TRZlC, 3. NOVEMBRA 1!)«0 Izdajatelj: Zavod »TržISkl veslnik«, Tržič *■ Urejuje uredniški odbor. Glavni urednik Vlado ErjavSek — Tiska tiskarna »Gorenjski tisk«, Kranj — Naslov uredništva in uprave: Tržič, Cesta JLA 3. Tel. 255 — Številka računa pri KB 607-705-2-189 — Celoletna naročnina 360 din, posamezna številka 15 din I,ETO IX. - ŠT. 21 BLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI TRŽIŠKE OBČINE PRIJATELJSKI OBISK IZ PULE Sodelovanja in izmenjava mnenj vedno koristijo, prav posebno tistim, ki še nimajo bogatih izkušenj pri svojem delu. To so prav gotovo naši zbori proizvajalcev, ki smo jih izvolili šele na zadnjih volitvah. V ljudskih odborih so si pridobili že precej izkušenj, vendar še iščejo najrazličnejših poti za uspešnejše delo. Tako pot sta ubrala zbora proizvajalcev iz Pule in Tržiča, ki sta navezala- tesne prijateljske stike. Da bi se spoznali z našim delom in ljudmi so člani zbora proizvajalcev iz 1'ule 27. oktobra obiskali Tržič. Seznanili se z delom podjetij in ljudskega odbora v enem dnevu je preveč, zato so obiskali samo Peko in Bombažno predilnico in tkalnico. Grele so sprejeli predsednik zbora, proizvajalcev in republiški ljudski poslanec tov. Miiiain Oig.rits, predsednik občinskega odbora SZDL tov. Stalne Mcšič --predsednik sindikalnega sveta tov. Vilkltoir Kralj in. drugi. Gostje so najprej obiskali tovarno PEKO, kjer sta jih pozdravila predsednika delavskega sveta, in upravnega odbora tov. Kramar in Mravlje. ■Nil prijatelje iz Pulo jo v tem podjetju, naredilo prav poseben vtis to, da so delavci zelo disciplinirani, in se ne odtrgajo od dela, če zagledajo kako delegacijo. Vsi, tudi tisti, ki se ne razumejo- na čevljarsko^ industrijo., so občudovali dobro organizacijo dela in izredno kvaliteto, izdelkov. V delegaciji sta bila. tudi predsednik delavskega' sveta i:n direktor tovarne čevljev ITO. Ta dva nista zamudila nobenega giba delavcev, zanimala sta. se za vse podrobnosti in pri tem ugotavljala kako daleč so še oni za nami. ITO ima, 250 .delavcev, ki izdelajo 550 parov čevljev vsak dan. V podjetju še sedaj, stojijo, stroji iz prve svetovne vojne, ko so tu izdelovali čevlje za italijanske vojake. V tej tovarni imajo še Stare načine plačevanja, delavcev in šele sedaj pripravljajo pravilnike za nagrajevanje po. učinku. — Prav zato jim je bilo pri Peko to vprašanje najbolj privlačno. V novi tovarniški menzi so sc gostje zadržali s predstavniki Peka v krajšem razgovoru, ob odhodu pa jih j,e še enkrat prav lepo pozdravil predsednik delavskega sveta Nainide Kramar, ki je izrazil upanje, da, so bili z ogledom tovarne in s pojasnili zadovoljni ter da so se tu kaj koristnega naučili. Cas je priganjal in treba je bilo zapustiti Peko in oditi v BPT. DVE URI V BOMBAŽNI PREDILNICI IN TKALNICI Cas je bil kratko odmerjen in zato je bilo treba z ogledom BPT kar pohiteti. Petinsedem- deset let staro podjetje je goste iz Pule presenetilo s svojo organizacijo dela. in z obnovo, ki poteka skoraj, v vseh oddelkih. Delavski svet in upravni odbor sta. po ogledu tovarniških prostorov pripravila Puljčanom zakusko, hkrati pa so izmenjali izkušnje in mišljenja. Za. pozdravne besede Milana Koprivnalka, predsednika delavskega sveta BPT se je zahvalil Milan Miladiinoviic, • predsednik zbora, proizvajalcev in sindikata Pule. Na številna vprašanja odbornikov iz Pule so odgovarjali tov. Milan, Oigniis, Marjan Dolinar in Andrej HlaittaMs. Zakaj vse so se zanimali go-sti? Kaj vse proizvajate? Ing. Ivan Martić vprašuje: Kakšne so nadaljnje perspektive graditve va- šega podjetja? Nekdo, 'drug vprašuje: Koliko sredstev ste namenili za družbeni standard? Kako podjetje rešuje probleme strokovnega, kadra? Odnos vodilnih uslužbencev d« delavcev? Načini nagrajevanja? Problem družbene prebrane? itd. Za vse to in še za mnogo drugih važnih vprašanj iz življenja tega, največjega kolektiva pri nas, so so zanimali gostje. Tovarniška sirena je naznanila konec dopoldanske izmene in tudi prijateljski pomenek je bil zaključen. Ob koncu obiska je gostom podaril knjigo o trži-skem teksti tetvu tov. Milan Ko-privnik. »To !kn.,j!.V.rfl' bomo proučili, saj se Ibolmo. iiz nje naučili, feaiko «e je raizvijiailoi težifiko teksitilslvo. Iskrena hvala za darilo in tako tolpe! sprejem.