ISSN 0040-1978 Ç , . ----- Kulinarični icotičeic Zava d.0.0. Ptuj, Panonska là 02/778-60-61 " 02/778-80-71 COMPUTERS Ormoška c. 30, Ptuj (Super Mesto) Tel.:02/780-61 -30 Maksimiljan Bračičs.p. 'Jeep AVTOSERVIS in TRGOVIN/^ DOMINKO Dominko A. s.p., Ruj, Ob studenčnici 4 Prodaja: 788-5350, Servis: 782-1021 Ptuj, 5. aprila 2001, letnik LIV, št. 14 - CENA 150 SIT TA TEDEN / ta teden Zbogom, GIZ, prihaja LTO! mestni občini Ptuj se še v drugo lotevajo "-rojstva" ■ / lokalne turistične organizacije. V prvem primeru w naj bi šlo za preoblikovanje turističnega bolnika - gospodarskega interesnega združenja, v drugem poskusu pa naj bi šlo za čisto lokalno turistično organizacijo, brez primesi "negativne" preteklosti, še prej pa bodo likvidirali obremenjujoči GIZ. Tudi tokrat si v mestni občini Ptuj prizadevajo, da bi se ji pridružile tudi druge občine na Ptujskem, kljub temu da že sama izpolnjujejo pogoje za ustanovitev. Bolj kot zadržanost drugih občin v tem trenutku moti neodločnost nekaterih gospodarskih oziroma podjetniških subjektov, ki tudi v novi obliki turistične organiziranosti ne vidijo prednosti za udejanjanje svojih turističnih projektov in njihovega povezovanja v celovit turistični proizvod tega okolja. Lahko, da gre za začetno previdnost, ker že prva oblika organiziranosti na ravni turističnega kraja ni prinesla želenih rezultatov, zato pa je toliko pomembneje, da se že v začetnem obdobju delovanja LTO tudi z manjšim članstvom oziroma ustanovitelji dokaže s konkretnimi rezultati. Ce bo cilj samo nova administrativna turistična organizacija, da se pridobi toliko želeni turistični status, bo LTO že na začetku "mrlič". S tem pa bo spodleletel še en poskus ptujskega turizma, da bi mesto z okoljem postalo eden od turističnih simbolov Slovenije. PTUJ / NOVO VODSTVO MEDIJSKE HIŠE Direktor Radio-Tednika je Božidar Dokl Potem ko je skupščina družbe za radijsko in časopisno dejavnost Radio - Tednik Ptuj imenovala nadzorni svet, je ta z začetkom aprila imenoval novega direktorja družbe, saj je dosedanji direktor Franc Lačen po skoraj 21 letih vodenja prosil za razrešitev. To nalogo je nadzorni svet zaupal Ptujčanu Božidarju Doklu, univerzitetnemu diplomiranemu inženirju elektrotehnike, ki je predstavil razvojno vizijo ptujske medijske hiše do leta 2005. Pomembna naloga novega direktorja je utrditev gospodarskega položaja družbe in njena aktivna prisotnost v dogajanju na območju dela Slovenije, ki ga pokrivata radio Ptuj in Tednik. Izzivov, tako programskih, tehničnih in organizacijskih, je v tem času hitrih sprememb in precejšnje negotovosti za novo vodstvo več kot dovolj. Božidar Dokl v ospredje svojih nalog postavlja posodobitev poslovanja družbe Radio-Tednik na vseh nivojih, večjo produktivnost, relativno zmanjševanje stroškov, ustvarjanje večjega prihodka in dobička, kar so osnovna pričakovanja lastnikov. "Poglobljeno sodelovanje z gospodarstvom in občinami na območju dejavnosti družbe Novi direktor Radio-Tednika, d.o.o., Ptuj Božidar Dokl mora dati pričakovane rezultate," je prepričan novi direktor. Poleg informiranja je priložnost družbe tudi v organizaciji prireditev tako na kulturnem kot športnem področju, kjer mora medijska hiša prevzeti pobudo in poiskati sodelovanje tudi v številnih občinah na svojem območju. JB MARKOVCI / sodelovanje štirih občin Podpis pogodb za opravljanje gasilske dejavnosti V dvorani občine Markovci je bila v četrtek, 29. marca, slovesnost, na kateri so po dogovoru z župani mestne občine Ptuj ter občin Markovci, Hajdina in Zavrč svečano podpisali aneks k pogodbi o opravljanju javne gasilske službe na območju omenjenih občin. Lani so za opravljanje gasilske dejavnosti v omenjenih štirih občinah namenili dobrih 94 milijonov, letos pa pričakujejo okoli 76 milijonov tolarjev. Slovesnosti v Markovcih se je od županov udeležil le gostitelj, markovski župan Franc Kekec, mestno občino Ptuj je zastopal županov svetovalec Janez Merc, občino Zavrč podžupan Peter Vesenjak, hajdinski župan pa je aneks zaradi odsostnosti podpisal že prejšnji dan. S strani gasilcev pa so se podpisa v svečanih uniformah udeležili predsedniki in poveljniki vseh 23 gasilskih društev v okviru Gasilske zveze Mestne občine Ptuj. Kot sta povedala predsednik in poveljnik gasilske zveze mestne občine Ptuj, Franci Vogrinec in Janez Liponik, so v letu 2000 iz proračunov vseh štirih občin namenili za gasilsko dejavnost 85,2 milijona, po rebalansih pa še dodatnih 9 milijonov tolarjev, tako da je bil njihov skupni sprispevek 94,4 milijona tolarjev. V letošnjem letu bo financiranje potekalo nekoliko drugače, po pogodbah, sicer pa iz omenjenih štirih občin pričakujejo 76,7 milijonov. Za redno delovanje društev bodo namenili 8 milijonov, za vzdrževanje gasilskih domov okoli 45 milijonov, za investicije v gasilstvu skoraj 23 milijonov, medtem ko je za delo gasilske zveze predvidenih 8 milijonov. Poleg tega bodo s svojo dejavno- stjo prislužili še okoli 2,5 milijona. Poleg pogodb o financiranju so podpisali tudi pogodbe o medsebojnem sodelovanju med vsemi gasilskimi društvi, kar pomeni, da si ob morebitni intervencijski gasilski pomoči ne bi zaračunavali uslug. Skratka gasilci so zatrdili, da je vse, kar počnejo na operativnem in humanem področju, usmerjeno v boljšo in varnejšo kvaliteto življenja njihovih soobčanov. M. Ozmec Po svečanem podpisu še spominski posnetek vseh udeležencev - predstavnikov treh občin (žal samo enega župana) in vseh 23 gasilskih društev v okviru Gasilske zveze Mestne občine Ptuj. IDIGITALNIFOTO-STUDIO lUOKVIRJANJS PREDMSTav g 02/78 78600_ I fotografija@Foto-tone-sp.si PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34, SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO AKTUALNO ORMOŽ / Prometna preureditev "po domače" Stran 13 KULTURA GLEDALIŠČE PTUJ / Obnova se vse bolj oddaljuje Stran 5 KMETIJSTVO PTUJ / Rezultati ocenjevanja vin Stran 13 PO OBČINAH DORNAVA / Letos leto varčevanja Stran 7 TEDNIKOVA AKCIJA IŠČETE SVOJ STIL / Tudi babice so rade lepe Stran 22 EKOLOGIJA PTUJ / V soboto velika čistilna akcija Stran 13 9770040197015 AKTUALNO DELO NA CRNO postaja (pre)drago Od 11. maja ne bo šale Lanskega 26. aprila je bil objavljen zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na ~rno, petnajsti dan po objavi pa je začel veljati. Z enoletno tolažilno učinkovitostjo je v njem določba, da se začne zakon uporabljati po preteku 12 mesecev od njegove uveljavitve. Tako z 11. majem letošnjega leta ne bo več šale, saj so kazni za kršitelje zakona izredno stroge, inšpektorji pa tudi ne bodo poznali milosti. Že lani se je začel uporabljati šesti člen zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki se tiče objavljanja oglasov in reklam in ki smo ga tudi v hiši Radio-Tednik Ptuj že čutili. Ne v nikakršnem negativnem smislu, pač pa s povečano budnostjo inšpektorjev in z doslednim zbiranjem podatkov, ki jih predpisuje zakon. Prepovedano je namreč naročanje in objavljanje oglasov v časopisih, revijah, radiu, televiziji in drugih medijih, če naročnik oglasa (pravna ali fizična oseba) ponuja oziroma reklamira delo na črno. Objava potrebe po delavcu je torej nujno vezana na registrirano oziroma priglašeno dejavnost. Zaradi tega je naročnik oglasa dolžan navesti natančne podatke o svoji identiteti, brez podatkov o firmi in sedežu firme ter imenu in priimku odgovorne osebe ali brez imena in priimka naročnika ter njegovega stalnega bivališča oglaševalska organizacija oglasa ne sme objaviti. Oglaševalska organizacija je dolžna na zahtevo pristojnega organa (inšpektorja) posredovati vse omenjene podatke. Kot že rečeno, se to določilo zakona že izvaja v praksi. Za kršitev opisanega člena zakona je predvidena ka- zen od 300 tisoč do 3 milijone tolarjev za pravno osebo ali zasebnika, kazen od 50 do 300 tiso~-akov pa doleti tudi odgovorno osebo podjetja. Za posameznika, ki stori prekr{ek po {estem ~lenu, je predpisana kazen od 50 do 450 tiso~ tolarjev. S tako visoko zagroženimi kaznimi se nikakor ne kaže igrati. Kot smo pisali že pred letom dni, v času tretjega branja zakona v državnem zboru, je v njem določeno, v katerih primerih se opravljanje dejavnosti oziroma dela šteje kot delo na črno, kdaj se zaposlovanje delavcev šteje kot zaposlovanje na črno in kdo je soudelženec dela na črno. Za delo na črno se po tem zakonu šteje, če pravna oseba (podjetje) ali zasebnik (s.p.) opravljata dejavnost, za katero nista registrirana, ali če kljub registraciji nimata z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev (izobrazbeni, prostorski pogoji ipd.), kar velja tudi za tuje pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost v Sloveniji. Povsem jasno je, da je delo na črno tudi vsako opravljanje dejavnosti, ki jo opravlja fizična oseba, ki ni vpisana ali priglašena v skladu z zakoni. Soudele- ženec dela na črno je podjetje, zasebnik ali fizična oseba, ki omogoči eni ali več osebam delo, čeprav ve, da opravljajo delo na črno. To pomeni, da je lahko soudeleženec dela na črno tudi podjetje, obrtnik ali vsak državljan, ki sklene sodelovanje z drugim podjetjem, samostojnim podjetnikom ali fizično osebo, pa ta oseba ne izpolnjuje pogojev za opravljanje tega dela. V preprostem jeziku to pomeni, da bomo udeleženci dela na črno tudi sami, če bomo najeli kakršnegakoli "mojstra" ali od njega karkoli kupili, če za svojo dejavnost ne bo imel ustreznih dovoljenj. V tem primeru sta lahko podjetje ali zasebnik kaznovana s 500 tisoč do treh milijonov tolarjev in odgovorna oseba podjetja še z 80 do 300 tisočaki. Kot fizična oseba pa smo lahko z najetjem mojstra brez registrirane dejavnosti kaznovani s 100 tisoč do 450 tisoč tolarji. Podjetje, zasebnika ali fizično osebo, ki zaposluje na črno, lahko pristojni inšpektor kaznuje na kraju prekrška s 100 tisoč tolarji in njeno odgovorno osebo s 50 tisoč tolarji. Za zaposlovanje na črno pa se šteje, če z delavcem nimamo sklenjene pogodbe o zaposlitvi oziroma pogodbe o delu, če zaposlimo tujca ali osebo brez državljanstva v nasprotju s predpisi o zaposlovanju tujcev ali če kot fizična oseba najamemo delavca, ki bo za nas delal na črno, če torej najamemo zidarje ali druge mojstre oziroma osebe za PTUJ / s seje sveta mestne četrti center Na/vei vprašanj o kabelskem sistemu Z aprilsko položnico bodo uporabniki kabelskega sistema v mestni občini Ptuj, glede na številna vprašanja in pripombe, ki jih imajo občani o tem sistemu, prejeli tudi poročilo o opravljenem delu KTV v lanskem letu. V informacijo jim bodo zapisali tudi podatke o tem, kdo upravlja s kabelskim sistemom in kdo je izbrani operater, ker ljudje mislijo, da se je kabelski sitem že olastninil. S kabelskim sistemom v mestni občini Ptuj upravlja poseben upravni odbor, ki ga bodo po informaciji na seji sveta mestne četrti Center, ki je bila 28. marca, razširili s predstavniki vseh četrti. Upravljalec sistema je podjetje Ingel, d.o.o., ki je v lanskem letu za svoje delo pri upravljanju sistema prejelo okrog deset milijonov tolarjev, stroški rednega vzdrževanja pa so znašali nekaj več kot 9,5 milijona tolarjev. Za zakup osmih plačljivih sistemov so lani plačali skoraj sedem milijonov tolarjev, za SA-ZAS pa več kot devet milijonov tolarjev. Dokaj visoka amortizacija, lani je je bilo skoraj 16 milijonov tolarjev, je potrebna zaradi zahtev po obnavljanju sistema, ki v glavnem temelji na elektroniki in je tudi ena izmed osrednjih nalog v tem letu. Iz naslova vzdrževalnine za kabelski sistem se je lansko leto zbralo sko- raj 60 milijonov tolarjev. Člani sveta MČ Center so prepričani, da bi morala mestna občina Ptuj več prispevati za svojo lokalno televizijo, ki še vedno oddaja v omejenem času; trenutno iz proračuna zanjo ne daje nič. V mestnih četrtih je tudi vse več zanimanja za društveno dejavnost. V MČ Center je lani pričelo delati športno društvo, ki je lani tudi organiziralo tekmovanje v balinanju, prvi spust po stari strugi Drave, kupili so tudi tri čolne za rafting, s katerimi bodo organizirali spust po Dravi. Svet mestne četrti Center je na seji prejšnjo sredo sprejel program dela za letos. Glavne investicije bodo v stavbi na Potrčevi 34, kjer bodo obnovili fasado, kritino in uredili kletne prostore ter razsvetljavo ob balinišču, da ga bo mogoče uporabljati tudi v nočnih urah. Če bo končan de- nacionalizacijski postopek v Jadranski ulici 6, bodo nadaljevali urejanje tega objekta. Soglašali pa so tudi, da se na Ptuju 19. in 20. maja izvede ena od devetih hitrostnih avtomobilskih dirk v okviru Petrolovega pokala Seicento, ki naj bi privabila več kot petnajst tisoč obiskovalcev. Prvič je bilo to tekmovanje organizirano leta 1998, organizator in vodja projekta je Samo Valant, priznani rally voznik. Na Ptuju ga bo pomagal organizirati Kurent racing team, ki ima že štiri tekmovalce. V varnostnem sosvetu mestne občine Ptuj bo MČ Center predstavljala Erika Šafranko, ki se je tudi zavzela, da bi na območju mesta potekale čistilne akcije vse leto; organizirali naj bi jih v okviru projekta javnih del. Čeprav se Ptuj že ponaša z osmimi naslovi najbolj urejenega kraja, prejel pa je tudi že tri nagrada v okviru mednarodnega tekmovanja Narodi v razcvetu, je mesto vse prej kot okoljsko urejeno. Primere neurejenosti lahko srečamo na vsakem koraku. Peter Gaspari pa bo predstavljal MČ Center v akciji čiščenja okolja v mestni občini Ptuj. MG kakršnokoli plačano delo. Poleg izrečene kazni lahko kršitelje doleti prepoved opravljanja dejavnosti za čas treh mesecev do enega leta. V nekaterih primerih se lahko zaradi kršitve zakona domači ali tuji pravni osebi ali zasebniku izreče varstveni ukrep odvzema predmetov, ki so bili uporabljeni pri prekršku. Kršenje zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno nadzirajo tržni, delovni, prometni in davčni inšpektorji, posredno pa tudi carina, kmetijski, gozdarski in gradbeni inšpektorji, inšpektorji za okolje in prostor, zdravstveni inšpektorji, šolska inšpekcija in policija. VSE PA LE NI DELO NA ČRNO Kljub strogosti zakona pa bomo vendarle še kaj počeli brez strahu pred visokim kaznovanjem. Mirno lahko delamo, če gre za sosedsko pomoč, opravljanje dela v lastni režiji izključno za osebne potrebe, opravljanje nujnih del za preprečitev nesreč in odstranitev njihovih posledic, humanitarno, karitativno, prostovoljno in dobrodelno delo ter osebno dopolnilno delo. Pri tem zakon podrobno opisuje, kaj lahko štejemo za katero od omenjenih del. Tako se za sosedsko pomoč šteje opravljeno delo med sosedi, če je delo opravljeno brez plačila, dela pa ne sme opraviti pravna oseba ali zasebnik, ki opravlja dejavnost, neposredno vezano na opravljeno delo. Delo v lastni režiji je delo na nepremičninah v osebni lasti in opravljanje storitev za zakonca ali bližnjega sorodnika. Za zasebno ali dopolnilno delo pa se šteje, če fizična oseba sama opravlja dela pomoči v gospo- dinjstvu in njim podobna dela, nabira in prodaja gozdne sadeže in zelišča ... ali če sama izdeluje izdelke domače in umetne obrti. Osebna in dopolnilna dela pa se lahko opravljajo samo v primeru, da so določena v posebnem pravilniku in da letni prihodki ne presegajo minimalne letne plače v Sloveniji. Pred pričetkom teh del se mora fizična oseba priglasiti pristojni upravi enoti, ki jo vpiše v seznam zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo. Na splošno velja, da je delo na črno v Sloveniji dokaj razširjeno in mnogim pomeni pomemben vir prihodka. Zagotovo ga bo precej tudi v prihodnje, kljub strogosti zakona in resnemu namenu države, da ga omeji. Že drugič v času enega leta pišemo o zakonu zato, da njegovih strogih določil ne bi spregledali, pa bi imeli zaradi tega sitnosti in visoke stroške. Izgovarjanje, da zakona ne poznamo, nas ne rešuje v nobenem, tudi ne v tem primeru. Kot smo te dni zasledili v številnih medijih, napovedujejo inšpekcijske službe po 11. maju stalne in dosledne kontrole. Pri tem upajo tudi na prijave, čeprav anonimne. Ne nazadnje vemo, da je "kultura" prijav nedovoljenega obnašanja v nekaterih evropskih državah na "visokem nivoju", mi pa vendarle že celo desetletje silimo prav tja, v Evropo. Ob tem, ko radi vsevprek kritiziramo drago državo, se spomnimo, da je pravzaprav draga samo za poštene, tiste, ki delajo legalno in plačujejo svoje obveznosti. Če bi bili pošteni prav vsi, bi se državna bremena porazdelila in relativno znižala in živeli bi v državi brez sedanjih vse večjih socialnih razlik. J. Bračič BENEDIKT / 20. seja občinskega sveta Tudi Benedikt za turistiini javni zavod Benediški občinski svet je prejšnjo sredo v dobrih dveh urah, kolikor je trajala 20. redna seja, sprejel glavnino predlaganih odlokov in sklepov ter razpravljal kar o 18 točkah dnevnega reda. Na sejo so naknadno uvrstili še razpravo o potrebni obnovi kulturnega doma in obnovo podrli. Po besedah župana Milana Gumzarja naj bi bila obnovitvena dela končana v dveh letih, investicijo pa ocenjuje na blizu 29 milijonov tolarjev. V Benediktu upajo, da bo večji del sredstev prispevalo ministrstvo za kulturo, medtem ko naj bi občina za ureditev kulturnega hrama zagotovila 30 odstotkov potrebnega denarja. Svetniki so podprli odlok o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda za turizem Slovenske gorice, ki predvideva preoblikovanje sedanje lokalne turistične organizacije s sedežem v Lenartu. Strinjali so se s spremembo povprečne gradbene cene za kvadratni meter stanovanjske površine (to potrebujejo za izračun vrednosti nepremičnin) v višini 135 tisoč tolarjev in sprejeli zaključni račun občine za lansko leto. Slednji kaže, da so prihodki občine v letu 2000 znašali dobrih 231 milijonov tolarjev ali 100 odstotkov rebalansiranega plana, medtem ko so odhodki dosegli 99 odstotkov realizacije glede na rebalans proračuna. Svet je podprl 8,3-odstotno povišanje pogrebnih in pokopaliških storitev in določil ceno vzdrževalnine za pokopališče v višini 4.500 tolarjev za grob, medtem ko bo treba za uporabo mrliške veže v Benediktu po novem odšteti 7 tisočakov. Svet je razpravljal še o programu opremljanja stavbnih zemljišč na območju stanovanjsko poslovnega kompleksa Benedikt I in obrtno-industrijske cone Benedikt II, za kar bo občina porabila blizu 300 milijonov tolarjev. Nadejajo se namreč, da bodo tako v kraj pridobili nove investitorje in tudi nova delovna mesta. Razpravljali so tudi o spremembah in dopolnitvah prostorskega plana in pripravah prostorskih ureditvenih pogojev, kar naj bi v bodoče na benediškem območju omogočalo več razpršene gradnje izven središča občine. ak Iz padanja v stagnacijo Padanje tečajev na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev se je spremenilo v stagnacijo. Pri relativno majhnem prometu je slovenski borzni indeks SBI20 v za~etku tedna sicer malce poskočil, nato pa se je spustil in teden končal le 0,1-odstotno to~ko vi{je kot prej{nji teden - pri 1728,68 to-~ke. Bolj optimisti~no je na iz-venborznem trgu, kjer se je indeks poobla{~enih investicijskih družb PIX po padcu konec prej{njega tedna precej okrepili in v petek zaključil pri 1460,81 točke, kar je 2 odstotka nad ravnijo prej{njega tedna. Na borzni kotaciji se je najbolj dvignila vrednost delnice Dela Prodaje, ki je pridobila skoraj 14 odstotkov vrednosti in v sredo končala pri 4883 tolarjih. Od drugih prometnej{ih delnic se je precej dvignila delnica BTC - na 14680 tolarjev, vi{je pa so tudi tečaji Istraben-za, Petrola, Merkurja in Merca-torja. Nadaljuje pa se padec delnic Krke, Leka, Luke Koper in Kolinske. Petdeset vodilnih menedžer-jev Mercatorja je dalo ponudbo za odkup delnic lastnega podjetja od kapitalske in od-{kodninske družbe. Oba sklada imata skupaj 29,1 % delnic. Po ocenah naj bi zna{ala cena nekje med 15000 in 18000 tolarjev za delnico. Celoten posel naj bi bil tako vreden več kot 10 milijard tolarjev. Pivovarna Union je na izredni skup{čini Fructala navzlic drugačnim obljubam odpokli-cala dosedanje vodstvo podjetja ter na vodilna postavila dosedanjega člana uprave Pivovarne Union. Dosedanjemu vodstvu Fructala zameri, da se je vse do zadnjega borilo proti prevzemu s strani Uniona. S prvim aprilom je guverner Banke Slovenije postal dolgoletni finančni minister Mitja Gaspari, pred tem tudi vicegu-verner Narodne banke Jugoslavije. Zamenjal je Franceta Arharja, ki je bil na tem mestu od osamosvojitve dalje. Mitja Gaspari napoveduje, da se bo zavzemal za bolj odprt trg kapitala in ukinitev omejitev tujim vlagateljem. Padanju tečajev je sledilo obdobje manj{ega prometa ter le majhnih premikov tečajev delnic. Kažejo pa se že indici, da bi se ob večjem povpra{evan-ju tečaji lahko začeli zopet dvigovati. Miha Pogačar TEDNIK je naslednik Ptuiskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič IvanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Ralčeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-15, 749-34-37; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 7493412. Celoletna naročnina: 7.800 tolarjev, za tujino 15.600 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280. Tisk: Delo Roto. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Celostna podoba: Slavko Ribari~. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si POROČAMO, KOMENTIRAMO Izvedeli smo O DUŠEVNEM ZDRAVJU etošnji svetovni dan zdravja sedmi april je posvečen duševnemu ■zdravju in boju proti izključevanju vseh, ki jih je duševna motnja tako ali drugače prizadela. Po nekaterih ocenah ima duševne ali nevrološke motnje ali bolezni okoli 400 milijonov ljudi po vsem svetu. Motnje, o katerih v naši družbi ne govorimo radi na glas, tudi Slovencem ne prizanašajo. Na dva milijona prebivalcev je namreč mogoče predvideti okoli deset tisoč psihotičnih motenj in približno sto tisoč depresivnih ter anksioznih stanj. V Sloveniji so zelo pogoste tudi motnje v zvezi z neprimerno rabo alkohola. Duševne motnje pa so tudi tesno povezane s samomori. Globalni koeficient samomorilnosti v Sloveniji je v obdobju od leta 1985 do 1999 znašal okoli 30 na sto tisoč prebivalcev, kar pomeni, da si je povprečno letno vzelo življenje 614 ljudi. IZLET DIABETIKOV V LENTI ptujsko društvo diabetikov bo 19. aprila organiziralo nakupovalni izlet v Lenti na Madžarsko in v Lendavske gorice. Odhod bo ob šesti uri izpred železniške postaje na Ptuju. Cena izleta je 2300 tolarjev, vključuje pa prevoz in kosilo. Prijave sprejemajo vsak dan v obeh diabetolo{kih ambulantah, 11. aprila pa tudi v dru{tveni pisarni. VARNOSTNI SOSVET SE JE KONSTITUIRAL V Mestni hi{i na Ptuju so se 27. marca na prvi seji sestali ~lani varnostnega sosveta mestne ob~ine Ptuj, ki predstavlja eno od oblik partnerskega sodelovanja med mestno ob~ino Ptuj in policijsko postajo Ptuj na podro~ju preventivnega delovanja. Sosvet bo vodil župan Miroslav Luci. Na konstituivni seji so podali tudi smernice za delo, ocenili zloženko Vandalizem - kako dolgo {e, pred novim {olskim letom pa načrtujejo izdajo nove zloženke na temo varnega začetka {olskega leta. Komandir Policijske postaje Ptuj Darko Najvirt in njegov pomočnik Slavko Kolar pa sta člane sosveta seznanila z varnostnimi razmerami v mestni občini Ptuj v lanskem letu. TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TV v Ce t' ob 21. uri v filmskem kotičku: "Antonija in Jane". Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: V glasbeni oddaji "Naj viža" se bo predstavil narodnozabavni anasambel "Mladi Dolenjci", sledili bosta poljudna oddaja Rudija Klariča "Zgodovina Slovencev v freskah" in oddaja o avtomobilizmu. MG GORNJA RADGONA / prihodnji teden sejem megra Od torka do sobote Na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni bodo v torek ob 12. uri odprli 14. mednarodni sejem gradbeni{tva in gradbenih materialov. Na njem bo letos sodelovalo 510 razstavljavcev iz 22 držav, med njimi je največ iz Slovenije, Nemčije, Avstrije in Italije. Lani si je sejem Megra ogledalo 26 tisoč obiskovalcev, približno toliko pa jih organizatorji pričakujejo tudi letos. Sejem Megra je namenjen strokovni javnosti s področij planiranja in projektiranja, industrije in trgovine ter izvajalcem storitev na področju gradbeni{tva. Prav tako pa je nadvse zanimiv {irokemu krogu obiskovalcev, v prvi vrsti tistim, ki gradijo ali se odlo~ajo za prenovo gradbenih objektov, ter seveda mladini, ki se odloča za gradbene poklice. Leto{nja sejemska prireditev bo na 20 tiso~ kvadratnih metrih. Od teh bo približno tretjina namenjena predstavitvi gradbenih materialov, nato gradbeni mehanizaciji in stavbnemu po-hi{tvu. Zanimivo in pomembno področje leto{njega sejma bodo tudi energetskovarčevalni programi, saj je poudarek sejma prav na varčevanju z energijo. Tudi leto{njo osrednjo prireditev bodo spremljale bogate obsejemske aktivnosti. Strokovna razprava bo namenjena varstvu in zdravju pri delu v gradbeni{tvu. Ob tega bo pozornost namenjena nujnemu opu{čanju azbesta v gradbenih Mercator Spray močan, 250 mi Spray izredno močan, 250 mi Pena za kodre, 150 mi Pena za izreden volumen, 150 mi jH;ni 559,00 ZK^ 550,00 iMMio 020,00 1020,00 Gel za bodičasto pričesko, 150 mi sie;)» 070,00 Strukturni gel, 150 mi s»;« 070,00 UGODND Barva za lase NATEA1.390.00 Mleko za gladek videz, 200 mi umia 700,00 Gel za oblikovanje, 125 mi ijmm 700,00 Vosek za lesk, 50 mi uam 700,00 Vodica za kratke lase, 150 mi sam 070,00 Vodica za kodraste lase, isomisatni 070,00 Vodica za dolge lase, 150 mi mm 070,00 Vabimo vas v BLAGOVNICE Ptuj, Ormož, Lenart, Lendava, Oplotnica in prodajalne DROGERIJA Ptuj, METRO Rogaška Slatina, JELKA Poljčane, TRGOVSKA HIŠA Gornja Radgona in Mercator Center M DROGERIJA Maribor. materialih. Poleg tega bodo strokovne razprave segle na področje vloge investicijske gradnje v slovenskem gradbeni{tvu in uresničevanja nacionalnega stanovanjskega programa. Tudi letos bo dobr{en del prostora namenjen predstavitvi izobraževanja za poklice v gradbeni{-tvu. Gradbeni{tvo ima v slovenskem bruto proizvodu 5- do 6-odstotni delež, ki ga ustvarja 13.500 po velikosti različnih podjetij, letno pa ta podjetja ustvarijo 282 milijard tolarjev prihodka. Ker gre v Gornji Radgoni za edini tovrstni specializirani sejem tako v slovenskem kot v bližnjem mednarodnem merilu, si ga vsekakor velja ogledati. J. Bracic ORMOŽ / 28. seja sveta občine Položnice z 31. marcem Na minuli seji so se svetniki spet navadili glasovati z dvigom rok in govoriti malce glasneje, ker sta odpovedala ozvočenje in glasovalna naprava. Med vpra{anji, pobudami in predlogi svetnikov so vsi želeli vpra{ati, kdaj bomo končno prejeli položnice za vodo, smeti in najemnino grobov. Teh položnic v ormo{ki občini nismo prejeli že tri mesece in veliko ljudi skrbi, da velikega bremena, ki se je z meseci nabralo, potem ne bodo zmogli. Župan Vili Trofenik je povedal, da prevzemniki posla pač niso zmogli zahtevnega evidentiranja. Za januar in februar naj bi prejeli položnico za vodo in smeti datirano z 31. marcem in s plačilnim rokom 15 dni. V marcu bosta plačljivi prav tako le ti dve storitvi, v maju pa naj bi prejeli račun za aprilsko porabo vode in odvoz smeti ter najemnino za grobove za {tiri mesece. Župan je poudaril, da je delo težko, ker je kar 6000 zavezancev in ker v vsej Sloveniji ni primernega računalni{kega programa. Pri tem vsekakor ne moremo mimo vpra{anja, ali tega dejstva niso vedeli že takrat, ko so se odločali za nov sistem plačevanja položnic. Svetniki so brez pripomb sprejeli ponovno obravnavani odlok o zimski službi s predlaganim amandmajem. Sprejeli so tudi spremembe in dopolnitve statuta Občine Ormož in poslovnika občinskega sveta. Zataknilo pa se je pri odloku o vi{ini in načinu plačevanja članarine lokalne turistične organizacije. Čeprav so ravno ti svetniki v življenje priklicali omenjeno organizacijo in takrat sprejeli pravila igre, so se nekateri {ele sedaj zavedli, da bo članarina obvezna za domala vse podjetnike. Pet prosilcev so svetniki oprostili plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemlji{ča in dali soglasje ali mnenje k imenovanju {tirih direktorjev. Direktorica LTO je postala Marija Kuster, direktorica centra za socialno delo je {e naprej Marjeta Štampar, direktor zavoda za informiranje je postal Štefan Križnik in direktor ormo-{ke knjižnice je poslej Milan Kumer. vki Specializirana pospeševalno prodajna akcija tehnike in gradbenega materiala v času od 5. aprila do 5. maja 2001 V Mercatorjevlh specializiranih prodajalnah. /I\Ds©QpD(ia [p®DûDa(i][i)a FOTOAPARATOV in DAUNOOLEOOV Od 2. do 14. aprila 2001 fotoaparati že od 8.075,00 Ob nakupu fotoaparata DARILO film AGFA Vista 20 posnetkov daijnogiedi že od 3.900,00 Slike so simbolične. Vabimo vas v Mercatorjevo prodajalno PERLA Miklošičeva 2/a, Ptuj. ^ boljši sosed PTUJ / slovenski knjižni kviz KULTURA, IZOBRAŽEVANJE Josip Jurili in Oolenjska Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča Ptuj tudi letos sodeluje pri Slovenskem knjižnem kvizu, ki ga pripravlja Pionirska knjižnica, enota knjižnice Otona Župančiča v Ljubljani. Naloga nase knjižnice je povezovalna: osnovnim šolam s Ptujskega razdelimo vprašalnike, zberemo rešitve, ob zaključku reševanja podelimo tri knjižne nagrade in izžrebamo prvonagrajenca. Ta se bo udeležil državne sklepne prireditve v Ljubljani, ki bo prvi teden v oktobru — v tednu otroka. Sklepne prireditve se udeleži po en izžrebani reševalec iz vsake slovenske osrednje knjižnice in njegov mentor (60 otrok in 60 mentorjev). Osrednji dogodek sklepne prireditve je snemanje televizijske oddaje o pokrajini in avtorju, ki jima je kviz namenjen. Vse rešitve bodo vključene še v žrebanje za glavno nagrado (podeljujeta jo Bralna značka in Zveza prijateljev mladine Slovenije) - to so počitnice in žepnina za nagrajenca in njegovega prijatelja. Slovenski knjižni kviz je oblika knjižnično-informacijskega opismenjevanja mladih, ki naj motivira k branju in spoznavanju koščka naše domovine. Do sedaj smo na ta način spoznali Belo krajino in Otona Župančiča, Gorenjsko in Franceta Prešerna ter Koroško in Prežihovega Voran-ca. Letošnji Slovenski knjižni kviz, že četrti po vrsti, je posvečen pisatelju in časnikarju Josipu Jurčiču in Dolenjski, spominjamo pa se tudi vseh drugih pomembnih Dolenjcev, ki so se zapisali v slovensko zgodovino in kulturo: Primoža Trubarja, Janeza Vajkarda Valvasorja, Jurija Dalmatina, Janeza Ciglerja, Pavla Golie, Frana Levstika, Josipa Stritarja, Toneta Pavčka ... Spomnili se bomo 450. obletnice izida prve slovenske knjige, 120. obletnice smrti Josipa Jurčiča, 360. obletnice rojstva Janeza Vajkarda Valvasorja, 170. obletnice rojstva Frana Levstika in 50. obletnice smrti Louisa Adamiča. Reševanje kviza je tudi priložnost za spoznavanje Dolenjske in njenih znamenitosti. Morda se boste navdušili za obisk Jurči- čeve domačije na Muljavi, morda se odpravite po Jurčičevi poti (speljana od Višnje Gore do Muljave: 15 km prijazne poti, prehodne v vsakem letnem času) ali pa obiščete Trubarjevo domačijo na Raščici. V juniju in juliju se lahko udeležite kulturnih prireditev v letnem gledališču na sko delo pri različnih krožkih, pa tudi za druženje ob knjigi s starši, prijatelji, sošolci ... Katerokoli knjigo, ki jo bodo otroci prebrali prvič, je možno vključiti v seznam knjig za bralno značko v šolskem letu 2000/2001! Letošnji kviz je pripravljen v obliki časopisa, saj je bil Jurčič vrsto let novinar in urednik časopisa Slovenski narod. Vprašalnik je razdeljen na dva dela: prvi del je namenjen učencem predmetne stopnje, drugi pa učencem razredne stopnje osnovne šole. Do rešitev je možno priti s pomočjo virov, ki so navedeni ob vsakem posameznem vprašanju. kamor je potrebno vpisati končno geslo in podatke reševalca. Ker pa so otroci tudi veliki računalniški navdušenci, bo od aprila naprej kviz možno reševati tudi prek interneta (spletni naslov, kjer je možno najti kviz: http://www.lj-oz.sik.si). Rešitve oddajte v Mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča Ptuj ali v svoji šolski knjižnici najkasneje do 10. septembra! Vse bralce Tednika prijazno vabimo v knjižnico, pri reševanju pa vam želimo obilo uspehov! Melita Zmazek, višja knjižničarka Muljavi, kjer domače kulturno društvo vsako leto uprizori eno izmed Jurčičevih del. Spomnim naj še na FORMO VIVO v Kostanjevici, na ogled dolenjskih cerkva in samostanov v Stični (stiški rokopisi), Kostanjevici (likovna galerija, kjer so razstavljena dela mnogih slovenskih likovnih umetnikov), in Pleter-jah, obisk dolenjske prestolnice, Otočca ... Reševanje kviza naj bo priložnost za poglobljeno šol- Ker ima vsak časopis tudi svoj ugankarski kotiček, bodo mlajši reševalci, ki obiskujejo razredno stopnjo osnovne šole, lahko prišli do rešitev tudi s pomočjo rebusov, križank in ugank. Rešitvi kviza sta dve samostojni gesli, povezani z Dolenjsko in Josipom Jurčičem. Vprašalnike je možno dobiti v Mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča ali v šolskih knjižnicah. Priložen jim je kupon, PROGRAM 5. -19.4. 