. TITAN tovarna kovinskih izdelkov in livarna KAMNIK proizvaja: — hi ing.- pocinkane in črne — ključavnice navadne in cilindrične — obešanke navadne in cilindrične — gospodinjske strojčke — ulitke iz sive in temperne litine. Cenjenim potrošnikom priporočamo naše izdelke. Ob prazniku dela čestita vsem poslovnim prijateljem in občanom kolektiv splošnega mizarstva ME1NIINA Kamnik — Smarca Čestitkam za praznik dela se pridružuje Stol Kamnik IZDELUJEMO: — razne vrste komplete pisarniške opreme, prilagojene sodobnemu načinu pisarniškega poslovanja; — vse vrste sedežnega pohištva, klubskih, restavracijskih, jedilnih garnitur, gugalnikov in kinofotcljcv. Vse izdelke lahko kupite tudi v naši maloprodaji! Ob prazniku dela čestita vsem delovnim ljudem Tovarna usnja Kamnik Naše p i ozvodne posebnosti so: — galanterijsko usnje, — velur za obutev in oblačila. S kvalitetnimi izdelki si jc tovarna pridobila sloves na domačem in inozemskem tržišču. Čestitkam za praznik dela se pridružuje obrtno montažno podjetje Zarja Kamnik Čestitkam za 1. maj se pridružuje DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVF.NfJE KNJIGARNA IN PAPIRNICA KAMNIK Postregli vas bomo s sodobno leposlovno in strokovno literaturo, s šolskimi in pisarniškimi potrebščinami, sprejemamo pa tudi naročila az razne knjižne zbirke. Gozdno gospodarstvo Ljubljana Kolektiv obrata Kamnik čcstils vsem delovnim Ijnderr za 1 maj — praznik dela Vesna pekarna In slaščičarna Kamnik čestita vsem občanom za 1. maj SREDA — 7. maja 1969 KAMN7SKT * 7. STRAN Smučarski troboj Domžale — Mengeš — Kamnik Smučarsko društvo Domžale je bilo organizator 5. tradicionalnega srečanja smučarjev Domžal, Mengša in Kamnika. Tekmovanje, ki se ga je udeležilo preko 110 smučarjev v članski in pionirski konkurenci, je pokazalo velik napredek in razmah te športne panoge v kamniškem kotu. Čeprav so trenutno kamniški smučarji tako po kvaliteti kot po množičnosti močnejši od svojih tekmecev, pa se v naslednjih letih obeta še ostrejša borba za smučarski prestiž v tem predelu, saj so tako v Domžalah kot Mengšu pričeli z vzgojo mladih tekmovalcev. Kamniško ekipo je na tem tekmovanju zastopalo 20 članov, 10 pionirjev ter ena članica in tri pionirke. Vreme smučarjem tokrat ni bilo naklonjeno, saj je gosta megla močno ovirala tekmovanje in je bila 800 metrov dolga Proga s 36 vratci, ki jo je trasiral Simovšek iz Domžal, dokaj zahtevna. Velika izenačenost najboljših tekmovalcev je napravila to tekmovanje zanimivo do konca tekmovanja. Čeprav je bila kamniška ekipa velik favorit, pa bi jo domžalski smučarji prav kmalu presenetili. Sele naš najboljši smučar Bojan Sunkar je uspel s prepričljivo zmago priborili Kamniku zmago tudi v ekipni konkurenci. Njegova zmaga je še toliko vrednejša, ker je zaradi visoke startne številke 37 tekmoval v težjih pogojih. Domžalski smučarji, ki so se na tekmovanje celo sezono skrbno pripravljali, bi tako kmalu Uspeli preprečiti tretjo zaporedno zmago kamniške ekipe, ki je tako osvojila prehodni pokal v trajno last. Upajmo, da bo ta nastop izučil kamniške smučarje, da se je treba boriti z- vso močjo na vsakem tekmovanju, ker sc vsako podcenjevanje krepko maščuje. Pozna se, da mladim kamniškim smučarjem primanjkuje še vedno izkušenj, predvsem v tehnikj vožnje in mazanju. Kljub vsemu se jc tekmovanje končalo s popolnim zmagoslavjem kamniških smučarjev. Z zmagami Bojana Sunkarja