« Tako se je zahvalil za darilo tov. Milan Mi-ladinovie. P.RAV K VAM SMO SI ŽELELI PRITI Popoldne se jo nadaljevalo prijateljsko, srečanje, ki ga je vodil podpredsednik občinskega ljudskega odbora tovariš Ka.rel Kravcair, ki jo gostom, zaželel, kar najbolj prijetno bivanje v našem mestu in izrazil upanje, da bodo izmenjane misli našle plodna, tla v obeh prijateljskih komunah. Čeprav je Tržič kar osemkrat manjši od Pule, je vendar v razvoju, komunalnega sistema, v več pogledih pned to komuno. Zato so resnične besede odbornika, ko je rekel: »Tovariši, lahko bi šli v kakšno mesto v naši republiki, šli bi lahko, v Zagreb, toda odločili, smo se za vas in za vašo sosednjo komuno Kranj.« Iz razgovora se je dalo sklepati, da je pri, nas predvsem pri stanovanjski individualni graditvi bolje urejeno., kot v Puli, — Tam še vedno grade zasebniki več ali manj precej po svojih željah, v Tržiču pa se morajo, strogo držati urbanističnih načrtov. Njihov zbor proizvajalcev, razpravlja o pomembnih gradnjah in kar določi vsote, ki naj bi jih prispevala podjetja k proračunski vsoti. Gostje so se zanimali še za posamezne postavke iz občinskega proračuna, kakšen jo pri nas občinski davek na maloprodajni promet, kako je organizirana trgovska mreža, itd. Za, konec se je za vse prav lepo zahvalil njihov vodja, tov. Milan Miladinovič in povabil naš (Nadaljevanje na 3. strani) Člani zbora proizvajalcev iz Pule pred tovarno Peko Si Čak akamo dnevnice Uradni list FLRJ je že mnogokrat prinesel nove odločbe ali spremembe odločb o dnevnicah. Naj so bile tc odločbe kakršnekoli, vedno so se vsi veselili dnevnic, ki so jih pošteno — ali pa tudi ne — zaslužili. Na račun dnevnic in njihovih koristnikov je bilo popisanih le nešteto listov papirja v naših časopisih, o njih so razpravljali delavski sveti in upravni odbori, vendar je vse ostalo več ali manj pri starem. Koliko časa bomo še čakali, da bodo koristniki dnevnic res pošteno obračunavali stroške potovanja in tudi — kar je bistveno — na obračun polnih stroškov pošteno napisali čas, ki so ga prebili na seji ali kje drugje? Predvsem vodilni uslužbenci so tisti, ki morajo največkrat po nujnih opravkih v Kranj ali Ljubljano. Nihče jim menda ni nevoščljiv presedenih ur na sejah in posvetovanjih ali pa pogajanj o kreditih za ta ali oni stroj v podjetju. Nasprotno! Podpiramo njihove napore, da bi se naša podjetja kar najhitreje modernizirala. Za vse njihovo delo so ti ljudje tudi primerno plačani in najbrž niso prav zelo potrebni nepošteno pridobljenih dnevnic. — Zakaj pravzaprav te vrstice? — Največkrat odrinejo ljudje na potovanje zjutraj ob šestih in morajo torej ostati na potovanju najmanj do dveh popoldne, če hočejo, da bodo dobili vsaj pol dnevnice. Na vso jezo pa je posvetovanje ali pa seja končana kmalu po dvanajsti uri in bi bili ob enih že lahko doma v podjetju. — Vendar se ti možakarji ne jezijo dosti; kar brez skrbi. Zakaj pa ima Marinšck v Naklem lepo in poznano gostilno? Po končani seji, ki je bila prav gotovo naporna, se prileze počitek ob literčku dobre kapljice. — V pouk vsem tem, ki tako čakajo čas do polovice ali cele dnevnice, pa tole: mnogo Tržičanov potuje z avtobusi skozi Naklo in na parkirnem prostoru opazujejo avtomobile naših podjetij, gledajo in spoznajo številke. Torej, tudi dobro