2001 Univerza razvije vse sposobnosti, tudi neumnost. A.P. Čehov, rusid dramatik ■ ■ gledališče PTUJ i NASLOV URA DATUM VSEBINA KLEŠČAR Igra: Aljoša Ternovšek 19.30 4. sreda Kieščar se dogaja v gostilni, kjer se srečujejo različni ljudje, z različnimi življenjskimi zgodbami, med njimi pa se gotovo najde tudi kakšen človek kieščar. Ljudje kleščarji se najverjetneje zadržujejo po raznih lokalih, veliko jih je tudi po tovarnah v stečaju, prav gotovo pa kakšnega najdemo na borzi dela. Svečana podelitev nagrade za najboljšo monodramsko uprizoritev ČLOVEŠTVO VA - MOLU, PREMIERA 19.30 5. četrtek Osnovna ideja »človeštvo v Amolu« je zgodba 0 evoluciji človeških bitij, ki simbolično pluje po »oceanu večnosti« in brez pretirane glorifikacije pričakujejo kopno, kjer jih čaka najvišja živijenska resnica »ljubezen«. ERNICA GOSENICA, gostuje Lutkovrio gledališče Maribor 10.00 11.30 7. sobota Junaki in junaštva Emice gosenice, z naslovno junakinjo na čelu, so netipični (rožni grmi, kresničke in iastovičke, nenavadni pa so tudi protljunaki: mesojeda roža, zallvaika), tudi njihova dejanja niso iz tipičnega herojskega repertoarja... SVOBODNO RAZMERJE, gostovanje v Ribnici na Dolenjskem 20.00 9. sobota Zakonska satira. MARJETKA, str. 89, gostovanje v Novi Gorici, Slovenj Gradcu 11. in 12. april NAJBOUŠA KOMEDUA LETA 2001 SVOBODNO RAZMERJE, ogled za šolo In Izven 14.00 19. četrtek Zakonska satira. MUR. SOBOTA / področno tekmovanje iz fizike za srednje[olce Štirje Ptujiani na državno tekmovanje Na regijskem tekmovanju iz fizike, ki je potekalo na gimnaziji v Murski Soboti, je sodelovalo 112 dijakov iz mariborske in pomurske regije. Tudi dijaki [C Ptuj so se udeležili tekmovanja, in sicer 11 dijakov iz elektro šole ter 10 gimnazijcev. Dijaki so kljub zahtevnim nalogam pokazali visok nivo znanja, saj jih je kar 10 dobilo posebna priznanja, ki jih podeljuje komisija za popularizacijo fizike v šolah. Na državno tekmovanje, ki bo letos v Celju, so se uvrstili Aleš Zorec, Marko Toplak, Boris Bombek iz gimnazije ter Srečko Herga iz elektro šole. Med vsemi 112 tekmovalci je daleč največ znanja pokazal Marko Toplak s 95-odstotno uspešnostjo, kar je izjemen rezultat. Mentorji, ki so dijake animirali in jih pripeljali na tekmovanje, so bili Iris Mlakar in Sebastjan Pungračič iz Poklicne in tehni-{ke elektro {ole ter Janez Bezjak iz gimnazije. Janez J- Bezjak Vrtickarji To-rek zvečer. Cas, ko tistim, ki redno spremljamo televizijski program, pade mrak na o~i. Na vseh kanalih kar tekmujejo, kdo bo imel slab{i program, k čemur doda največji lonček prvi program na{e naci-onalke. Tako smo gledalci ob osmih zvečer, v najbolj elitnem televizijskem času, prepu{čeni na milost in nemilost slovenski nadaljevanki Vrtičkarji. Ce ne poznate vsebine, sem prepričana, da vam je znana vsaj uvodna pesem — napisal jo je Mojmir Sepe in je verjetno že zaradi tega edina vredna na{e pozornosti. Nekje nekdaj, ko je bila pesem napisana, se je nadaljevanka morda celo vrtela okrog vrtičkarjev — toda kdo bi to vedel — gledalci, ki zadevo spremljajo od začetka, so verjetno redki kot naravne blondinke. Kakorkoli že, sedaj o vrtičkarjih in njihovi zemlji ni ne duha ne sluha, toda naslov in pesem sta ostala — le zakaj bi spreminjali edino stvar, ki privlači gledalce? Kdo so torej glavne osebe? Vrstijo se vse od hipohondra in njegove žene, natakarice z dvema snubcema, propadlega žigola in smetarja —jasno vam je torej lahko, da za korenčke in drugo zelenjavo v tej kolobociji ni prostora. Edino, kar bi povprečnega gledalca {e lahko zanimalo, je, ali bi nas nadaljevanka morala spraviti v smeh. Američani take zagate re{ijo na eleganten način s posnetim smehom. Taka re{itev pri na{ih Vrtičkarjih ne pride v po{tev, saj se najbrž niti snemalna ekipa ne more zediniti, kateri deli naj bi bili sme{ni. Televizijci bi bolje naredili, če bi namesto Vrtičkarjev v program uvrstili oddajo Na vrtu. Za mnoge gledalce bi tak{na re{itev bila bolj poučna ter spro{čujoča. In ne nazadnje, zabavna — opazovanje, kako raste korenček, bi nas gotovo bolj razvedrilo kot dogodiv{čine nekih psevdo vrtičkarjev. Nataša Zuran TEDNIKOVA KNJIGARNICA Knjižni prazniki v aprilu April je mesec, ki je med drugim tudi knjižno praznično obarvan. Minuli ponedeljek, 2. april, je bil mednarodni dan knjig za otroke. 23. aprila bo mednarodni dan knjig in avtorskih pravic. Oba praznika smo in bomo počastili v Knjižnici Ivana Potrča: pomembnima dnevoma je namenjen že sedmi Medobcinski knjižni kviz, ki nosi letos naslov S knjigo v ekologijo in ga prijazno sedmič gmotno podpira NKB Maribor Podružnica Ptuj. Mladi bralci so vabljeni k reševanju slovenskega knjižnega kviza, čemur je namenjena tudi razstava. V ponedeljek, 23. aprila, bo v Knjižnici Ivana Potrča dan odprtih vrat, ko ne bo članarine, vpisnine, zamudnine, knjižnično dvorišče bodo zasedle založbe s stojnicami, ta dan bo ob sedemnajstih literarni vecer za mlade z ilustratorjem Gorazdom Vahnom in ob osemnajstih literarno-glasbeni vecer z avtorjem knjige Le ostanite, Romi gredo! Mednarodni dan knjig za ot- VABILO NA PRAVLJIČNO URO Danes, v četrtek, 5.4.2001, vabimo po pravljično skrivnost v pravljično sobico mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča, Mali grad, Prešernova 33. Pridite ob 17.uri, ko bo začezek pravljične ure za otroke od četrtega leta dalje. Prijazno vabljeni. roke je na dan rojstva mojstra Andersena, praznovanje je razglasila na pobudo nemške pisateljice Jelle Lamp-man Mednarodna zveza za mladinsko književnost. Od leta 1967 obrede svet poslanica o knjigah in branju, ki jo vsako leto napiše priznani avtor ene izmed mnogih držav članic. Letošnja je izpod peresa madžarske mladinske pisateljice in urednice Eve Janikovszky; preberite jo v nadaljevanju: Kakšne skrivnosti nočejo deliti z menoj?... Doma so vsi brali. Moja mama, moj oče in tudi babica in dedek. Opazovala sem jih, ko so brali: včasih so se smejali, včasih so bili resni, včasih so napeto obračali liste. Skušala sem ugotoviti, kaj se dogaja, ko berejo. Zdelo se je, da ne slišijo, če sem jim kaj rekla, in ko so me končno zaznali, se je zdelo, kot da bi se vrnili od nekje zelo daleč. Zakaj me ne vzamejo s seboj? Kaj je v knjigah? Kakšna je ta skrivnost, ki je nočejo deliti z menoj? Nato sem se naučila brati in spoznala, kaj se skriva v knjigah: ne le vile in škrati, princese in zlobne čarovnice, ampak tudi ti in jaz, naša veselja, naše skrbi, naša upanja in naša žalost. Dobro in slabo, resnično in izmišljeno, narava in ves svet - VSE TO JE V KNJIGAH. ODPRITE KNJIGE! V NJIH SPOZNAJTE VSE SKRIVNOSTI! Liljana Klemencic OD TOD IN TAM PTUJ / problematika ptujskega gledališča Obnova se vse bolj oddaljuje Ptujsko gledališče je lani imelo 203 predstave, ki jih je videlo 31.800 gledalcev, od tega samo na ptujskem odru 160. S 43 predstavami po Sloveniji je bilo tudi najve~ji promotor ptujske kulture zunaj ob~inskih meja. Prvič v lanskem letu je bila podpisana tripartitna pogodba med mestno občino Ptuj, Gledališčem Ptuj in ministrstvom za kulturo o sofinanciranju programa ptujskega gledališča v letu 2000, ki je gledališču prineslo 15 milijonov tolarjev. Ocena je, da je ptujsko gledališče lani naredilo veliko več, kot nekatera večja slovenska, ki imajo bistve- Priložnost, da bi že letos lahko v gledališču zaposlili vsaj štiri stalne igralce (Ptuju lahko največ dajo Ptujčani, zato naj bi zaposlili "ptujske" igralce, poudarja Strelec), je za letos in tudi prihodnje leto zamujena, čeprav je ustanoviteljica mestna občina Ptuj vedela, da bo polprofesio-nalne dobe gledališča po nekaj letih konec. Šlo naj bi za 14 Bo ptujsko gledališče ostalo brez upravnih prostorov, kjer potekajo tudi vaje za predstave? Foto: Črtomir Goznik no boljše pogoje dela. V program letošnjih ptujskih poletnih prireditev bo prispevalo igro Nagon. Gre za prvo slovensko uprizoritev te igre, v kateri bodo nastopili približno takšni odrski tipi, kot smo jih že videli v predstavi Ovinek. Na tiskovni konferenci, ki je bila 23. marca, je direktor ptujskega gledališča Samo Strelec ob programu tretjega festivala monodrame, lanskoletnih dosežkih, ki so imeli vrhunec v trikrat nagrajeni komediji Mar-jetka, str. 89 (pa občinske ol-jenke niso dobili), predstavil še "usodo" gledaliških prostorov oziroma načrta obnove ter širitve dejavnosti. milijonov tolarjev, ki za mestno občino Ptuj pri treh milijardah tolarjev proračuna ne bi smeli biti problem. Za ptujsko gledališče pa pomenijo izjemen pomen, priložnost, da bi se lotilo tudi drugih predstav, tudi takšnih, ki morda ne bodo vedno prinašale dobička, zato pa potrebujejo stalno igralsko skupino. Prihodnje leto se izteče tudi direktorski mandat Sama Strelca, in kot kaže, se ptujska gledališka skupina razhaja. Ce bi mestna občina imela izdelane strategije na posameznih področjih, bi v tem trenutku natanko vedela, kaj bo naredila s svojim nadvse uspešnim gledali- ščem. Deset let delovanja je tudi obdobje, ko bi se že morala začeti oblikovati poklicna igralska skupina. Zatika se tudi pri projektu prenove stavbe ptujskega gledališča; vzrok je tudi ta, ker ima mestna občina odprtih več investicijskih front. Še več: kaj lahko se zgodi, da bo uprava gledališča kmalu ostala brez prostorov, ker Cerkev želi vračilo objekta, v katerem so ti sedaj, v naravi. Ker v tem primeru ne gre za kulturne vsebine (upravni pros- tori, prodaja vstopnic in pisarne to niso), naj ne bi bilo možnosti, da jih denacionalizacijskemu upravičencu ne bi vrnili v naravi. Drugo pa je seveda, da se še vedno natančno ne ve, čigav naj bi bil v resnici objekt - cerkveni ali občinski. V njej je namreč živel kurat, tega pa naj bi bila plačevala občina, ki ga je tudi naselila v ta objekt. Uprava gledališča pričakuje, da bo občina v zvezi s tem objektom naredila vse, kar lahko. Ptujski župan je povedal, da so se na odločbo pritožili. Da bi gledališko blagajno, pisarne in prostor za vaje imeli v turniškem gradu, kot jim je namreč predlagal eden od ptujskih občinarjev, ki naj bi skrbel za kvaliteten razvoj ptujske kulture, pa ne želijo. Lahko pa bi se mestna občina potrudila in bi jim vrnila del njihove hiše ob Murkovi, kjer so trgovski lokali, za katere pobira najemnino že od leta 1960. Ti prostori so bili nekoč del gledališča, kako so jih izgubili, pa se ne ve točno. Ce bi jih dobili nazaj, potem bi "izguba" zdajšnje upravne zgradbe pomenila le to, da bi za ta del morali popraviti objekt prenove, ki so ga mestni občini oddali lanskega maja. Ce bi v gledališču delali samo tisto, za kar dobijo od mestnega proračuna, to je 50 odstotkov denarja, potem bi Ptujčani in drugi videli za polovico manj, kot so sicer v lanskem letu. Za lanskoletno dejavnost je država primaknila 20 odstotkov, 30 so ustvarili sami, 50 odstotkov pa je dala mestna občina. Po nacionalnem kulturnem programu naj bi v bodoče ustanoviteljica prispevala 51 odstotkov potrebnih sredstev za delovanje gledališča, 49 odstotkov pa država. Občina pa bo zelo hitro morala povedati, koliko je teh 51 odstotkov zanjo. V pogajanjih z ministrstvom za kulturo je pravi partner mestna občina Ptuj kot ustanoviteljica gledališča, ne pa gledališče samo. Z zdajšnjim omahovanjem pa ji bo zelo težko dopovedati, da je gledališče za Ptuj resnična kulturna priložnost. MG DORNAVA / območno srečanje otroških folklornih skupin ••• Ljubi me, ne ljubi Območno srečanje otroških folklornih skupin, ki je bilo v četrtek, 29. marca, v dvorani Dornava v organizaciji ptujske izpostave Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, občine Dornava in domače osnovne šole dr. Franja Žgeča, je bilo pomladansko obarvano — ker pomlad je in tudi vsebina nastopov je bila pomladna. Predstavilo se je 11 skupin z 266 plesalci, od predšolskih do tistih, ki obiskujejo zadnjih razred osemletke. V do zadnjega kotička polni dvorani so se nastopajoči igrali znane in manj znane otroške igrice, plesali, peli, nekaj pa je bilo tudi predstavitev starih ljudskih običajev, kot so koline in pust. Nastopili so: Vrtec Dornava, skupina Klas Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica, Klopotec DPD Svoboda Ptuj, OŠ Cirkulane, Rožmarin iz Dolene, Trta OŠ Juršinci, OŠ Markovci, Žvegla OŠ Martina Koresa Podlehnik, OŠ Cirkovce, folklorno društvo Lancova vas in Lukari OŠ dr. Franja Žgeča Dornava. Videno in slišano govori v prid širokemu znanju mentorjev (Verena Miksa, Vera Rus, Darinka Žnidarič, Cvetka Glatz, Irena Sabler, Maja Glaser, Mi- lan Gabrovec, Romana Merc, Marija Jurtela in Damir Kosi) pri izbiri plesov in dramaturški postavitvi, razveseljivo pa je tudi, da so skupine iz leta v leto številčnejše. Strokovno je nastope sprem- ljal Branko Fuchs, ki je ocenil, da je bilo opravljeno veliko delo, pohvalil je tudi sceno, ki daje otrokom občutek, da odrasli mislijo nanje, žal pa je oder bil nekoliko premajhen, da bi lahko tiste številčnejše skupine korektno izvedle plese. Petje je bilo v redu, prednost pa bi kazalo dati otroškim ljudskim plesom, ljudskim in šele nato narodnim pesmim. Bolj izbirčni bi mentorji lahko bili pri izbiri pevcev. Pri oblačilih so skupine pokazale veliko novosti, žal pa ni bilo nobene kompletne postavitve, kar pa je seveda - kot vse kulturne dejavnosti - povezano z denar- Í PŒSl iEMD-zim- SĚ SPOZNAM« ^ jjJi IMtMEMt^ptr^SEtft,. ^ C? • / * Q KAfř^ffi-iETO- Q í^ f, • Foto: Langerholc jem. Mentorji in selektor so precejšen del pogovora namenili rutam, ki jih nosijo deklice, lasje naj bi bili namreč v celoti pokriti, čemur so nekateri oporekali. Tudi pri obutvi je bilo nekaj spodrsljajev, saj je bilo videti tudi adidaske in popularne bulerje. Odlični so bili godci, in kot je poudaril Branko Fuchs, so godci na tem območju lahko vzgled za celotno Slovenijo. Žal pa je bilo videti malo ali skoraj nič ljudskih glasbil. V dramaturškem smislu je bilo znanja preveč, saj je nemogoče prikazati na odru vse, potem pa so nekatere stvari premalo dodelane. Zaključek ocene je temeljil na tem, da naj otroci igrajo sami sebe, kar je seveda pri mlajših veliko lažje doseči kot pri najstnikih. Izredno domiselno in z vsebino nastopov usklajeno sceno so iz papirja izdelali člani sekcije za aranžiranje turistično-etnografskega društva Lukari iz Dornave. Priznanja in spominska darila sta nastopajočim ob koncu podelila vodja ptujske izpostave sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti Nevenka Gerl in župan občine Dornava Franc [egula. NaP v v PISE DR. LJUBICA SULIGOJ / PRED ŠESTDESETIMI LETI (II.) Kaj se je pisalo slovenstvu na Ptuju Nadaljevanje iz prejšnje številke Preko "turističnih" in "sorodstvenih" obiskov ter preko tukajšnjih zaupnikov (Vertrauensmanner), ki so bili podaljšana roka že omenjenih inozemskih ustanov, se je razpredala nacistična obveščevalna mreža. S seznama zaupnikov za ptujsko območje, vštevši tudi žetalski kot, ki je med svetovnima vojnama spadal k šmar-skemu političnemu okraju, je razvidno, da je bilo registriranih 106 "zaupnih mož", katerih povprečna starost je bila 46 let. Največ zaupnikov (21) je bilo na Ptuju. Po socialni strukturi je bilo med njimi največ trgovcev, od teh nad 75 % pravih Nemcev z oznako "Deutsch" (D) ali "Re-ichsdeutsch" (RD). Sledijo jim posestniki (ok. 89 % Nemcev), uradniki (ok. 80 % Nemcev), svobodni poklici, gostilničarji, nekaj kmetov (6 %) in obrtnikov. Razmerje med zaupniki "vindišarji" (31,1 % "Windisch" - W), med katerimi je bilo na ptujskem območju največ gostilničarjev in trgovcev, kaže, da se je zaupništvo opiralo na 58,5 % Nemcev in 10,4 % "rajhov-skih" Nemcev. Če upoštevamo, da so bili ti stari okoli 40 let, pomeni, da so svoja mladostna leta preživljali skozi obdobje štajer-cijanstva in Ornigovega župa-novanja, da so bili vzgojeni v velikonemškem duhu in je zato razumljivo, da so na pragu druge svetovne vojne utirali pota hitlerizmu. Pri doseganju svojih političnih ciljev je ptujsko nemštvo vznemirjalo slovensko demokratično javnost. Odnosi med Nemci in Slovenci so se zaostrili v času sudetske krize. Številni letaki po Ptuju so pozivali k bojkotu Nemcev. Odgovor na nemško ravnanje je zavedno slovenstvo našlo v narodnoob-rambnem ljudskofrontnem gibanju, ki se je izkazovalo skozi različne legalne oblike družbenega življenja. Narodnoob-rambna fronta, oblikovana na pobudo partijske organizacije na Ptuju leta 1938, je povezova- Pred okupacijo pripravljena skica objektov na Ptuju, ki jih je bilo potrebno zaščititi (ZAP, Okupacijska uprava 1941 - 1945, šk. št. 1, ovoj 1) la vse domoljubne sile ne glede na njihovo ideološko ali politično pripadnost. V tem negotovem času nacistične nevarnosti je bilo povezovanje zavednega slovenstva nujno. To je ob nemških dejanjih moglo spremljati samo še popustljivost jugoslovanskih oblasti. Nemir in nego- tovost sta prevzemala Slovence na Ptuju, npr. ob novici, da je bilo januarja 1941. leta s ptujskega območja vpoklicanih "na orožne vaje" v Ivanjico 14 moških, komunistov ali osumljenih komunizma. Znašli so se v taborišču Medjurečje. Ne gre prezreti, da je Ptuj ob vseh nastopih tukajšnjega nemštva pred okupacijo doživljal odločne proteste slovenstva. 27. marec 1941 je pokazal, kako združene so bile antifašistične demokratične sile, ko je mesto doživelo enega največjih izrazov narodove volje. Kako natančno pa so se ptujski Nemci odzvali raznaro-dovalnim namenom nemškega zamejstva in kako so opravili delo na svojem terenu, skušaj-mo utemeljiti z dejstvi. Konkretni načrti o ureditvi slovenske Štajerske so bili izdelani po navodilih dr. Helmuta Carstanjena. Govorili so o prevzemu oblasti, o vrnitvi tisočev volksdeutscherjev in potrebnih "na tisoče izgonov in deporta-cij", nadalje o popisu gospodarskih objektov in kulturnih ustanov ter natančnem popisu ljudi, predvsem zavednih Slovencev in oseb, priseljenih na slovensko Štajersko. Ptujski KB je po omenjenih smernicah do potankosti pripravil vse na svojem območju. Na Ptuju so se lotili "analize" prebivalstva glede narodnostne pripadnosti in ugotavljali čisto nemško poreklo ljudi. Po informacijah, ki so jih imele okupacijske oblasti, bi "moralo izginiti" 5 % tukajšnjih Slovencev. Korenine politi- čne platforme KB o iztrebljanju slovenstva iščemo že v štajerci-janstvu in v zahtevi ohranitve celovitosti štajerske dežele v okviru velike Nemčije. Ohranjeni "Takojšnji ukrepi" ("Sofortmassnahme") nam razkrivajo natančne načrte prevzema oblasti na Ptuju. Med drugim so predvideli zasedbo javnih poslopij in uradov: okrajnega glavarstva, magistrata, pošte, policije, kolodvora, elektrarne, finančnega urada, posojilnice, šol in sodišča. Izdelana je bila skica pomembnejših objektov in komunikacijskih povezav na območju mesta Ptuja, s čimer je bila nemška predhodnica ob okupaciji poučena. Do potankosti so bili izdelani načrti o namestitvi nemške uprave in policije ter o uvedbi civilne oblasti. Pripravljeni so bili potrebni izjemni ukrepi, politične ocene, poimenski seznami, program izselitev in drugo. Zasedbi javnih objektov naj bi namreč takoj sledili pregoni Slovencev, tako da bi postala dežela zares nemška. Sodeč po pripravljenih seznamih, so hoteli Nemci najprej ukrepati proti 36 slovenskim intelektualcem in odbornikom 60 slovenskih društev, katerih narodnoobrambno delo je bilo ptujskemu nemštvu dob- ro znano NASI KRAJI IN LJUDJE PTUJ / NOV PODJETNIŠKI USPEH ZAKONCEV CVETKO Avtosalon in servisne delavnice Škoda Svečano odprtje novega avtosalona in servisnih dejavnosti je opravila cela družina Cvetkovih: otroci Kristjan, Andrej in Aljana ter Simona in Stanko. Foto: Laura, Gorišnica V Puhovi 12 na Ptuju so v prostorih nekdanjega Certusa nastali sodoben avtosalon in servisne delavnice Škoda. Uredila sta jih uspešna podjetnika Simona in Stanko Cvetko iz Gajevcev v občini Gorišnica. Širitev dejavnosti podjetja je v bistvu krona desetletnega uspešnega dela v mednarodnih prevozih. Nov avtosalon ni samo pridobitev zakoncev Cvetko, temveč tudi mestne občine Ptuj. V njem je zaposlitev dobilo deset novih delavcev. S podjetništvom sta se zakonca Cvetko začela ukvarjati že leta 1985 - najprej s prevozi gradbenega materiala, zatem tudi z drugimi. Leta 1991 sta se preusmerila na mednarodne prevoze tekstila po celi Evropi v okviru podjetja KOTRANS, ki sta ga ustanovila skupaj z Milanom Kostanjevcem. Leta 1995 sta Simona in Stanko Cvetko ustanovila novo podjetje KASS-PREVOZI; s prejšnjim družbenikom so se sporazumno razšli, ker so se njihovi podjetniški interesi razhajali. Do sedaj so z desetimi tovornimi vozili, s katerimi opravljajo pogodbene prevoze za nemškega poslovnega partnerja Trans Ba-vria Tex, brez hujših nesreč prevozili že devet milijonov kilometrov. Ker so se zaostrili pogoji za parkiranje tovornih vozil so se odločili za nakup Certusovih garaž in s tem za širitev podjetja. Lansko leto se jim je ponudila priložnost za prodajo in servis Škoda, podjetje pa se je preimenovalo v KAASS-AVTO, d.o.o., s sedežem na Ptuju. Na petkovi uradni otvoritvi so se zbrali številni poslovni partnerji, predstavniki nekaterih občin, zaposleni, prijatelji, družinski člani in drugi, ki cenijo delo uspešnega podjetja. Zbrane je v imenu podjetja nagovorila direktorica Simona Cvetko in se posebej zahvalila generalnemu uvozniku avtomobilov Škoda - podjetju Avtoimpex Ljubljana, ki je znalo prisluhniti potrebam Ptuja, da sta se servis in prodaja avtomobilov Škoda vrnila v to okolje. "Ponosni smo, da so to nalogo zaupali nam," je poudarila. S kolektivom, ki ga odlikujejo izkušnje in znanje, je prepričana, da bodo zaupanje upravičili. Zadovoljstvo, da je podjetje KAAS-AVTO, d.o.o., Ptuj, vrnilo Škodo na Ptuj, je izrazil tudi generalni direktor Avtoimpexa Ljubljana Fedor Zajec. To je še toliko večje, ker bosta prodaja in servis za vozila Škoda na Ptuju potekala v enem najlepših tovrstnih objektov v Sloveniji. Podjetju je zaželel veliko poslovnih uspehov. Zdovoljen voznik Škodinega vozila je tudi ptujski župan Miroslav Luci, ki pa se odprtja HAJDINA / BOGATO INFRASTRUKTURNO LETO DrŽava in obiina urejata ploinik Na Zgornji Hajdini - od križišča proti šoli do gostilne Maja - že nekaj časa urejajo pločnik. Dela bodo predvidoma končali do konca aprila. V sklopu druge etape gradnje bodo zgradili novo avtobusno postajo in uredili prehod za pešce s t.i. svetlobnim bičem, v tretji fazi pa bodo uredili pločnik tudi na levi strani ceste Na Zgornji Hajdini urejajo pločnik, javno razsvetljavo, avtobusno postajo in prehod za pešce. Foto: Črtomir Goznik Hajdina - Kidričevo do lovskega doma. Vsa dela bodo predvidoma končali do konca leta. Gre za skupno investicijo države in občine v vrednosti 38 milijonov tolarjev, pri čemer je delež države 14 milijonov tolarjev. Kot je povedal župan občine Hajdina Radoslav Simonič, so pri izgradnji prve faze pločnika, v sklopu katere bodo uredili javno razsvetljavo, naleteli na veliko težav z lastniki zemljišč in stanovanjskih objektov, predvsem zaradi izvozov na to cesto, ki je državna in kjer pogoje za izvoz določi ministrstvo za promet. Za gradnjo pločnikov so se odločili predvsem zaradi izboljšanja varnosti na tem območju, saj gre za prometno zelo obremenjeno cesto, na kateri sicer velja omejitev hitrosti na 50 km, vendar je vozniki v glavnem ne upoštevajo. MG novega avtosalona ni mogel udeležiti zaradi službene poti v Strasbourg. V imenu mestne občine Ptuj je zato govoril podžupan Ervin Hojker. Pohvalil je podjetnost družine Cvetko, ki s svojim uspešnim delom bogati tudi mestno občino Ptuj. Pridobitev je nadvse pomembna tudi zaradi novih delovnih mest, ki jih v mestni občini odpiramo vse premalo. V imenu družine se je Cvetko-vim zahvalil za najnovejšo pridobitev majšperški župan Franc Bezjak, ki je brat direktorice Simone. Predsednik uprave delniške družbe Certus Maribor Mirko Majhenič pa je izrazil zadovoljstvo, da je bil objekt prodan tako dobremu gospodarju, kot so Cvetkovi, in da so v kratkem času uspeli urediti tako lep objekt, ki bogati Puho-vo ulico in s svojo dejavnostjo želi nadaljevati tradicijo človeka, po katerem se ulica imenuje. Na petkovi slovesnosti je kolektiv KASS-AVTA simbolično obdaril prvega kupca Škodinega avtomobila Olgo Žuran iz Bre-snice, ki ji je to že tretji avtomobil znamke Škoda. Ob šopku so ji podarili tudi brezplačni prvi servis po prevoženih 15 tisoč kilometrih. Za ubrane trenutke na otvoritvi novega Škodinega salona so poskrbeli Pevci vasi, ki delujejo v okviru KD Mala vas, in trio Vetrnica, na klarinet in harmoniko pa sta zaigrala nečaka uspešnih podjetnikov Uroš in Tadej. MG PTUJ / NOVO NA ZAGREBSKI CESTI Center mode za družino Ob Zagrebški cesti 70/a v Ptuju, večina bo lokacijo poimenovala kar na Turnišču, je že nekaj časa vzbujala radovednost nova zgradba, ki je zadnje mesece hitro dobivala končno podobo. Vedelo se je, da jo gradi družina Tement, kaj bo v njej, pa je ostajala skrivnost. V soboto je v delu novega poslovnega objekta Irena Te-ment odprla tekstilno prodajalno Lina. Dodatek "center mode za družino" pove, da bodo stranke v prodajalni tako otroci kot ženske in moški, najbolje kar vsi skupaj. Vsak zase lahko na 80 kvadratnih metrih prodajnih površin izberejo oblačila in čevlje - od elegantnih stilov do ti- stih za prosti čas. Toda to je šele začetek, saj je v 450 kvadratnih metrov velikem poslovnem objektu še veliko prostora. Tako se bo mogoče v prihodnje v njem tudi okrepčati, zgornji prostori pa so primerni za frizerske, lepotilne in masažne salone. JB Nov poslovni objekt s centrom mode Lina na Zagrebški cesti 70/a v Ptuju P E R U T N I N o T I C E K Spomladanski zvitki na regratovi posteljici Sestavine za 4 osebe: PiščančjifflePP 40 dag Čebula 5 dag Paradižnik 10 dag Sir parmezan 5 dag Sladka smetana 0,5 del Jajce 1 kom Sol, poper, timijan, rožmarin, maslo. Listnato testo Regrat Krompir Bučno olje Kis 20 dag 30 dag 10 dag 0,5 