v članski, Darinke Sitar v ženski in Branka Lavtižarja v pionirski konkurenci ter naše ekipe v sestavi Bojana Sunkarja, Petra in Aca Sitarja so pobrali skoraj vsa prva mesta. Edina zmaga se jim jc izmuznila med pionirkami, kjer je zmagala Tatjana Canžek i/. Mengša. Mengšani so prav v obeh pionirskih konkurencah prijetno presenetili in so bili enakovreden tekmec kamniškim pionirjem. Njihova članska ekipa pa jc bila manj uspešna, saj je med posamezniki njihov najboljši tekmovalec dosegel 21. mesto, ekipa pa 8. Rezultati so potrdili premoč kamniških smučarjev, saj je med prvimi 15 tekmovalci kar 10 kamniških, med prvimi šestimi ekipami pa kar štiri kamniške. Na slovesni razglasitvi rezultatov sta zmagovalca Bojan Sunkar in kamniška ekipa prejela lepa pokala, najboljši plasirani pa diplome. Rezultati: Člani posamezno (75 tekmovalcev) 1. Bojan Sunkar Kamnik 1.18.0 min. 2. -4. Anton Zupan Domžale 1.20.5 min. Boris Limovšek Domžale 1.20.5 min. Dušan Vidmar Domžale 1.20.5 min. 5. Aco Sitar Kamnik 1.21.0 min. Članice (6 tekmovalk) 1. Darinka Sitar Kamnik 2. Danica Zelez.nik Mengeš 3. Maja Mali Domžale 4. Matička Skrleb Mengeš Pionirke (5) 1. Tatjana Canžek Mengeš 2. Nada Pintar Karpnik 3. Nives Bratina Kamnik 4. Alenka Raisner Kamnik 2.07.5 minut 2.25.3 minut 2.27.0 minut 2.27.1 minut 47.0 sek. 48.6 sek. 52.7 sek. 61.9 sek. Pionirji (30 tekmovalcev) 1. Branko Lavtižar Kamnik 40,5 sek. 2. Janko Flajšman Mengeš 41.0 sek.. 3. Brane Oražcm Mengeš 43.5 sek. 4. Miloš Wahl Kamnik 45.0 sek. 5. Janez Poljanšek Domžale 45.2 sek. Ekipe (14) 1. Kamnik I (Sunkar, Sitar A 2. 3. 4 5. 6. 7 Sitar P.) Domžale I (Zupan, Limovšek, Vidmar) Kamnik II (Grilc, Zarnik, Štele) Kamnik III (Perne, Bič, Brelih) Domžale II (Kralj, Mali, Goltez) k.minik IV (šlirn, šnabej, Zabavnik) Domžale Ml (Kosec, Kralj, Podbevšek) 8. Mengeš (Majcen, Sitar, Can/i k ) 4.00.1 minute 4.01.5 minute 4.07.6 minute 4.20.0 minute 4.33.1 minute 4.36.7 minute 4.58.5 minute 4.49.8 minute Kje so vzroki neuspeha? V počastitev 1900. obletnice mesta Ptuja jc na petnajstem brzopoteznem šahovskem turnirju slovenskih mest nastopilo rekordno število ekip-32. Zaradi tako številne udeležbe je bilo tekmovanje razdeljeno v 3 skupine. Moštvo Kamnika je zasedlo 5. mesto in sc ni uvrstilo v finale. Nastopilo je v drugi skupini, kjer je doseglo komaj šesto mesto. Ta uvrstitev je v končnem razporedu prinesla našim šahistom 18. mesto v Sloveniji. V ekipi Kamnika so bili: ing. Ogrinec, Močnik, Hribar Janez, Hribar Viktor, Jagodic Ivan, Troha In Trcbušak. KONČNI VRSTNI RED S TURNIRJA: 1. ljubi Jana 51 točk 2. Maribor 47,5 točk Rokometaši ne mirujejo Z dograditvijo telovadnice pri zdravstvenem domu so se občutno /.boljšali pogoji delovanja rokometnega kluba. Treningi so dvakrat tedensko in so zelo dobro obiskovani. Telovadnica je včasih kar premajhna za vse, ki bi radi med mrtvo sezono kar največ napredovali. Skoda je edino, da dobimo telovadnico šele ob 20. uri, in ker je to prepozna ura za igralce drugega moštva, ki so povečini še pionirji. Pred dnevi se je v dvorani Tivoli končala zimska liga, ma kateri so uspešno nastopili tudi kamniški rokometaši. V svoji skupini o zasedli drugo mesto, čeprav so po mnenju mnogih prisotnih strokovnjakov moralni zmagovalci, saj jim je pristranski sodnik Novak iz Ljubljane dobesedno vzel zmago in jo podaril poznejšemu zmagovalcu drugi ekipi Slovana. V tolažbo naj tudi povem, da jc bila tekma proti Zagorju najlepša v tej skupini. 