vedo zakaj stojijo ti avtomobili pred gostilno. Na kaj takega je vedno potrebno po-misliti! — Bolje bi bilo biti pošten in se pripeljati v Tržič, pa čeprav samo deset minut pred drugo uro — parkrat bi bilo težko ostati brez dnevnice, sčasoma pa bi tudi tako šlo. Bivanje izven domačega kraja vsekakor nekaj stane, vendar za nekaj ur ne potrebujemo dosti. Strožja kontrola nad dnevnicami bi bila v naših podjetjih potrebna in taki ukrepi bi se vsekakor izplačali. -L -O J Vse od 1952. leta dalje so razpravljali zbori volivcev o potrebi po novi soli, -ki so jo končno letos začeli graditi. Prav na lanskih zborih smo volivci določili, da bo šola stala na Zalem rovtu, da bo imela deset učilnic in vse ostale druge prostore, ki ji bodo potrebni. Takrat ni bilo ncfcene-ga, ki bi temu nasprotoval ali imel drugačne predloge. Vsi smo se strinjali z Občinskim ljudskim odborom in poudarili njegovo prizadevnost, da končno reši ta pereč problem. — Kaj pa lahko, uicrultoviima po končanih Mboriih volivcev letes? Skoraj na vseh zborih se vzdi-gujejo volivci in razpravljajo o šoli, ki so jo pravkar začeli graditi. Ne, ne hvalijo, tega razveseljivega trenutka, ampak najmanj kar storijo., je to, da ugo-tove, da šola ne bo zadoščala za naše potrebe. Občina naj bi s projektantom zopet pregledala načrte in jih spremenila tako, da bi bito učilnic več. Koliko časa bi zopet terjalo, to in koliko denarja! Na to ne pomislijo kritiki! 'Končno- pa, vse razburjanje je sedaj odveč, saj smo lani volivci odločili tako., kot sedaj je in vsak, ki sedaj kritizira s tem pobija svoje odločitve in pokaže nezrelost državljana, ki lahko odloča o sredstvih družbe in o tem, kaj 'bo komuna gradila. Pretirane kritike so odveč tudi zato, ker šola. ne bo tako majhna, kot nekateri govore, saj MINULI ZBORI VOLIVCEV Povsod so že bili končani zbori volivcev in sedaj lahko ugotovimo, za kaj se volivci najbolj zanimajo, kaj jim je všeJ in. kaj ne. Udeležba je bila na teh zborih precej pičla in to kaže na slabo, zainteresiranost občanov za probleme komune. Tudi razprava se je največkrat zasukala na tako stran, kamer s2 pač ne bi smela. V poročilu Občinskega ljudskega odbora so. bile navedene predvsem večje investicije v objekte družbenega standarda in industrije. Ne mislim, da. potem volivci ne bi smeli razpravljati tudi o manjših problemč.kih, ki tarejo, kakšno manjše področje, morda le eno ali nekaj hiš. Vc-livei naj bi 'predvsem ocenili napore občine, da zgradi iz sredstev skupnosti Zdravstveni dom, šolo in stanovanja. Mnogi govorniki pa. so pokazali s svojimi izvajanji, da premalo poznajo našo ureditev, da. ne vedo, zakaj obstojajo stanovanjske skupnosti in zakaj smo. jih ustanovili. Za vsako malenkost pritiskajo, le na občino, ki bi zato lahko porabila: vsa, sredstva za manjša popravila) na hišah in drugod. Danes ima vsak hišni svet možnost, da najame kredit in popravi to ali ono. stvar v hiši, s katero upravlja. Menda bi bilo kaj malo ljudi, ki bi bili zadovoljni s takim gospodarjenjem, Vsi objekti, po katerih so. tako pereče potrebe, pa bi bili še vedno samo predmet debate. Zbori volivcev bi morali biti taki, da bi dali Občinskemu ljudskemu odbo.ru smernice, kako naj gospodari, da bomo. z njim zadovoljni. Ko na teh zborih ne bo več tarnanj okrog pokvarje- nih žlebov in pregorelih žarnic in se bo pogovor zasukal res ma važne zadeve, ki zanimajo, vsa občane, bomo lahko rekli, da smo. zreli upravljavci družbenih sreistev, ki so vedno večja. Ravne so dobile otroško Čimbolj se je širilo delavske, naselje na Ravnah, tembolj se je čutilo pomanjkanje raznih ustanov in servisov. Z dograditvijo treh velikih stanovanjskih hiš, ki jih je zgradila BPT, se je stanje nekoliko, izboljšalo, saj Televizija šele v aprilu prihodnjega leta V rubriki Vprašajte