dd 0,3 del Priprava: Na kocke narezano piščančke meso osolimo, popopramo, opečemo na vročem maslu, dodamo čebulo in popražimo, nato dodamo še paradižnik in vse skupaj dušimo 5 minut. Na koncu dodamo sladko smetano, parmezan in začimbe, pustimo, da prevre in odstavimo, da se nadev ohladi. Testo razvaljamo, razrežemo na 4 enake dele, namažemo z jajcem in nadevamo pripravljeni nadev. Zvijemo in položimo v pekač ter pečemo 15 minut pri 200°C. Regrat narežemo na drobno, dodamo kuhan krompir, olje, kis, sol in naredimo solato, jo položimo na krožnik, nanjo pa zvitek. Gostilna PP, Novi trg 2, Ptuj Tel.: 02/74 90 622 www.perutnina.si Stoletje dobrih okusov Perutnina Ptuj PO NAŠIH KRAJIH MAJSPERK / 18. sejo vodila podzupanja V obiinski malhi 568 milijonov 18. sejo sveta občine Majšperk je po pooblastilu župana Franca Bezjaka v ~etrtek, 29. marca, sklicala podžupanja Darinka Fakin in jo tudi vodila, čeprav je na njej sodeloval tudi župan, saj se je že vrnil s študijskega potovanja v Nizozemski. Med najpomembnejšimi točkami je bila zagotovo obravnava in dokončen sprejem letošnjega občinskega proračuna, ki je "težak" dobrih 568 milijonov tolarjev, sicer pa so dnevni red razširili še za eno točko - obravnavo prošnje TVI Majšperk za najem kratkoročnega posjila, tako da so jih skupaj obavnavali sedem. Brez pomebmnejših pripomb so potrdili zapisnik prejšnje, 17. redne seje. Po kraj{i razpravi so sklenili, da dom krajanov Sestr-že, ki ga je občina podedovala od nekdanje krajevne skupnosti Majšperk na podlagi darilne pogodbe, v celoti prenesejo v last in posest športno-kulturnega društva Sestrže. Poleg celotne zgradbe doma krajanov jim je občina izročila v last in posest tudi pripadajoče funkcionalno zemljišče, za nameček pa se je s pogodbo obvezala, da bo iz občinskega proračuna v letošnjem in prihodnjem letu sofinancirala 5 milijonov tolarjev za dograditev doma. V nadaljevanju so se v drugi obravnavi lotili razprave o letošnjem občinskem proračunu in soglašali z dvema amandmajema k predlaganemu proračunu. Prvega je predlagal župan in določa prioriteto gradnje in vzdrževanja občinskih cest, drugega pa je predlagal svetnik Vekoslav Širec in uvršča med prioritetna dela tudi betoniranje ceste Slape - Janški Vrh. Brez posebnih pripomb so dokončno sprejeli tudi letošnji občinski proračun, ki je po županovih besedah sestavljen zelo varčno in predvideva 568.166.000 tolarjev prihodkov ter prav toliko odhodkov. Če k temu dodamo še 140 milijonov lani neporabljenih sredstev, ki so jih prenesli v letošnje leto, potem bodo letos v majšperški občini razpolagali kar s 708 milijoni tolarev. Sicer pa predvidevajo, da bodo imeli 240 milijonov tekočih in 328 milijonov investicijskih odhodkov. Največ, okoli 130 milijonov, naj bi namenili za komunalno dejavnost, od tega 84 milijonov za dograditev vodovoda treh občin, 36 milijonov pa za gradnjo kanalizacije v naselju Majšperk - Breg. Okoli 50 milijonov naj bi namenili za gradnjo cest, od tega predvidoma 29 milijonov za dokončanje ceste Stoperce-Gnanji Vrh, okoli 21 milijonov pa za asfaltne preplastitve. Okoli 26 milijonov naj bi namenili za varstvo pred naravnimi in drugimi ne- srečami, od tega 17 milijonov za sanacijo plazov in 6 za dejavnost gasilskih društev. Okoli 17 milijonov naj bi namenili za stanovanjsko dejavnost, okoli 98 milijonov pa bo rezerviranih za najpomembnejšo letošnjo občinsko investicijo - gradnjo osnovne šole Majšperk. Svetniki so prisluhnili ponovni vlogi Tovarne volnenih izdelkov Majšperk, v kateri je zaposlenih 150 delavcev in jim za premoščanje finančnih težav za dobo 6 mesecev soglasno odobrili kratkoročni kredit v višini 15 milijonov tolarjev. Po daljši razpravi in po vmesni prekinitvi seje so na pisno pobudo osmih svetnikov sprejeli spremembo pravilnika o oddaji poslovnih prostorov v najem. V bistvu ne gre za povišanje najemnin, ampak le za prerazporeditev najemnikov s področja zdravstvene dejavnosti iz skupine B v skupino C. Prisluhnili so tudi svetniški pobudi, da naj se čimprej pripravi pravilnik, ki bo določal, pod kakšnimi pogoji in za kakšno ceno bodo lahko dajali v najem občinski prireditveni šotor. Gre za velik šotor, ki ga je občina kupila pred tremi leti in je po mnenju svetnikov premalo izkoriščen, saj običajno v njem potekajo le prireditve ob občinskem prazniku. Vsa društva v občini naj bi imela možnost šotor uporabljati brezplačno, za druge najemnike pa bodo določili cene in pogoje. Za izvajanje dejavnosti čiščenja in odvajana odpadnih in padavinskih voda so do preklica določili Komunalno podjetje Ptuj. Ob koncu pa jih je župan Franc Bezjak seznanil z vsebino strokovne ekskurzije na Nizozemski, kjer sta skupaj s tajnikom občine Marjanom Gorčenkom v okviru skupnosti slovenskih občin spoznavala javno upravo na Nizozemskem. M. Ozmec DORNAVA / svetniki sprejeli proračun Letos leto varievanja Svetniki občine Dornava so na zadnji seji sprejeli zaključni račun za lansko leto, ko so prihodki znašali 350 milijonov, odhodki pa 359 milijonov tolarjev. Po drugi obravnavi in več popravkih so sprejeli proračun za letos v višini 215 milijonov tolarjev. Kot je povedal župan Franc Šegula, bo letošnje leto v občini varčevalno, ker bi radi pokrili nekatere lanske obveznosti. Osnutek odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadkov in padavinskih voda na območju občine Dornava so prekvalificirali v predlog in ga sprejeli. Sprejeli so še sklep o financiranju političnih strank v občini. Višina sredstev, ki jih bodo prejemale, naj bi bila odvisna od števila prejetih glasov na zadnjih volitvah, glas pa ne sme biti ovrednoten več kot 30 tolarjev. Politične stranke subvencionirajo mesečno. Župan je svetnike obvestil o gradnji kanalizacije v ravninskem delu občine. Povedal je, da so projekti izdelani, dogovoriti se morajo še o financiranju ter pridobiti podpise lastnikov parcel. Dodal je tudi, da že imajo zemljišče za ureditev obrtne cone, ki bo v sedanji gramozni jami v Moškanjcih. Povedal je tudi, da bodo letos nadaljevali gradnjo prizidka k osnovni šoli. Za občinske potrebe bodo kupili tovorno vozilo Mazda in posodobili računalniško opremo. Tudi na tokratni seji je bilo več pobud in predlogov svetnikov. Med drugim je svetnik Franc Zagoršak pohvalil osnovnošolce, ki so izdelali zelo zanimivo raziskovalno nalogo o dornavskem baročnem gradu. MS IZJAVA ZA JAVNOST Zakon o medijih in nekomercialne radijske in TV postaje Poslanci in poslanke državnega zbora bodo ob sprejemanju zakona o medijih odlo~ali tudi o amandmaju, ki je bil sprejet na torkovi seji Odbora za kulturo, {olstvo, {port, znanost in mladino državnega zbora, in sicer da se nameni 3% RTV prispevka za delno sofinanciranje lokalnih in regionalnih radijskih in TV postaj. To pomeni, da se nekateri poslanci zavedajo pomena lokalnih in regionalnih vsebin in so prepri~ani, da so ti programi, ki jih sedaj pripravljamo nekomercialne postaje v Sloveniji (takih radijskih postaj je 21, televizijskih pa 9), del informativnega javnega servisa in da država nekomercialnim lokalnim in regionalnim programom ne more le predpisovati pogojev delovanja, tem-ve~ vsaj delno poskrbeti tudi za njihove vire financiranja. Zaklju~ek torkove seje je, da je RTV Slovenija v skladu z monopolnim položajem grobo izkoristila in preko vseh svojih medijev obveš~ala gledalce in poslušalce, ~eš da lokalni in regionalni mediji z nesistemskimi rešitvami rušijo njihovo financiranje in ogrožajo njihovo delovanje. Trditve RTV Slovenija ne držijo. Predlog Združenja nekomercialnih radijskih postaj Slovenije pri GZS in Združenja TV postaj pri GZS je bil posredovan vsem poslanskim skupinam in vodstvu državnega zbora v okviru postopka. Državni zbor kot zakonodajalec se ima pravico odločiti in tudi podpreti te predloge, če meni, da je to v korist razvoja države, posameznih delov države ter nenazadnje tudi pravici javnosti do obveščenosti in neposredne demokracije. Za boljše razumevanje problematike želimo slovensko javnost obvestiti o naslednjem: Lokalne radijske in TV postaje imamo po sedanji in po predvideni vsebini zakona zapisane stroge pogoje za doseganje statusa nekomercialnega oziroma po novem radijskega in TV programa posebnega pomena. Te pogoje preverja Svet za radiodifuzijo RS. Predvideni odstotki govornega programa, lokalnih in regionalnih informacij, kulturnega ter vzgojnega in ostalega programa zahtevajo profesionalen pristop, večje število zaposlenih, predvsem novinarjev, in zato več sredstev za realizacijo takšnih programov, saj so stroški priprave teh programov večji, ne morejo pa se tržiti z vidika objektivne in nepristranske obveščenosti. Radijske in TV postaje z nekomercialnim statusom se financiramo iz oglasov, doslej pa smo bile deležne nekaterih olajšav, ki pa so bile zgolj na papirju. Le strukturi lastništva ter entuziazmu kolektivov v teh okoljih, ki so praviloma izven Ljubljane, torej na obrobju Slovenije, gre zasluga, da ni prišlo do večjega krčenja informativnih vsebin v naših programih. Lokalne radijske postaje se zavedamo pomena RTV Slovenija z vidika zagotavljanja nacionalnega sistema obveščanja. Prepričani pa smo, da mi s svojimi programi dopolnjujemo nacionalne programe, da so lokalni in regionalni radijski in TV programi posebnega pomena v javnem interesu Republike Slovenije in da je za to potrebno zagotoviti tudi vire financiranja. In nenazadnje, v luči enakomernega regionalnega razvoja Slovenije, vključevanja v EU je posredovanje lokalno-regionalnih vsebin nujno potrebno s pomočjo lokalnih in regionalnih radijskih in TV postaj, ne pa samo preko nacionalnih elektronskih medijev. Tovrstno prakso vključevanja lokalno regionalnih medijev vzpodbuja in podpira tudi EU. Svoj upravičeno izjemni položaj je RTV Slovenija izkoristila v nedavni razpravi o zakonu o medijih in upamo, da bo tudi naša izjava našla mesto v javnosti in njihovem programu, saj tudi zaposleni v lokalnih in regionalnih radijskih in TV postajah svojega prispevka za RTV naročnino ne plačujemo le za sporočanje enostranskih resnic. Naj zaključimo z dejanskim stanjem našega avditorija, za katerega pravzaprav delujemo: v ponedeljkovi skupni oddaji, ki je bila istočasno slišna po Sloveniji, smo med drugim dali možnost povedati svoje mnenje tudi poslušalkam in poslušalcem; devet od desetih je prepričano, da je omenjeni predlagani način financiranja nekomercialnih radijskih in TV programov edino pravilen. Nekateri med njimi so bili prepričani, da smo omenjene radijske postaje že doslej financirane iz RTV prispevka. Iz'vršni odbor Gospodarskega interesnega združenja nekomercialnih radijskih postaj Slovenije ... PA BREZ ZAMERE Biznis kot ponavadi ZAKAJ AMERIČANI SVET DOJEMAJO KOT KVIZ "LEPO JE BITI MILIJONAR" Tisti, ki dandanes ne vidi, kdo ima ta trenutek (in tudi mnogo prejšnjih trenutkov, pa skoraj zagotovo tudi še lepo število prihodnjih trenutkov) vodilno vlogo v svetu, mora biti ali slep ali pa popoln tepec. Ja, jenkiji so, hočeš ali nočeš, še vedno prvi na lestvici. Glavni hit. Tako ali drugače prisotni povsod, kopirani (skoraj) po-vsod in zaželeni (tudi skoraj) povsod. Okej, ne moreš imeti vsega, ampak jenkiji so temu hudičevo blizu. Preblizu, vam bo rekel vsak analitik. Tako blizu, da v bistvu oni sami določajo pravila igre. Pravila, po katerih se vrti svet. Teh pravil pa jenkiji seveda niso kopirali od koga drugega, ampak so jih oziroma jih sproti postavljajo kar sami. Bilo bi zelo neameriško, če bi si jenkiji pravila pustili vcepiti ali jih kopirali od koga drugega, ne? Saj smo vendar pionirji svobode, liderji svobodnega sveta in zaščitniki človekovih pravic. Nam ne bo nihče drug go'voril, kaj je prav in kaj ne! In tukaj se skriva paradoks. Če si jenki, so naša pravila igre itak tudi tvoja, se pravi, so tudi pristno tvoja notranja, tako rekoč prirojena pravila, če si pa auslender, pa itak nisi po duši zaščitnik človekovih pravic, ne razumeš ideje svobode in demokracije, tako da potemtakem moraš slediti našemu vzoru, da te vodimo po poteh pravičnosti, ki ti je po naravi manjka, se pravi, na kratko: nemaš pravo glasanja. Če se vam ta argument zdi absolutno bebast in brez pravih premis, tipičen primer ameriške logike, imate popolnoma prav. Vendar, kdo pa je vas sploh kaj vprašal? Četudi bi imeli še tako v nebo vpijoče prav, vas ne bi poslušal nihče. Ja, to je seveda samoumevno, vendar zakaj? Heh, pri zgornjem sklepanju ste namreč spregledali zelo pomembno premiso, premiso, ki ni samo to, ampak je v bistvu tudi podlaga, nujen in zadosten pogoj za tako sklepanje: denar. Denar, finance, penezi ali, da to stvar precizneje imenujemo s tisto že napol magično-mistično-metafizično besedo: kapital. In kapital se nikjer na svetu ne ujema bolje z narodovim prepričanjem kot v obljubljeni deželi. Jenkijem je kapital vse - pravzaprav, bolje rečeno, biznis jim je vse. Nikoli ne verjemite jenkiju, ki vam pravi, da je nekaj naredil zaradi tega ali onega, kajvemkakšne-ga visokoletečega razloga. Jenkiju je namreč biznis vse in vse je za njega biznis. Vedno in povsod. Pa naj bo to politika, šport, zabava, papi-ca, Oprah show, religija, kriminal in celo smrt. Ja, prav ste prebrali, celo smrt. Nek model, ki je obsojen na smrtno kazen, zahteva, da izvršitev smrtne kazni, njego-vo smrt torej, v živo prenaša CNN. Čudak? Blaznež? Idiot? Ne, ne, dragi moji, če se vam tip dozdeva monstrum, očitno še niste popolnoma razumeli psihologije jenkijev - to je samo biznis, nič drugega. Z etiko to nim,a popolnoma nobene zveze. Jenkijem je pač to v krvi. Značaj naroda, bi lahko rekli. Tako kot pri nas, sinovih kranjske matere, ne-voščljivost in obrekovalnost (malo smešen izraz, ampak saj vsi veste, kaj hočem reči). Am,eričan pač ves svet, vso realnost dojema kot kviz "Lepo je biti milijonar". Tega mu ne gre (preveč) zameriti. To je njegova "profesionalna deformacija". In če ste že vi odvisni od Jonasa in desetih milijonov tolarjev, samo pomislite, kako se mora šele jenkijem rolat, saj se v njihovi (originalnejši) različici kviza v igri biznis suče sicer tudi okoli milijonov, heh, le da v malce drugačni valuti - v pristnih ameriških zelencih. In milijon dolarjev je precej impresivna vsota, tudi za jenkije. Pravi biznis, torej. Made in U.S.A. Zato ne preseneča, če jenkiji na ostali svet gledajo tako, kot da nastopa v njiho-vem kvi^u "Lepo je biti milijonar", kjer so v vlogi Jonasa prav oni. In Jonas ima vedno prav. Razumete? Ce je nekoč stari dobri Shakespeare po-modroval, da je ves svet oder in da smo mi vsi igralci na njem, ga dandanes jenkiji malce popravljajo: Ne, William, svet ni oder, svet je kviz "Lepo je biti milijonar", ki ga vodimo mi. Ali, kar je isto, svet je biznis in vsi so naše stranke. In biznis cveti. Ce vam še zdaj ni jasno, morate pozornost usmeriti samo malo južneje od nas, k dogajanju pri naših bivših bratih, točneje v ZR Jugoslavijo oziroma, kot so prejšnji teden smelo ugoto-vili jugoslo'vanski navijači na tekmi Slovenija - Jugoslavija, v Srbijo, saj naj bi po njihovem Jugoslavija bila samo še nekakšna floskula ali, v najboljšem primeru, politična kategorija. Hm, bogve, če nimajo prav. Kakorkoli že, kot vam je znano, imajo doli pravo štalo. Po nekaj manjših spopadih in pogajanjih so aretirali njegovo veličanstvo, kapota, nedotakljivega, posvečenega, tistega, za katerega je bilo skozi zadnje desetletje dvignjenih na milijone treh prstov na roki, skratka, uhapsili so Njega. To! je planil na noge ves svobodni svet, podobno kot vesoljna Slovenija prejšnji teden ob izenačujočem Zahovičevem golu. Bravo, Jugoslavija! (Oziroma Srbija. Pa saj je vseeno.) Vsi od prvega do zadnjega politika iz svobodnega sveta so v en glas hvalili demokratične spremembe v tem zakotnem delu sveta. To je dokaz! Tisti dokaz, ki smo ga potrebovali! Demokracija je spet zmagala! Juhu! Odprimo šampanjce! Tistim tam doli so dokazali, da jih lahko spet prištejemo k demokratičnemu, svobodnemu svetu! Hura! ... No, realnost je malo drugačna. Kdor verjame, da so Slobota aretirali izključno zaradi razvoja demokracije v Jugi, je popoln bebec, da ne rečem idiot. Pri vsej stvari ne gre namreč za nič drugega kot za preprosto dejstvo, da so ga hapsili predvsem zato, ker so jim jenkiji postavili ultimat, ponudbo, ki je ni bilo mogoče zavrniti: Hapsi Slobo-ta, pa dobiš nekaj čez sto milijon-čkov. Dolarjev, da ne bo pomote. Ja, Juga je bila sprejeta na kviz. In jenkiji so dobitek celo povišali. In ne samo to, rekli so, hej, še na vprašanja ne rabite odgovoriti, le Slobota pohapsajte, pa lahko greste domov s kešem v žepu. Neobdavčeno. Popoln biznis. Ce bi Srbi z aretacijo mislili zares, potem bi Slobota obsodili zločinov proti človeštvu, ne pa ga preganjali zaradi nekih, v primerjavi s temi, bizarnih prekrškov. Tako pa se bo dobri stari Sloba verjetno itak izvlekel na psihično karto. Nor je, kaj ne vidite, bo rekel njegov psihiater. Nor sem, kaj ne vidite, bo rekel Slo-ba. Nor je, kaj ne vidite, bodo rekli mediji. In vsi ostali. Ampak jenkijev to ne zanima. Ta mali Bush se bo udobno zleknil v svojem usnjenem naslanjaču in si prižgal cigaro. Se en sončen dan v soseski. In biznis kot ponavadi. ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE ORMOŽ / obnova grajskih stenskih slikarij "Zdravnik" za umetnine že dobri dve leti in pol se z daljšimi in krajšimi odsotnostmi v Ormožu mudi Viktor Povše, priznani akademski konzervator specialist. Sogovornika navdušita njegovo strokovno znanje, modrost in ljubezen do dela, ki ga opravlja. To ljubezen goji do vseh svojih številnih "pacientov", kot sam poimenuje od časa in človeške nemarnosti načete umetnine, zato jih neguje, kot bi bile žive. V zahvalo za vso skrb pacienti pod njegovimi rokami spet zaživijo in zasije-jo v vsej svoji lepoti. To se je že zgodilo s stenskimi slikarijami v treh prostorih ormoškega gradu, na dokončanje del čaka le še nekdanja biblioteka, ki so jo nazadnje kot sejno sobo uporabljali ormoški svetniki. Pod poslikavami iz leta 1810 pa je mojster odkril tudi venec renesančnih fresk. Viktorja Povšeta je pred štirimi leti v Prlekijo povabil župnik Drago Avsenak zaradi cerkve v Veliki Nedelji. Tam so pri urejanju napeljav naleteli na fragmente fresk, ki jih je kazalo rešiti. Povše je bil navdušen nad najdenimi freskami iz 14. stoletja, saj so bili križniki znani, da so radi delali kvalitetno in zahtevno in takšne so bile tudi te freske. Slikarija je popolnoma drugačna od vseh, ki jih poznamo v bližini, žal pa je ta izjemna dragocenost le slabo ohranjena. Delo je trajalo več let, saj se lahko dela le poleti, ko je vsaj približno toplo. In kot posledica tega dela je prišlo veliko naročilo za reševanje slikarij v ormoškem gradu. Viktor Povše je iskreno povedal, da na začetku ni bil kaj posebej impresioniran nad slikarijami in tudi ni pričakoval kaj posebnega. Delal je s številnimi dragocenostmi doma in v tujini, zato je razumljivo, da ga te slikarije niso kaj posebej prevzele. Vendar se je spet izkazalo, da nobene situacije ne gre podcenjevati in prvič v življenju se je soočil, v tehnološkem smislu, z izjemno zahtevnim zdravljenjem. Leta 1810 je Alois Gle-ichenperger za neko priložnost poslikal štiri grajske dvorane. Slikarju se je moralo precej muditi, saj je vsak naslednji prostor poslikal skromneje kot prejšnjega. Avtor pa ni bil klasičen sli- kar, ampak je slikal scene za gledališče. Navajen slikati scenarije je tudi pri delu na stenah uporabil kleje in pigmente, ki so najcenejši material. Vendar pri tem ni upošteval, da se scenarije slikajo za nekajkratno uporabo in ni potrebe po njihovi trajnosti. Povsem nekaj drugega pa so seveda poslikave sten. Poslikal jih je s klejno vodo, ki je izjemno neobstojna in zahtevna, saj se sleherna kapljica čiste vode na podlagi zasuši in ostane lisa. Pri stenski slikariji je vezivo zelo važno. Predvsem spodnji del nekdanje grajske jedilnice je bil poleg tega zelo ranjen, slikarija pa je bila tudi razpokana. Nekdo jo je že obnavljal, pa žal ni imel dovolj znanja, da bi nare- dil lokalne retuše in je preprosto vse prepleskal in preslikal. Tehnološko slabo narejene slikarije je seveda težko pozdraviti, kljub temu je Povšetu uspelo delo tako dobro, da se retuše sploh ne vidijo, čeprav je njegovih kar 35 do 40 odstotkov slikarij. In tako tudi mora biti. V jedilnici so slikarije na vseh stenah in jo opti~no raz{irjajo in dalj{ajo z varljivimi pogledi v naravo. Cela soba je kot scena, ki pri~ara ogromno prostranstvo. Zanimivo pa je bilo, da je bil strop pri tem bel. Celo strokovnjaki so bili mnenja, da je slikar pustil povr{ino neposlika-no, da bi prostor opti~no vsaj nekoliko povi{al. Po pazljivem odpiranju plasti je Pov{e opazil, da je bil strop dejansko poslikan. Ker so predhodniki uporabili premo~no vezivo, je le to pri stropu, kjer je vi{ja temperatura, za~elo odstopati. Tega niso znali popraviti ali pa se jim ni ljubilo ukvarjati z zamudnim delom in so strop preprosto prebarvali na belo. [tevilne razpoke in po{kod-be, pod katerimi se je že kazala trstika, je bilo treba najprej zapolniti z vato, nato pa injici-rati material, ki bo držal. Za posami~ne prostorje so porabili Pri napornem delu no stropu se v deseturnem delavniku prileze odmor za kavo. Viktor Povše s sodelavko Nino Brahman Laiki vse slike, naslikane na steno, takoj ozna~imo za freske. Pravilno bi bilo stenske slikarije. Za freske je namre~ potrebna posebna tehnika. Freske se slikajo na sveži omet. Freskan-ti so najprej naredili skice predvidene freske v malem formatu, nato pa so jih prerisali na kartone v merilu 1:1. Freskant je imel grobo pripravljeno podlogo. Mojster zidar mu je vsak dan pripravlja del svežega ometa. Na tega je umetnik položil karton in povlekel linije, ki pustijo sled v mehek omet, saj ni ~asa za prostoro~no slikanje. Rde~e in zelene barve so bili zemeljski pigmenti v razli~nih barvah. Modro so pridobivali z drobljenjem poldragega kamna - naravnega ultramarina. Njegova vrednost se je merila s ceno zlata. Barve so morale biti obstojne proti apnu, ki jih lahko le posvetli, nikakor pa jih ne sme razbarvati. Freskant je zaribal pigmente v apneno vodo, ki jo je dobil iz starega apna. Na povr{ini se je za~ela delati skorjica. Stena je morala biti primerno navlažena, potem pa se je pri~el proces su{enja. Freske so ve~ne. Poškodbe so bile zelo velike. Tukaj se lepo vidi način gradnje ormoškega gradu: stene so iz desk, ki so jih prepletli s trstiko in ometali. po več deset veder potrebnega materiala. Pri obnovi salona, kjer je poslikan le strop, se je pojavilo {e vpra{anje statike. Na sredini prostora je bil na stropu udor. Po dalj{em razmisleku in tipanju materiala, ki se ga je mojster lotil celo z gastroskopom, da bi lahko videl, kaj je v notranjosti, je pri{el do grozljivega spoznanja. Če bi vnaprej vedel, kako nevaren je strop, se ga gotovo ne bi lotil. Strop se je upognil, ker je bila na tem delu 30 centimetrov debela predelna stena, ki je bila neposredno na tramovih. Nosila je {e ogromen, ve~ kot 10 metrov dolg tram, na katerega je bila oprta vsa podstre{na konstrukcija. Na stropu pa je bilo nasutega okrog 20 ton materiala za izolacijo, potem je bila {e teža stene, pa {e podstre{je, kjer je bilo {e nadaljnjih 30 ton materiala. Vsa ta silna teža je pritiskala na nekaj tramov. Stropi so leseni, tramovi stari ~ez 200 let in prekriti z deskami ter obloženi s trstiko, prepleteno z žico. Na to je bil nane{en omet. Zupan Vili Trofenik je takoj prisluhnil problemu in po predlogih in nasvetih je statik uredil železno konstrukcijo. Na pods-tre{ju so razbremenili težo, podrli predelno steno in odstranili ves balast. Zelezna konstrukcija nad lesenim stropom je pritrjena direktno v nosilne stene. V prostorih bi, ~e bi jih uporabili za ve~je razstave in skupine ljudi, dejansko lahko pri{lo do tragedije. Podobna predelava ~aka {e en prostor, in ko bo {e ta dobil železno oporo, bo v drugem nadstropju najbrž tudi prostor za galerijo. Manj{i obokan prostor, nekdanja kadilnica, je poslikan le po stropu. Omet je že odpadal in v prej{njih obnovah so ga zelo slabo obnovili. Pustili so precej-{nje izbokline, in ~e bi želeli to popraviti, bi morali zbrusiti pol stropa. Po dogovoru z vi{jo kon-zervatorko na zavodu za spo-meni{ko varstvo v Mariboru Alenko Horvat sta sklenila, da Obnova kadilnice ~e je bilo dobro takrat, bo pa {e v naprej. V dilemi, ali lepo pa novo ali manj lepo pa originalno, je zmagala zadnja varianta. Restavratorsko delo je teža{-ko, saj poleg izjemne strokovnosti in iznajdljivosti zahteva tudi odli~no fizi~no kondicijo. Pov-{e je s sodelavko Nino Brahman delal tudi po 10 ur na dan. Roke so po takem delu seveda težke, Viktor Povše je študiral na likovni akademiji v Ljubljani pri prof. Subicu, ki ga je še v času rednega študija vabil k različnim delom v Narodno galerijo, saj je kazal velik interes za tehnologijo. Se pred podiplomskim študijem je imel za seboj devet mesecev terenskega dela. Za "olajševalno okoliščino" se je izkazalo tudi dejstvo, da je bil reven študent. Ker ni imel denarja za veseljačenje, je pridno študiral in celo soboto in nedeljo preživel na akademiji. Ker je 14 rednih semestrov končal z odličnim povprečjem 9,6, je za nagrado prejel štipendijo. Želel si je v Rusijo in leta 1964 je prišel v Moskvo. Nato je študiral še v Leningradu, delal v ateljejih slavnega Eremitaža, muzeja znanosti in umetnosti, ruskega muzeja. Ukvarjal se je z grafikami, tkaninami, stenskimi slikarijami, slikami. Navezal je kontakte s poljskimi kolegi in bil leto dni na svoje stroške izredni študent varšavske, nato pa praške univerze. "Ko pa se zbudiš, pa imaš že nekaj let na plečih. Človek mora sam razčistiti s seboj in si ustvariti pozitiven odnos do tega kar dela. Idealno bi bilo, če bi imeli zdravniki do vseh pacientov enak odnos. Slabši kvaliteti je treba nameniti več časa in ljubezni, da lahko zaživi. Zame vse živi. Pacient vse pove sam, samo prisluhniti mu je treba." saj nas ve~ina tarna nad bole~i-nami že pri obe{anju zaves. Delo na stropu je vsaj dvakrat bolj naporno kot na stenah. "Roke se tako strenirajo, da jih je potrebno dobesedno potegniti dol, bole~ine pa so v vratnih vretencih," je povedal Pov{e, ki je imel zaradi svojega dela tri leta vnet ramenski sklep. Sicer pa restavratorstvo ni delo trenutka in za zapis v ve~nost je treba malo tudi potrpeti. Ze pri diplomski nalogi je Pov{e zapisal staro trditev, da morajo biti slikarije in barve ve~ne kakor bogovi. To so vedeli že na{i predniki pred 4000 leti. Zato se mojster zaveda pomembnosti svojega dela. Pravi, da je vredno vsako delo, ki ga ~lovek opravlja po{teno. Tega se drži in zato nikoli ne stopa s strahom v objekte, ki jih je restavriral, da bi jih utegnil na~eti zob ~asa. Posega po materialih, ki so dolgega veka. Nikoli ne uporablja novih sinteti~nih materialov, ki niso preizku{eni, saj bo njihovo vrednost pokazal {ele ~as. In ~as bo, po njegovem mnenju, tudi sodnik moderne umetnosti. Neko~ je umetnik porabil veliko ~asa za pripravo materiala, danes je glavno, da se dela. viki klemenčič ivanuša PIUJ / srečanje sosolcev generacije 1960/61 PrvU po 40 letih Po 40 letih so se v soboto, 24. marca, prvič srečali osnovnošolci generacije 1960/61 OŠ Franca Osojnika v Ptuju. Od 38 takratnih učencev se jih je srečanja udeležilo 28, nekaj jih je na delu v tujini, nekaj jih je bilo zadržanih, trije so žal že umrli. Sre~anje je bilo nepozabno! Bilo je pre{ernega smeha, ogledovanja in ugibanja, kdo je kdo, objemanja in solza sre~e. Mnogi so se po 40 letih prvi~ videli. Spomini so zaživeli v srcih in na obrazih. V veliko veselje vseh so se sre~anja udeležili spo{to-vana in vsem draga ravnateljica Katica Bra~ko in profesorji Tatjana Tom{i~, Silvija Weigel, Marija Svetel{ek in Milan Zupanc. Sre~anje so odli~no pripravili: Anica Bohak (Petrovi~), Milica Kuhar (Čer~ek) in glavni konferansje oziroma reditelj Fran~ek [prah. Duhovni o~e in pobudnik pa je bil Milan Holc. Na dvori{~u gostilne Lužnik, kjer so poskrbeli za dobro po-~utje, so se postavili pred fotoaparat razporejeni tako, kot so se pred 40 leti pred {olo Franca Osojnika. Tako kot takrat je fotografija zamrznila trenutek v ~asu in prostoru in ga iztrgala pozabi. Sre~anje je trajalo osem {ol-skih ur, potem so vsi ostali {e "po {oli". Popestrili so ga plesalca Maja in Miljan iz plesne ole Mambo in pevci seksteta Fegu{ iz Podlehnika. Tokrat so se so{olci sre~ali prvi~ po dolgih 40 letih, upajo pa, da ne zadnji~, so si obljubili. Če ne prej, ~ez 5 let v Rimu in Vatikanu, kamor jih je povabil so{olec Milan Holc. M. Erakovič-Kolar ORMOŠKE NOVICE QdiHíémtami SREDIŠČE OB DRAVI / PRAZNOVANJE SE JE PRIČELO V soboto so se s športnimi tekmovanji pričele prireditve ob praznovanju 47. krajevnega praznika. Košarkarski turnir za pokal KS Središče ob Dravi je potekal v osnovnošolski telovadnici, udeležilo pa se ga je pet ekip. Najboljši so bili Mašine, drugo mesto je pripadlo ekipi Nas 5, tretji pa so bili košarkarji Prleš-kega študentskega kluba. V nedeljo je bilo na programu prvenstvo v namiznem tenisu. V moški konkurenci je slavil Jurij Dogša pred Sašom Prapo-tnikom in Milanom Bratušem. Ženske bodo tekmovanje izvedle sredi tedna. Na kasnejši termin pa so prestavili tudi napovedano tekmovanje v šahu. Vsa tekmovanja organizira Društvo za telesno vzgojo Partizan. Že jutri se ob 18. uri v prostorih strelskega društva Središče s