2e po teh nekaj tekmah je lahko opaziti precejšen napredek, ki so ga pokazali posamezni igralci. Posebno razveseljivo pa je tudi dejstvo, da je bil v vratih Omerzu zelo dober, samo malo pa je zaostajal Strajhair. Mogoče bo kdo izmed njiju postal dober vratar, ki ga tako pogrešamo. Na koncu pa si oglejmo še najuspešnejše strelce: Prosen 34, Zupin 33, M. Jene 17, Novak 15. Rezultati: Kamnik — Šmarje 23:15, gimnazija Šentvid 26:19, Slovan II. 16:18, Mokerc 15:14, Zagorje 24:16. Lestvica pa je takale: Slovan II 5 4 1 0 88:60 9 Kamnik 5 4 0 1 104:82 8 Zagorje 5 3 0 2 83:73 6 Šmarje 5 2 0 3 76:82 4 Gimnazija Šentvid 5 1 0 4 66:101 2 Mokerc 5 0 1 4 66:85 1 —en— 3. Domžale 39,5 točk 4. Kočevje 38 točk 5. Ptuj 35 točk Slede: Murska Sobota, Slovenj Gradec, Celje, Novo mesto, Kranj, Ravne Itd. Vsekakor je marsikoga zbodla slaba uvrstitev naših šahistov na tem kakor že na več prejšnjih turnirjih. Kakor vemo, kamniški šahisti raje igrajo za Domžale, saj Uspešen n smučarjev Drugega srečanja smučarjev — veteranov, ki ga organizirata TT in smučarska zveza Slovenije v sodelovanju s pokljuško enoto JLA, se je na pobočju Viševnika, tokrat že drugič, udeležila tudi ekipa kamniških smučarjev — veteranov. Poleg Ivana SUNKARJA in Cirila REMSA, ki sta se udeležila že prvega sre-čania, sta nastopila še Silvo JERIN in Brane VAVPETIC Medtem ko je bilo lani tekmovanje samo v veleslalomu, so bili letos vključeni v spored tudi teki. Tekmovalci so nastopili v štirih starostnih kategorijah. Preko 100 naših nekdanjih tekmovalcev, med katerimi so bili tudi znani tekmovalci Mulej, Stefe, Lu-kanca, Rogelj, Zidar, Slibar, -Psoček, Hlebanja, Zupančičeva, Rekarjeva itd., ki so vrsto let uspešno zastopali našo državo na mnogih tekmo' vanjih sirom po svetu, se je zopet podalo v smučine. Nič manj zagrizeno in borbeno se niso borili kot pred leti. imajo tam večjo možnost napredka in izpopolnjevanja. Dokler šahisti v našem mestu ne bodo imeli svojega vodstva, prostorov za treniranje in sredstev za nastopanje, do tedaj od njih nimamo pravice zahtevati ali spioh pričakovati boljših rezultatov. Imamo pa nekaj nadarjenih in perspektivnih šahistov! T. T. astop naših — veteranov Leta ]ih še prav nič ne ovirajo, saj bi posebno najboljši premagali še marsikaterega mlajšega tekmovalca. V tej elitni konkurenci so se odlično uveljavili tudi kamniški smučarji. Posebno tekači so dosegli presenetljive uspehe. V najmlajši starostni kategoriji tekačev je Brane Vav-petič dosegel drugo mesto. V drugi starostni kategoriji tekačev je bil Silvo Jerin 5., Ivan Sunkar pa 6. Med alpskimi tekmovalci je nastopil le Ciril Rems, ki je v svoji kategoriji dosegel 14. mesto. Tako so tudi naši najstarejši tekmovalci uspešno zastopali kamniške barve in skupaj z lepimi uspehi naših mladincev ponovno potrdili visoko mesto kamniškega smučanja tudi v republiškem merilu. Našim veteranom za nastop iskrene čestitke in še veliko podobnih uspehov na belih poljanah. — sna — Kamniški smučarji za kategorizacijo Kamniška mladinca Sunkar Bojan in Zabavnik Janez sta se udeležila veleslaloma na Ravnah. Proga, dolga 1600 metrov, je bila dokaj zahtevna. Zmagal je državni mladinski prvak Bcmlk, naš Sunkar Bojan pa je zasedel odlično 3. mesto, in si tako še popravil kvalitetni tekmovalni razred v veleslalomu. Zabavnik pa je bil