in zvedeli boste, smo pred nedavnim objavili, da bomo v Tržiču in bližnji okolici lahko gledali televizijske sporede že do konca tega leta. Radio televizija Ljubljana, ki tudi sodeluje pri teh delih, pa ne more v tem času nabaviti relejnih anten in jih bo lahko postavila šele aprila ali maja prihodnjega leta. Občinski ljudski odbor, ki je letos namenil dva milijona dinarjev v ta namen, bo ta denar porabil tako, da bo že dal RTV Ljubljana na račun, tako, da sredstva no bodo. zapadla. sta tu dobila prostore stanovanjska skupnost Ravne in olroško zavetišče. Zavetišče so odprli pred kratkim in, že je v njem 31 otrok, ki so bili doslej brez pravega varstva v ča.su, ko so bile matere v službi. Z otroškim zavetiščem, so rešene skrbi prenekate-re matere, še več pa bi jih bilo, če bi bila zmogljivost, večja in bi lahko sprejemali tudi šolske otroke. Vendar za, sedaj tega ne zmorejo, ker imajo samo en prostor in še ta ni popolnoma opremljen. Zavetišče je sedaj odprto od pol šestih zjutraj pa do pol treh popoldne, n,a otroke pa pazita dve tovarišici. Do sedaj je oskrba le 300 dinarjev, ker pa mislijo uvesti tudi tople malice, ki jih bodo. dobivali iz vrtca v Tržiču, se bo predvidoma povečala oskrbnina na tisoč dinarjev mesečno. Otroškemu zavetišču manjka še marsikaj, vendar bo stanovanjska skupnost Ravne postopoma odpravila vse težave. bo v njej prostora za 720 učencev. Seveda pa bo pouk tudi v novi šoli še v dveh izmenah, ker tega problema ne bomo še tako kmalu rešili. Da pa se bodo pomirili vsi kritiki, ki postavljajo za vzor najrazvitejše države in njihovo šolstvo, pa še to: tudi v teh državah je pouk še ve-1-no v dveh izmenah! Statistični podatki govore, :la bo. v prihodnjih letih število učencev padlo, pa tudi naselje na Ravnah se ne bo več dosti širilo. Torej velikega priliva novih ne bo in bo šola zadostovala za trenutne potrebe. Ce pa bi čakali na vse, kar prinese novi čas, pa bi tudi w šolo. lahko kar čakali, ker se vedno vse spreminja. Graditi, hitro graditi, da .bo šola čimprej gotova in, da se bodo vanjo vsi-pale gruče zadovoljnih učencev. V U Številne opazke in precej govoričenja je povzročila anketa, ki jo. je pri Peko izvedel Zavod za organizacijo dela iz Kranja. Anketo so izvedli že zgodaj spomladi, iz Kranja so jo vrnili v maju, delavci pa so zvedeli zanjo, šele začetku, oktobra. Na vprašanje, čemu vse to, sta odgovorila predsednik sindikalne podružnice, tov EDI PBRKO in predsednik delavskega sveta, tov. NANDE KRAMAR. Anketa je prišla v podjetje v dveh izvodih, od katerih je eden ostal v organizacijskem sektorju, drugi pa v knjigovodstvu tovarne. Junija so. se že začeli dopusti in preseljevali so nekatere oddelke v novo poslopje. To sta že dva tehtna razloga, zakaj rezultati ankete niso takoj našli poti med delavce. Članom kolektiva pa se zdi čudno, zakaj mora o anketi biti najprej govora na občinskem sindikalnem svetu, in šele od tam zvedo, o tem naši člani odbora sindikalne podružnice kolektiva Peko. Anketa ni prišla v prave roke, temveč naj bi jo dobil delavski svet ali pa izvršni odbor sindikalne podružnice. Tako bi rezultati ankete našli hitrejšo pot do članov kolektiva. Anketa, ohravnava najrazličnejše probleme delavcev, za katere se mora predvsem zanimati organizacijski sektor. Odgovori so dobri in pozitivni in bodo pomagali, da se bodo nekatere stvari v podjetju izboljšale. Nekaj stvari pa so med tem časom, ko. je anketa ležala v predalu, že rešili. Odprli so tovarniško menzo, uredili kopalnice, ko pa bo končana stolpnica v Pristavi, pa bo rešeno tudi vprašanje ambulante, ki jo. v tako velikem podjetju res potrebujejo. Stanovanjski problemi še ni.so tako pereči. To so primerjali s stanjem v Planiki, LIP Bled in BPT. Rezultatov ankete je za celo knjigo in je vse naenkrat težko našteti in komentirati. Tovarniški komite ZK, sindikalni plenum in delavski svet že temeljito proučujejo, izide ankete in vse bodo postopoma objavili v t ova r n iš kem glasilu. 