strelskim tekmovanjem z zračno puško med društvi strelskih družin občine Ormož program nadaljuje. V nedeljo ob 14. uri bo v Sokolani sprejem starejših občanov, v torek ob 19.30 uri pa proslava s podelitvijo priznanj KS. Priznanja so namenjena Stanku Zebcu in Juriju Borku za prizadevanja pri uvedbi kabelske televizije in središki godbi ob njeni 115-letnici delovanja; ta bo priznanje prejela šele jeseni. Osrednja svečanost v spomin žrtvam NOV bo v sredo ob 9.30 uri pri spomeniku NOV v Središču ob Dravi. (vki) CVETKOVCI / MATERINSKI DAN Materinski dan so praznovali tudi v Cvetkovcih, kjer ga je organiziralo tamkajšnje prostovoljno gasilsko društvo. Na prireditvi, ki je potekala v društveni dvorani, je bilo več kot 120 žena in njihovih mož. Kulturni program je pripravila domačinka Alenka Marin, absolventka pedagoške fakultete, v sodelovanju z Marto Kandrič. V programu je sodelovalo več kot 40 otrok. Predstavili so se s krajšimi recitali, glasbenimi nastopi, materam pa so kot zborček in solisti zapeli tudi več pesmi. Za konec so osnovnošolci pripravili še svojo uprizoritev oddaje POP TV — TV Dober dan. Uspešno odigrani skeči so gledalce spravili v smeh in dobro voljo. Praznovanje materinskega dne so vaščani sprejeli za svojega, zato ga organizirajo vsako leto in je udeležba tudi temu primerna. (vki) Z ljubeznijo o vinu PODGORCI / vinski ambient bombek Zares presenetljivo je, kako se v majhnih krajih, kot so Podgorci, lahko dogajajo tudi velike stvari. Po zelo uspešnem in odmevnem prvem srečanju v lanskem novembru, je bilo nedavno v Vinskem ambientu Bombek že drugo srečanje ob spoznavanju vrhunskih in posebnih vin. Prireditve, namenjene širjenju pivske in vinske kulture, so brezplačne in odprte za gostince, poznavalce ter ljubitelje vina. Tokrat se je številnemu občinstvu predstavilo osem priznanih vinogradnikov: Vinogradništvo Čurin-Prapotnik s Koga, Vini iz Ptuja, Vinogradništvo Bobnjar iz Veržeja, Joannes iz Maribora, Franc Lah iz Podgorcev, Radgonska klet, Vinogradništvo Er-zetič iz Višnjevika in Kmetija Prinčič iz Dobrovega v Brdih. Ob pokušanju odličnih vin se je za popestritev nizal kulturni program. Poleg vinskih in kulturnih so poskrbeli še za nekatere kulinarične užitke, ki so jih prispevali Mesarstvo Jani Sirc, Posebni kruhi Cvetka Krabonja ter Pekarna Zorko iz Gorišnice. Ker je vino treba tudi primerno pponuditi, če želimo, da se predstavi z vsemi svojimi odlikami, je Marta Bombek poskrbela še za sodelovanje Steklarske šole Rogaška Slatina. V teh dneh bo namreč njihov izdelek slovenski vinski kozarec, za katerega se je zamisel porodila prav v Podgorcih, star že deset let. To je kozarec, ki je pred leti iz kleti začel preganjati najrazličnejše vrčke in "kozarce za zenf". Danes je večini vinogradnikov že sa- ORMOŽ / srečanje gledalisčnikov Dve ormoški skupini na medobmoino sreianje Minuli teden je v ormoškem kulturnem domu in domu v Veliki Nedelji potekalo območno srečanje odraslih in mladinskih gledaliških skupin. Strokovni spremljevalec predstave Alen Jelen pa je za nastop na medobmočnem srečanju izbral Predstavo Hamleta v naši vasi, ki je "bila gledališkoobrtno dobro narejena, režiserju in igralcem je uspelo najti pravi tragikomični podton, režiser je imel srečno roko pri izbiri igralcev, skrbeli so za narečje v celotni predstavi, skratka uspela je v celoti". Med najmlajšimi sta nastopili gledališka skupina OŠ Ormož s predstavo Razbojniki iz Kar-demmome v režiji Brede Šandor in dramska skupina OŠ Ivanjkovci, ki je uprizorila Zvezo diamantnega fazana v režiji Tatjane Majdic. Mali gledališčniki iz Ormoža so se uvrstili na medob-močno srečanje, ki bo prihodnji teden na Ptuju. V odrasli gledališki produkciji so se predstavile vse štiri letošnje predstave: teater Flomaster Ormož s predstavo Cesarjeva nova oblačila v režiji Vesne Danilovič, kulturno društvo Simona Gregorčiča Velika Nedelja z Radikalno kuro v režiji Alojza Matjašiča, Milivoj Zemljič pa je režiral Analfabeta gledališke skupine kulturnega društva Dobrava in Predstavo Hamleta v naši vasi gledališko-literarnega društva iz Ormoža. ORMOZ / odvoz odpadkov Spomladansko iišienje Po nekajletni abstinenci so letos v občini Ormož ponovno organizirali odvoz kosovnih in nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Presenečeni so bili nad obilnim odzivom pri zbiranju nevarnih odpadkov, ki je že končano. Anton Letnik, direktor podjetja Letnik Saubermacher, ki skrbi za odvoz, je povedal, da so zbrali skoraj 13 ton nevarnih odpadkov. Zanimiva je primerjava: leta 1997, ko so nazadnje zbirali nevarne odpadke, so jih v ormoški občini zbrali le 1800 kilogramov. Odpadke zbirajo po sistemu od vrat do vrat, vse zainteresirane pa naprošajo, da odpadke odložijo na mesta, ki so dogovorjena za odvoz komunalnih odpadkov na dan odvoza do 6. ure zjutraj. Edino v KS Miklavž so se dogovorili, da bodo odpadke odvažali z dveh zbirnih mest, ki sta na parkirnem prostoru pri igrišču in na asfaltni ploščadi na Krčevini. Odvoz poteka v KS Miklavž danes, jutri v KS Kog in v ponedeljek v KS Ormož. Pri odvozu sodeluje 8 vozil s 15 delavci. Alen Jelen je pri predstavah spremljal kako skupine dojemajo dramski tekst in izbiro teksta, kako se je režiser lotil režije, kakšno je režiserjevo delo na igralcih in ali je predstava igralsko zanimiva. Spremljal je skupine na celotnem štajerskem koncu in opazil pomanjkljivo komuniciranje med posameznimi skupinami, saj se zgodi, da dve sosednji društvi izbereta enak tekst in tega ne vesta skoraj do premiere. Tisti, ki se ukvarjajo z amaterskim gledališčem, premalo berejo in ne upoštevajo, da gledališče danes zahteva moderen pristop, da je treba tekste sčrtati in jim pristopiti drugače. Izbirajo večinoma slabe tekste, gojijo pa ljudsko igro. Sicer pa je na našem štajerskem območju gledališka dejavnost zelo številčna, pri kvaliteti pa se pozna, da nimamo strokovnega svetovalca za gledališče. Srečanje je organizirala ormoška območna izpostava javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ki bo tudi gostiteljica medob-močnega srečanja. V soboto se bodo v ormoškem domu kulture predstavile tri gledališke skupine. Ob 15. uri bo nastopila skupina DPD Svoboda iz Slovenske Bistrice s predstavo Mama je je umrla dvakrat, režija Jože Mo-horko, ob 17. uri se predstavlja KD Benedikt z Jaro malomeš-čanko v režiji Božene Volf, ob 19.30 uri pa si bo mogoče ogledati še Predstavo Hamleta v naši vasi, ki jo pripravlja gledališko literarno društvo iz Ormoža z režiserjem Milivojem Zemljičem. Selektor bo Miha Trefalt, ki bo imel možnost izbrati katero izmed predstav za državno, Linhartovo srečanje. vki Organizatorka Marta Bombek moumevno, da v svoji kleti gostu vino ponudijo v kozarcu s pecljem. Največkrat je to prav slovenski vinski kozarec. Predstavili so tudi serijo kozarcev Slovenija, ki mu je sledila. Svojstveno doživetje pa je bilo predavanje in prikaz Jožefa Ka-menška, predsednika sekcije vin- Jožef Kamenšek, predsednik sekcije vinskih svetovalcev Slovenije pri GZ Slovenije, predavatelj na gostinski {oli Maribor skih svetovalcev Slovenije. Zelo nazorno, z veliko humorja in šarma je nonšalantno rokoval z različnimi kozarci, steklenicami in odpirači ter drugimi pripomočki. Natakarjem je priporočal uporabo različnih termometrov, saj je zelo pomembno, da ima vino od 8 do 12 stopinj, dobro pa je tudi, da ima gost to možnost preveriti. Pri odpiranju in natakanju buteljke je uporabil štiri prtičke(!) in spotoma natresel še nekaj koristnih informacij: to, da se vino lahko doliva, da se pri odpiranju penine ne poka in da se ob nazdravljanju s penino ne trka. Predstavil je tudi zamaške in odpirače nove generacije. Z odzivom je bila zadovoljna tudi organizatorka Marta Bom-bek, ki pravi, da je najbolj srečna, če so ljudje zadovoljni. Zelo pozitiven je bil odziv gostincev, ki so se tukaj enkrat za spremembo znašli na drugi strani šanka. Srečanje je bilo izvrstna priložnost za izpopolnjevanje strokovnega znanja, degustacije vin, ki ponavadi niso možne, za navezavo poslovnih stikov, za ljubitelje pa za en sam vinski užitek. vki SV. TOMAŽ / solski sport Maja - državna prvakinja Na nedavnem državnem prvenstvu v športnem streljanju za učence osnovnih in srednjih šol je Maja Prejac, učenka 8. razreda OŠ Tomaž pri Ormožu, s 176 krogi postala državna prvakinja v svoji kategoriji. Tekmovanja se je udeležila tudi dekliška ekipa in dosegla 5. mesto. Pred časom so se v OŠ Tomaž na športnem področju lahko pohvalili le z odličnimi gimnastič-nimi in tekaškimi dosežki, poleg teh že udomačenih disciplin pa so v zadnjem času postali zelo uspešni tudi v strelstvu. Herman Prejac je prevzel trenersko fun- Maja Prejac, državna prvakinja v streljanju z zračno puško, z nekaterimi svojimi medaljami kcijo in zbral okrog sebe otroke, ki so bili voljni delati. Trenirajo na štiristeznem strelišču kluba Katja Tomaž in imajo vse pogoje, ki jih potrebujejo. Iz dvajseteri-ce strelcev, ki se redno udeležujejo tekmovanj, je po kvaliteti najbolj izstopala Maja Prejac. Po uspešnih nastopih na nižje ran-giranih tekmovanjih je postala državna prvakinja. Streljanje s standardno zračno puško trenira dve leti, sicer pa je vsestranska športnica in kot osmošolko jo zanimajo podobne dejavnosti kot vse njene vrstnike. Dejstvo, da je oče njen trener, pred njo postavlja morda še več odgovornosti in resnega dela. Jeseni bo pričela obiskovati ormoško gimnazijo in upa, da bo s strelstvom lahko nadaljevala. Herman Prejac pravi, da dobrega strelca odlikuje sposobnost močne koncentracije in kontrole telesa. Prijetno druženje pa je poleg športnih dosežkov eden glavnih motivov za delovanje. vki MIHALOVCI / zlata poroka Skupnih petdeset let Konec marca sta se ponovno poročila Marija in Feliks Ku-stec iz Mihalovcev 35. Feliks, ki je bil doma iz Jeruzalema, si je izbral nevesto Marijo Kralj v Žerovincih. Zakonca Kustec. Foto Žalar Po poroki sta šla na svoje in si ustvarila dom v Mihalovcih. Vso svojo delovno dobo sta bila zaposlena pri vinogradništvu Jeruzalem Ormož, pa tudi doma sta skrbela z nekaj živine. V zakonu se jima je rodilo pet sinov, ki se tudi po poroki niso odselili daleč od doma in staršem radi pomagajo, če je potrebno. Sicer pa zlatima zakoncema zaenkrat zdravje še dobro služi in se ne pritožujeta, seveda pa v starejših letih pridejo manjše in večje bolezenske težave, ki so tudi posledica trdega dela. Zato so si privoščili prav prijetno praznovanje visokega jubileja. Kustečeva sta praznovala v krogu domačih in prijateljev, veselila pa ju je prisotnost sedmih vnukov in dveh vnukinj. Civilni del poroke je opravil župan Vili Trofenik, mašo v cerkvi pri Svetinjah pa je služil domači župnik Janez Gorgner. Čestitamo! ,. vki OD TOD IN TAM PTUJ / razstava fotografij stanislava zebca Fotograf naj sledi srcu in instinktu V petek, 2. marca, je v Kolnkišti odprl svojo peto fotografsko razstavo ptujski fotograf Stanislav Zebec-Stan~. Razstava je neke vrste retrospektiva zadnjih štirih let njegovega ustvarjanja. Stanislav se je rodil 25. junija 1969 na Ptuju in se pred dobrimi devetimi leti za~el ukvarjati s fotografijo. Poleg fotografije, ki mu predstavlja velik izziv, ga zanima tudi film in vizualne komunikacije nasploh. Ena izmed najve~jih njegovih želja je, da bi snemal dokumentarne športne filme. V duši se ~uti kot avanturist in se tudi ukvarja s športnim plezanjem, ki mu prav tako pomeni velik izziv. Kako si začel fotografirati? - Začel sem cisto iz nekega navdušenja. Videl sem fotoaparat in si ga kupil. Prve slike so bile bolj ali manj dokumentarne. [ele čez čas, dejansko zelo pozno (po drugem letniku študija), sem si zaželel in se odločil, da bo fotografija postala del mojega življenja. Se spomniš prve fotografije, ki si jo sam razvil? - Od prijatelja sem si sposodil povečevalnik, doma zagrnil zavese in začel razvijati. In nastala je prva fotka, ki je bila čisto bleda, ampak bila je prva. Ne spomnim se, kaj je bilo na njej, vem pa, da sem bil zelo navdušen. Imaš mogo~e svojo najljubšo fotografijo? - To je zelo težko reči. Do vsake fotke čutim, da je posebna, nikoli nisem razmišljal, da bi mi bila ena zelo všeč. Mogoče sem zelo ponosen na razstavo aktov, ki je bila leta 1997. Kaj najraje fotografiraš? PTUJ / zbor kluba brigadirjev - Zadnje čase najraje portrete, čeprav me vse privlači. Ta razstava se bolj nagiba h krajini in bi jo lahko poimenovali Na poti, saj so vse slike nastale na poti. Je za fotografa potrebna {ola? - Šola ti lahko da zelo dosti, vendar moraš tisti občutek za fotografijo imeti sam. Prav gotovo se lahko uspe tudi brez šole, vendar moraš bistveno več delati, da uspeš in, da te sploh opazijo. Od kod jemlje{ navdih? - Stvari me že same po sebi navdihujejo. V glavi imam vedno veliko idej, celo preveč, da bi jih nekako uspel izraziti. Koliko slik ti uspe od enega filma? - To je povsem odvisno od ideje. Včasih mi jih uspe deset, včasih pa nobena. Dobra ideja je pol uspeha. Fotografija mi pomeni izziv in zato vedno eksperimentiram. Kaj ti pomeni najve~ji izziv pri fotografiji? - Tisto, kar si zamislim v glavi, se na fotografiji redkokdaj pokaže točno tako, kot je bilo zamišljeno, in dejansko je to izziv za naprej. Se srečuješ s kakimi težavami? - Ja, teh je veliko. Na primer narediš kontaktne kopije, vidiš sliko in si misliš: ta bo v redu. Nato jo povečaš in opaziš, da to ni nič, da slika sploh ni dobra. Najhuje pa je, da narediš odlično fotko, potem pa se ti uniči negativ. Te je že kdaj prijelo, da bi vse skupaj pustil? - Ne. Nekajkrat pa me je že vse skupaj razjezilo. Ko si v temnici po cele noči, kemikalije ti že smrdijo in se ti začne vrteti v glavi in izgubljaš koncentracijo, takrat bi najraje vse skupaj nekam poslal. Takrat je najbolje, Pozabljena obeležja NOB člani Kluba brigadirjev mladinskih delovnih brigad in udeležencev prostovoljnega dela ob~in s Ptujskega so na letnem zboru prejšnji ~etrtek, 29. marca, v delavskem domu Franca Krambergerja kriti~no ocenili odnos nekaterih ob~in do spomenikov in obeležij NOB. Zato so dali pobudo, da bi ob dnevu upora uredili in o~istili okolje vsaj enega spomenika na obmo~ju vsake ob~ine. Sicer pa so se dogovorili o proslavitvi 55. obletnice MDA Pesnica 1946, o petem pohodu po poteh upora in prostovoljnega dela ter o njihovem tretjem skupnem prazniku v Kicarju. dinske delovne brigade in 55. obletnico mladinske delovne akcije Pesnica. Na vse te jubileje bodo spomnili na treh osrednjih slovesnostih 27. aprila, 8. avgusta in 15. septembra. Predsednik kluba brigadirjev Feliks Bagar je spomnil, da je letos leto jubilejev, saj praznujemo 60. obletnico ustanovitve OF, 60. obletnico pričetka upora proti okupatorju ter 10-letnico samostojne Slovenije, pri nas na Ptujskem pa še 55. obletnico ustanovitve prve ptujske mla- Osrednja proslava v počastitev dneva upora proti okupatorju bo '""i/ HC" K-. » ti ■ - . " : : ___ •-A'. h Jedro aktivistov ptujskega kluba brigadirjev po letošnjem letnem zboru pred delavskim domom Franca Krambergerja. Foto: M. Ozmec v petek, 27. aprila, ob 9. uri pri domačiji narodnega heroja Jožeta lacka v Novi vasi pri Ptuju. Po končani proslavi se bodo tudi letos podali na pohod in ga sklenili ob 12. uri v gasilskem domu v Kicarju s proslavo 3. brigadirskega praznika. Podrobneje so se dogovorili o praznovanju 55. obletnice takrat največje slovenske mladinske delovne akcije Pesnica 1946, na kateri je več kot 1500 mladih urejalo strugo in nasipe Pesnice. Osrednjo slovesnost bodo pripravili 15. septembra v Dornavi, saj je bil v prostorih dornavske-ga gradu štab akcije. Za častno pokroviteljstvo nad omenjeno slovesnostjo so zaprosili predsednika države Milana Kučana, izdali pa bodo tudi jubilejni bilten in spominsko priponko. Ko so se dogovarjali o pohodu po poteh upora in mladinskega prostovoljnega dela in tretjem brigadirskem prazniku v Kicar-ju, ki bosta 27. aprila, so kritično ocenili odnos nekaterih občin do spomenikov in obeležij iz NOB ter zato dali pobudo, da bi ob dnevu upora uredili in očistili okolje vsaj enega spomenika na območju vsake občine. Za vzgled jim bodo tudi sami, saj bodo člani kluba očistili obeležja Slo-venskogoriški - Lackovi četi v Mostju, lanišnico v Kicarju in spominsko obeležje na Hajdini. M. Ozmec da vse to prespiš, nekaj časa ne greš v temnico, da pozabiš in zopet začneš normalno ustvarjati. Zakaj črno-bela in ne barvna fotografija? - To se tudi sam sprašujem. Mogoče zato, ker jo lahko sam naredim od začetka, ko pritisnem na sprožilec, pa do konca, ko jo obesim na steno. Kakšno je zanimanje za fotografijo na Ptuju? - Zelo majhno. Zanimivo je tudi, da so ljudje, ki se s tem ukvarjajo, drug do drugega sovražno razpoloženi - hočejo te potlačiti, češ jaz sem boljši, kaj boš ti. To me zelo moti. Pogrešam ljudi, ki bi se nekako povezali okrog idej in bi skupaj ustvarjali, ne pa da vsak vidi v tebi tekmeca in se zapre. Je konkurenca v Sloveniji velika? - Slovenija je zelo majhna, in kar se tiče fotografije, zelo nerazvita. To lahko pokaže že to, da izhaja samo ena fotografska revija, pa še ta le na dva do tri mesece. Zdi se mi, da obstaja bolj rivalstvo kot konkurenca. Kako se vidiš v prihodnosti? - Zelo se želim razvijati na področju vizualne komunikacije, ostajam zvest fotografiji, delati čim več razstav. Se da od fotografije preživeti? - Od umetniške zelo težko. Misliš iti kaj globlje v filmsko področje? - Da, želel bi študirati kamero. Lani sem sicer šel na sprejemne v Zagreb, vendar niso bili dovzetni zame. Rekli so, češ da naj bi bil prestar za faks. To me je zelo prizadelo. Lažje bi se sprijaznil, če bi me odslovili zaradi preslabih fotografij. Misliš, da bo digitalni fotoaparat izrinil klasičnega? - Mislim, da zaenkrat še ne. Verjamem, da bo dosegel neki nivo klasičnega, vendar nima duše. Kaj bi sporočil mladim fotografom? - Naj sledijo svojemu srcu in instinktu, naj čim več fotografirajo in se ne zapirajo drug pred drugim, naj skupaj ustvarjajo. Na razstavi si lahko ogledamo le deset fotografij, ker prostor ni dopuščal kaj več. Otvoritveni program je popestril Jure na harmoniki. Ozren Blanuša PTUJ / viktorinov večer z dr. stanetom bernikom O strpnosti in dialogu "Osnova demokrati~nega pluralizma je strpnost," je dejal v razpravi po predavanju predavatelj dr. France Bernik 29. januarja 1999 na Ptuju na Viktorinovem ve~eru. Tema ve-~era je bila Duhovna oporoka Ivana Cankarja. Predavatelj akademik dr. France Bernik je predstavil Cankarjev sistem vrednot, ki jih je zapustil kot svojo duhovno oporoko. V Podobah iz sanj je namre~ Cankar oblikoval po pretehtanem zaporedju triado vrednot: Mati, Domovina, Bog. Kot nadaljevanje osnovne poante omenjenega predavanja, ki jo avtor orisuje s Cankarjevim videnjem in opredelitvami vrednot, bi lahko nadaljevali, da brez vrednot ni oz. ni potrebna in ni možna strpnost, in če ni strpnosti, tudi ni dialoga. Prav problem strpnosti in dialoga bo tema Vi-ktorinovega večera, ki bo tokrat (izjemoma) v soboto, 7. aprila, ob 19. uri v refektoriju Mino-ritskega samostana. Predaval bo akademik prof. dr. Stane Ber-nik, predsednik SAZU. Ker gre za zelo aktualno temo, ki se je nekako ogibljemo, smo prosili predavatelja, da nam je vnaprej poslal teze svojega predavanja. Odzval se je naši prošnji in tako lahko bralcem Tednika in obiskovalcem Viktorinovih večerov predhodno posredujemo teze predavanja: - Strpnost in nestrpnost imata v realnem svetu različne pojavne oblike. - Eden bistvenih vzrokov za majhno, oz. premajhno strpnost danes je v krizi, spreminjanju in izgubi vrednostnih sistemov. - Religije in nauk o strpnosti. - Strpnost in evropska zgodovina. - Strpnost v demokratičnih družbah. - Kaj je prava, kaj navidezna strpnost? - Kako uresničevati načelo strpnosti v praksi ? - Dialog kot bistvena značilnost strpnosti. - Strpnost in samokritičnost. - Ne pasivno sobivanje - temveč dejavna, na dialogu utemeljena strpnost. Glasbeni utrinek bosta prispevali Daša Savic, violina, in prof. Davor Brdanović, klavir. Prisrčno dobrodošli. Mag. Kristina Samperl Purg PTUJ / razstava gradiva iz podloskih gomil Nemi pri~evalii preteklosti Pokrajinski muzej Ptuj bo v nedeljo, 8. aprila, v zbirki drobnega arheološkega gradiva v dominikanskem samostanu odprl razstavo Podlože. Slavnostni govornik bo Franc Bezjak, župan ob~ine Majšperk. Razstavo so pripravili v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediš~ine Maribor - enota Ptuj. Zavod za varstvo kulturne dediščine Maribor je 1981. in 1986. leta izvedel zaščitna arheološka izkopavanja prazgodovinskih gomil v Spodnjih Podložah. Raziskave so morali delavci zavoda opraviti zaradi melioracijskih del in izkopa izsuševalnega zbirnega jarka, ki je na tem prostoru go-milno grobišče presekal. Takrat so od skupno petih gomil raziskali tri (gomile št. 2, 3 in 5), četrto (gomila št. 4) pa so kontrolno sondirali 1995. leta. Gomilno grobišče v Spodnjih Podložah južno od potoka Pol-skava so v preteklosti že večkrat izkopavali. Prvi podatki segajo v leto 1905, ko je tukaj raziskoval ptujski lekarnar Pollak dve manjši gomili, večjo gomilo pa je naslednje leto raziskovalo Muzejsko društvo iz Ptuja. Žal nimamo ohranjenih podatkov o najdbah Zgodovinskega društva iz Maribora, ki je tudi raziskovalo manjšo gomilo. Gomila 1 je na skrajnem jugovzhodu gomilnega grobišča. Gradivo hrani Pokrajinski mu- Izbor predmetov iz gomile 2. Foto: Bine Kova~i~ zej Ptuj in je razstavljeno v vitrini 1. Med pomembnejše lahko prištevamo ohranjeno konjsko opremo — železne žvale, ki so na našem območju novost. Iz takratnega obdobja so poznani knežji grobovi. V njih so kot pridatek vozovi, na katere so položeni pokojniki, in vprežni konji. Na področju Slovenije pa imamo v grobove položene samo žvale. Pri raziskovanju gomile 2 1981. leta so na globini 1 m v sredini naleteli na pravokotno grobno konstrukcijo. Narejena je bila iz navpično postavljenih peščenih kamnov. Grobna konstrukcija je bila z vmesno kamnito pregrado razdeljena na dva prekata. V njih so bili najdeni fragmenti različnih keramičnih posod in nekaj kosov železa in brona. Zaradi ureditve melioracijskega izsuševalnega jarka je bila gomila odstranjena. Iz gomile 3 imamo ohranjen rekonstruiran keramični podstavek z lepo okrašeno površino. Od ostale keramike velja omeniti dele keramičnega ciborija, ki ima temno rdeče premazano površino. Največji obod je okrašen z grafitnimi črtami v obliki meandra. Podobno je okrašena tudi manjša kupa. Arheološko gradivo, pridobljeno pri raziskovanju gomilnega grobišča na začetku 20. stoletja v Spodnjih Podložah, nam daje slutiti bogastvo grobnih pridat-kov, ki pa so se do danes žal v veliki meri izgubili. Na podlagi arheološkega gradiva, pridobljenega pri zaščitnem arheološkem izkopavanju Zavoda za varstvo kulturne dediščine Maribor, lahko grobišče časovno razvrstimo v starejšo železno dobo C - D1, to je od 750 do 550 pr. Kr. Ivan Žižek PO NAŠIH KRAJIH DESTRNIK / z marčevske seje sveta Prepovedali izkop gline v Janežovcih Destrniški občinski svet je na marčevski seji konec prejšnjega tedna sprejel proračun za leto 2001, zaključni račun za lani ter razpravljal o več aktualnih zadevah. Svetniki so se najdlje zaustavili pri pregledu poročil o delu posameznih odborov, pod točko razno pa sprejeli še sklep, ki podjetju Opte Ptuj do nadaljnjega prepoveduje izkop gline v glinokopu Janežovci, ter se soglasno odločili za sofinanciranje medobčinskega projekta gradnje mostu čez Pesnico. Svetniki so brez daljše razprave sprejeli letošnji proračun v obsegu dobrih 379 milijonov tolarjev. Nekaj ve~ kot 190 milijonov namenjajo novim naložbam, občina pa je za odplačevanje dolgov letos najela 23 milijonov tolarjev kredita. "Z letošnjim proračunom zapiramo kratkoročne obveznosti," je ob tem pripomnil župan Franc Pukšič in na pomisleke svetnikov odvrnil, da gre za povsem legalne postopke. Občina naj bi nekaj več kot 49 milijonov tolarjev dolga v letošnjem letu zmanjšala na okoli 18 milijonov. Sicer pa naj bi ta izviral iz neporavnanih obveznosti države do občine pri gradnji šole. Dobrih 10 milijonov tolarjev je v proračunu rezerviranih za 19 vasi, vsaka bo za manjše investicije prejela najmanj 100 tisoč tolarjev. Po mnenju sveta bodo s tovrstnim financiranjem pripomogli k aktivnostim na vasi. Po poročilu Branka Zelenka je načrtov po vaseh veliko, za okoli 255 milijonov, na tej osnovi pa se bo v bodoče izoblikovala predno- Za komentar o odločitvi destrniškega občinskega sveta o prepovedi izkopa gline v Janežovcih smo zaprosili direktorja OPTE Ptuj Marjana Piška, a do zaključka redakcije uradnih informacij s strani občine Destrnik še ni prejel. Povedal je, da do zapletov prihaja vsako leto in da OPTE Ptuj še vedno čaka na koncesijo, ki bi jo od ministrstva za okolje in prostor sicer naj prejeli že v začetku leta. Kar pa se tiče odločitve destrniške občinskega sveta o prepovedi izkoriščanja opekarske gline, bi to v najslabšem primeru pomenilo ustavitev proizvodnje in 60 ljudi brez dela. ^Avtohiša HVALEČ BCTORIČEVO, Lovrenška c. 3, tel: 799-03-10, 796-33-41 PTUJ, Osojnikova c. 3, telefon: 778-34-61 • NOVA CORSA že od 1.650.000 SIT • ASTRA že od 2.170.000 SIT • ASTRA CLASSIC že od 1.700.000 SIT • VECTRA že od 3.450.000 SIT • ZAPIRA že od 3.600.000 SIT UGODNI PLAČILNI POGOJI: - bančni krediti (od 4,5% daije brez poioga), kredit na poiožnice - (20% polog), kredit na osebno izkaznico (30% polog tudi za - osebe z neredno zaposlitvijo) - POSEBEJ UGODNO OPEL CREDIT... Vabljeni v A^ohišo HVALEČ v Kidričevo aii na Ptuj in se prepričajte sami... stna lista investicij. Med prednostnimi nalogami naj bi bilo sedaj tudi sprejetje odloka o javni razsvetljavi, ki bi poenotil kriterije ureditve javne razsvetljave. Kot je bilo sli{ati, tak{nega odloka v Sloveniji {e ni in prav to naj bil glavni vzrok, zakaj Destrnik doslej odloka {e nima, ~eprav nekatere vasi za razsvetljavo varčujejo že dalj časa, ugotavlja odbor za infrastrukturo. V odboru za pogrebne dejavnosti pričakujejo skoraj{njo ureditev spornega zidu na poko-pali{ču. Med poročili odborov je bilo sli{ati {e, da ureditev igri{ča v Placarju poteka, tečejo pa tudi priprave na odkup zemlji{ča. Občinski svet je pregledal tudi poslovanje občine v lanskem letu. Kot je povedala predsednica nadzornega odbora Kristina Hauptman, nepravilnosti niso zasledili, je pa odbor predlagal povi{anje sejnin, o čemer naj bi razpravljali na prihodnji seji. Seznanili so se tudi s poročili inventurnih komisij ter se pri tej točki odločili, da dru{tvu upokojencev podarijo rabljeni računalnik. Svet je podprl tudi medobčinski projekt gradnje mostu čez Pesnico s cestno povezavo, za kar bo občina Destrnik prispevala 4 milijone tolarjev. Pod točko razno so svetniki sprejeli tudi sklep, ki opekarni Opte Ptuj prepoveduje uporabo gline iz glinokopa Janežovci. Prepoved velja, dokler opekarna občini Destrnik ne bo predložila splo{nega načrta gospodarjenja z mineralnimi surovinami, ki je strokovna podlaga za izdelavo prostorskih sestavin planskih aktov države in lokalnih skupnosti, revidiranega rudarskega projekta za izkori{čanje opekarske gline v glinokopu Janežovci in sanacijskega načrta opu{čenega glino-kopa. Kot je bilo lani zapisano v mnenje občine glede podelitve rudarske pravice, ki ga je zahtevala Direkcija za rudna bogastva pri ministrstvu za gospodarske dejavnosti, občina daje pozitivno mnenje k pridobitvi rudarske pravice oziroma koncesije Opte-ju Ptuj za obdobje petih let. Vendar pa pričakuje, da bo OPTE Ptuj aktivni glinokop redno letno saniral. V obrazložitvi mnenja se pojavlja tudi nekaj pomislekov glede varnosti, zato naj bi bili sanacijski posegi po mnenju občine neizbežni. ak DORNAVA / malčki iz vrtca za mamice Prijetno darilo ob materinskem dnevu Otroci so pripravili prijetno presenečenje za mame in babice Otroci in vzgojiteljice v Dornavi pripravljajo že več let prireditve ob materinskem dnevu. Letošnja je bila v petek, ko so obiskovalci do zadnjega kotička napolnili vaško-kulturno dvorano. Otroci so se predstavili Z igricami, pesmijo, plesom in besedo. Na prireditvi je sodeloval tudi otro{ki pevski zbor. Otroci so s svojo otro{ko iskrenostjo dali vedeti, kaj jim mame in babice pomenijo, ter tako izkazovali svojo ljubezen. Člani TED Lukarji so tudi letos poskrbeli za prijetno vzdu{je in okrasili dvorano, ženskam pa podarili ročno poslikan lonček. Mamam sta zaželela vse lepo tudi župan občine Dornava Franc [egula in ravnateljica OŠ Zdenka Kostanjevec. Program je povezovala prof. Slavica Bra-tuša, vzgojiteljice dornavskega vrtca pa so tudi tokrat ob pripravi programa, ki so ga izvajali njihovi mali varovanci, dokazale veliko ustvarjalnosti in domi{lji-je. MS A je to To in še veliko več. V najnovejšem katalogu "Pomlad - poletje 2001". Ne spreglejte Merkurjevih vroah cen! Na policah Merkurjevih in Kovinotehninih prodajaln. MERKUR ^ Ustvarjamo zadovoljstvo OD TOD IN TAM PTUJ / s tiskovne konference poslanke lidije majnik Regija Spodnje Podravje postaja stvarnost V okviru statistične regije bo prišlo tudi do opredelitve funkcionalne regije; to je bila že od vsega začetka uresničevanja zakona o skladnejšem regionalnem razvoju zahteva 19 občin na Ptujskem in Lenarškem, ki so na podlagih sklepov občinskih svetov oblikovale regijo s posebnimi razvojnimi problemi. V tem smislu bo po zadnjih pogovorih, ki jih je imela poslanka državnega zbora Lidija Maj-nik