diskvalificiran. Pionirji nase alpske šole smučanja so se udeležili tekmovanja v veleslalomu za BIJEV memorial,, ki ga je na Veliki planini organiziral smučarski klub Novinar iz Ljubljane. Nastopilo je preko 250 pionirjev Iz cele Slove- nije. Med mlajšimi pionirji sta zmagala tekmovalca Branika iz Maribora Papenko in Senčar s časom 31.7. Naš najboljši tekmovalec je bil tudi tokrat Keržič Mitja, ki je a časom 42,2 zasedel 16. meso med 89 tekmovalci. Ostali naši smučarji so se plasirali takole: 19. ROSTAN Tomo 44,8 22. WAHL Miloš 46,2 31. RAISNER Maljaž 51,5 48. PODGORNIK Janko 632 57. CVERLE Mirko 73,9 V konkurenci 56 starejših pionirjev je zmagal ROŽNIK Iz Medvod s časom 46,0. Lavtižar Branko je bil 23. s časom 58.0, Kregar Marjan pa 26. z 61,0 sekunde. -srn- »Stol« s čimboljšo ekipo V soboto, 22. marca, so se šahisti industrije pohištva Stol pomerili za prvenstvo tovarne, kar pa jc obenem pomenilo tudi izbor za reprezentanco podjetja. Ta bo namreč morala letos braniti prvo mesto, ki so ga osvojili na lanskem občinskem tekmovanju. Po izenačeni borbi s Tre-bušakom v prvi polovici tur- nirja je v finišu Kamor prepričljivo premagal vse nasprotnike in s precejšnjo prednostjo točk osvojil prvo mesto. Vrstni red: 1. Karnar 17 točk 2. Trcbušak 13,5 3. Bergant 12 4. Kotnik 11 5. Krivorotov 6 itd. T. T. KAMNIŠKI OBČAN SREDA — 7. maja 1969 Pomenek pod Veliko Planino Planinci se dobro razumemo med seboj, četudi smo Se šele spoznali. Pod žičnico je hitro stekel pogovor in obljubil sem, da bom o njem nekaj napisal. Prvi strah, da bodo žičnice pokvarile naravo in planincem zagrenile njihove ture, se je pokazal za neutemeljen. Odkar imamo npr. na Veliko planino žičnico, so postali dostopi nanjo po markiranih poteh mnogo bolj mirni in prijetni. Po katerikoli poti greš na planino: ali s Kopišč čez Dol ali mimo Sv. Prirnoža čez Pasje peči ali pa od Jurčka mimo Kranjskega raka, boš hodil po neomadeževani naravi in boš le redkokdaj koga srečal. Malo jc namreč tistih, ki jih me premami žičnica in ki imajo hojo navzgor za del svojega telesnega in duševnega utrjevanja. Ni namreč igrača in precej samoprema-govanja je treba, da premagaš s svojimi močmi najbolj napornih prvih tisoč metrov višine, ko ti skoraj pred očmi binglja zapeljiva gondola. Blagor mu, ki to še zmore in ki ima za to čas. Ce teh pogojev nimaš, se ti dandanes ni treba odpovedati planinam, s^j te popeljejo v njihovo sredo žičnice. Ne znam opisati občutkov, ki jih doživljajo starejši ljudje, ki ne zmorejo več težkih tur ali, ki sploh niso nikdar hodili v gore, ob razgledu po izstopu iz gondole. Globoko sem prepričan, da jc marsikomu izmed njih žal, da niso v mlajših letih kdaj stopili tja gor. Za te turiste pogrešam na koncu žičnic eno, dve, tri do štiri ure hoda po urejenih poteh. Ne mislim pri tem, da naj bodo urejene tako kakor na Rožniku, biti pa bi morale varne in nekako tako široke kakor tovorne poti (mulati-ere). Ne bi smele biti prestrme, da bi jih lahko premagoval tudi turist, ki ima kake težave pri hoji, in toliko varne, da bi po njej lahko hodili tudi otroci. Velika planina ima za take namene edinstveno lego, saj jc danes komaj dobro uro oddaljena od Ljubljane. Njen relief omogoča razmeroma lahko trasiranje in ceneno nadelavo takih poti, ne da bi s kakimi useki ali prekopavanji pokvarili naravni izgled. Mreža takih poti bi prav gotovo pritegnila mnoge turiste, ki bi ob