1J PRIJATELJSKI OBISK IZ PULIi (Nadaljevanje s 1. strani) zbor proizvajalcev, naj kmalu obišče Pulo, da se bo tam spoznal z delom njihovega zbora. NAVDUŠENI NAD VSEM, KAR SMO VIDELI Nekaj vtisov gostov nam pove, da so bili z bivanjem v Tržiču res zadovoljni. VIKTOR PERCAM iz ladjedelnice Uljanik: Mislim, da edino tako sodelovanje zborov proizvajalcev lahko pomaga k hitrejšemu uveljavljanju teh organov ljudske oblasti. Pri vas smo videli toliko, da ne morem reči, kaj mi je najbolj ugajalo. IVAN MACAN iz vojne industrije v Puli: V vojni industriji imamo zelo izpopolnjeno organizacijo dela, vendar tudi pri vas ne zaostajate dosti za nami. Naša podjetja imajo, tudi drugačno, strukturo, in zato. je vaše in naše težko primerjati. Eno pa je isto pri vas in pri nas: želja po modernizaciji podjetij po večji pro- izvodnji in torej po izboljšanju življenjskih pogojev delavcev. MILAN MILADINOVlC, predsednik zbora, proizvajalcev in sindikatov: Iz srca si želimo skorajšnjega snidenja pri nas v Istri. Pokazali vam bomo vse, kar vas bo. zanimalo in poskrbeli, da se boste med nami tako lepo počutili, kot smo se mi pri vas. Pridite, vodno ste nam dobrodošli! Od tega, obiska naj no bi ostali samo lepi spomini na Puljčane, ampak naj bi se pokazali v življenju vsi pozitivni momenti:, ki so nam jih posredovali. Eno, o čemer pa so predstavniki našega zbora pozabili sprs-Kovmiiilti, pa ,j-e vipraišatnje uslla-maviljainija novih počitnlSklh naselij za maše delovne kolektive. iPr-nlbleimi, k!i vsako leto nastajajo z občinami, kjer so naša naselja, H bili mogoče odstranjeni, če bi se malša naselja pojavila nekje na obalah Jadrana, v puljisiki. občini. Naj ponovni stiki to popravijo. VE Tuji in domači gosti so se živo zanimali za proizvodni proces v Peko Predsednik zbora proizvajalcev in republiški ljudski poslanec istega zbora, lov. Milan Ogris v razgovoru s Puljčani Za boljšo sestavo krajevnih in občinskega odbora Socialistične zveze Milj iFTITIIHrrrillwni-iriTr«m Preteklo nedeljo je bilo veliko zborovanje v Valjevu v Srbiji, kjer so odkrili spomenik narodnemu heroju Stepanu Filipoviču. Na zborovanju je govoril podpredsednik Zveznega izvršnega sveta in sekretar ZKJ tovariš Edvard Kardelj. V domovino se je vrnila naša parlamentarna delegacija, ki je bila na obisku v Indoneziji in Cevlonu, kjer so jo povsod toplo sprejeli. V Indoneziji je delegacijo sprejel tudi predsednik Sukamo, na Cevlonu pa predsednica vlade ga. Bandaranaike. K nam bo prišel na obisk afganistanski kralj, ki se bo sestal tudi s predsednikom Titom in bosta govorila o možnostih zboljšanja sodelovanja med Afganistanom in Jugoslavijo. Na nedavnem plenarnem zasedanju republiškega odbora SZDL Slovenije so razpravljali o novem petletnem perspektivnem planu in o sklicanju petega kongresa SZDL Slovenije, ki bo dne 7. marca 1961. Voditelji delegacij na XV. zasedanju Generalne skupščine, ki so se že vrnili domov, so na tiskovnih konferencah poudarili, da je sedanji politični položaj na svetu zamotan in da možnost vojne ni izključena. Skrajna strpnost nasprotnih blokov lahko privede do pomirjenja, ki si ga tako žele vse neodvisne države. V vseh državah, ki so članice Združenih narodov, so lepo praznovali 24. oktober — Dan Združenih narodov. Pri nas so bile velike proslave v vseh republiških središčih in v drugih večjih krajih. V torek, 25. oktobra je bila plenarna seja odbora. Socialistične zveze za našo občino, na. kateri: so razpravljali o konferencah v podružnicah, krajevnih in občinski organizaciji. Konference morajo, biti dobro pripravljene, da bodo res odsev vseh problemov, ki nastajajo, na tistem področju. Nove organizacije bodo. imele široka podro-č- STEVILO ABONENTOV ŠE VBDNA NARAŠČA Menza, ki so jo ustanovili v začetku oktobra, je že upravičila svoj obstoj. Pred štirinajstimi dnevi se j« tu hranilo. 