Slovenski glasnik. 645 jeden glavnih delavcev za narodno probujenje iz dobe dra. Ljudevita Gaja. Bil je nekoliko časa urednik Gajevim „Narodnim Novinam", a najznamenitejše književno delo njegovo je nemško-hrvatski slovar, katerega je izdal skupno z Ivanom Mažuraničem. Ta slovar ima še dandenes svojo ceno in vrednost. 18. septembra umrl je v Zagrebu znameniti šolnik in pisatelj hrvatski, šolski nadzornik Mijat Stojanovic, porojen 1816. leta v Babinej Gredi v bivšej Vojnej krajini. Najznamenitejše delo njegovo so „ Slike iz pučkoga života hrvat-skoga naroda v Slavoniji i Sriemu", katere je „Matica hrvatska" nagradila iz Draškovičeve zaklade. Te slike in narodne pripovedke, pesni, poslovice, katere je St. vse svoje življenje vestno zbiral ter jih mnogo tudi na svitlo dal, imajo največjo ceno izmej vseh njegovih književnih del. Preložil je tudi znamenito Salzmannovo knjižico „Krebsbiichlein" pod naslovom „Zablude uzgoja" ter jo hrvatskim odnošajem tako primerno predelal, da se more imenovati izviren spis. Priobčil je poleg tega brezštevilno razprav pedagogiške vsebine po raznih novinah hrvatskih. „Mijat Stojanovic bijaše visoka stasa i osbiljna, poštena lica, pravi tip starih krajišnika. U družtvu ljudskom bijaše on uzor čovjeka u svakom pogledu: kao suprug, otac, drug i prijatelj. Pošten kao suho zlato, čedan i uljuden do ponižnosti znao si je pribaviti sveobče štovanje" — piše „VienacK. G. BaudGuin de Courieriay, mej Slovenci dobro poznani učenjak, pride, kakor slišimo, prihodnje leto zopet mej Slovence. V tem času svojega odpusta skušal bo, ako mu ruska vlada dovoli „komandirovko", urediti narodno blago, nabrano v letih 1872. in 1873. po Gorenjskem, Goriškem in Beneškem. Želeti je, da temu učenemu gospodu, rojenja Poljaku, tudi v prihodnje Slovenci pomorejo, kakor so storili 1. 187^. in 1873. Kako čislan učenjak je ta gospod mej slavisti, kaže uže to, da ga je izvolil Jagič pri izdajanji in spisovanji novega „primer-jajočega slovarja slovanskih jezikov" za sodelavca pri slovenskem jeziku in njega narečjih. G. Baudouin, sedaj profesor na kazanjskej univerziteti, je o slovenskih narečjih izdal uže dve večji razpravi, jedno o rezijanščini in jedno o bohinjsko-posavskem govoru. Zanimati utegnejo koga najnovejši njegovi spisi, kateri so ti-le: 1) Lani (1880.) spisal je v „filologičeskija zapiski," izhajajoče v Voroneži, kritiko o Tr stenj akovej knjigi „Slovanščina v romanščini," o katerej ne govori nikakor pohvalno. — Tega istega leta priobčil je v istem listu tudi nekaj opomenj o A. Klodičevem spisu „o narečji beneških Slovencev," katerega je bil natisnil tudi pokojni Sreznjevskij v svojem delu „Friuljskie Slavjane, Sankt-peterburg 1878." Drugih Slovencem nevažnih kritik nečemo omenjati. 2) Letos je spisal ta učenjak za jezikoslovce važno knjižico: „Nekotorye otdely „sravniteljnoj grammatiki" slovjanskih j azykov. Ottryvki iz lekcij J. Baudouina-de-Courtenay, čitannychv 1880—81 ak. godn. — Varšava 1881. 8°, 80 + 11. Poseben ponatis iz „Russkago filologičeskago vestnika," — V tem delu govori najpoprej o različnih slovanskih pismenostih, potem o splošnem značaji glasov v raznih jezikih slovanskih; dalje o tem, kako se ujemajo glasovi raznih slovanskih jezikov z dotičnimi znamenji v pismu. — Govor je dalje o izmeni glasov, o koherentih, homogenih, fonemih itd. — Cena knjigi je 60 kop. (1 M. 80 Pf. = 1.08 gl.). Dobiva se, kakor vse knjige tega 42 646 Slovenski glasnik. učenjaka, najlaže za Avstrijo pri F. A. Brockhausu v Lipskem, kakor tudi po drugih, toda Slovencem menj priročnih, ruskih mestih. 