lepem vremenu lahko užili kratko sončno plaminsko turo namesto popoldanskega sprehoda po mestu. Podobne poti smo videli na planinskem izletu po Češkoslovaški. Po takih poteh smo hodili v Krkonoših mimo izvira Labe in ob poljski meji; v Tatrah je preko 400 km takih poti. Na njih smo dohitevali ali srečevali nepričakovano mnogo starejših turistov in otrok, ki jim take položne in dobre poti omogočajo ture po višinah okoli 1500 m. Ob poteh so opozorila glede varstva narave ter okusno in v stilu izdelani smerokazi. Urejenost planinskih objektov učinkuje tam menda tako vzgojno, da po vsej poti nismo videli nikakršnih odpadkov, konzerv in podobne navlake. Tako mrežo dobro urejenih poti bi morda kazalo narediti tudi na Veliki planini. To bi bil prav gotovo resen poseg v naravo, ki bi ga bilo treba prej dobro proučiti, da se ne bi z njim kakorkoli pokvaril izgled planine. Prepričan pa sem, da bi bil marsikdo od srca hvaležen tistemu, ki bi znal to misel v vseh ozirih zadovoljivo uresničiti. Ne želim se spuščati v finančno stran te zamisli, ki pa menda tie more biti nerešljiva, bi pa prav gotovo dvignila turistični promet v mesecih, ko na planini ni snega. dr. A. Vadnal Kamniška kronika MAREC 1969 POROKE: Zdovc Stanko iz Zg. Stranj, star 22 let in Skomik Marija iz Zg. Stranj, stara 17 let. SMRTI: Baloh Marija iz Spitaliča, kmetovalka, stara 62 let; Bravhar Ivana iz Suhadol, prevžitkarica, stara 82 let; Koželj Jožef iz Stahovice, osebni upokojenec, star 74 let; Koželj Marija iz šmarce, gospodinja, stara 80 let; Leveč Marijana iz Mlake, osebna upokojenka, stara 69 Lukan Janez iz Sp. Stranj, osebni upokojenec, star 69 let; Osolin Antonija iz Sp. Stranj, gospodinja, stara 79 let; Povšnar Antosj iz Gore, delavec, star 33 let; Rak Anton iz Brezij, osebni upokojenec, star 65 let; Rak Terezija iz Briš, prevžitkarica, stara 89 let; Slatinšek Jožefa iz Mekinj, osebna upokojenka, stara 65 let; Sluga Peter iz Podgorja, prevžitkar, star 74 let; Zavbi Agata iz Raven, prevžitkarica, star 77 let; Žurga Franc iz Kamnika, upokojenec, star 83 let. Udeleženci pionirskega šahovskega tekmovanja v Kamniku Šahovsko tekmovanje pionirjev Kakor vsako leto bodo tudi letos v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger pionirji tekmovali za šahovsko prvenstvo Slovenije, ki bo junija v Ljubljani. Kratek razpis jc povabil pionirje vse Slovenije na borbo v šahovski areni. Odziv je bil velik. Seveda tudi pionirji naših šol niso molčali. Preko cele zime so po naših šolah v pouka prostih urah mladi šahisti premikali šahovske figurice in po učilnicah je odmeval šah — mat ali pa tudi tihi remi. Štirje najboljši vsake skupine med mlajšimi in starejšimi pionirji ter pionirkami so se udeležili občinskega šahovskega tekmovanja, ki je bilo dne 10. aprila 1969 v mali dvorani Doma v Kamniku. Dolge štiri ure je trajala odločilna borba med ekipami. Nihče ni hotel odnehati, dokler ni odločil končni mat. Lep nagovor predsednice občinske zveze prijateljev mladine je zopet pobratil zmagovalec in premagance. Štiri zmagovalne ekipe so prejele šahovnice za priznanje, njihovim pionirskim odredom pa bodo podeljene diplome. Veselo razpoloženje je še podprla dobra malica. Zmagovalcem čestitamo tudi mi, pohvalo pa Zvezi pri-jitcljev mladine, ki je pripravila in skrbela za celotni potek prireditve. Končni vrstni red: Mlajši pionirji: 1.mesto — osnovna šola pri Zavodu za