320 delavcev, sedaj jih jemlje topel dopoldanski obrok že več kot štiri sto.. Pravkar so. začeli pripravljati tudi kosila, ki so po tli) dinarjev za člane kolektiva in po 130 dinarjev za druge ljudi. Imajo, pa precejšnje težave, ker kuhinja še ni dobro- opremljena. Kuharice delajo vse z rokami, ker še nimajo nobenega stroja. Ker pa se za topel dopoldanski obrok zanimajo tudi drugi kolektivi, predvsem LIP in. Pilama-, pa bodo morali nabaviti najnujnejše stroje, ker sedanje število zaposlenih ne bi radi zvišali, ker bi se s tem tudi cene zvečale. ja dela, vendar pomanjkanje prostora, ovira redno delo. V naši občini je s-amo do sedaj ugotovljenih za več kol 30 milijonov potreb, s katerimi bi zadostili najnujnejšim potrebam po prostorih za družbene organizacije. Občinski odbor Socialistične zveze sedaj z vso- resnostjo proučuje ta problem in upa, da se bodo- po vaseh v priho-dniem petletnem planu našli prostori, v katerih s-e bodo- sestajali člani SZDL in drugih družbenih organizacij. Pri tem pa ne smemo misliti, da bo- za vse to- poskrbela občina ali odbor SZDL, ampak moramo računati tudi na pomoč prebivalstva, kajti ti prostori bodo služili njemu. Člani odbora so govorili še o tehnični izvedbi konferenc in volitev, potem pa je bila plenarna seja- zaključena. SLABA KVALITETA ZGORNJEGA USNJA V Peko imajo stalne težavo zaradi zgornjega usnja, ki ga težko dobijo, poleg tega pa, je zelo slabo in zato je težko izdelovati lepe čevlje, kakršne potrošnik zahteva. Prav zaradi slabe kvalitete zgornjega usnja, je tudi mnogo- čevljev defektnih in to precej znižuje zaslužek celotnega kolektiva. Ift I VI V* •• RAZBURJANJA zdravstveno slu* nove ni oaoraievania Sindikalna, podružnica zdravstvenih delavcev je, vsaj na zunaj, pasivna in premalo delavna. Njenega predsednika, tov. Lojtza Zavelcinoi sem poprosil za nekaj odgovorov. £ »Kakšen je sistem dela vaše sindikalne podružnice?« »Vsi zdravstveni delavci so člani sindikalne organizacije in se vedno polnoštevilno udeleže kolektivnih sestankov. Letos smo imeli en tak sestanek s članstvom, drugič pa smo. pripravili družabni večer. Izvršni odbor podružnice se redno sestaja, ■-prav tako pa jaz sodelujem na sejah upravnega odbora, kjer tolmačim želje kolektiva.«' 0 »Ali site že razmišljali o nagrajevanju po učinku in kako daleč sile že s tem?« »Sistem nagrajevanja pri nas že dolgo ne ustreza, delno je rešen ta problem v lekarni in na zobni ambulanti. Seveda razmišljamo, o nagrajevanju po učinku, vendar Zdravstveni dom ne more sam izpeljati tega zamotanega procesa in bi nujno, potrebovali pomoč Zavoda za organizacijo dela iz Kranja, ki s« bavi a temi problemi. Plače so pri 'nas odločno prenizke, saj kadri z isto izobrazbo v podjetjih prejemajo znatno višje zaslužke. Povprečne mesečne plače v našem zavodu so take: visoki uslužbenci 25.350, višji 19.490, srednji 18.677, nižji 14.111 in pomožni uslužbenci 15.744 dina r.jev. Vendar so to le povprečne plače in nam ne pokažejo stanja, kakršno res je. Nekateri uslužbenci iz posameznih razredov imajo že toliko let službe, da njihova prejemki presegajo' prejemke uslužbencev :iz višjega razreda.« 9 »čemu mi tesnejše povezave z iofjčinsikim sindikalnim svetom?« Krivda je tu naša, ker se premalo, obračamo, na občinski svet. SINDIKALNA PODRUŽNIC/V PROSVETNIH DELAVCEV Prosvetni delavci so razkropljeni po šolah in zato delo ne teče normalno. Je pa tudi res, da učiteli nimajo volje do dela. Starejši so močno zaposleni in jim Je pa tudi res, da oni na svetu premalo poznajo našo problematiko in si zato večkrat napačno tolmačijo, naša gledišča.