z ministrico za gospodarske dejavnosti in sekretarjem na ministrstvu za gospodarstvo mag. Igorjem Strmcnikom 28. marca v Ljubljani, in operativnega pogovora, ki ga je imel podžupan Milan Cucek s sodelavci in sekretarjem mag. Igorjem Strmcnikom ter direktorjema zavoda Bistra in Mariborske razvojne agencije dan kasneje na Ptuju, spremenjen pravilnik o organiziranju in pogojih za opravljanje nalog regionalne razvojne agencije. V pravilnik bo vnesena zahteva, da se v vecjih statističnih regijah opredeli tudi funkcionalno zaključena regija. Na ravni funkcionalne regije se bodo pripravljali razvojni programi, o katerih bo odločala država, samostojna razvojna agencija, ki bo delovala v okviru funkcionalne regije, pa se bo povezovala z razvojnimi agencijami drugih funkcionalnih regij v statistični regiji, kjer bo organiziran mrežni sistem razvojnih regionalnih agencij, ki ga morajo potrditi tudi občine. V zaključeni funkcionalni regiji Spodnje Podravje je v tem sistemu zavod ZRS Bistra, v preostalem delu pa Mariborska razvojna agencija oziroma Ekonomski institut. Nosilna razvojna agencija v Podravju naj bi se določala vsaki dve do tri leta med nosilnimi agencijami v funkcionalno zaključeni regiji; prvo leto naj bi ta vloga pripadla Mariborski razvojni agenciji. Ceprav je bilo na ponedeljkovem pogovoru v pisarni poslanke Lidije Majnik v ptujski Mestni hisi, na katerem sta sodelovala tudi podžupan Milan Cuček in vodja ptujske pisarne LDS Emil Mesarič, rečeno, da je država z zvezi s funkcionalno regijo bolj popustila, kot je bilo pričakovati, ostaja dejstvo, da so bili argumenti tisti, ki so prevladali, ne glede na politiko, ki je stala za posameznimi razvojnimi agencijami v Podravju. Nekateri so se vsaj na začetku želeli skriti za posameznimi strankarskimi interesi in navidezno bitko za prevlado med agencijami, čeprav se ve, da gre za vprašanje, ki zadeva celo državo, skladnejsi regionalni razvoj, ki pa doslej Podravju oziroma območju, ki želi biti samostojno znotraj statistične regije, ni prinesel veliko. Državni sekretar za regionalni razvoj mag. Igor Strmčnik naj bi nemudoma pripravil spremembe pravilnika in uredb, poslanka LDS Lidija Majnik pa bo v kratkem sklicala posvet županov funkci- onale regije Spodnjega Podravja, prizadevali pa si bodo vključiti tudi ormoskega župana Vilija Trofenika. Še prej bo moralo ministrstvo za gospodarstvo pripraviti predlog sprememb vseh potrebnih pravilnikov in uredb. Kot je v ponedeljek povedala poslanka DZ Lidija Majnik, je bilo potrebnih kar nekaj naporov, da so ministrico za gospodarstvo dr. Teo Petrin in mag. Igorja Strmčnika prepričali o trdnosti in resnosti argumentov 19 občin, malo pa so se "poigrali" tudi z grožnjo po ustavni presoji pravilnika, sele na to je bilo "ugotovljeno", da razdelitev na statistične regije ni čisto ustrezna resitev glede na velikost in razvitost posameznih območij. Kot je v ponedeljek povedal podžupan Milan Cuček, jim je državni sekretar za regionalni ravzoj mag. Igor Strmčnik po napornih in na trenutke težavnih pogovorih dejal, da so, kar zadeva enakomerni regionalni razvoj, zmagali. Najprej pa so morali znotraj stranke LDS dokazovati, da gre za enakomerni razvoj Slovenije, ne pa za prestižne boje oziroma podporo tej ali oni razvojni agenciji. Pomembno je, je poduaril Cuček, "da smo si priborili boljsi položaj v statistični regiji, svojo funkcionalno regijo in s tem tudi možnost priprave lastnih programov in projektov". MG TRNOVSKA VAS / proračun sprejet V Sovjaku letos vodovod Svet občine Trnovska vas je prejšnji četrtek po nekaj usklajevanjih le uspel sprejeti proračun za leto 2001 v obsegu 178 milijonov tolarjev. Med pomebnejšimi investicijami so gradnja vodovoda v Sovjaku, ureditev okolice občine, gradnja športnega igrišča, razsvetljava v Bišu, mrliška veža in postavitev ekoloških otokov. Sovjak je zadnja izmed vasi občine Trnovska va, kjer večji del gospodinjstev se ni priključenih na vodovodno omrežje. Svet je o možnostih gradnje vodovoda razpravljal že v minulih letih, vendar je sredstev vselej zmanjkalo. Letos bodo 25 milijonov vredno investicijo skusali izpeljali z lastninimi in predvsem državnimi sredstvi. Občina bo za gradnjo vodovoda prispevala 5,3 milijona tolarjev, krajani Sovja-ka pa sredstva za vodovod zbirajo že od lanskega leta - 130 SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Miloševiieva senca Slobodan Milosevic je ostal do konca nepredvidljiv. Predstavnike države, ki naj bi ga v petek zve~er in v soboto pono~i odpeljali na sodis~e, je v svoji rezidenci na beograjskem Dedinju pri~akal s streli in s kategori~ni-mi izjavami, da ga lahko odvedejo samo mrtvega. Potem pa se je po nekajurni dramati~ni napetosti v nedeljo zjutraj vdal in se znašel v centralnem beograjskem zaporu na Lakinem brdu. Seveda nih~e prav ne ve, s ~im vse je v tem ~asu ra~unal in špekuliral ~lovek ki je kar trinajst let diktatorsko vladal Srbiji in z enakimi metodami poskušal obvladovati ves Balkan. O~e vseh vojn na tleh nekdanje Jugoslavije, spodbujevalec in realizator krvavih spopadov, genocidnih etni~nih ~iš~enj in vseplošnega sovraštva, ki ni nikoli priznaval enakopravnega dialoga, se seveda tudi v soo~anju z najnovejšo realnostjo ni mogel sprijazniti z vlogo enakega med enakimi, s položajem državljana, ki ima pred državo in zakoni enake pravice in obveznosti kot vsi drugi. Tako je pravzaprav dosledno odigral tudi zadnje dejanje svoje skrajno problemati~ne vloge in še enkrat dokazal, da so bile vse njegove dosedanje presenetljive, šokantne, grozljive in tudi protislovne poteze pa~ sestavni del njegove biti, njegove nemorale in politi~ne doktrine, da druga~en preprosto ni znal, ni mogel in ni hotel biti. Zaradi tega je bil tudi slab ocenjevalec, do kam sme iti in kje je tista meja, ki predstavlja prepad in propad tudi zanj. Tako je tudi Deyton in svoj pod- pis na mirovnem sporazumu na-pa~no razumel kot možnost za novo manipuliranje z ZDA in zahodnimi državami, ki so bile v tistem ~asu z njim še neverjetno komunikativne in pripravljene tudi na lahkotno odpuš~anje njegovih grehov. Zato je bila radikali-zacija zahodnega pritiska na ZR Jugoslavijo z Natovimi bombnimi napadi zanj tak šok in udarec, da se po njem ni ve~ pobral. Padel je v defenzivno (in predvsem tudi doma neu~inkovito) verbalno spopadanje z "imperialisti~no" zaroto proti ZRJ in z "doma~imi izdajalci". Slobodan Miloševic je ves svoj vzpon gradil na manipulaciji z ljudmi, na njihovih lažnih in demagoških mobilizacijah za "srbske interese". Pri tem je bil neverjetno dolgo uspešen. Zato njegov prvotni odpor proti tistim, ki so ga prišli aretirat, in navdušenje nad "množicami", ki ga branijo, nista bila zgolj naklju~je, ampak zagotovo sestavni del naporov, da bi ulico spet dobil na svojo stran, da bi destabiliziral že tako zapleten politi~ni položaj v Srbiji in tako reševal tudi samega sebe. Nova oblast je z nepojmljivo neodlo~nostjo pri policijski akciji (natezanja v zvezi z Miloševicevim odhodom na sodiš~e in zapor so trajala skoraj dva dni in dve no~i) dajala Miloševicevim silam neslutene možnosti za protiakci-jo. Toda iz tega ni bilo ni~, na Dedinju se je zbralo ob dolo~e-nih trenutkih najve~ kakšnih 500 Miloševicevih privržencev, sicer pa jih je bilo tam še manj. Med njimi so bile v glavnem starejše osebe, predvsem glasne so bile ženske, posebej opazna pa je bila odsotnost mladih. Prepri~ljiva odsotnost in nezainteresiranost Be-ograj~anov in drugih Srbov za dogajanje na Dedinju je pravzaprav najhujši poraz Miloševica in najve~ji uspeh združene srbske opozicije proti Miloševicu. Miloševiceva "osamljenost" je verjetno vplivala tudi na spremenjeno ozra~je med zdaj vlada-jo~imi koalicijskimi partnerji, pri katerih vsaj na za~etku o~itno ni bilo popolnega soglasja o smiselnosti Miloševiceve aretacije. Takoj po za~etku policijske akcije se je namre~ po Beogradu na veliko govorilo o razlikah glede tega med srbskim premierom Djindjicem in federalnim predsednikom Koštunico, ki je bil prav tisti ~as v Bruslju. Srbski vrh (predsednik vlade Djindjic, notranji minister srbske vlade ...) je javno govoril o nesporazumih s predstavniki generalštaba in poveljstva gardne enote, ki je varovala Miloševicevo rezidenco. Posamezne predstavnike vojske so celo obtoževali za obstrukcijo policijske akcije proti Miloševicu. POTRJENA ENOTNOST Na sobotnem sestanku srbskega in federalnega vodstvenega sestava so povsem poenotili sta-liš~a glede Miloševica in poudarili, da je treba celotno policijsko akcijo izpeljati do konca. Posebej so opozorili, da Miloševic v Srbiji in ZR Jugoslaviji nima nikakršnih posebnih pravic. Po tem sestanku so se še posebej trudili, tisočakov po gospodinjstvu. Pričakovati je, da bodo gradnjo vodovoda pričeli v drugi polovici leta. V skrbi za urejenost kraja in celotne občine naj bil letos stekla ureditvena dela ob občinski stavbi, pravzaprav med stavbo in zdravstveno ambulanto z gradnjo parkirišča v Hrastju. Dela ocenjujejo na 12 milijonov tolarjev. K lepši podobi vasi bodo letos prispevali tudi s postavitvijo ekoloških otokov za ločeno zbiranje papirja, stekla in plastike, za kar bodo porabili okoli 600 tisoč tolarjev. Pridobitev Trnovske vasi v letu 2001 pa bo nedvomno prvo pravo igrišče z asfaltno ploščadjo za rokomet in mali nogomet ter ploščadjo za košarko, odbojko in tenis, z jamami za skoke in atletsko stezo. V proračunu je gradnji igrišča v prvi fazi namenjenih 8 milijonov tolarjev. Ob tem bodo letos gradili še mrliško vežo. Občina naložbi namenja 4,2 milijona tolarjev proračunskih sredstev, upajo pa tudi na prispevek občanov. Biš, kjer letos praznujejo 125 let gasilskega društva, bo dobil javno razstvetljavo ob nevarno prometni regionalni cesti, osvetliti pa nemaravajo tudi spodnji del Trnovske vasi. Proračun raz-stvetljavi namenja 3 milijone tolarjev. V letu 2001 bodo v občini posodobila nekaj cest in za to predvidoma porabila 3,5 milijona tolarjev, vzpodbujali pa bodo tudi razvoj kmetijstva, ki mu proračun namenja 2,4 milijona tolarjev. Kar 2,7 milijona tolarjev pa so svetniki v četrtek namenili delu društev in cerkve. "Nikoli se toliko denarja, ki nam kot vsem državljanom pripada, še ni vrtelo tako neposredno v našem kraju. Zato je razumljivo nestrpnost velika in v preraščanju le-te bomo videli, ali smo si ga sposobni deliti sami ali pa bomo raje zopet prosili druge, da nam ga delijo - naš denar!" je po spretju proračuna 2001 povedal župan občine Trnovska vas Karl Vurcer. ak da bi minimalizirali pomen nasprotij med policijo in vojsko oziroma med srbsko vlado in zveznimi organi, ~eprav gre pri tem pravzaprav za eno izmed najpomembnejših in najbolj pro-blemati~nih vprašanj, v kolikšni meri Miloševiceva senca še obvladuje ali vpliva na obnašanje posameznih državnih organov. Do pomembnih pozitivnih premikov je o~itno prišlo znotraj Miloševiceve Socialisti~ne stranke. Vsi uradni predstavniki Soci-alisti~ne stranke so se na sobotni tiskovni konferenci distancirali od tistega, kar se je dogajalo v notranjosti Miloševiceva rezidence (streljanje proti policiji), vodilni ljudje stranke so Miloševica nekaj ur prepri~evali, naj se odzove na poziv sodiš~a itd. ZA KAJ OBTOŽUJEJO MILOŠEVICA Vendar pa najmo~nejša Miloševiceva senca še naprej ostaja na celotnem kompleksu vprašanj v zvezi z vlogo (in odgovornostjo) Srbije za dogajanja v zadnjih desetih letih na Balkanu. Za zdaj namre~ v Srbiji Miloševica še niso v ni~emer kri-minalizirali za njegova dejanja na vojnem podro~ju, na Kosovu, v Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem. Srbija za zdaj še ne misli na hitro izro~itev Miloševica mednarodnemu sodiš~u za vojne zlo~i- ne na tleh nekdanje Jugoslavije v Haagu. Vsekakor je zna~ilno, da so v Beogradu ob aretaciji Miloševica naknadno poudarjeno opozarjali, da ne gre za aretacijo zaradi izro~itve Miloševica Haagu. S tem "nesporazumom" so celo pojasnjevali Miloševicev upor proti aretaciji ... Seveda je treba razumeti aktualno srbsko in jugoslovansko vodstvo v njegovem strahu, da s kakšno prehitro ali premalo premišljeno in pojasnjeno potezo ne bi sprožilo nepotrebnih negativnih reakcij doma. Zagotovo imajo prav tudi tisti, ki pravijo, da se je treba po~asi pripraviti na soo~enje z vsemi negativnimi stranmi in posledicami Miloševiceve politike. S tega vidika neu~akanost in prehudi pritiski s strani tretjih držav na Srbijo vsekakor ne morejo biti koristni. Po drugi strani pa se bo Srbija vendarle morala za~eti bolj zaznavno kot doslej ukvarjati s posameznimi poglavji svoje zgodovine in politike, ki niso samo posledica Miloševi~evega ravnanja, ~eprav jih je on nesporno najbolj radikaliziral. Gre preprosto za to, ali ima Srbija dovolj mo~i, da se dovolj celovito in dovolj samokriti~no soo~i z Miloševicevimi zablodami, ki pa niso bile samo njegove ... Jak Koprive LJUBLJANA / ORMOŠKI KLETI PET MEDALJ Na letošnjem mednarodnem ocenjevanju vin, ki je bilo v okviru Ljubljanskega sejma konec marca, je ormoška klet dosegla izjemne rezultate. Na to eno izmed treh najprestižnejših svetovnih ocenjevanj vina so poslali osem vzorcev in pri tem po oceni mednarodne komisije iztržili kar pet medalj. Vse so najžlahtnejše barve. Zlato medaljo so prejeli za laški rizling in chardonnay, pozne trgatve letnik 2000, za ra-nino, izbor, letnik 2000, ter za laški rizling, ledeno vino, letnik 1999. Za renski rizling, ledeno vino, letnik 1999, so prejeli veliko zlato medaljo. Obe nagrajeni ledeni vini sta prejeli zlata odli~-ja tudi na zagrebškem Vino vita. Obe vini še nista na vrhuncu in strokovnjaki jima napovedujejo še dobre uspehe, saj sta v vzponu. (vki) DOLGE NJIVE / LETOS PRESMEC Z BALONOM Društvo Presmec iz Dolgih Njiv pri Volicini si je po največjem presmecu v letu 1999, ki je zapisan tudi v Guinessovi knjigi rekordov, in lanskem dvigu pre-smeca s helikopterjem letos zadalo nov podvig. Na cvetno nedeljo bodo namreč presmec, dolg 7 metrov, k farni cerkvi sv. Ruperta prinesli z balonom. Prireditev se bo pričela ob 9. uri, slovesni blagoslov z mašo v cerkvi pa bo ob 10. uri. (ak) JANEŽOVCI / SREČANJE LETNIKOV 1936 V gostilni Pri Mici v Janežov-cih se bodo to soboto, 7. aprila, ob 15. uri zbrali nekdanji sošolci in sošolke z destrniške osnovne šole, rojeni leta 1936. Na zabavi se bo predvidoma zbralo okoli 25 vrstnikov iz treh razredov nekdanje urbanske šole. (ak) DESTRNIK / OBČNI ZBOR GASILSKE ZVEZE V gasilskem domu na Destr-niku bo jutri, v petek, 6. aprila, ob 19.30. 3. redni občni zbor tamkajšnje gasilske zveze. Po pregledu poročil predsednika, bragajnika, predsednika nadzornega odbora in verifikacijske komisije si bodo delegati in člani organov zveze zastavili program dela v letošnjem letu ter podelili odlikovanja in napredovanja. (ak) GRAJENA / OCENJEVANJE VIN Vinogradniki in kletarji društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice se pripravljajo že na peto društveno ocenjevanje vin, ki bo v domu krajanov na Grajeni danes, 5. aprila, ob 17. uri. Od pričakovanega števila dostavljenih vzorcev je sklepati, da se iz leta v leto povečuje prizadevanje in uspešnost za dvig kakovosti vin pridelanih na vinorodnem območju gričevnatega sveta Osrednjih Slovenskih goric med rekama Dravo in Pesnico. Po napovedi sadjarjev s tega območja pa se bodo na ocenjevanju pojavili tudi vzorci jabolčnega vina, iz česar si je mogoče obetati, da se bodo v bodoče vinski ponudbi pridružila tudi sadna vina, s čimer bi se lahk ponovil sloves Slovenskih goric kot nekoč že priznane sadjarske pokrajine s kakovostno ponudbo sadja in njegovih proizvodov. (MGl) PO NAŠIH KRAJIH 9Í!§0ÍjintaM PTUJ / O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU Spremembe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju povzročajo zaskrbljenost in razburjenost tudi med upokojenci. Zato so v območni zvezi dru-{tev upokojencev Ptuj pripravili ta ~etrtek ob 10. uri v dvorani Narodnega doma na javni posvet. Nanj so povabili funkcionarje dru{tev upokojencev Podravja in Pomurja, ki jim bosta o spremembah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter o vdovskih in državnih pokojninah govorila predsednik zveze dru{-tev upokojencev Slovenije Vinko Gobec in članica upravnega odbora Anka Tomin{ek. (-OM) PTUJ / ZELENI PO ZELENE IDEJE Zeleni Ptuja se bodo to soboto, 7. aprila, odpravili na strokovno ekskurzijo v avstrijski Cmurek in bližnjo okolico, kjer si bodo ogledali vodne gradbene objekte in gradnjo vodnega kanala na Muri, pogovarjali se bodo z biologi, si ogledali mline na Muri, naravno rastlinsko čistilno napravo, potek ločevanja odpadkov in odlagali{če odpadkov pri podjetju Mullex, nekatere turistične projekte na Muri ter s svojimi gostitelji izmenjali {e nekaj idej in izku{enj. (-OM) KUNGOTA / POL STOLETJA KULTURE V kulturnem dru{tvu Kungota bodo konec tedna proslavili zlat jubilej, 50-letnico delovanja. Ob pomembnem dogodku pripravljajo slavnostno akademijo, ki bo v soboto, 7. aprila, ob 18. uri v kulturnem domu. Kot sta povedala predsednik dru{tva Zvonko Holc in predsednik pripravljalnega odbora za praznovanje Janko Vindi{, bodo poleg razstave starih fotografij pripravili bogat kulturni program in družabno srečanje. Ob pogledu v preteklost ponosno ugotavljajo, da v minulih 50 letih v Kungoti ni bilo družine, ki ne bi bila prisotna v dejavnosti kulturnega dru{tva. (-OM) HAJDOŠE / VEČER PESMI IN GLASBE V organizaciji mo{kega pevskega zbora PGD Hajdoše bo to soboto, 7. aprila, ob 19. uri v gasilskem domu Hajdo{e pevski koncert pod pokroviteljstvom občine Hajdina in župana Radoslava Simoniča. Ob domačih pevcih bodo nastopile ljudske pevke KD Hajdina, moški oktet KD Hajdina, harmonikarka Romana Teskač, pevke Gmajnarice KD Valentina Žumra Hajdoše, gost večera pa bo moški zbor Antona Bezenška Frankolovo. (MG) PRVENCI-STRELCI / MATERINSKI PRAZNIK V soboto, 24. marca, so tudi letos v Prvencih-Strelcih pripravili tradicionalno proslavo ob materinskem dnevu. Vsa leta do sedaj so bili organizatorji gasilci, tokrat pa staro vodstvo prosvetnega društva Prvenci - Strelci. Na novo urejena dvorana je bila polna do zadnjega kotička, va-ščanke - vaščani obeh vasi in Nevjorka so spremljali bogat in prisrčen kulturni program, ki ga je pripravila referentka za kulturo pri domačem PGD Jerica Golob, povezovali pa Sandra in Martina. Najmlajši so svojim mamicam in babicam recitirali, skupina mladih dramskih igralcev je odigrala TV dober dan, s petjem so se pridružili mladi iz Prvencev Primož, Darija in Mojca, vrvež pa so nadaljevali domači godci. (Ivan Golob) ORMOŽ / prometna preureditev »po domače« Ob vrtcu parkirali zaposleni Na prošnjo uprave otroškega vrtca v Ormožu je te dni komisija za urejanje prometnih zadev predlagala namestitev nove prometne signalizacije v bližini vrtca. Ta bi preprečevala staršem, da bi pripeljali otroke pred vrtec, ampak bi v ta namen usposobili štiri parkirne prostore pred slaščičarno Žiger, Žigrova ulica bi postala enosmerna, dovoz do vrtca pa bi imeli le stanovalci bloka, vozila za dostavo in vozila z nalepkami. V ta namen so nekaj dni opazovali promet pred vrtcem in ugotovili, da na prostorih pred njim vsak dan parkira {est ali sedem vozil uslužbencev vrtca, ki so tam ves dan. Tudi to je eden pomembnih razlogov za prometni kaos pred vrtcem, saj bi tukaj lahko za deset minut, toliko, da oddajo svoje otroke, parkiralo {est ali sedem star{ev. Odločba je izdana, pravnomočna pa bo 6. aprila. Prva reakcija župana Vi-lija Trofenika na odločbo je bila silno burna, vendar ne vemo, ali zato, ker se s tem ne strinja, ali zato, ker so na občini očitno delali mimo njega. 29. marca so otroci star{em iz vrtca prinesli pisanje, v katerem jih Komisija za ureditev prometne signalizacije Občine Ormož v sodelovanju s Policijsko postajo Ormož in Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter Vzgojno-varstveni zavod Ormož obve{čata, da je bila postavljena prometna signalizacija, ki naj bi prispevala k varnosti otrok. Pri tem je treba povedati, da po zagotovilih star{ev niso zabeležili Najprej so zbrani prisluhnili gostoma, ki sta razložila nekatere mehanizme delovanja državnega zbora in pojasnila ozadja minulih dogodkov in odločitev. Precej kritike sta namenila medijem, ki spremljajo delo v državnem zboru, opozorila pa sta na vse večjo zadolžitev države in neustrezno re{itev v zvezi s pokojninami. Udeležence je tudi živo zanimalo, kako je z vračanjem denarja za preplačano telefonijo, ki se je v zboru re{evalo te dni. F. Puk{ič je pojasnil nastanek njihove občine, ki je nastala iz spoznanja, da je {el razvoj mimo kraja. Občina Destrnik je primerljiva s Sv. Tomažem po povr{ini in {tevilu prebivalcev, v razvoju pa ta ormo{ka krajevna skupnost močno zaostaja. Medtem ko se na Destrniku pogovarjajo o optičnem kablu do vsake hi{e, plinifikaciji in kabelski televiziji, je pet vasi krajevne skupnosti Sv. Tomaž na pragu tretjega tisočletja {e vedno brez vodovoda. Puk{ič je zelo nazorno razložil delovanje destrni{ke občine, proračun in investicije. Poudaril je pomembnost sodelovanja v različnih natečajih, ki prinesejo ob vložku občine {e dodaten državni denar. Oba poslanca sta razložila princip delovanja denarne izravnave, ki deluje med državo in občinami in je {e posebej ugo- VITOMARCI / s seje sveta občine 21. aprila Ustllna akcija Svet občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah je konec tedna razpravljal o poslovanju občine v lanskem letu in ugotovil, da je občina ustvarila dobrih 9 milijonov proračunskega presežka. Zaključni račun bo sedaj pregledal še nadzorni odbor. Svetniki so seznanili tudi s trendi varnostnih pojavov, ki sta jih predstavila komandir policijske postaje Ptuj Darko Najvirt in vodja policijskega okoliša Srečko Herak. Policisti so lani obravnavali 21 pojavov z elementi kaznivih dejanj, kar je 11 več kot leto poprej, statistika pa kaže, da so prevladovala kazniva dejanja zoper premoženje. Andraški svetniki so se v nadaljevanju seje odločili, da letos izpeljejo čistilno akcijo. Ta bo v soboto, 21. aprila. (ak) nobenega primera ogrožanja otrok zaradi prometa. Star{e na-pro{ajo, da uporabljajo bližnje parkirne povr{ine. Na dnu je žig Občine Ormož, podpisnika pa ni. Očitno se tem institucijam ni zdelo vredno upo{tevati zakonsko predpisanih postopkov in so se stvari lotili kar po domače. Predlogu se močno vidi, da so ga oblikovali mo{ki, ki najverjetneje ne vozijo otrok v vrtec oziroma so jih nekoč pred leti njihove žene. Prisotna pa je bila tudi direktorica vrtca Marjeta Me{ko. S tako pomembnim aktom so star-{e seznanili {ele po tednu dni, saj odločba nosi datum 22. marec, predsednica sveta staršev pa o tem sploh ni bila obveščena. Zato so se samoiniciativno organizirale predstavnice sveta staršev, ki imajo otroke v VVZ Ormož, in na župana naslovile pritožbo. V njej so zapisale, da v neposredni bližini vrtca ni dovolj primernih parkirnih prostorov, da bi zagotavljali varno izročitev otrok v vrtec in iz njega. Menijo, da starši z dvema ali več otroki ne morejo svojih malčkov varno spraviti v vrtec, saj gre za otroke med prvim in sedmim letom starosti. Kako si vrli možje predstavljajo parkiranje v modri coni, nabavo listka in med tem otroke zaklenjene v avtu, finančno breme tega parkiranja, prečkanje glavne ceste brez semaforja ob prometni ko- nici, da o premočenih in pre-mraženih malčkih ob snegu in nalivih ne razmišljamo?! Zato so zbrane predlagale ureditev parkirišča na zapuščenih vrtovih ob vrtcu ali za trgovino Pikapolonica ali pa selitev vrtca na ustreznejšo lokacijo. Že Alojz Ivanuša pa je na občinskem svetu predlagal ureditev krožnega prometa pri vrtcu. Pri tem bi za dovoljenje bilo treba vprašati tudi zavod za spomeniško varstvo, tako kot za vse posege v mestnem jedru. To pa gotovo ne bi bila težava. Kjer je volja, je gotovo tudi pot. Vprašanje pa je, ali imajo pristojni kaj volje za težave, ki se jih ne tičejo neposredno, vplivajo pa bistveno na obremenitev in kvaliteto življenja otrok in staršev z majhnimi otroki. vki SVETI TOMAŽ / okrogla miza Kdaj obiina Sv. Tomai? Na sobotni dobro obiskani okrogli mizi v Meškovem domu pri Sv. Tomažu so se sodelujoči pogovarjali o lokalni samoupravi. Organizatorja srečanja sta bili članici Koalicije Slovenija - stranki Nova Slovenija - krščanska stranka in Socialdemokratska stranka Slovenije, gosta pa poslanca v državnem zboru Franc Pukšič in Alojz Sok. Med povabljenimi je bil tudi domačin Miroslav Luci, ptujski župan, ki je opravičilu zaradi službene odsotnosti priložil tudi pleten-ko lastnega pridelka. dna za slab{e stoječe občine. Tudi Alojz Sok se je pridružil mnenju poslanskega kolega in je povedal, da "je največja nesreča za vse nas, ker je občina ostala skupaj". Trenutno je v državi čez 190 občin in okrog 50 zahtevkov za nove. Ob tem pa ni niti ene pobude za združevanje, čeprav država predvideva v tem primeru nekatere stimulacije. O večnosti občin je Pukšič dejal, da ne ve, kako dolgo bo ugodno biti samostojna občina, gotovo pa je, da znajo na svojem dvorišču sami bolje gospodariti, kot bi jim kdo drug. Če se bo kdaj izkazalo, da je za občino bolje, da se združi še s katero, bodo to tudi storili, niso pa se pripravljeni odpovedati že pridobljenim pristojnostim. Udeleženci iz vse ormoške občine so opozorili na neskladnost koalicije na občinski ravni in izrazili skrb, da na volitvah ne bodo nastopili dovolj enotno. Predlagana je bila ustanovitev unije pomladnih strank, ki naj bi spet privabila SLS. Oba poslanca sta ponudila svojo pomoč in podporo pri morebitnih odločitvah za samostojno občino, seveda pa mora priti odločitev za samostojno občino od krajanov Sv. Tomaža. viki klemencic ivanuša PTUJ / v soboto veliko čiščenje okolja Za lep{e in prijaznel{e mesto Da bi se ob bližnjih velikonočnih praznikih in nedeljskih sprehodih po naravi počutili čimbolj prijetno in da bi bili naši kraji za turiste še bolj privlačni, bodo pod pokroviteljstvom ministrstva za okolje in prostor ter v koordinaciji s Turistično zvezo Slovenije v mestni občini Ptuj izvedli vsesplošno čiščenje in urejanje okolja. Osrednjo pozornost bodo tokrat namenili čiščenju potoka Grajena, akcija pa bo potekala v duhu ločenega zboranja odpadkov. Kot je povedal predstojnik skupne občinske uprave Stanislav Napast, so k izvedbi akcije povabili vse ptujske obnovne in srednje {ole, vrtce ter prebivalce vseh mestnih in primestnih četrti, lovce, ribiče in vojake. Pred-{olski in {olski otroci, {olarji in dijaki se bodo pod vodstvom vzgojiteljev, učiteljev in mentorjev lotili či{čenja okolice vrtcev in {ol; otroci bodo v ločene vrečke zbirali papir, plastiko in druge odpadke. Za izvedbo tega dela akcije, ki poteka od 2. do 13. aprila, bodo, kot je povedala Alenka Korpar, v občini poskrbeli za vrečke in rokavice, Čisto mesto pa bo zbrane odpadke predvidoma {e isti dan odpeljalo v center za ravnanje z odpadki v Brstju. Osrednjo pozornost bodo namenili či{čenju potoka Grajena, saj sedanja podoba potoka, ki se vije skozi mesto, tega prej kazi kot krasi. To je pogosta tema pobud svetnikov in pripomb občanov, zato je namen akcije poučiti onesnaževalce, da odpadki sodijo v zabojnike, ne pa v naravo. Či{čenje Grajene bo potekalo to soboto, 7. aprila, s pričetkom ob 9. uri na zbirnih mestih v posamezni četrti, in sicer od občinske meje z občino Duplek do izlitja v drenažni jarek. Vsaka četrt je zadolžena za oči{čenje dela potoka, ki leži znotraj njenih meja. Za primestno četrt Grajena bo zbirno mesto pri Domu krajanov na Grajeni, za mestni četrti Panorama in Center pri trgovini Bratje Re{, za mestno četrt Jezero pa pri mostu ob železni{ki progi. Akcijo bodo ta dan ob 9. uri pričele tudi ostale četrti. V mestni četrti Breg bodo očistili Turni{ko Studenčnico z ribnikom in okolico gradu ter brežino Drave in bližnjo okolico od pe{ mostu do Semenarne. Zbirno mesto za "turni{ki" del je pri gradu Turni{če, za "dravski" del pa na parkiri{ču na Zadružnem trgu. V mestni četrti Ljudski vrt bodo čistili gozdiček ob trimski stezi, zbirno mesto pa je pri OŠ Ljudski vrt. V primestni četrti Rogoznica pa bodo čistili gozdiček med obema ribnikoma, zbirno mesto pa je {portno igri{če v Podvin-cih. K či{čenju in urejanju okolice vabijo vse občanke in občane in jih pozivajo, da se pridružijo prizadevanjem za lep{i, čistej{i videz na{ega okolja. Zaključek akcije je predviden med 13. in 14. uro na Ranci, kjer se boste lahko okrepčali s sendvičem in pijačo. -OM PTUJ / rezultati ocenjevanja »vino 2001« V soboto slovesna razglasitev Kot smo poročali, je bilo 15. marca v refektoriju minorit-skega samostana v Ptuju v organizaciji Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze in Kmetijske svetovalne službe že enajsto ocenjevanje vinskih vzorcev . V soboto bo v dvorani Gastro slovesna razglasitev rezultatov in podelitev priznanj, združena z desetletnico uspešnega dela društva. Začetek prireditve bo ob 18. uri s kulturnim programom, predstavili bodo kroniko desetletnega delovanja društva in najzaslužnejšim članom podelili priznanja. Sledila bo podelitev priznanj z ocenjevanja Vino 2001. V nadaljevanju objavljamo imena lastnikov prvih treh vinskih vzorcev, ki so v kategoriji posamezne sorte prejeli najvišje ocene, nad 18 točk. ZVRST: Lovrenc Kostanje-vec, Moškanjci, 18,07 (prvak sorte); Milan Krajnc, Maribor, 18,04; Milan Krajnc, Maribor 18,02; Jože Žuran, Ptuj, 18,02. SAUVIGNON: Anton Skaza, Ptuj, 18,70 (prvak sorte in {am-pion vin redne trgatve); Lovrenc Kostanjevec, Moškanjci, 18,46; Franc Roškar, Pristava, 18,44. LAÏKI RIZLING: Vlado in Ida Horvat, Muretinci 18,48 (prvak sorte); Zvonko Arenčič, Gradišča 18,28; Janko, Mojca Meglič, Ptuj, 18,28. RENSKI RIZLING: Anton Skaza, Ptuj 18,62 (prvak sorte); Janez in Zinka Šterbal, Gorišnica, 18,36; Irma in Milan Šteger, Vinta-rovci, 18,21. RUMENI MUÏ-KAT: Franc Plajnšek, Kočice 18,42 (prvak sorte); Marija Rajh, Runeč, 18,42; Maks Černezel, Ptuj 18,40. SIVI PINOT: Miran in Mateja Reberc, Gorišni-ca, 18,28 (prvak sorte); Janez Druzovič, Drbetinci 18,26; Anton Skaza, Ptuj, 18,22. [IPON: Milan Gačnik, Bodkovci 18,10 (prvak sorte); Peter in Anica Gabrovec, Ptuj, 18,07. BELI PINOT: Janez Druzovič, Dr-betinci, 18,06 (prvak sorte). CHARDONNAY: Minoritski samostan Ptuj, 18,54 (prvak sorte); Anton Skaza, Ptuj, 18,24; Jože Bratuša, Formin, 18,14. TRAMINEC: Marija in Edo Vauhnik, Maribor, 18,13; Janez Krajnc, Korenjak, 18,03. VINA POSEBNE KAKOVOSTI: [IPON - LEDENO VINO: Bojan Lubej, Kidričevo, 19,59 (velika zlata diploma in {ampion vin posebne kaovosti). LAÏKI RIZLING - JAGODNI IZBOR: Bojan Lubej, Kidričevo, 19,54 (velika zlata diploma). LAÏKI RIZLING - SUHI JAGODNI IZBOR: Edo Hojnik, Kidričevo, 19,29 (velika zlata diploma). LA[KI RIZLING IZBOR: Bojan Lubej, Kidričevo, 19,21 (velika zlata diploma); Stanko Bedrač, Repišče 18,88; Metka in Jože Mlinarič, Dorna-va, 18,77. LAÏKI RIZLING -POZNA TRGATEV: Metka In Jože Mlinarič, Dornava, 18,80 (prvak sorte); Bojan Lubej, Kidričevo, 18,75; Roman Petrovič, Ptuj, 18,55. RENSKI RIZLING - IZBOR: Edo Hojnik, Kidričevo, 18,67. ÏIPON - IZBOR: Bojan Lubej, Kidričevo, 18,67. SAUVIGNON - POZNA TRGATEV: Metka in Jože Mli-narič, Dornava, 18,52; Janez in Zinka Šterbal, Gorišnica, 18,43. BELA RANFOL - KATARINI-NO VINO: Marija in Franc Paj-nkiher, Bolečka vas, 18,31. J. Bračič PO NAŠIH KRAJIH MAKOLE / zanimiv večer s prikazom običajev, plesov, pesmi in nos Slikovita predstavitev prazniinih noš člani folklorne skupine prosvetnega društva Anice Černe-jeve iz Makol so minulo soboto, 24. marca, pripravili nadvse prijeten ve~er s prikazom starih obi~ajev, plesov, pesmi in prazni~nih no{ s konca 19. in za~etka 20. stoletja, kot so jih nosili v Makolah in bližnji okolici. Obiskovalce je v veži njihovega doma krajanov pozdravila skrbno pripravljena etnolo{ka razstav starih obla~il iz babi-~ine skrinje, starih predmetov ter fotografij, ki so prikazovale obleke ob raznih priložnosti . Avtorja razstave sta bila David Gazvoda in Marija Planine, ki je skupaj z znano etnologinjo dr. Marijo Makarovič iz Ljubljane ter doma~imi pomo~ni-ki pomagala raziskati praznično žensko in moško nošo na tem območju na prelomu stoletja. Scenarij za prireditev, ki sta jo duhovito povezovala domačina Helena Kolar in Branko Sternad, je bil narejen nadvse domiselno. Najprej je domača folklorna skupina, ta je lansko leto praznovala petnajstletnico, ob pomoči ljudskih pevk iz Ložnice pri Makolah prikazala prizora ob košnji in godu, nato je s spletom "Lisička je prav zvita zver" nastopila še otroška folklorna skupina iz makolske osnovne šole, večer pa so popestrili še gostje - tamburaši Kav-kler iz Poljčan. Končno smo dočakali vrhunec prireditve, predstavitev prazničnih noš. Za uvod sta povezovalca povedala, da se je raziskovanje starih noš pričelo že 1995. leta, ko je Marija Planine, takrat vodja folklorne skupine, povabila k sodelovanju dr. Marijo Makarovič iz Ljubljane. Odšli sta v haloške bregače in se pogovarjali s številnimi informatorji, rojenimi med letoma 1902 in 1924, doma iz Zgornje Sveče, Planjskega, Siteža, Sto-perc, Razbonka, Nadol ter krajev okoli Makol, Ložnice pri Makolah, Pečk, Starega Grada, Variške vasi in še kje. Poiskali sta stare fotografije, pobrskali po starih skrinjah in omarah in tako so po dolgih šestih letih nastale skice starih oblačil, kakršna so ljudje v teh krajih na Od spodnjega perila velja omeniti predvsem spodnje krilo iz belega bombaža. Nekatera praž-nja krila so bila obrobljena še s čipko. Pražnje obute ženske so nosile bele, pa tudi drugobarv-ne nogavice in visoko oprijete čevlje na vezalke. Moška moda je bila elegantna. Pražnje oblečeni moški so nosili dolge hlače, belo srajco in obvezni telovnik, narejen bodisi se pozna vpliv mestne in trške oblačilne mode, ki so jo posnemali posebno rudarju rudnika črnega premoga v Šegi in jo prenašali na kmečko prebivalstvo. V praznično nošo oblečeni člani folklorne skupine ter ljudske pevke so ob zaključku prijetnega večera prikazali še prizor semanjega dne ter poželi obilen aplavz. Ob koncu so se Makolčani Praznične nove noše folklorne skupine iz Makol. Foto: Brbre prelomu stoletja nosili ob nedeljah in praznikih. Nošo je dr. Makarovičeva opisala takole: "Ženske so nosile dvodelno krojeno obleko s krilom na pas in jopo. Obvezen dodatek pražnji obleki je bil do pasu krojen svilen predpasnik, obrobljen s čipkami. Ob nedeljah so bile ženske večinoma pokrite s svilenimi ali volnenimi vzorčastimi rutami (po domače so jim rekli "buštehl"). Le redke so nosile belo vezeno pečo. iz istega ali pa drugačnega blaga kot hlače in suknjič. Osnovni kroj telovnikov je bil podoben, razlike so bile le pri izvedbi ov-ratnega dela." V nove noše so oblekli tudi najmlajše folkloriste. Njihove obleke so se zgledovale po noši odraslih, le da so bile po tedanjih navadah nekaj številk večje, da so jih otroci lahko nosili več let. Praznični stari makolski noši zahvalili vsem, ki so tako ali drugače pripomogli pri raziskavi pražnjih noš in plesov - od dr. Makarovičeve, prof. Mirka Ramovša, Mete Benčina, Než-ke Lubej do domačinov, Marije Planinc ter Francija Skledarja, ki makolsko folklorno skupino tudi vodi, in tistih, ki so pomagali krojiti ter šivati oblačila, izdelati čevlje ter moška pokrivala, in seveda vseh, ki so jih pri tem projektu podprli tudi finančno. Vida Topolovec SLOVENSKA BISTRICA / predstavili komedijo mama umrla dvakrat Igra na meji tragikomiinega člani dramske sekcije DPD Svoboda Slovenska Bistrica so se odlo~ili, da se bodo tudi letos predstavili ob~instvu s komedijo. Izbrali so delo Vinka Moderndorferja Mama je umrla dvakrat, režija pa je bila v rokah Jožeta Mohorka. Moderndorferjeva črna komedija je izvrstno komedijsko delo. Dejanje je tako blizu resničnemu, da nas na koncu kljub sme- hu zapeče vest. V igri nastopa devet oseb, med njimi mama, ki umira. Pravzaprav mama ne umira, svojo smrt samo igra, da bi se pri tem prepričala, kako bodo ob tej novici ter v pričakovanju bogate oporoke reagirali Nastopajoči v »črni komediji« Vinka Moderndorferja v izvedbi gledališke skupine DPD Svoboda Slovenska Bistrica. Foto: Mladen Ćerič njeni najbližji. Zaradi nekoliko čudno napisanega testamenta se ob mamini krsti prične družinski spor. Vso surovost in krutost, ki se nenadoma pokaže tudi v veliki pogoltnosti vseh družinskih članov, je avtor prikazal v komični luči. Vendar jih mama, ki je umrla le navidezno, pomiri. Umre tudi v drugem dejanju. Tokrat je namesto krste žara in v njej mama. Ponovno berejo oporoko, v kateri je zapisano, da dobi premoženje tisti, ki bo pojedel pepel iz žare. Seveda se ga v vsej preračunljivosti lotijo in na koncu spoznajo, da so pojedli mamo. Sedaj jih skrbi le to, "kaj bodo rekli ljudje", ne pa dejanje samo. Tudi v tem dejanju je mama živa, vendar na koncu le umre ... Gledališka igra "Mama je umrla dvakrat"je polna preobratov, preskokov in nenadnih domislic. Vse to so znali občinstvu prikazati tudi nastopajoči - člani gledališke skupine DPD Svoboda iz Slovenske Bistrice, in ob tem poželi vse priznanje gledalcev. Vida Topolovec PTUJ / bogata dejavnost kluba obzorje V pričakovanju velike noči že po tradiciji na velikonočnem omizju ne smejo manjkati pisana jajca. TUdi letos so za vse, ki jih zanima, v klubu Obzorje na Potr~evi 34 organizirali barvanje jajc pod strokovnim vodstvom. Upokojena defektologinja Ne-žka Bolear je udeleženkam predstavila več kot 50 tehnik barvanja jajc, odločile pa so se v glavnem za tri: marmoriranje ter slikanje na plastična in naravna jajca. Na koncu so se vse izkazale z izredno zanimivimi izdelki, čeprav nekatere vse do letos omenjenih tehnik poslikave jajc niso poznale in se jih niso lotevale. MG V Klubu Obzorje so tudi letos barvali jajca. Foto: MG PTUJ / [ahovski turnir v kolnkisti v Sah kot družabnost Priljubljen ptujski kulturno-družabni prostor Kolnki{ta bo danes (v ~etrtek, 4. aprila) od 18. ure naprej gostitelj prvega iz cikla {ahovskih turnirjev pod imenom "Kolnîah", ki jih bo v leto{njem letu organiziral Klub ptujskih {tuden-tov ob pomo~i [ahovskega dru{tva Ptuj. Brezpla~ne prijave na tekmovanje bodo zbirali med 17. in 17.30 uro. Igralo bo najve~ 20 oseb, najverjetneje po {vicarskem sistemu, s ~asovno omejitvijo 20 minut na igralca, in to za ~ast, diplome ter prehodni pokal. Vabljeni vsi ljubitelji {ahovske umetnosti. V Klubu ptujskih študentov, ki premore lepo število šahovskih zanesenjakov, so se odločili narediti korak v smeri promocije šaha na Ptuju oziroma večjega vključevanja te plemenite intelektualne igre v vsakdanje družabno življenje. Šahovsko dogajanje bodo umestili v večnamenski lokal Kolnkišta, ki, po njihovi oceni, s svojo estetsko arhaično, a hkrati progresivno podobo ustreza tako v pogledu ambienta kot tudi konceptualno. Predstavlja namreč socialno-prostorsko strukturo, namenjeno strukturiranju časa v smislu druženja ob smiselnih, kvalitetnih in zahtevnejših vsebinah ter dejavnostih. Ambicija Kolnikište je oblikovati prakse družabnosti, kjer si bodo podajale roko kakovostna zabava, razvedrilo, umetnost in izobraževanje. Te razsežnosti se prepletajo tudi v šahu, kar se kaže Foto: Stanislav Zebec v večni privlačnosti in svežini njegovega karakterja. Tako predvideni kot tudi že realizirani program v Kolnkišti kažeta jasno smer Kluba ptujskih študentov, ki je vzpostavljanje okoliščin in priložnosti oz. socialnih miljejev, v katerih želi aktivno sooblikovati življenjske načine mladih na Ptuju. Predvsem želi zagotoviti in stabilizirati alternativne možnosti vključevanja in sodelovanja mladih ter tako pomagati pri odpiranju novih perspektiv, novih prostorov, ki pomenijo več možnosti in življenjskih izbir. V fokusu so torej mladi, strategija pa je seveda mešanje generacij, zato ste na šahovski turnir in druge "predstave" v Kolnkišti vabljeni ne glede na kronološko starost. Mitja Muršič 5.-11 apríl 2001 RADIO PTUJ 98,2 IN 104,3 FM Četrtek, 5. april SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi 8.30 Mostovi 9.00 Risanka 9.05 Male sive celice, kviz # 9.55 Zgodbe iz školjke 10.30 Nosorog in druščina, poljudnoznanstvena serija 11.20 Slovenija skozi čas: Piščal iz divjih bab, ponovitev 11.50 Čari začimb: Sadno zelenjavna plošča 12.20 Svetovni izzivi 13.00 Poročila # 13.10 Vremenska panorama 13.40 Večerni gost: prof. dr. Jože Kastelic # 14.30 Zoom # 16.00 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 16.30 Poročila # 16.45 Pustolovščine pod vrbami, 10/13 16.50 Volkovi, čarovnice in velikani, 4/13 17.00 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 17.45 Novi raziskovalci, dokumentarna serija, 14/16 18.40 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik # 20.00 Tednik 21.00 Prvi in drugi 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi 22.50 Podoba podobe 23.20 Plenilci, poljudnoznanstvena serija, 1/6 23.50 Novi raziskovalci, ponovitev SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 8.35 TVprodaja 9.05 VIdeospotnIce 9.35 Rad Imam Lucy, nanizanka 10.00 Ljubica, nanizanka 10.45 Caroline v velemestu, nanizanka 11.05 Frasier, nanizanka 11.30 TVprodaja 12.00 Četrtfinale lige prvakov v nogometu: Arsenal : Valencia, posnetek 14.35 Svet poro~a 15.05 [kratje, ponovitev filma 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 7. epizoda 17.00 Ljubica, nanizanka, 5/10 18.00 Omamni gozdi~ek, francoski film 19.40 Videospotnice 20.05 Poklon Burtu Bacharachu in Halu Davidu, glasbena odd. 21.05 Moda v Milanu, angleška dokumentarna oddaja 22.10 Emily z mese~eve doma~ije, nadaljevanka, 13/13 23.00 Kini in Adams, film 0.30 Alice na begu, nem{ka nadaljevanka, 1/3 1.55 Videospotnice, ponovitev POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program 10.00 Moja usoda si ti, ponovitev 11.00 Črni biser, ponovitev 11.50 Obala ljubezni, ponovitev 12.40 TVprodaja 13.10 Lepo je biti milijonar, ponovitev 14.05 Zakon v Los Angelesu, nanizanka 15.00 TVprodaja 15.30 Oprah Show, pogovorna oddaja 16.25 Obala ljubezni, nadaljevanka 17.20 Črni biser, nadaljevanka 18.15 Moja usoda si ti, nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 Romance Danielle Steel: Izgubljena sreča, ameriški film 21.45 Urgenca, nanizanka 22.40 JAG, nanizanka 23.30 M.A.S.H., humoristična nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 Kalifornijske sanje, nanizanka 9.30 Mladenič v modrem, nanizanka 10.25 Družinski zgled, ponovitev 11.20 TVprodaja 11.50 Ricki Lake, ponovitev 12.45 Adrenalina 13.45 Mladoporočenci, ponovitev 14.15 TVprodaja 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.40 Herkul, nanizanka 16.35 Stražar, nanizanka 17.30 Fant zre v svet, humoristična nanizanka 18.00 Will in Grace, humoristična nanizanka 18.30 Pa me ustrelil, humoristična nanizanka 19.00 Čarovnice, nanizanka 20.00 Vprašajte Harriet, nanizanka 20.25 Košarka, Evroliga: PAF Bologna : Kinder Bologna 22.15 Tretji kamen od sonca, humoristična nanizanka 22.45 Seinfeld, humoristična nanizanka 23.15 Košarka, Evroliga: TAU Ceramica : AEK TROJKA 8.30 Za dobro jutro 9.30 TVprodaja 10.00 Za dobro jutro, ponovitev 11.00 Družinska TVžprodaja 11.30 Peti as, ponovitev 13.00 TVprodaja 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Jukebox, kontaktna oddaja 17.15 Vera in čas 17.45 Avto šou 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Kdor zna, zna, kviz 19.15 Glasba 20.00 Na sceni 21.00 Dunlop Motorshow Report 21.30 Sijaj 22.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 0.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.45 Jukebox, ponovitev HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poročila. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Spored za mlade. 12.00 Opoldanska poročila. 12.30 Naša dežela, serija (19/150). 13.20 Srednja Evropa, dokumentarna serija (3/3). 14.20 Poročila. 14.25 Izobraževalni spored. 15.10 Spored za mlade. 16.00 Reka: Morje. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Skrivnost Sagale, serija za mlade (2/14). 17.55 Tudi letos: Bodi človek, izobraževalna oddaja. 19.00 Vprašaj. 19.30 Dnevnik. 20.15 Tokovi Rastočja, izobraževalna oddaja. 20.50 Pol ure kulture. 21.25 Željka Ogresta in gosti. 22.25 Narava politike. 23.10 Odmevi dneva. 23.30 Stoj pa glej: Hitra vožnja -dokumentarna oddaja. 0.00 Policija, serija (187/300). 0.25 Reševalna služba VII., serija (5/22). 1.10 "Na zdravjel", humoristična serija (25/53). 1.35 Kraljestvo divjine. 2.00 Nevidni človek, serija (5/23). 2.45 Željka Ogresta in gosti. 3.45 Srednja Evropa, dokumentarni film. HTV 2 10.55 Spomini na domovinsko vojno: Od sedmega stoletja, dokumentarna oddaja (4.). 11.25 Globalna vas. 12.10 Navadna smrklja, serija za mlade. 12.35 Poslovni klub. 13.10 Montrealska policija, serija (5/8). 13.55 Glasbeni mesečnik. 14.55 O znanosti z razlogom. 16.05 Naša dežela, serija (19/150). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 "Na zdravjel", humoristična serija (25/53). 19.30 Policija, serija (186/300). 20.10 Reševalna služba VII., serija (5/22). 20.55 Polni krog. 21.10 That's Italy, dokumentarna serija (1/10). 21.45 Nevidni človek, serija (5/23). 22.35 Filmska noč z Morganom Freemanom: Sedem, ameriški film. 0.40 Mojstrovine svetovnih muzejev. HTV 3 16.50 Včeraj rojena, ameriški film. 18.30 Evrogol. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Športni program / Dokumentarni program. 22.00 Šport danes. 22.10 Hit depo. 0.10 Hrvaški glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.15 Ferdy, risana serija, otroški program. 8.05 Princ z BelAira, serija. 8.30 Sam svoj mojster, serija. 9.20 Vsi županovi možje, serija. 9.40 Obalna straža, serija. 10.25 Porotnik, komedija, 1995 (Pauly Shore). Narednik Bilko, komedija, 1996. 11.45 Confetti tivi. 13.30 Sailormoon, risana serija. 14.30 Šeherezada, risana serija. 14.55 Sedma nebesa, serija. 15.40 Obalna straža, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z BelAira, serija. 17.35 Sam svoj mojster, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Komisar Rex, serija (Gedeon Burkhard). 21.05 Sinan Toprak, serija. 22.00 Kaisermuhlen blues, serija. 22.50 De Luca, serija. 23.20 Umetnine. 1.35 Vrnitev v Salems Lot, grozljivka, 1987 (Samuel Fuller). 3.10 Zlate verige, kriminalka, 1990. AVSTRIJA 2 6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija (1247). 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Vojna vohunov, kriminalka, 1965 (Robert Vaughn). 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Milijonsko kolo. 12.30 Dežela in ljudje, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1248). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Kailash, sveta gora Tibeta, dokumentarec. 21.05 Vera, talkshow. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Euroaustria, magazin. 23.00 Primer za dva, krimi serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 V hiši, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.20 Univerzum: Kailash, sveta gora Tibeta, dokumentarec. 2.05 Pogledi s strani. 2.10 TV kuhinja. 2.35 Milijonsko kolo. 3.00 Dežela in ljudje. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Wolffov revir. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Chicago Hope, Bolnišnica upanja. 17.00 Kviz. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Kviz (Jorg Pilawa). 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, bulevarski magazin. 19.40 Kviz (Jorg Pilawa). 20.15 Sommer in Bolten, zdravniška serija, 2001. 21.15 Za vsak primer Stefanie, zdravniška serija. 22.15 Alphateam - reševalci življenj v OP 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Poročila. 0.35 Frasier. 1.00 The Making of - novo v filmskih studijih. 1.30 Kviz. 2.00 Nakupovanje. 3.00 Franklin, pon. RTL 6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.05 TV trgovina. 9.00 Točno ob devetih. 9.30 Klic v sili. 10.00 OP kliče dr. Brucknerja. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši letil, kviz. 16.00 Frizer. 16.30 Sam svoj mojster. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami (1569). 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi (2204). 20.15 Alarm za Kobro 11, akcijska serija, 2001. 22.15 Straža, policijska serija, 1997. 23.15 Cž16: specialna enota FBI, krim. serija, 1998. 0.00 Polnočni žurnal. 0.30 Susan, serija.1.00 Sam svoj mojster, pon. 1.30 Varuška, pon. RTL 2 5.20 Otroški program. 7.30 Il buy. 8.00 Srebrna dekleta. 8.30 Polna hiša, pon. 9.00 Veliki brat. 10.30 King of Queens, pon. 11.00 Princ z BelAira. 11.30 Divji bratje s šarmom. 12.00 Najlepša leta. 12.30 Najlepša leta, pon. 13.00 Pokemon. 13.30 Otroški program. 16.10 Digimon. 16.40 Pokemon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Najlepša leta, serija. 18.00 Nesrečna do konca. 18.30 Polna hiša.19.00 King of Queens. 19.30 Princ z BelAira. 20.00 Poročila. 20.15 Veliki brat. 21.10 Exklusiv, reportaže: Veliki brat. 22.15 Mirovnik, akcijski, 1997 (Dolph Lundgren, Michael Sarrazin). 0.10 The Peacekeeper, pon. 2.00 Veliki brat, kviz. Petek, 6. april SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi 8.30 Duhovni utrip 8.50 Zverinice iz Rezije, lutkovna nanizanka 9.05 Pustolovščine pod vrbami 9.15 Volkovi, čarovnice in velikani 9.25 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 10.00 Alpe-Donava-Jadran: Podobe iz srednje Evrope 10.30 Novi raziskovalci, dokumentarna serija 11.25 Alma, ponovitev drame 13.00 Poročila # 13.10 Vremenska panorama 13.25 Prvi in drugi, ponovitev 13.45 Narava gre svojo pot - izginjajoča mokrišča, poljudnoznanstvena oddaja 14.35 Osmi dan 15.05 Vsakdanjik in praznik 16.00 Mostovi 16.30 Poročila # 16.45 Zares divje živali, dokumentarna nanizanka, 19/26 17.10 Pravljičar, nanizanka, 8/9 17.45 Modro 18.20 Dosežki 18.40 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik # 20.00 Gara~i, nadaljevanka, 11. del 20.55 Deteljica 21.05 TV Poper, oddaja TV Koper 22.00 Odmevi 22.45 Gledališče Rok - Claudio Cinelli 22.50 Polnočni klub 0.00 Zoofobije: Entomofobija ž strah pred žuželkami 0.05 Okvara, ameriški film SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 8.40 TVprodaja 9.10 Videospotnice 9.35 Rad imam Lucy, nanizanka 10.00 Ljubica, nanizanka 10.45 TVprodaja 11.15 Vremenska panorama 13.10 Dvajset dolarjev, ponovitev filma 14.40 Pot pred nami, ponovitev filma 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 8. epizoda 17.00 Ljubica, nanizanka, 6/10 18.00 Tri vstopnice za 26., francoski film 19.40 Videospotnice 20.05 Bratranci pod kožo, dokumentarna serija, 2/2 21.00 Tatica, nem{ki film 22.35 V resnici do nazga, dokumentarna oddaja 23.25 Rojstva, poroke in smrti, nadaljevanka, 2/4 0.15 Iz slovenskih jazz klubov: Greentown jazz band 1.10 South park, ponovitev 1.30 Videospotnice, ponovitev POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program 10.00 Moja usoda si ti, ponovitev 11.00 Črni biser, ponovitev 11.50 Obala ljubezni, ponovitev 12.40 TVprodaja 13.10 Urgenca, ponovitev 14.05 Zakon v Los Angelesu, nanizanka 15.00 TVprodaja 15.30 Oprah Show, pogovorna oddaja 16.25 Obala ljubezni, nadaljevanka 17.20 Črni biser, nadaljevanka 18.15 Moja usoda si ti, nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 Špiclji, nanizanka 21.00 Barb Wire, ameriški film 23.00 Zlata krila, nanizanka 23.50 Nevarne dirke, 1. del kanadske nanizanke KANAL A 9.00 Kalifornijske sanje, nanizanka 9.30 Mladenič v modrem, nanizanka 10.25 Najnevarnejše živali sveta, dokumentarna oddaja 11.20 TVprodaja 11.50 Ricki Lake, ponovitev 12.45 Pop'n'Roll, ponovitev 14.00 Bravo, Maestro 14.15 TVprodaja 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.40 Herkul, nanizanka 16.35 Stražar, nanizanka 17.30 Fant zre v svet, humoristična nanizanka 18.00 Will in Grace, humoristična nanizanka 18.30 Pa me ustrelil, humoristična nanizanka 19.00 Čarovnice, nanizanka 20.00 Ko si spal, ameriški film 22.00 Felicity, nanizanka 23.00 Trije, akcijska nanizanka 0.00 Policisti, nanizanka 0.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev TROJKA 8.30 Za dobro jutro 9.30 TVprodaja 10.00 Za dobro jutro, ponovitev 11.00 Družinska TVžprodaja 11.30 Videostrani 12.00 Ježek Show, ponovitev 13.00 TVprodaja 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Jukebox, kontaktna oddaja 17.15 Razvoj avtomobilizma 17.45 Novodobna pomenkovanja 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Kdor zna, zna, kviz 19.15 Glasba 20.00 Raketa pod kozolcem, zabavnoglasbena oddaja 21.30 Popotovanja z Janinom 22.30 Iz domače skrinje 0.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.45 Jukebox, ponovitev HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poročila. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Spored za mlade. 12.00 Opoldanska poročila. 12.30 Naša dežela, serija (20/150). 13.20 Dokumentarna serija. 14.15 Poročila. 14.20 Izobraževalni spored. 15.15 Spored za mlade. 16.00 Svet podjetništva. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Televizija o Televiziji. 17.55 Hrvaška dediščina. 19.00 Vprašaj. 19.30 Dnevnik. 20.15 Porin gala. 21.50 The Last Days Of Chez Nous, avstralski film. 23.25 Odmevi dneva. 23.45 Lifepod, ameriški film. 1.10 Živi zid, avstralski film. 2.45 Območje somraka, ameriški film. 4.15 Policija, serija (188/300). 4.40 Na meji mogočega, serija (21/44). 5.25 Planet Glasba. 5.55 Dokumentarni film. 6.55 Pravi čas. HTV 2 9.50 Hit depo. 11.50 Skrivnost Sagale, serija za mlade. 12.15 Narava politike. 12.55 Pol ure kulture. 13.25 Reševalna služba VII., serija (5/22). 14.10 Željka Ogresta in gosti. 15.10 Nevidni človek, serija (5/23). 16.05 Naša dežela, serija (20/150). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 Zakonske vode 8., humoristična serija (169/210). 19.30 Policija, serija (187/300). 20.10 Zakon in red -Oddelek za žrtve, serija (4/22). 20.55 Polni krog. 21.15 Latinica: Posvojitev otrok. 22.55 Pravi čas. 00.25 Mojstrovine svetovnih muzejev. HTV 3 14.00 Pulj: Tenis Davis Cup: Hrvaška - Avstrija, pr. 19.00 Amerika - življenje narave. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 World's Worst Drivers, dokumentarna serija (1/2). 20.55 Planet Glasba. 21.25 Antologija hrvaškega kratkega filma: Vjekoslav Majsen. 22.10 Šport danes. 22.20 Na meji mogočega, serija (21/44). 23.05 Čas je za jazz: Bertrand Renaudin Trio. 0.40 Hrvaški glasbeni program. 1.00 Košarka NBA pregled. 1.30 Košarka NBA liga: Boston - LA Lakers, prenos. AVSTRIJA 1 6.10 Ferdy, risana serija, otroški program. 7.55 Princ z BelAira, serija. 8.20 Sam svoj mojster, serija. 8.45 Sam svoj mojster, serija. 9.10 Vsi županovi možje, serija. 9.30 Obalna straža, serija. 10.15 Vitezi za volanom, serija. 10.55 Sinan Toprakžnepodkupljivi, serija. 11.45 Confetti tivi. 14.30 Šeherezada, risana serija. 14.55 Sedma nebesa, serija. 15.40 Le ena izmed deklet, komedija, 1992 (Corey Haim). 17.10 Princ z BelAira, serija. 17.35 Sam svoj mojster, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Prijatelji, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Show za milijone, kviz. 21.10 Housesitter, Laži imajo lepe noge, komedija, 1991 (Steve Martin, r: Frank Oz). 22.50 Z jekleno pestjo, akcijski, 1990 (Jean Claude Van Damme, r: Deran Sarafian). 0.15 Mrtva straža, kriminalka, 1996 (Sam Elliott). 1.45 Tajno ime: Emerald, vojni film, 1989 (Ed Harris). 3.15 Vojna vohunov, kriminalka, 1945. AVSTRIJA 2 6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Zajtrk za štiri, komedija, 1997. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Hitlerjevi pomočniki: Martin Bormannžmož v senci, dokumentarec. 12.50 Podobe stoletja. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1249). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Siska, krimi serija. 21.20 Prizorišče sodišče, reportaža. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Modern times, magazin. 23.10 Komisarka, serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Avstrijska nogometna liga. 0.45 V hiši, serija. 1.10 Zlata dekleta, serija. 1.35 Prizorišče sodišče, reportaža. 2.20 Pogledi s strani. 2.25 Modern times, magazin. 3.00 TV kuhinja. 3.25 Komisarka, serija. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 nakupovanje. 10.00 Wolffov revir. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof.1 5.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Chicago Hope, Bolnišnica upanja, serija. 17.00 Kviz. 17.30 Magazin. 18.00 Kviz (Jorg Pilawa). 18.30 Proočila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz (Jorg Pilawa). 20.15 Star Trek - Voyager, zf serija. 21.15 Doktor, zabavna serija. 21.45 Hišnik Krause, zabavna serija. 22.15 Kaj buljiš?. 22.45 Nogomet, nem. liga. 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Polnočni žurnal. 0.35 Frasier. 1.00 Hišnik Krause. 1.25 Doktor. RTL 6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.05 TV trgovina. 9.00 Točno ob devetih. 9.30 Klic v sili. 10.00 OP kliče dr. Brucknerja. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši letil 16.00 Frizer, show. 16.30 Sam svoj mojster. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami (1570). 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin (Markus Lanz). 19.40 Dobri časi, slabi časi (2205). 20.15 Kdo bo milijonar (Gunther Jauch). 21.15 Kampisti, serija. 21.45 Urad. 22.15 7 dni ž 7 glav. 23.15 Petkova noč. 0.00 Polnočni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Sam svoj mojster, pon. 1.30 Moesha. 1.55 Kampist, pon. 2.20 Urad, pon. RTL 2 5.45 Otroški program. 7.30 Il buy. 8.00 Srebrna dekleta. 8.30 Polna hiša, pon. 9.00 Veliki brat. 10.30 Kign of Queens, pon. 11.0 princ z BelžAira. 11.30 Divji bratje s šarmom. 12.00 Najlepša leta, pon. 13.00 Pokemon. 13.30 Otroški program. 16.10 Digimon. 16.40 Pokemon. 17.00 Najlepša leta, serija. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Nesrečna do konca. 18.30 Polna hiša. 19.00 King of Queens. 19.30 Princ z BelžAira. 20.00 Poročila. 20.15 Blink, trenutki smrti, triler, 1994 (Madeleine Stowe, Aidan Quinn). 22.15 Veliki brat. 23.15 U 577, preživetje je njihov cilj, triler, 1996 (Gary Busey). 