usposobi j »nje invalidne mladine 12.5 točk; 2. mesto — osnovna šola Fran Albreht 10 točk; 3. mesto — osnovna šola Tomo Brejc 8 točk; 4. mesto osnovna šola Spitalič 5 točk; 5. mesto — osnovna šola Moste 4.5 točk. Starejši pionirji: 1. mesto — osnovna šola pri Zavodu za usposabljanje invalidne mladine 8.5 točk; 2. mesto — osnovna šola Tomo Brejc 5.5 točk; 3. mesto osnovna šola Fran Albreht 5 točk; 4. mesto — osnovna šola Moste 5 točk. Mlajše pionirke: 1. mesto — osnovna šola Spitalič 6.5 točk; 2. mesto — osnovna šola Fran Albreht 5.5 točk; 3. mesto — osnovna šola Moste 0 točk. Starejše pionirke: 1. mesto — osnovna šola Moste 6 točk; 2. mesto — osnovna šola Tomo Brejc 2 točki. Kako se je sprožil plaz v Tunjicah? K naši kratki vesti o zemeljskem plazu v Tunjicah nam je Matevž Vrhovnik iz Tunjic poslal zanimivo poročilo, iz katerega vidimo, da se je zemlja premikala že dalj časa, dokler nI prišlo do katastrofe, ki Je povzro čila veliko škodo. Kot naj-bližnji sosed je imel Matevž Vrhovnik pač priložnost opazovati, kako se je zemlja začela premikati in kako se je pod težo snežne odeje ln zemljišča sprožil plaz. Tole nam Matevž Vrhovnik pove o zemeljskem vdoru in o prejšnjih premikanjih zemlje, za katera žal javnost nI dosti vedela: Plaz se je dejansko začel prav v sredini plantažnega nasada, Že nekaj let nazaj zaradi premika teras v tem delu ni bilo mogoče nemoteno spravljati sena, vendar ni kazalo, da je to pravzaprav šele začetek. V pozni jeseni, proti koncu novembra, se je pa na tistem delu, kjer je tudi sedaj najgloblje ugreznje-no, začelo neudržno trgati ln polzeti navzdol, tako da se Je cesta, ki pelje proti Komendi, še preden je zapadel sneg, ugreznila za več kot šestdeset centimetrov globoko. Istočasno je spodneslo tudi del ograje z vrati vred. Premikanje zemeljskih gmot se je nadaljevalo v višino in širino po sadovnjaku, ki leži med spodnjo in zgornjo cesto, vendar zgornji del ni toliko poškodovan, da bi bil prehod povsem onemogočen. Ko Je zapadlo toliko snega, da ga je bilo treba orali, so a plugom preorali po spodnji cesti do plazu, nato po obronku gozda, ki obdaja sadovnjak, naredili gaz dn zgornje ceste in po tej do križišča. Kaj se Je potem dogajalo pod snegom, smo videli okoli 20. februarja, ko je nenadoma vidno začelo drseti po celi dolžini. Slo je s takšno silo, da Je bilo vsako uro opaziti spremembe. Odneslo je še zgornjo cesto, nad njo pa je nastala votlina, ki sega prav do temeljev hiše »pri Žerjavu«. Razmajalo je tudi temelje, da so se pokazale nove razpoke v nekaterih stenah, vendar Je upati, da se stanje ne bo poslabšalo. Komunalno podjetje je po posredovanju občinske skupščine takoj začelo graditi cestišče proti Vinjemu vrhu. V laporno dno so vgradili solidno betonsko oporo in s tem zaustavili nadaljne premike tal pod ogroženo hišo, vendar bo treba še veliko truda predno bo škoda popravljena. Vozna cesta proti Vinjemu vrhu je že odprta ln vaščani niso več odrezani od prometa. Za pospešeno .graditev tega cestnega odseka gre komunalnemu podjetju priznanje. Ko se plaz ustali, bodo popravili tudi spodnjo vozno cesto in tako vzpostavili zvezo proti Komendi. KAMNIŠKI OBČAN — glasilo S/.DI. občine Kamnik. — Urejuje uredniški odbor. — Glavni urednik France SvetelJ. — Izhaja enkrat mesečno — Uredništvo in uprava: Delavska univerza, Kamnik, Kidričeva ulica (Zdravstveni dom). Tiska CP Gorenjski tisk v Kranju