« 0 »Kje so vzroki, da podružnica ne dela boljo?« .»Velika zaposlenost naših članov onemogoča redno' delo. Dejavnost zdrastvenih delavcev pa se kaže na drugih področjih, tu mislim na razna, predavanja in tudi takega dela ne bi. smeli ljudje omalovaževati. Nekaj le delamo, za boljše in plodnejše delo. pa. za sedaj še nimamo pravih pogojev.« Sedanji predsednik po tov. Hinko Nečimer j< zaposlen z delom v 1 domu in vrtcu ter v dr ganizacijah, tako, da n vsega dela sam, člani i odbora podružnice pa premalo pomagajo. Mnogo razpravljanj in jeze je povzročil nov način pobiranja članarine. Doslej so blagajniki pobirali sindikalno članarino od plače, ki je bila določena po tarifni postavki, odslej dalje pa se obračunava članarina od celotnih mesečnih osebnih dohodkov. Tako razburjanje pa je odveč, če pomislimo, da bodo tudi sindikalne podružnice po podjetjih imele več sredstev in torej boljše pogoje za delo. Ce bodo delavci plačali več članarine, bodo tudi od sindikatov lahko več zahtevali in torej ne bodo imeli nobene izgube. ZAKAJ NE DELAJO Na seznamu nedelavnih, ali pa samo slabo povezanih sindikalnih podružnic z Občinskim sindikalnim svetom so: prosvetni delavci, zdravstveni delavci, Obla-čila-novost in peki. Pri tajnici občinskega sindikalnega sveta smo se pozanimali zakaj te podružnice ne delajo. moramo nedelavnost že nekako oprostiti, drugače pa je z mladimi učiteljicami, ki imajo še malo pouka in tudi v drugih množičnih organizacijah ali društvih ne delajo. Na letošnjem občnem zboru bodo morali prosvetni delavci vključiti v izvršni odbor sindikalne podružnice predvsem mlade ljudi. družnice, i močno dijaškem ugih or-e zmore zvršnega mu vse PODRUŽNICA V »OBLAClLA-NOVOST« Ena izmed podružnic, ki se je premalo obračala na občinski sindikalni svet je tudi podružnica krojačev. To opravičujejo s tem, da imajo slabe notranje odnose zaradi stalnih težav glede upravnikov. Sedaj imajo že v zelo kratkem času tretjega upravnika. Vsi člani kolektiva so se zato doslej posvečali le skrbi za ureditev v kolektivu samem in so pač morali pustiti delo v sindikalni organizaciji. Sedaj se bo preselil v Tržič še obrat iz Kri-žev in upajo, da se bo potem stanje uredilo in bo tudi sindikalna podružnica bolje delala. PARTIZANSKE AKCIJE V akciji, v kateri je bilo.enajst partizanov s komandantom Lenartom Ribnikarjem na čelu, so pod goro. pri Begunjah napadli dva nemška avtomobila, ki sta šla iz Begunj proti Tržiču. Bilo je leta 1941. V avtomobilih je bilo dvanajst Nemcev. Napad je bil uspešno končan. Ker so streljali na vozeče avtomobile, so se po krajšem času zvrnili pod cesto. — Enemu izmed 12 Nemcev je uspelo pobegniti, pa so ga čez nekaj časa Ubili. Avtomobile so sežgali. Zaplenili pa so: dva mitraljeza, tri brzostrelke, šest pušk in dve pištoli. Tudi municije je bilo dovolj. Dalje so. delali akcije v Dovjem pri Mojstrani. Tam so jih opazili nemški žandar j i, ker pa so. bili v zasedi, so jih napadli iz boka. Tam sta padla dva nemška žandarja. Ostali SO zbežali. Nato. so napravili prehrambeno akcijo.. Tudi tam niso. imeli partizani žrtev. Četrtega maja 1945. leta so osvobajali velike kaznilnice v Begunjah. Tam so imeli pogajanja z Nemci. Tri dni so imeli obkoljene Nemce. Pogajanja so imeli zaradi predaje in izpustitve okrog 700 borcev na svobodo. To se jim je posrečilo šele 4. maja ob treh popoldne. Ko. so jim Nemci izročili ključe, so izpustili vse kaznjence. Mnogo je bilo sreče, navdušenja in veselja. Priporniki so vzklikali našemu predsedniku Titu. Ko je bilo radosti konec, so jih iz Tržiča in Radovljice napadli belogardisti. Imeli so zelo močne boje z nji- mi, ker pa so bili vinjeni, so jih pognali v beg. Imeli so mnogo izgub. Tudi T>artiza.nov je bilo nekaj