1.00 Veliki brat. 2.55 Zgodba Marije Hanson, triler, 1991. Sobota, 7. april SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi 8.30 Risanka 8.40 Zgodbe iz školjke 9.15 Radovedni Taček: Mlinarica 9.35 Kino Kekec: Frida, prisr~no va{a, norve{ki film 11.30 Lingo, TVžigrica # 12.00 Tednik, ponovitev # 13.00 Poročila # 13.10 Vremenska panorama 13.25 Mostovi, ponovitev 14.30 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih TV Maribor 15.00 Starec in otrok, francoski film 16.30 Poročila # 16.45 Franček, risanka 17.05 Risanka 17.15 Leteče dvigalo, nadaljevanka, 3/7 17.45 Na vrtu, oddaja TV Maribor 18.10 Ozare 18.15 Svet čudes, dokumentarna serija, 3/13 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Utrip 19.30 Dnevnik # 20.00 Zidak dobre volje 21.35 Za devetimi gorami - zgodbe iz Mongolije, 3. odd. 22.10 Frasier, nanizanka, 19/24 22.40 Poročila # 23.10 Sopranovi, 13. del 0.10 V tem gradu vladam jaz, francoski film SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 9.05 TVprodaja 9.35 Videospotnice 10.00 Štafeta mladosti 10.55 TVprodaja 11.25 Vremenska panorama 14.20 Košarka NBA action 14.55 Evrogol 15.55 Polfinale slovenskega pokala v košarki (m): Zagorje : Krka Telekom, prenos 17.55 DP v rokometu (m): Mobitel Prule 67 : Celje Pivovarna Laško, prenos 19.30 Videospotnice 20.05 @enska s preteklostjo, ameri{ki film 21.35 Praksa, nanizanka, 26. epizoda 22.20 Sobotna no~ 0.20 Videospotnice, ponovitev POP TV 8.30 Zajec Dolgouhec in prijatelji, ponovitev 10.00 Družina Zakaj, risanka 10.30 Navihanka, nanizanka 11.00 Mestni fantje (I.), 1. del ameri{ke mladinske nanizanke 11.30 Šolska košarkarska liga 12.20 Srčna izbira, ameriški film 14.00 TV Dober dan, ponovitev 14.50 Sovražna priča, ameri{ka miniserija, 1/2 16.30 Močno zdravilo, nanizanka 17.30 Bitka za dojenčka, ameriški film 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Smrtonosno orožje 4, ameri{ki film 23.00 Lov na čarovnice, ameri{ki film 1.10 24 ur, ponovitev KANAL A 9.20 Kako poročiti milijonarja, ameri{ki film 11.00 Kung fu, akcijska nanizanka 12.00 Highlander: Nesmrtna, nanizanka 13.00 Mladoporočenci, ponovitev 13.30 Stilski izziv 14.00 Košarka Evroliga: TAU Ceramica : AEK, ponovitev 16.00 Skrita kamera, humoristična oddaja 16.30 Živalim na pomoč, dokumentarna oddaja 17.00 Pop'n'Roll, glasbena oddaja 18.15 Beverly Hills 90210, nadaljevanka 19.10 Prijatelji, humoristična nanizanka 19.40 Dvakrat v življenju, nanizanka 20.30 Prijatelji, humoristična nanizanka 21.00 Dokazi zločina, ameri{ki film 22.45 Miss Amerike: Iz zakulisja, ameri{ki film 0.30 Policisti, nanizanka TROJKA 7.45 Jukebox, ponovitev 9.15 TV prodaja 9.45 Naj N - nogometni studio, ponovitev 10.45 Pikolovec 2333, ponovitev 11.45 Koncert 13.15 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.00 Motor Show Report 14.30 Iz domače skrinje, ponovitev 16.00 Novodobna pomenkovanja, ponovitev 16.30 Brez ovir z Jano, ponovitev 17.30 SQ Jam, glasbene lestvice 18.30 Spidi in Gogi show 19.30 Avtodorom 20.00 Ježek show, zabavnoglasbena oddaja 21.00 Španska nogometna liga, prenos 23.00 Avto šou, ponovitev 23.30 Pikolovec 2333, ponovitev 0.30 SQ Jam, ponovitev HTV 1 8.25 Poročila. 8.30 Življenje v gradu, francoski film. 10.00 Poročila. 10.10 Spored za mlade. 12.00 Opoldanska poročila. 12.30 Križ stoji na polju, glasbeno-dokum. oddaja. 13.00 Prizma, multinacionalni magazin. 13.55 Poročila. 14.10 Oprah Show (273). 14.55 Risani film. 15.05 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 15.35 Divja obzorja, poljudnoznanstvena serija (7/15). 16.10 Zlata dekleta, humoristična serija (24/180). 16.35 Zlata dekleta, humoristična serija (25/180). 17.05 Turbo Limach Show (14.). 18.35 Risani film. 18.40 Vabilo, oddaja o kulturi. 19.10 Vesela novica. 19.30 Dnevnik. 20.15 007 - tedenski pregled. 21.05 Iz zakladnic hrvaških muzejev. 21.20 Za denar in ljubezen, ameriški film. 23.00 Seks in mesto, humor. serija (25/30). 23.30 Poročila. 23.40 Fros-tov pristop, serija (3/4). 1.20 Zmagovalci, nemški film. 3.35 Zakleto srce, ameriški film. 5.10 Policija, serija (189/300). 5.35 Čas je za jazz: Bertrand Renaudin Trio. 7.10 Amerika - življenje narave. HTV 2 10.40 Potovanja: Pustolovščina na Bahamih (13/24). 11.25 Vrnitev na Osamljeno golobico, serija (5/8). 12.10 Operna matineja: Macbeth. 13.40 Hišni ljubljenčki. 14.25 Iskanje Lukačića, dokumentarna oddaja. 15.15 Briljanteen. 16.05 Bob in Margaret, risana serija (13/13). 16.30 Črno-belo v barvah. 17.20 Pandora and the Flying Dutchman, ameriški film. 19.30 Policija, serija (188/300). 20.10 Last Don I., serija (1/6). 21.00 Svet zabave. 21.40 Glamour Cafe. 22.35 Rock Club. 23.35 Mojstrovine svetovnih muzejev. HTV 3 9.15 Policija, serija. 12.15 Košarka NBA liga: Boston - LA Lakers, posnetek. 14.00 Pulj: Tenis Davis Cup: Hrvaška - Avstrija, pr. 15.55 Hrvaška nogometna liga: Dinamo - Osijek, prenos. 17.50 Policija, serija. 18.45 World's Worst Drivers, dokumentarna serija (1/2). 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Porin - posebne nagrade. 21.00 Trilček: Skrivnostno življenje Albana Berga. 22.00 Mati in sin, humor. serija (26/42). 22.30 Cosbyjev show VI. (1/26). 22.55 Šport danes. 23.10 Rdeči škrat 8., humor. serija (8/8). 23.40 "Na zdravje!", humor. serija (25/53). 0.05 Umreti ali ne, španski film. AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program. 8.00 Confetti tivi. 9.55 Twipsy, risana serija. 10.20 Ena, dva ali tri, kviz, otroški program. 11.20 Disnee/jev festival, klasične risanke. 12.15 Drew Carey, serija. 12.35 Življenje in jaz, serija. 13.00 Simpsonovi. 13.25 Princ z BelAira. 13.45 Nimaš pojma, serija. 14.10 Jesse, serija. 14.30 O3 Austria Top 40, glasbena lestvica. 15.15 Sabrina, serija. 15.40 Simpatije, serija. 16.25 Beverly Hills 90210. 17.10 Srčece, show. 18.00 Nogomet, avstrijska liga. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Prvi vitez, pustolovski, 1995 (Sean Connery, Richard Gere, r: Jerry Zucker). 22.25 Univerzalni vojak, zf film, 1991 (Jean Claud Van Damme, r: Roland Emmerich). 0.00 Odločitev v zelenem peklu, akcijski, 1997 (Roddy Piper, r: David Mitchell). 1.30 Laži imajo lepe noge, komedija, 1991. 3.05 Srčece, show. 3.50 O3 Austria Top 40. AVSTRIJA 2 9.00 Poročila. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Kid Galahad, komedija, 1961 (Elvis Presley). 11.05 Zakaj sem rekel da?, komedija, 1957 (Gregory Peck). 13.00 Čas v sliki. 13.10 Osrečil te bom, komedija, 1949 (Heinz Ruhmann). 14.30 Sonce in naliv, komedija, 1955 (Susi Nicoletti). 16.25 Alpe, Donava, Jadran, magazin. 16.55 Religije sveta: Tibet. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo. 17.35 Živalski magazin. 17.55 Konflikti, magazin. 18.25 Bingo, igrica. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Romy, podelitev televizijske nagrade, prenos z Dunaja. 22.00 Čas v sliki. 22.05 Celovečerni film. 23.40 Čas v sliki. 23.45 Sneg na Kilimandžaru, drama, 1952 (Gregory Peck, r: Henry King). 1.35 Pogledi s strani. 2.10 Pogled v deželo. 2.40 Živalski magazin. 3.00 Konflikti, magazin. SATELITSKA TV SAT 1 5.20 Franklin, pon. 6.10 Vera opoldne, pon. 7.00 Otroški program. 10.40 Smrkci. 11.10 Tiny Toon 11.35 Kremenčkovi. 12.05 Zajček Bunny. 12.35 Oreščki. 13.00 Ghostbusters. 13.30 Alf. 14.00 Vesoljska ladja Enterprise. 15.00 Star Trek - Voyager, zf serija. 16.00 Pacific Blue, Obalna straža na kolesih. 17.00 Res je. 17.30 Poročila. 18.00 Košarka, nemška liga. 18.30 Nogomet, nemška liga. 20.00 Šport. 20.15 Prvi vitez, zgodovinska romanca, 1995 (Julia Ormond, Sean Conner, Richard Gere). 22.50 Šaljive novice. 23.50 Šaljive reklame. 0.20 Umor pod vročim soncem, triler, 1996 (Rob Stewart). 2.05 Vesoljska ladja Enterprise. 2.55 Rdeča četrt, pon. RTL 6.15 Otroški program. 11.00 Življenje in jaz. 11.55 Moesha. 12.45 Varuška. 13.10 Močna družina. 13.35 Princ z BelAira. 14.05 Tretji kamen od sonca.1 4.30 Divja sedemdeseta. 15.00 Beverly Hills, 90210. 16.00 Bravo super show (No Angels, Ronan Keating, Sasha in drugi). 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, vikend (Markus Lanz). 20.15 Kdo bo milijonar (Gunther Jauch). 21.15 Veliki brat - odločitev. 23.15 Šaljivi posnetki, magazin. 0.10 South Park. 0.30 7 dni - 7 glav. 1.30 Divja sedemdeseta. 1.55 Princ z BelAira, pon. 2.20 Bravo, pon. 4.35 Beverly Hills, 90210. RTL 2 6.05 Dr. Quinnova, 6.50 Novo v kinu. 7.15 Prisrčna gospodinja. 7.40 Ellen. 8.05 Ellen. 8.30 Polna hiša. 9.00 King of Queens, pon. 9.25 Princ z BelAira. 9.50 Bravo Tv, pon. 11.10 Skateboard Kid 2, pustolovski, 1995. 12.55 Highlander. 13.45 Sliders. 14.40 F/X, akcijska serija, 1996. 15.45 Tri ninje, akcijski, 1995 (Victor Wong, Charles Naiper). 17.05 Walker, teksaški ranger. 18.05 Veliki brat, pon. 19.00 Najbolj neumni prestopniki na svetu, magazin. 20.00 Poročila. 20.15 Končni obračun, triler, 1997 (Chris Sarandon, Mariel Hemingway). 22.15 Pošast, grozljivka, 1995 (Jeff Gold-blum). 0.20 U 577 - Cilj je preživetje, triler, 1996. 2.00 Blink -Usodni pogledi, psih. triler, 1994. PRO 7 5.05 Iskanje zlatega otroka, pon. komedije. 6.30 Debelo jajce, komedija, 1999. 7.20 Kakšen svinjak. 7.40 Freakazoid. 8.05 Ace Ventura. 8.30 Highladner. 8.55 Flash Gordon - Nove pustolovščine, akcij. serija. 9.20 Čarovnik. 9.50 Robocop Alpha Commando. 10.15 Batman in Robin. 10.40 Superman. 11.05 Batman of the Future. 11.35 NightMan. 12.20 Kurja koža - ure strahov. 12.50 Grown Ups - Končno odrasel?! 13.15 Prijazna družina. 13.45 Prijazna družina. 14.10 Dharma in Greg. 14.40 Prijatelji. 15.05 Simpsonovi. 15.35 Sabrina. 16.05 Čarovnice, serija. 17.00 Roswell, serija. 18.00 Vrtnice od bivšega. 19.00 Pogovor. 19.30 MAX. 19.55 Poročila. 20.15 Cable Guy, kabliranec, komedija, 1996 (JimmCarrey, Matthew Broderick). 22.15 187 - usodna številka, triler, 1997 (Samuel L. Jackson, John Heard). 0.30 South Central - Na ulicah L.A.-ja, akcijski, 1992. 2.10 C.I.A. geslo: Alexa, akcijski, 1992. EUROSPORT 6.00 Motociklizem - VN Japonske, trening, prenos. 9.30 Nori športi. 10.30 Olimpijski magazin. 11.00 Curling - SP v Lozani, prenos. 14.00 Motociklizem - VN Japonske, povzetek treninga. 15.00 Skoki v vodo, prenos. 17.00 Nogomet - pokal UEFA. 17.45 Športna poročila. 18.00 Motociklizem - VN Japonske. 19.00 Košarka. 19.30 Speedway na ledu. 20.30 Curling - SP v Lausanni (ž), prenos. 23.00 Športna poročila. 23.15 Inline Skating. 0.40 Skoki v vodo. 1.45 Poročila. 4.00 Motociklizem - dirka za VN Japonske. dSF 9.15 Speed Zone. 9.30 Takeshis Castle. 10.15 Košarka. 10.45 Hokej na ledu. 11.15 Košarka, NBA. 11.45 Normal, magazin. 12.15 Nogomet. 13.15 Nogomet, 2. nem. liga. 14.00 World Soccer. 14.30 Potovalni magazin. 15.15 Automagazin. 16.15 Šport po svetu. 16.45 Golf. 17.45 Nogomet. 18.30 Košarka, NBA, pon. 19.00 Hokej na ledu, 19.30 Nori športi, magazin. 20.15 Košarka, poročilo. 20.30 Košarka, prenos nemške lige. 22.15 Košarka, prenos analize tekme. 22.30 Boks. 0.00 Wrestling. 2.30 Lumberjack. 3 SAT 10.15 Slovenski magazin. 10.45 Euroaustria, magzin. 11.15 Mesto-dežela-Avstrija. 12.00 Reševalci življenj (2), dokum. 12.15 Prečno, magazin. 13.00 Beatclub, rockovski arhiv Radia Bremen. 13.45 Mestni ogledi: New Orleans. 14.00 Novo, magazin. 14.30 V etiopskih gorah, dokum. 15.15 Ženska stvar, magazin. 15.40 Azori - zeleni vrtovi na Atlantiku, dokum. 16.00 Ljubezen je čudna, drama, 1998 (Kate Nelligan). 17.30 Nasveti: šport. 18.00 Kaos pri vzletu - stres, zastoji in stavke na evropskih letališčih, dokum. 18.30 Zebre - afriški divji konji, dokum. 19.00 Danes. 19.20 Obisk pri Maxu Frischu, dokum. 20.00 Dnevnik. 20.15 Andorra, gledališka igra, 1964. 22.20 Max Frisch. Švica kot domovina, dokum. 22.55 Nedokončana - Franz Schubert: simfonija v h-molu. 23.25 Bulevar Bio, talkshow. 0.25 Pogledi s strani, revija. Nedelja, 8. april SLOVENIJA 1 8.00 Živ žav: Telebajski; Tabaluga; Pika Nogavička; Mikin Makin črkopis: Pravljica o črki M 9.45 Prvo mednarodno tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenija 2000 - Koper, 3. oddaja 10.20 Pomagajmo si, oddaja TV Koper 10.50 Hutan, poljudnoznanstvena serija, 5/6 11.20 Ozare, ponovitev 11.30 Obzorja duha # 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper 13.00 Poročila # 13.15 Dolina miru, slovenski čbžfilm 14.35 Garači, nadaljevanka 15.30 Parada plesa 16.00 Čari začimb: Brancinovi fileji a la provance 16.30 Poročila # 16.50 Vsakdanjik in praznik 17.40 Slovenski magazin 18.10 Slovenija skozi čas: Lobanje grofov celjskih, dokumentarna oddaja 18.40 Risanka 18.50 Žrebanje lota 19.00 Danes 19.05 Zrcalo tedna 19.30 Dnevnik # 20.00 Zoom 21.35 Intervju # 22.30 Poročila # 22.55 Zgodbe o knjigi 23.00 Brez reza 23.45 Ples v Ameriki - ameriško plesno gledališče SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 8.25 TVprodaja 8.55 Videospotnice 9.30 Noro zaljubljena, nanizanka 9.50 Emily z mesečeve domačije, nadaljevanka 10.40 Policija na naši strani 11.10 Naša pesem 2001, 1. oddaja 11.40 TVprodaja 12.15 Vremenska panorama 13.10 DP v latinsko ameriških plesih, reportaža 13.20 Motociklizem: VN Japonske, posnetek 14.20 Ko{arka NBA: Phoenix : Minnesota, posnetek 15.55 Pokal Slovenije v ko{arki (m), finale, prenos 17.55 Povratna tekma polfinala lige prvakinj v rokometu: Budučnost : Krim Eta Neutro Roberts, prenos 19.30 Videospotnice 20.05 Deset Egiptovskih nadlog, dokumentarna oddaja 20.55 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi 21.25 Homo turisticus 22.00 Končnica 23.00 Ločitev, francoski film 0.25 Videospotnice, ponovitev POP TV 8.30 Zajec Dolgouhec in prijatelji 10.00 Družina Zakaj, risanka 10.30 Navihanka, nanizanka 11.00 Mestni fantje, nanizanka 11.30 Šolska košarkarska liga, ponovitev 12.30 Ameriška gimnazija, nanizanka 13.00 Taborjenje s sinom, ameriški film 14.40 Mike Hammer: Več kot umor, ameri{ki film 16.20 Prva izdaja, nanizanka 17.15 Norma Jean in Marylin, angle{ki film 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Tat za vedno, nanizanka 22.10 Športna scena 22.55 Biloxi Blues, ameriški film 0.50 24 ur, ponovitev KANAL A 9.20 Avtobusna postaja, ameriški film 11.00 Kung fu, akcijska nanizanka 12.00 Highlander: Nesmrtna, nanizanka 13.00 Komedija zmešnjav, ponovitev 13.30 Pop'n'Roll, ponovitev 14.45 Solze v dežju, angleški film 16.30 Divja Amerika, dokumentarna oddaja 17.25 Zamenjava ob rojstvu, nadaljevanka, 4/4 18.15 Merlose Place, nadaljevanka 19.10 Prijatelji, humoristična nanizanka 19.40 Roswell, nanizanka 20.30 Prijatelji, humoristična nanizanka 21.00 Poročiva se, ameri{ki film 22.40 Mladi Frankenstein, ameriški film 0.30 Adrenalina TROJKA 9.00 SQ Jam, ponovitev 10.00 Spidi in Gogi show, ponovitev 11.00 Kalia nasveti 11.30 Knjiga, ponovitev 12.00 Vera in čas, ponovitev 12.30 Sijaj, ponovitev 13.30 Ježek Show, ponovitev 14.30 Čestitke iz domače skrinje 16.00 Raketa pod kozolcem, ponovitev 17.30 Peti as, nagradna ugankarska igra 19.00 Štiri tačke 19.30 Avto šou 20.00 Vele net - žrebanje 20.30 Italijanska nogometna liga, prenos 22.30 Pikolovec 2333, ponovitev 23.30 Popotovanja z Janinom, ponovitev HTV 1 7.55 Poročila. 8.00 Začarani princ, španski film za otroke. 9.00 Oddaja za otroke. 9.30 Dvigalo, oddaja za otroke. 11.00 Pleme, serija za otroke (16/26). 12.00 Opoldanska poročila. 12.30 Plodovi zemlje. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Duhovni klic. 14.00 V nedeljo ob dveh. 15.00 Poročila. 15.10 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 15.40 Raziskovalec: Modri Nil, pz serija (20/36). 16.40 Inšpektor Rex 2., serija (8/15). 17.30 Afriški express, južnoafriški film. 19.30 Dnevnik. 20.15 Naši in vaši, dramska serija (4/7). 20.55 Porin -prenos podelitve hrvaške diskografske nagrade. 23.30 Poročila. 23.40 V nedeljo ob dveh. 0.40 Policija, serija (190/300). 1.05 Potovanja: Avstralija - skrivnosti dežele tam spodaj (14/24). 2.00 Inšpektor Rex 2., serija (8/15). 2.45 Raziskovalec: Modri Nil, pz serija (20/36). 3.40 Sicilijanec, ameriški film. HTV 2 8.55 007 - tedenski pregled. 9.45 AGAPE - verski kontaktni program. 10.30 Cvetna nedelja - prenos maše iz katedrale v Cakovem. 12.05 Pot v Avonlea, serija za otroke (60/78). 12.55 Vabilo, oddaja o kulturi. 13.25 Glamour Cafe. 14.25 Neznani film noir: Possessed, ameriški film. 15.45 Ksena - bojevniška princesa, serija (6/24). 16.35 Jezus je zares vstal, izobraževalna oddaja. 17.05 Opera Box. 17.40 Za srce in dušo, glasbena oddaja. 18.30 Hit HTV, glasbena oddaja. 19.15 Fotografija v Hrvaški: Krešimir Tadić. 19.30 Policija, serija (189/300). 20.10 Potovanja: Avstralia - skrivnosti dežele tam spodaj (14/24). 21.15 Sicilijanec, ameriški film. 23.40 Cafe Cinema, oddaja o filmu. 0.20 Latinskoameriški film: Zapisano na vodi, argentinski film. 1.40 Mojstrovine svetovnih muzejev. HTV 3 9.50 Naša dežela, serija. 14.00 Pulj: Tenis Davis Cup: Hrvaška -Avstrija, pr. 17.00 Košarka NBA pregled. 17.30 Nedeljski šport. 17.55 Rokomet - polfinale pokala EHF:_Podravka - Slavia, prenos. 20.15 Hrvaška nogometna liga. 21.15 Šport danes. 21.30 Italijanska nogometna liga, posnetek. 23.10 Hrvaški glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program. 7.25 Disneyjev festival. 8.45 Confetti tivi, otroški program. 10.40 Disneyjev festival. 11.30 Šport. 11.55 Zamrznjeni, komedija, 1969 (Louis de Funes). 13.10 V deliriju, komedija, 1991 (John Candy). 14.40 Zet, komedija, 1993 (Pauly Shore). 16.15 Nogomet, avstrijska liga, prenos ene izmed tekem. 18.30 Šport v nedeljo. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Šport. 20.15 Deep Impact: Usodni udarec, film o katastrofi, 1998 (Robert Duvall, Tea Leoni). 22.10 Columbo: Cvetje zla, kriminalka, 1972 (Peter Falk). 23.15 Umor je njen konjiček: Jug-jugozahod, kriminalka, 1997 (Angela Lansbury). 0.40 Lassiter: Umor v New Orleansu, kriminalka, 1995 (James Sikking). 2.10 Odločitev v zelenem peklu, akcijski, 1997. 3.40 Z jekleno pestjo, akcijski, 1990. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tvoje je moje celo srce, gala show operetnih melodij. 10.30 Kulturni tednik. 11.00 Čas v sliki. 11.05 Novinarska ura. 12.00 Iz parlamenta. 12.30 Orientacija. 13.00 Poročila. 13.05 Pregled tedna. 13.30 Tuja domovina. 14.00 Pogledi s strani, revija. 14.15 Univerzum: Tarantula, ptičji pajki in njihovi strupeni sorodniki, dokum. 15.00 Heidi in Erni, serija. 15.25 Radetzkyjeva koračnica, domovinski, 1958 (Johanna Matz). 17.00 Čas v sliki. 17.05 Lepše življenje. 18.00 Milijonsko kolo. 18.30 Podobe Avstrije. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Pogledi s strani. 20.15 Sanjska ladja: Tahiti, družinska serija (Siegfried Rauch). 21.45 Čas v sliki. 21.55 Zadeva, pogovor. 23.10 Čas v sliki. 23.15 Erich Wolfgang Korngold, med dvema svetovoma, dokumentarec. 0.45 Med temo in zoro, drama, 1986 (Elizabeth Montgomery). 2.15 Kulturni tednik. 2.45 Pogledi s strani, revija. 3.10 Dobar dan, Hrvati. 3.40 Dober dan, Koroška. SATELITSKA TV SAT 1 6.25 Nori hotel, tragikomedija, 1978. 8.10 Weck Up, jutranji magazin. 9.10 Šaljive novice. 10.10 Alf, pon. 10.40 Otroški program. 11.05 Koenig, serija. 12.05 Wolkensteinovi. 13.05 V.I.P - Telesni stražarji. 14.05 MacGyver. 15.05 Pensacola, Zlata krila, serija. 16.00 J. A.G., akcij. serija, 1999. 17.00 Farscape - Pogrešani v vesolju. 18.00 V bliskavici, magazin. 18.30 Poročila. 18.45 Nogomet, nemška liga. 20.15 Kviz (Jorg Pilawa). 22.15 Šaljive reklame. 22.45 Planetopia, znanstveni magazin. 23.30 News & Stories. 1.15 Sestrsko srce bije dalje, družinska drama, 1992 (Joanna Kerns). RTL 5.25 Otroški program. 8.55 Veliki brat, pon. 10.55 A-Team. 12.00 Otok zakladov, pustolovski, 1950 (Bobby Driscoll). 14.00 Sliders, Paralelni svet, serija. 14.55 Herkules, serija. 15.50 Xena, serija. 16.45 Veliki brat: družina in prijatelji. 17.45 Exclusiv - vikend (Frauke Ludowig). 18.45 Poročila. 19.10 Klic v sili. 20.15 Nori profesor, komedija, 1996, komedija (Eddie Murphy, Jada Pinkett). 22.10 Spiegel TV, magazin. 23.00 Junaki vsakdana. 23.35 South Park, pon. 0.05 Prime Time, kulturni magazin. 0.25 Veliki brat, pon. 1.20 Xena. 2.05 Herkuels, pon. 2.50 A-Team, pon. RTL 2 6.00 Flipper. 7.35 Dih z neba, angel varuh, serija. 8.25 Odštevanje X - Alarm v vesolju, pon. 9.15 Trenutek nežnosti, družinska drama, 1994. 11.10 Skateboard Kid 2. 12.55 Kamp pustolovcev, drama, 1997 (Dean Stockwell). 14.30 Reklamni spoti. 15.35 Bravo TV, magazin. 17.00 Halo. 18.00 X-Factor ž Nepojmljivi. 19.00 Multimi-lijonar, kviz. 20.00 Poročila. 20.15 Veliki brat. 21.10 Najbolj neumni vozniki na svetu. 22.05 Nori prestopniki. 23.05 Redakcija special: možje v ognju. 0.10 Eletric Blue. 1.10 Veliki brat, kviz. PRO 7 5.05 Sabrina. 6.15 NightMan. 7.00 Cosby & Kids. 7.120 Flash Gordon, nove pustolovščine. 7.40 Highlander. 8.05 Zmeda v noči. 8.30 Neskončna zgodba. 9.00 Inšpektor Gadget. 9.25 Fantastične Sindbadove pustolovščine. 9.50 Sylvester in Tweety. 10.15 Pinky in Brain. 10.40 Simpsonovi. 11.10 CinemaxX TV - Zvezde tedna. 12.00 Viper. 12.50 Na jug. 13.40 Kralj Artus v L.A.-ju, pustolovski, 1997 (Arye Gross). 15.15 Dinozavri, v kraljestvu velikanov. 15.30 Izgubljeni svet. 16.20 Relic Hunter, lovka na zaklade. 17.20 Big Bully, moj najljubši prijatelj, komedija, 1995 (Rick Moranis). 19.00 Čudežni svet. doku. oddaja. 19.55 Poročila. 20.15 Deep Impact, smrtonosni komet, film o katastrofi, 1998 (Robert Duvall, Tes Leoni). 22.35 Focus TV. 23.35 Noč preganjanega, akcijski triler, 1994 (Scott Glenn). 1.00 187 - usodna številka, pon. trilerja, 1997. 3.00 Roswell, drama, 1999-2000. 3.40 Na jug, pon. EUROSPORT 5.15 Motociklizem - VN Japonske. 6.30 Motociklizem - VN Japonske. 8.00 Motociklizem. 12.00 Motociklizem - dirka za VN Japonske, pon. 14.00 Kolesarstvo, dirka po Flandriji, prenos. 17.00 Skoki v vodo. 18.45 Poročila. 19.00 Curling - SP v Lozani. 20.45 Nascar serija. 21.45 Športna poročila. 22.00 Cart FedEx prvenstvo, prenos drughe dirke iz Long Beacha, ZDA. 0.15 Športna poročila. 0.30 Kolesarstvo - dirka po Flandriji, pon. 1.15 Športna poročila. dSf 6.45 Stoke, pon. 8.30 Potovalni magazin. 9.15 Nogomet, 2. liga. 10.00 Nemški nogomet. 11.00 Pogvoor o nogometu. 13.00 Nogomet. 13.45 DSF reportaže. 14.15 Potovalni magazin. 15.00 Boks. 16.00 Golf. 17.00 Nogometni magazin. 17.30 Nogomet. 18.45 DSF intervju. 19.15 Motociklistični magazin, pon. 20.15 Motorsport. 21.15 Hokej na ledu, magazin. 21.45 Nogometni magazin. 22.45 LaOla - najlep{i zadetki evropskih lig. 23.30 Košarka, NBA: Sacramento Kings : Portland Trail Blazers. 2.30 Nočni program. 3 SAT 9.00 Čas v sliki. 9.05 Lirika za vse. 9.15 Ludwig Van Beethoven: koncert za klavir št. 5 v esžduru. 9.55 Književnost v preddverju, magazin. 10.55 Kitajski zid, drama, 1965 (Gerd Baltus). 12.30 Kdo ne bi hvalil Klopstocka?, dokum. 13.00 Čas v sliki. 13.05 Pregled tedna. 13.30 100 nemških let: Nemci in njihovi otroci, dokum. 14.00 Berlinska srečanja. 15.00 Pustolovščine pogumnega vojaka Švejka (13), komedija (Fritz Muliar). 16.00 Hitec, magazin. 16.30 Hladna vojna: Zid - trdnjava proti hrepenenju po zahodu, dokum. 17.20 100 let - odštevanje: 1960- Operacija Eichmann, dokum. 17.30 Nasveti za prijatelje živali. 18.00 Dnevnik. 18.15 Razgled, magazin. 19.00 Danes. 19.10 Ruge, pogovor. 20.00 Dnevnik. 20.15 Fascinacija ljubezen - Čudež življenja, dokum. 21.00 Zakladi sveta, dokum. Barluschke, dokum. 22.45 Prijatelj kot sovražnik -vloge Ibrahima Bohmeja, dokum. 23.20 Fitz, krimi serija, 1993. 0.10 Nekoč na vlaku za Teksas, vestern, 1988 (Willie Nelson). Ponedeljek, 9. april SLOVENIJA 1 8.00 Utrip # 8.20 Zrcalo tedna # 8.40 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih TV Maribor 9.10 Risanka 9.15 Zares divje živali, dokumentarna nanizanka 9.40 Pravljičar, nanizanka 10.05 Naočnik in Očalnik ž bolniška soba, nanizanka 10.35 Modro 11.10 Dosežki 11.30 Na vrtu, oddaja TV Maribor 11.55 Svet čudes, dokumentarna serija 12.20 Parada plesa 13.00 Poročila # 13.10 Vremenska panorama 13.25 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper 14.15 Polnočni klub 15.25 Podoba podobe 16.00 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila # 16.45 Mikin Makin črkopis: Pravljica o črki M 16.50 Telebajski, 21. oddaje 17.15 Radovedni Taček: Ključ 17.40 Volja najde pot 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6 18.40 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik # 20.00 Gozdarska hiša Falkenau, nanizanka, 13/13 21.00 Otroci pepela, angleška dokumentarna oddaja 22.00 Odmevi 22.50 Stebri slovenskega gledališča: Arnold Tovornik 23.40 Volja najde pot, ponovitev SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 8.30 TVprodaja 9.00 Videospotnice 9.35 Rad imam Lucy, nanizanka 10.00 Ljubica, nanizanka 10.45 Liga prvakinj v rokometu, povratna polfinalna tekma: Budu~nost : Krim Eta Neutro Roberts, posnetek 12.00 TVprodaja 12.35 Bratranci pod kožo, dokumentarna serija 13.30 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi 14.00 Sobotna noč 16.00 Policija na naši strani 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 9. epizoda 17.00 Ljubica, nanizanka, 7/10 18.00 Tele M, oddaja TV Maribor 18.30 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 19.30 Videospotnice 20.05 Skrivnosti vojne, dokumentarna serija, 8/13 21.00 Studio City 22.00 South park, risana humoristična nanizanka 22.30 Metropolis 23.00 Brane Rončel izza odra 0.25 Golgota, francoski čb-film 1.55 Videospotnice, ponovitev POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program 10.00 Moja usoda si ti, ponovitev 11.00 Črni biser, ponovitev 11.50 Obala ljubezni, ponovitev 12.40 TVprodaja 13.10 Športna scena, ponovitev 14.05 Zakon v Los Angelesu, nanizanka 15.00 TVprodaja 15.30 Oprah Show, pogovorna oddaja 16.25 Obala ljubezni, nadaljevanka 17.20 Črni biser, nadaljevanka 18.15 Moja usoda si ti, nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 TV Dober dan, nanizanka 20.55 Sedma nebesa, nanizanka 21.50 Možje v belem, nanizanka 22.40 JAG, nanizanka 23.30 M.A.S.H., humoristična nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 Kalifornijske sanje, nanizanka 9.30 Mladenič v modrem, nanizanka 10.25 Roswell, ponovitev 11.20 TVprodaja 11.50 Ricki Lake, ponovitev 12.45 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo 13.45 Zmenkarije, ponovitev 14.15 TVprodaja 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.40 Herkul, nanizanka 16.35 Stražar, nanizanka 17.30 Fant zre v svet, humoristična nanizanka nanizanke 18.00 Will in Grace, humoristična nanizanka 18.30 Pa me ustreli!, zadnji del humoristi~ne nanizanke 19.00 Čarovnice, nanizanka 20.00 Helikopterska enota, nanizanka 20.55 Divja reka, ameri{ki film 23.00 Dosjeji X, nanizanka 0.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev TROJKA 8.30 Za dobro jutro 9.30 TVprodaja 10.00 Za dobro jutro, ponovitev 11.00 Družinska TVprodaja 11.15 Vele net - žrebanje 11.30 Španska nogometna liga, ponovitev 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Čestitke iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Jukebox, kontaktna oddaja 17.15 Motor Show Report 17.45 Kalia nasveti 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Kdor zna, zna, kviz 19.15 Videalisti 19.45 Vele net - žrebanje 20.00 Top Gol 21.00 Politična konferenca 22.00 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 23.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.15 Vele net ž žrebanje 0.30 Jukebox, ponovitev HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poročila. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Spored za mlade. 12.00 Opoldanska poročila. 12.35 Naša dežela, serija (21/150). 13.25 Dokumentarna serija. 14.10 Poročila. 14.15 Izobraževalni spored. 15.00 Spored za mlade. 15.50 TV razstava. 16.00 Skupaj v vojni - skupaj v miru, oddaja o branilcih. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Zrcalce, zrcalce, serija za mlade (6/30). 17.55 Reška luka v Mestnem muzeju, dokumentarna oddaja. 19.00 Vprašaj. 19.30 Dnevnik. 20.15 Seme upanja, dokumentarna serija (2/6). 20.50 Pravo in pravica. 21.50 TV intervju - misli 21. stoletja. 22.50 Odmevi dneva. 23.10 Evromagazin. 23.45 Policija, serija (191/300). 0.10 Zahodno krilo II., serija (5/22). 0.55 Petica, evropski nogomet. 2.05 Seme upanja, dokumentarna serija (2/6). 2.35 Pravo in pravica. 3.35 Montrealska policija, serija (6/8). 4.20 Puščava, ameriški film. 5.50 Mojstrovine svetovnih muzejev. 6.00 Mesečina. HTV 2 10.05 Oprah Show (273). 10.50 Zakon in red: Oddelek za žrtve, serija (4/22). 11.35 Latinica: Posvojitev otrok. 13.20 Divje mačke, risana serija (2/13). 13.45 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 14.25 Last Don I., serija (1/6). 15.15 Cafe Cinema, oddaja o filmu. 16.05 Naša dežela, serija (21/150). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 Mati in sin, humoristična serija (27/42). 19.30 Policija, serija (190/300). 20.10 Zahodno krilo II., serija (5/22). 20.55 Polni krog. 21.15 Pisma z vzhoda, avstralsko-estonski film. 23.00 Filmska noč z Martinom Sheenom: Puščava, ameriški film. 0.30 Mojstrovine svetovnih muzejev. HTV 3 15.50 Kavboji, ameriški film. 17.10 Plodovi zemlje. 18.00 Hrvaška nogometna liga. 18.50 Avtomagazin. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Petica, evropski nogomet. 21.20 Montrealska policija, serija (6/8). 22.05 Šport danes. 22.15 Transfer. 23.00 Mesečina. 23.45 Hrvaški glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.20 Confetti tivi, otroški program. 7.35 Princ z BelAira, serija. 8.00 Sam svoj mojster, serija. 8.50 Divji bratje s šarmom, serija. 9.10 Prijatelji, serija. 9.55 Deep Impact - usodni udarec, akcijska drama, 1998. 11.45 Confetti tivi. 13.30 Sailormoon, risana serija. 14.30 Šeherezada, risana serija. 14.55 Sedma nebesa, serija. 15.40 Obalna straža, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z BelAira, serija. 17.35 Sam svoj mojster. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Vsi župani možje, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Ugledni gospod, komedija, 1992 (Eddie Murphy, r: Jonathan Lynn). 22.05 Nepozabno, triler, 1996 (Ray Liotta, r: John Dahl). 23.55 Nikita, serija. 0.40 Detektiv Anthony Dellaventura, serija. 1.20 Umor je njen konjiček: Jug-jugozahod, kriminalka, 1997. 