3) Druga knjiga, katero je g. Baudouin letos izdal in sicer meseca junija, slove: jPodrobnaja programma lekcij J. Baudouina de Courtenay v 1877—1878 učebnom godu." Cena 2 rub. 50 kop. (7 Mark = 4.20 gld.) Kazanj. 1881. 8°, IV + 320 + XV. — Ta knjiga je važna za vsakega učenca filologije, ker nahaja v njej na tanko zaznamenovane filološke knjige glede jezikoslovja sploh in slovanske filologije posebe. G. Baudouin izdal je jednako delo uže 1. 1878., o katerem g. Jagič v ,-Archivu" kaj pohvalno govori. Ta letošnji program, ki se je začel tiskati uže koncem 1878. L, ali se je vsled tiskarskih razmer zakesnil do letos, mnogo je popolnejši in obširnejši od prvega, izdanega T početku 1. 1878. Še neko drugo knjigo je letos izdal Baudouin, katere pa nismo videli. Naslov jej je: „Ottryvki iz lekcij po fonetike i morfologii russkago jazyka, čitannych v 1880—1881 ak. godu." Voronež, 1881. Cena 75 kop. (2 M. 20 Pf. = 1.32 gld.) — Omeniti imamo še nekaj del mladega Poljaka, privatnega docenta na kazanjskej univerziteti in učenca g. Baudouina de Courtenay, N. V. Kruševskega, ki je izdal za fonologijo slovansko znamenito delo: „K voprosu o gune. Izsledovanie v oblasti staroslavjan-skago vokalizma." Osobyj ottiskiz „russkago filologičeskago vestnika". Varšava 1881. 8°. II. + 110. Cena 1 rub. — Jeden del te razprave izdal je g. Kruševski tudi v nemškem prevodu pod naslovom: „Ueber die Lautabwechslung." Von N. Kruszewski. Kasan 1881. — Druga Slovencem bolj zanimiva knjiga Kruševskega je: „Zagovory kak vid russkoj narodnoj poezii". Cena 50 kop. — Zadnji čas je, da se tudi pri Slovencih zbero zagovori, kolikor se jih še nahaja mej narodom. Dokler jih nemarno pred seboj, ne moremo, se ve da, govoriti o njih vrednosti. Znano nam je, da so jih bili pred leti goriški dijaki nekaj maloštevilnih izročili g. prof. Erjavcu. — Pri tej priliki opozorili bi naše rodoljube, ki se bavijo z nabiranjem narodnega blaga, naj zapisujejo pridno tudi kletvine, ki utegnejo biti časi na več stranij zanimive. Naš narod nema jih ravno malo, kakor je sploh znano. K. Str. J. J. Rraszetvski, slavni poljski romancier, izdal je koncem 1880. in tečajem 1881. leta več novih plodov svojega neizcrpivega duha. „Dwa bogi, dwie drogi", povest iz sedanjega časa in ,,Pan z panow", slike iz života; „Za dora",. povest iz konca 13. veka. dalje „Przygodg pana Marka Hinczy", povest iz staroplemiškega života. Poljska kritika tudi v teh delih hvali nedosežno pero Kraszewskega. Bosiljdk Hrcegovački. Zabavno poučni list za književnike i pouk. Tako se imenuje nov časopis, katerega hoče v zvezkih po dve poli obsežnih po dvakrat na mesec izdavati Fran Miličevič v Mostaru. List bode tiskan z latinico in cirilico, cena za vse leto mu je 5 gld. ^LJUBI^JA^S^ZVON^^tane vse leto 4 gld., pol leta 2 gld., četvrt leta 1 gld~ Naročnina pošilja se upravništvu v „Narodnej tiskarni" v Ljubljani. Založniki: dr. I. Tavčar in drugova. — Za uredništvo odgovoren: Fr. Leveč. Tiska „Narodna tiskarna" v Ljubljani.