ranjenih. Tisti, ki so bili zaprti, so. dobili takoj orožje, katerega so jDartizani zaplenili Nemcem. Po tej akciji so šli osvobajal Koroško.. Na Koroškem so bili še tudi hudi boji, ker je bilo dosti ostankov SS. Tam je padlo mnogo. naSih borcev. -Bilo je še dosti podobnih, veselih, in žalostnih akcij. To so kratki doživljaji iz dni narodnoosvobodilne bc.rbe, v kateri je moj oče sodeloval. Olga Golma.jer Tržič PRVA SELITEV SLOVENCEV Jožefa1 Muzik iz Bistrice, ki je bila s svojo' družino med prvimi izseljenci v Srbijo in je tedaj stanovala v .Kovorju, mi je takole opisala selitev: »9. julija 1941. leta ct • šport USPEŠEN ZAKLJUČEK Najboljši motoristi in avtomo-bilisti so pred nedavnim v Novi Gorici, zaključili prvenstvo Slovenije v cestno hitrostni vožnji. Tržičani, ki so se udeležili prvenstva so sq zadovoljivo uvr- Elektro Kranj je zgradil na Cankarjevi cesti stavbo, v kateri bodo upravni prostori in še dvoje stanovanj BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA TRŽI" proizvaja kakovostne tkanine vseh vrst v širini 70-200 cm, industrijsko prejo in prejo za domačo obrt 0) j* a» -o N o c o > o a o >u o i_ o a. u > ju o stili, med najboljše slovenske vozače. V kategoriji mopedov je bil najboljši Gleščič iz Nove Gorice, medtem ko se je 17-letni Tržičan Gradišar uvrstil na tretje mesto. Stanko Stepančič je v kategoriji motorjev 125 cem zasedel drugo mesto. V kategoriji motorjev 250 cem je zmagal Kranjčan Leon Pintar, Podrekar pa se je uvrstil na drugo mesto. Matevž I.ukane Je v konkurenci avtomobilov s Fiatom 600 zasedel prvo mesto in je to doslej njegov najvidnejši uspeh v avto-moto športu. IV POKVARJEN VODNJAK BLIZU pokopališča že dolgo, ne daje vode, ampak stoji 'in rarzipada ter je mnogim »kamen spotilke«. Lepše bi bilo, če bi vodnjak podrli«. T«, ne hi dalo dosti dela in bi bližnji prebivalci to kaj hii.ro lahko storili Gospodinjsko pomočnico, pridno, iin pošteno, sprejme takoj Na-dišar, Trg svobode 20. Kratke in okrogle Iz domače skrinj« V trgovini sta se pogovarjali dve starejši ženici. Prva pravi drugi: »Veš, da je moj sin dobil stanovanje v novem bloku. Vse je strašno moderno urejeno. V enem kotu je električni štedilnik, v drugem pomivalna miza, v tretjem pa buldožer.« Mamica je mislila na frižider. Na Zalem rovtu te dni buldožer ravna in pripravlja teren za novo šolo. Starejša ženska, ki stanuje nekje »-za vodo« je potožila znanki iz Cankarjeve ceste: »Tebi je lepo, ko stanuješ v tako mirnem predelu Tržiča, jaz pa moram ves dan poslušati LUDO-2ER, ki dela novo šolo.« RAZPIS Občinski komite LMS bo organiziral mladinsko politično šolo. Trajala bo predvidoma od novembra 1360 do marca 1961. Program te šole obsega najpomembnejše teme iz ekonomskega razvoja v sodobnem svetu, socialistične izgradnje Jugoslavije ter boja zavednih sil. Mladinci, ki bodo obiskovali (o šolo, bodo na podlagi zaključnih izpitov dobili spričevala, ki jim bodo, poleg ostalega, omogočala študij na višjih političnih šolah. Vse mladince; in mladinke v naši občini vabimo, da se prijavijo za to šolo preko svojih aktivov ali pa neposredno na Občinski komite LMS. ZAHVALA Ob tragični in bridki izgubi našega ljubljenega moža in očeta Leopolda Grudna se najprisrčneje zahvaljujemo upravi in sindikatu Komunalnega podjetja Tržič, ki so nam oskrbeli prevoz pokojnika na dom in ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se govorniku za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu. Nadalje se zahvaljujemo naši duhovščini, vsem darovalcem vencev in pevcev, kakor tudi oddelku šivalnice tovarne Peko, obrat ii za izkazano pomoč in vsem, ki so ga spremili k večnemu počitku. Zahvaljujemo se tudi tovarišu učitelju in šolski mladini hčerkinega razreda za izkazano čast na pokopališču. Žena Justi s hčerkama