2.50 Nepozabno, triler, 1996. AVSTRIJA 2 6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Nabrano v Avstriji. 9.30 Bogati in lepi, serija (1248). 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Sonce in naliv, komedija, 1955. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Podobe Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Julija, nenavadna ženska, serija. 21.05 Tema, magazin. 22.00 Čas v sliki 2. 22.30 Kraj srečanja kultura, magazin. 0.00 Čas v sliki 3. 0.30 Smrt in deklica, psihološka drama, 1994 (Sigourney Weaver, r: Roman Polanski). 2.10 Pogledi s strani. 2.15 Kraj srečanja kultura. 3.45 Dobrodošli v Avstriji. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Wolffov revir. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Chicago Hope, Bolnišnica upanja, serija. 17.00 Kviz, vsak odgovor šteje. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Kviz. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz. 20.15 HeliCops, helikopetrska enota, akcijska serija, 2001. 21.15 SK Kolsch, krimi serija, 2001. 22.15 Rdeča četrt, serija, 1999. 23.15 Spiegel TV, reportaže: žene nacistov. 23.50 24 ur. 0.20 Noč. 0.40 HeliCops, po. 1.30 Kviz. 2.00 Nakupovanje, pon. RTL 6.00 Točno šest. 6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri časi, slabi časi pon. 8.05 TV trgovina. 9.00 Točno devet. 9.30 Klic v sili. 10.00 OP kliče dr. Brucknerja. 11.00 Družinski dvoboj. 11.30 Dvoboj: šolar - učitelj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti! 16.00 Frizer, frizerski show. 16.30 Sam svoj mojster. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami (1571). 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv - magazin (Markus Lanz). 19.40 Dobri časi, slabi časi (2206). 20.15 Kdo bo milijonar?. 21.15 Za rešetkami, ženska kaznilnica, dramska serija. 22.15 Extra, RTM magazin. 23.30 Znanstveni magazin. 0.00 Polnočni žurnal. 0.35 Kulturni magazin. 1.00 Sam svoj mojster. RTL 2 5.20 Otroški program. 7.30 Il buy. 8.05 X-Factor - Nepojmljivi. 9.00 Veliki brat. 10.30 Multimilijonar, pon. 11.30 Divji bratje s šarmom. 12.00 Najlepša leta, serija. 12.30 Najlepša leta. 13.00 Otroški program. 16.10 Digimon, risana serija. 16.40 Pokemon. 17.00 Najlepša leta, serija. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Nesrečna do konca. 18.30 Polna hiša. 19.00 King of Queens. 19.30 Princ z BelAira. 20.00 Poročila. 20.15 Veliki brat. 21.15 Vražji mulc, komedija, 1995 (Justin Chapman). 23.10 Pogubno območje, znanstveno fantastični triler, 1998 (Gary Daniels, Barbara Crampton). 0.50 Veliki brat, kviz. 2.45 Disaster Zone, pon. vesterna. PRO 7 6.00 Bulevarski magazin, pon. 6.50 Dharma & Greg. 7.15 Vrtnice od bivšega, pon. 8.10 Pogovor, pon. 8.40 Matlock. 9.40 Dinozavri, v kraljestvu velikanov, pon. 9.50 Deep Impact, pon, filma o katastrofi. 12.05 Bill Cosby. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Adnreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Sabrina. 18.30 Prijazna družina. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Dosjeji X, krimi serija. 21.15 Simpsonovi. 21.45 Futurama. 22.15 TV total. 23.15 Bully parada. 23.45 Kakorkoli L. A. 0.15 Seinfeld. 0.45 CinemaxX TV - nove zvezde tedna. 1.30 Futurama. 2.00 Cow & Chicken. 2.05 Johnny Bravo. 2.30 Krava in piščanec. EUROSPORT 8.30 Skoki v vodo. 10.00 Curling, pon. 11.30 Curling, pon. finala. 13.00 Nascar. 14.00 Športna poročila. 14.15 Motorsport. 15.45 Kolesarstvo, 41. Vuelta, 1. etapa, prenos. 17.30 Namizni tenis. 18.30 Športna poročila. 18.45 Eurogoals. 20.00 WATTS. 20.30 Motociklizem - VN Japonske, povzetek. 22.00 Kolesarstvo ž dirka po Flandriji. 23.00 Športna poročila. 23.15 Eurogoals. 0.45 WATTS, pon. 1.15 Športna poročila. dSF 5.00 Jutranji program. 8.30 Stoke, pon. 9.15 Nogomet, 2. liga. 10.30 Nemška nogometna liga. 12.00 Overtime, pon. 13.00 Xapatan. 13.30 Takeshis Castle. 14.15 Pago Pago. 15.00 Jet Sprints. 15.30 Motorsport. 16.00 Xapatan. 16.30 Takeshis Castle. 17.00 Golf. 18.00 Športna poročila. 18.0 InTeam. 19.00 Športna poročila. 19.30 Nogomet. 22.30 LaOla, mednarodni nogomet. 23.30 Boks, pon. 0.30 Takeshis Castle. 3.00 Nočni show. Torek, 10. april SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi 8.30 Mostovi 9.00 Risanka 9.15 Srebrnogrivi konjič, risanka 9.40 Radovedni Taček: Ključ 10.00 Lahkih nog naokrog 10.45 Volja najde pot 11.35 Pomagajmo si, oddaja TV Koper 12.05 Gozdarska hiša Falkenau, nanizanka 13.00 Poročila # 13.10 Vremenska panorama 14.10 Otroci pepela, ponovitev 15.05 Stebri slovenskega gledališča: A. Tovornik 16.00 Prisluhnimo tišini 16.30 Poročila # 16.45 Sprehodi v naravo: Močerad 17.00 Ranč pri Kraguljčkovi sedmici, nadaljevanka, 14/14 17.45 Alvar Aalto, finska dokumentarna oddaja 18.40 Risanka 18.55 Olimpijski 123 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik # 20.00 Vrtičkarji II., nadaljevanka, 6/12 # 20.35 Nadnaravno, dokumentarna serija, 5/7 21.10 Aktualno 22.00 Odmevi 22.50 Alma, avstrijska drama, 2/3 0.25 Alvar Aalto, ponovitev SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 8.30 TVprodaja 9.00 Videospotnice 9.35 Rad imam Lucy, nanizanka 10.00 Ljubica, nanizanka 10.40 Skrivnosti vojne, ponovitev 11.35 Deset egiptovskih nadlog, ponovitev 12.25 TVprodaja 12.55 Vremenska panorama 13.35 Starec in otrok, ponovitev filma 15.00 Studio City 16.00 Metropolis 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 10. epizoda 17.00 Ljubica, nanizanka, 8/10 18.00 Stikalo, ameriški film 19.30 Videospotnice 20.05 Tržnice sveta: Tajska, dokumentarni film 20.35 Na papirnatih avionih, slovenski čb-film # 21.50 Jesus Christ superstar, musical 23.35 Alica, evropski dokumentarni film - veselilo bi me 0.05 Svet poroča 0.35 Videospotnice, ponovitev POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program 10.00 Moja usoda si ti, ponovitev 11.00 Črni biser, ponovitev 11.50 Obala ljubezni, ponovitev 12.40 TVprodaja 13.10 TV Dober dan, ponovitev 14.05 Zakon v Los Angelesu, nanizanka 15.00 TVprodaja 15.30 Oprah Show, pogovorna oddaja 16.25 Obala ljubezni, nadaljevanka 17.20 Črni biser, nadaljevanka 18.15 Moja usoda si ti, nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 Beg v ilegalo, ameriški film 21.45 Naša sodnica, nanizanka 22.40 JAG, nanizanka 23.30 M.A.S.H., humoristična nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 Kalifornijske sanje, nanizanka 9.30 Mladenič v modrem, nanizanka 10.25 Helikopterska enota, ponovitev 11.20 TVprodaja 11.50 Ricki Lake, ponovitev 12.45 Pop'n'Roll, ponovitev 14.00 Bravo, Maestro 14.15 TVprodaja 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.40 Herkul, nanizanka 16.35 Stražar, nanizanka 17.30 Fant zre v svet, humoristična nanizanka 18.00 Will in Grace, humoristična nanizanka 18.30 Filmske zvezde (I.), 1. del amer. humoristične naniz. 19.00 Čarovnice, nanizanka 20.00 Težave v Kitajski četrti, ameriški film 21.45 Tretji kamen od sonca, nanizanka 22.15 Seinfeld, humoristična nanizanka 22.45 Udarci pravice, nanizanka 23.45 Pop'n'Roll, ponovitev TROJKA 8.30 Jutarnji program 9.30 TVprodaja 10.00 Za dobro jutro, ponovitev 11.00 Družinska TVžprodaja 11.30 Italijanska nogometna liga, ponovitev 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Jukebox, kontaktna oddaja 17.15 Na sceni 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Kdor zna, zna, kviz 19.15 Videalisti 20.00 Pikolovec 2333, slovenski lovec na znanje 21.00 Naj N - nogometni studio, pregled slovenskih nogometnih lig 22.00 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 23.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.15 Jukebox, ponovitev HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poročila. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Spored za mlade. 12.00 Opoldanska poročila. 12.35 Naša dežela, serija (22/150). 13.25 Dokumentarna serija. 14.10 Poročila. 14.15 Izobraževalni spored. 15.10 Spored za mlade. 16.00 Križ stoji na polju, glasbeno-dokumentarna oddaja. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Fant zre v svet, serija za mlade (115/153). 17.55 Govorimo o zdravju. 19.00 Vprašaj. 19.30 Dnevnik. 20.15 Pater Cvek, dokumentarna oddaja. 20.50 Forum. 22.25 Trenutek spoznanja. 23.00 Odmevi dneva. 23.20 Koncert ob 15-letnici dela Tria Orlando (2/2). 0.15 Policija, serija (192/300). 0.40 Prijatelji VII., humoristična serija (9/24). 1.05 Cosbyjev show VI. (2/26). 1.30 Newyorški policaji VII., serija (20/22). 2.15 Roswell, ameriški film. 3.45 Podobe resničnosti: Freeway Madness, dokumentarna serija (6/12). 4.30 Planeti, poljudnoznanstvena serija (1/9). 5.20 Start, športni program. 6.00 Monoplus. HTV 2 10.15 Prizma, multinacionalni magazin. 11.10 TV intervju - misli 21. stoletja. 12.05 Seme upanja, dokumentarna serija (2/6). 12.35 Zrcalce, zrcalce, serija za mlade (6/30). 13.00 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 13.35 Zahodno krilo II., serija (5/22). 14.20 Pravo in pravica. 15.20 Evromagazin. 16.05 Naša dežela, serija (22/150). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 Cosbyjev show VI. (2/26). 19.30 Policija, serija (191/300). 20.10 Prijatelji VII., humoristična serija (9/24). 20.35 Planeti, poljudnoznanstvena serija (1/8). 21.25 Polni krog. 21.45 Newyorški policaji VII., serija (20/22). 22.35 Filmska noč z Martinom Sheenom: Roswell, ameriški film. 0.05 Mojstrovine svetovnih muzejev. HTV 3 16.00 Avtomagazin. 16.40 Petica, evropski nogomet. 17.50 Izzvani alarm, ameriški film. 19.00 Animavizija. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Start, športni program. 20.45 Film. 22.20 Šport danes. 22.30 Podobe resničnosti: Freeway Madness, dokumentarna serija (6/12). 23.15 Monoplus. 23.55 Hrvaški glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program. 7.40 Princ z BelAira, serija. 8.05 Sam svoj mojster, serija. 8.30 Sam svoj mojster, serija. 8.55 Vsi županovi možje, serija. 9.15 Obalna straža, serija. 10.00 Ugledni gospod, komedija, 1992. 11.45 Confetti tivi. 13.30 Sailormoon, risana serija, otroški program. 14.30 Šeherezada, risana serija. 14.55 Sedma nebesa, serija. 15.40 Obalna straža, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z BelAira, serija. 17.35 Sam svoj mojster, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Dolce vita&co., serija (Gundula Rapsch). 21.05 Uničene sanje, drama, 1998 (Mark Keller, r: Johannes Fabrick). 22.40 Nogomet, avstrijski pokal. 23.25 Veliki beg, vojni, 1962 (Steve McQueen, James Garner, r: John Sturges). 2.10 Uničene sanje, drama, 1998. 3.45 Brezobzirni, drama, 1984 (Aidan Quinn). AVSTRIJA 2 6.10 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Radetzkyjeva koračnica, domovinski film, 1958. 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Euroaustria, magazin. 12.35 Pregled tedna. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1251). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Kongo - črno srce Afrike (3), dokumentarec. 21.05 Report, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na prizorišču, reportaža tedna. 23.05 Po dolgem in počez: Jezus v Tarragoni v Španiji, magazin. 0.00 Čas v sliki. 0.30 V hiši, serija. 0.55 Zlata dekleta. 1.20 Univerzum: Kongo - črno srce Afrike (3), dokumentarec. 2.05 Pogledi s strani. 2.10 TV kuhinja. 2.35 Tema, magazin. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Wolffov revri. 11.0 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Chicago Hope, Bolnišnica upanja, serija. 17.00 Kviz, vsak odgovor šteje. 17.30 Magazin. 18.00 Kviz (Jorg Pilawa). 18.30 Proočila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz (Jorg Pilawa). 20.15 Samo moj sin je bil priča, triler, 2001 (Andrea Sawatzki, Maximillian Seidel). 22.15 Akti 2001 (Ulrich Meyer). 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Noč. 0.30 Frasier. 1.00 Franklin, pon. 1.50 Nakupovanje. 2.50 Peter Imhof, pon. RTL 6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.05 TV trgovina. 9.00 Točno ob devetih. 9.30 Klic v sili. 10.00 OP kliče dr. Brucknerja. 11.00 Družinski dvoboj. 11.30 Dvoboj: šolar - učitelj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti! 16.00 Frizer. 16.30 Sam svoj mojster. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami (1572). 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin (Markus Lanz). 19.40 Dobri časi, slabi časi (2207). 20.15 Klovn, nova nadaljevanja akcijske serije, 1/6, 2001 (Sven Martinek, Diana Frank). 21.15 Bisterji, osem novih nadaljevanj akcijske serije, 2001 (Astrid M. Funderich). 22.15 Veliki brat - special. 23.15 Sliders, pon. 0.00 Polnočni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Sam svoj mojster, pon. 1.30 Varuška, pon. 2.00 Oliver Geissen show. RTL 2 5.20 Otroški program. 8.00 Srebrna dekleta. 8.30 Polna hiša. 9.00 Veliki brat. 10.30 King of Queens, pon. 11.00 Princ z BelAira. 11.30 Divji bratje s šarmom. 12.00 Najlepša leta, pon. 12.30 Najlepša leta. 13.00 Otroški program. 16.10 Digimon. 16.40 Pokemon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Nesrečna do konca. 18.30 Polna hiša. 19.00 King of Queens, serija.1 9.30 Princ z BelAira. 20.00 Poročila. 20.15 Veliki brat. 21.10 Najbolj neumni vozniki na svetu. 22.10 Exklusiv, reportaže: težka pot do idealne postave. 23.00 Redakcija, report. magazin. 0.00 Peep ž pogovor o erotiki (Verona Feldbusch). 1.05 Veliki brat. PRO 7 6.50 Bulevarski magazin. 7.45 Kdo je tu šef. 8.15 Roseanne. 8.45 Velika družina. 9.20 Rešite belega kita, triler, 1995 (Paolo Vil-lagio). 11.05 Matlock. 12.05 Bill Cosby. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Sabrina. 18.30 Prijazna družina. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Urgenca. 21.15 Klinika v središču Berlina, serija, 2000. 22.15 TV total. 23.10 BIZZ. 23.45 Outer Limits - Neznane dimenzije. 0.35 Akti X. 1.25 Urgenca. 2.15 Klinika v središču Berlina, pon. 3.00 TV total. EUROSPORT 8.30 Kolesarstvo, ponovitev. 9.30 Kolesarstvo, dirka po Flandriji, pon. 10.30 Motociklizem, pon. 12.00 Eurogoals, pon. 13.30 WATTS, pon. 14.00 Motociklizem, pon. 15.00 Kolesarstvo. 15.45 Kolesarstvo - dirka po Baskiji. 18.00 WATTS, pon. 18.30 Nori športi, magazin. 19.00 Športna poročila. 19.15 Motorsport. 20.00 Kolesarstvo - dirka po Baskiji. 21.00 Boks. 23.00 Športna poročila. 23.15 Speedway na ledu. 0.15 Kolesarstvo, pon. 1.15 Športna poročila. dSf 5.00 Jutranji program. 8.30 Nogomet, pon. 9.15 LaOla, pon. 10.15 Nogomet, 2. liga. 12.00 World Soccer. 13.00 Xapatan. 13.30 Takeshis Castle. 14.15 Pago Pago, pon. 15.00 Jet Sprints. 15.30 Motorsport. 16.00 Xapatan. 16.30 Takeshis Castle. 17.15 Pago Pago. 18.00 Športna poročila. 18.30 DSF reportaže. 19.00 Športna poročila. 19.30 Športna borza. 20.00 Športna poročila. 20.15 Formula 1 ž pogovor. 21.15 Motorsport magazin. 22.15 Športna poročila. 22.30 DSF reportaže. 23.00 Hokejski magazin. 23.30 Košarka, NBA: Charlotte Hornets : New York Knick. 0.30 Takeshis Castle. Sreda, 11. april SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi 8.30 Dober dan, Koroška 9.00 Babar, risanka 9.25 Leteče dvigalo, nadaljevanka 9.50 Sprehodi v naravo: Mo~erad 10.05 Ran~ pri Kragulj~kovi sedmici, nadaljevanka 10.30 Lingo, TVžigrica # 10.55 Alvar Aalto, dokumentarna oddaja 11.50 Vrtičkarji II., nadaljevanka # 12.20 Nadnaravno, dokumentarna serija 13.00 Poročila # 13.15 Obzorja duha # 13.50 Bežno srečanje, angleški čbžfilm 15.15 Aktualno 16.00 Mostovi 16.30 Poročila # 16.45 Pod klobukom 17.50 Nosorog in druščina, pz serija, 12/13 18.40 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik # 20.00 Ponovna smrt, ameriški film 22.00 Odmevi 22.55 Gospodarski izzivi 23.25 Millennium Sacrum - Simfoniki RTV Slovenija SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 8.30 TVprodaja 9.00 VIdeospotnIce 9.35 Rad Imam Lucy, nanizanka 10.00 Ljubica, nanizanka 10.45 [olski u~itelj, ponovitev filma 12.15 TVprodaja 12.50 Vremenska panorama 13.35 Homo turisticus 14.05 Alica, evropski dokumentarni film, ponovitev 14.35 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 15.30 Orientalni plesi, oddaja o plesu 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 11. epizoda 17.00 Ljubica, nanizanka, 9/10 18.00 Vrnitev v Tombstone, ameriški film 19.30 Videospotnice 20.05 Ples na nevarnih tleh: Riverdance, glasbeno plesna oddaja 21.20 Dr. Fan na Tajvanu - portret dr. Janeza Janeža 22.30 V Frostovem slogu, nanizanka, 5/5 0.10 Zalezujoč Lauro, ameriški film 1.40 Videospotnice, ponovitev POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program 10.00 Moja usoda si ti, ponovitev 11.00 Črni biser, ponovitev 11.50 Obala ljubezni, ponovitev 12.40 TVprodaja 13.10 Naša sodnica, ponovitev 14.05 Zakon v Los Angelesu, nanizanka 15.00 TVžprodaja 15.30 Oprah Show, pogovorna oddaja 16.25 Obala ljubezni, nadaljevanka 17.20 Črni biser, nadaljevanka 18.15 Moja usoda si ti, nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 U~iteljica, ameri{ki film, 2/2 21.45 Newyorška policija, nanizanka 22.40 JAG, nanizanka 23.30 M.A.S.H., humoristična nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 Kalifornijske sanje, nanizanka 9.30 Mladenič v modrem, nanizanka 10.25 Udarci pravice, ponovitev 11.20 TVprodaja 11.50 Ricki Lake, ponovitev 12.45 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo 13.45 Komedija zmešnjav, ponovitev 14.15 TVprodaja 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.40 Herkul, nanizanka 16.35 Stražar, nanizanka 17.30 Fant zre v svet, humoristična nanizanka 18.00 Will in Grace, zadnji del humoristične nanizanke 18.30 Filmske zvezde, humoristična nanizanka 19.00 Čarovnice, nanizanka 20.00 Komedija zmešnjav 20.30 Mladoporočenci 21.00 Spet zaljubljena, nanizanka 22.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka 22.30 Seinfeld, humoristična nanizanka 23.00 Družinski zgled, nanizanka 0.00 Dannyjeve zvedze, ponovitev TROJKA 8.30 Za dobro jutro 9.30 TVprodaja 10.00 Za dobro jutro, ponovitev 11.00 Družinska TVžprodaja 11.30 Top gol, ponovitev 12.30 Politična konferenca, ponovitev 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Jukebox, kontaktna oddaja 17.15 Knjiga, oddaja o kulturi 17.45 Štiri tačke 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Kdor zna, zna, kviz 19.15 Videalisti 20.00 Vse za zdravje, kontaktna oddaja 21.00 Reporter X 21.30 Avtodrom 22.00 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 23.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.15 Jukebox, ponovitev HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poročila. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Spored za mlade. 12.00 Opoldanska poročila. 12.35 Naša dežela, serija (23/150). 13.25 Dokumentarna serija. 14.10 Poročila. 14.15 Izobraževalni spored. 15.00 Spored za mlade. 15.50 TV razstava. 16.00 Ivanka, dokumentarna oddaja. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Navadna smrklja, serija za mlade (23/26). 17.55 Iz jezikovne zakladnice. 19.00 Vprašaj. 19.30 Dnevnik. 20.15 Poslovni klub. 20.50 Globalna vas. 21.35 "M" magazin. 22.45 Odmevi dneva. 23.05 SOS - potrebujejo nas. 0.05 Policija, serija (193/300). 0.30 Vrnitev na Osamljeno golobico, serija (6/8). 1.15 Simpsonovi VII., risana serija (1/25). 1.40 Dokumentarni film. 2.40 Ko poči veja, ameriški film. 4.10 Košarka - polfinale pokala Hrvaške: Zadar - Split, posn. 6.00 Globalna vas. HTV 2 9.50 Govorimo o zdravju. 10.20 Planeti, poljudnoznanstvena serija (1/8). 11.10 Koncert ob 15-letnici delovanja Tria Orlando (2/2). 12.05 Newyorški policaji VII., serija (20/22). 12.50 Fant zre v svet, serija za mlade (115/153). 13.15 Forum. 14.55 Pater Cvek, dokumentarna oddaja. 15.25 Trenutek spoznanja. 16.05 Naša dežela, serija (23/150). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 Simpsonovi VII., risana serija (1/25). 19.30 Policija, serija (192/300). 20.10 Vrnitev na Osamljeno golobico, serija (6/8). 20.55 Polni krog. 21.15 Lady Against The Odds, ameriški TV film. 22.50 Filmska noč z Martinom Sheenom: Ko veja poči, ameriški film. 0.20 Mojstrovine svetovnih muzejev. HTV 3 15.20 Po svoji poti, ameriški film. 17.20 Start, športni program. 17.55 Dubrovnik: PH v vaterpolu: Jug - Mladost, prenos. 19.10 Risani film. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Košarka - polfinale pokala Hrvaške: Zadar - Split. 22.00 Šport danes. 22.10 Hrvaški glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.20 Ferdy, risana serija, nato otroški program. 8.05 Življenje in jaz, serija. 8.25 Princ z BelAira, humoristična serija. 8.50 Sam svoj mojster, serija. 9.15 Sam svoj mojster, serija. 9.40 Vsi županovi možje, serija. 10.00 Obalna straža, serija. 10.45 Columbo: Cvetje zla, kriminalka, 1972. 11.45 Confetti tivi. 13.30 Sailormoon, risana serija. 14.30 Šeherezada, risana serija. 14.55 Sedma nebesa, serija. 15.40 Obalna straža, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z BelAira, humoristična serija. 17.35 Sam svoj mojster, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Romanca v Seattlu, ljubezenska drama, 1993 (Meg Ryan, Tom Hanks, r: Nora Ephron). 22.00 Samo iz ljubezni, akcijski, 1996 (Hannes Jaenicke, r: Dennis Satin). 23.40 Maščevanje po načrtu, serija. 0.25 Policaji iz El Camina, serija (David Keith). 1.10 Veliki beg, vojni film, 1962. 3.55 Samo iz ljubezni, akcijski film, 1996. AVSTRIJA 2 6.00 Teletext. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija (1250). 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Trije z bencinske črpalke, komedija, 1955 (Germaine Damar). 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Report, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1251). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji, magazin. 18.45 Loto: 6 iz 45. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.00 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Polt mora jokati, kriminalka, 2000 (Erwin Steinhauer, r: Julian Polsler). 21.45 Pogledi s strani. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Bitka za Kreto: Hitler, Churchill in padalci, dokumentarec. 23.15 Neme priče, dokumentarec. 0.00 Čas v sliki. 0.30 V hiši, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.20 Na prizorišču, reportaža tedna. 1.45 Pogledi s strani. 1.50 Bitka za Kreto - Hitler, Churchill in padalci, dokumentarec. 2.35 Neme priče, dokumentarec. 3.20 Dobrodošli v Avstriji. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Wolffov revir. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Chicago Hope, Bolnišnica upanja, serija. 17.00 Kviz. 17.30 Magazin v živo. 18.00 Kviz (Jorg Pilawa). 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, bulev. magazin. 19.40 Kviz (Jorg Pilawa). 20.15 Komisar Rex, krimi serija, 2001 (Heinz Weixelbraun). 21.15 Vse razen umora: Mario št. 5, serijska kriminalka, 1994 (Dieter Landuris). 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Noč. 0.30 Frasier, serija. 1.00 Komisar Rex, pon. 1.50 Nakupovanje. 2.50 Vse razen umora: Marion št. 5, pon. RTL 6.00 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.05 TV trgovina. 9.00 Točno ob devetih. 9.30 Klic v sili. 10.00 OP kliče dr. Brucknerja - Najboljši nemški zdravniki. 11.00 Družinski dvoboj. 11.30 Dvoboj med učitelji in učenci. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti! 16.00 Frizer, show. 16.30 Sam svoj mojster. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami (1573). 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi (2208). 20.15 Ženska, prijateljica in posiljevalec, triler, 2001 (Doreen Jacobi, Valerie Niehaus). 22.10 Stern TV. 0.00 Polnočni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Sam svoj mojster. 1.30 Varuška. 2.00 Oliver Geissen Show. RTL 2 5.20 Otroški program. 7.30 Il Buy. 8.00 Srebrna dekleta. 8.30 Polna hiša, ponovitev. 9.00 Veliki brat. 10.30 King of Queens, ponovitev. 11.00 Princ z BelžAira, ponovitev. 11.30 Divji bratje s šarmom. 12.00 Najlepša leta, serija. 12.30 Najlepša leta, ponovitev. 13.0 Otroški program. 16.10 Digimon, risana serija. 16.40 Pokemon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Najlepša leta, serija. 18.00 Nesrečna do konca. 18.30 Polna hša. 19.00 King of Queens. 19.30 Princ z BelAira. 20.00 Poročila. 20.15 Veliki brat. 21.10 Stargate, Zvezdna vrata, zf. serija, 1999. 22.10 Nikita, akcijska serija, 1998. 23.00 Območje somraka, zf. serija, 1986. 0.00_Exklusiv, reportaže: napačno parkiranje. 0.50 Veliki brat. 2.45 Šepet pošasti, psih. triler, 1994. PRO 7 6.55 Bulevarski magazin. 7.50 Kdo je tu šef. 8.20 Roseanne. 8.50 Velika družina. 9.20 Želve, akcijski, 1990 (Judith Hoag). 11.05 Matlock. 12.05 Bill Cosby. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Sabrina. 18.30 Prijazna družina. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Buffy, izganjalka vampirjev, fantazijska serija. 21.15 Angel, lovec teme, fantazijska serija, 1999. 22.10 TV total. 23.10 Pro7, reportaže: Stefan Raab in nemška eksplozija komedije. 23.55 Akti seks: Love Matrix, erotični, 1998 (Lauren Hays). 1.20 Buffy, pon. 2.10 Angel ž Lovec teme. 2.50 TV total. EUROSPORT 8.30 Kolesarstvo, pon. 9.30 Namizni tenis, pon. 10.30 Ameriški darts. 12.30 Motociklizem, pon. 14.30 Kolesarstvo: Gent-Wevelgern, prenos. 16.30 Kolesarstvo, dirka po Baskiji, 3. etapa, prenos. 18.00 Motorsport. 18.30 Auto magazin. 19.00 Športna poročila. 19.15 Kolesarstvo, pon. 20.00 Kolesarstvo -dirka po Baskiji, povzetek. 21.00 Umetnostno drsanje - SP v Helsinkih. 23.00_ Športna poročila. 23.15 Kolesarstvo. 0.15 Kolesarstvo, pon. 1.15 Športna poročila. DŠF 5.00 Jutranji program. 9.00 Motociklizem. 10.00 Overtime, pon. 10.30 World Soccer, pon. 11.00 Športna borza. 12.00 Normal, pon. magazina. 13.00 Xapatan, pon. 13.30 Takeshis Castle. 14.15 Pago Pago, pon. 15.00 Jet Sprints. 15.30 Motorsport. 16.00 Xapatan. 16.30 Takeshis Castle, pon. 17.15 Pago _ Pago. 18.00 Športna poročila. 18.30 Nogometni magazin. 19.00 Športna poročila. 19.30 DSF reportaže. 20.00 Športna poročila. 20.15 Rokomet: Nordhom : Magdeburg, prenos. 22.15 Športna poročila. 22.30 Športna moda, magazin. 23.30 Normal, pon. 0.00 Borilni športi. 1.00 Speed Zone. 2.15 Takeshis Castle. @,8dto-tedn!k.sî radlo, ki je na vasi frekvenci 104,3 FM 98,2 FM http://www.radio-tednik.si 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.05 Oddaja za študente. 23.00 GOLDEN FLASH BACK (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Štajerski val). NEDELJA, 8. aprila: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.40). 7.15 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 PO ROMARSKIH POTEH. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in ŠPORT. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU, vmes 22.05 ŠPORT 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Štajerski val). 5. ' 11. aaril 2001 poNEDELJEK, 9- aprila ' 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8. PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 5. aprila: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.35 HIT Styling. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva: Z ormoškega konca (Viki Klemenčič-Ivanuša). 13.10 ŠPORT. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 17.30 POROČILA. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ: Rače. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Trbovlje). PETEK, 6. aprila: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 17.30 POROČILA. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 VROČA LINIJA RADIA PTUJ (Darja Lukman-Žunec). 21.00 GLASBA VČERAJ,DANES,JUTRI (David Breznik). 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in DJ Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Trbovlje). SOBOTA, 7. aprila: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.45 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska in ormoška kronika (Martin Ozmec). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 20.00 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kajzovar). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Murski val). TOREK, 10. aprila: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVET 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva: Za ljudi odprtih src. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 A-B-C-D (Davorin Jukič). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Murski val). SREDA, 11. aprila: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA: Po Slovenskih goricah (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 15.10 Poročilo z Ljubljanske borze. 17.30 POROČILA. 18.00 NAŠ GOST. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj). Frekvence: 98,2 in 104,3 MHz! n O k 0) s ^IZ PIRAMIDA ob ponedeljkih med 21. in 22. uro vam bo piramida odkrila svojo skrivnost 2 3 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Vsak četrtek ob 20.00 uri 1. MARJAN ZGONC - Črno vino 2. BORIS KOPITAR - Ko šmarnice spet zadehtijo 3. HAJNI BLAGNE - Sonce moje 7. MIRAN TETIČKOVIČ - Poljubi me nocoj 4. WERNER - Nisi mi 5. IVO RADIN - Korak po korak 6. IVAN HUDNIK - Na beli barki Zmagovalka meseca MARCA: NATALIJA KOLŠEK— Hej, prijatelj Še eno možnost v APRILU Ima: MARJAN ZGONC — Črno vino 1. Ans. TONETA RUSA - Zvon želja 2. VITEZI CEUSKI - Ostala sva skupaj 3. Ans. MATJAŽA KOKAUA - Fantič moj 4. Ans. PETRA FINKA - Ohcet bo 5. ŠTAJERSKI BARONI - Zakaj se lastovke selijo 6. KRAŠKI KVINTET Z ANKO ČOP IN BRACOM KORENOM - Poljubi me 7. MLADI DOLENJCI - Brez otroških oči 8. Ans. VITA - Kokode polka 9. Ans. ŠTRK - Lahko noč, moj mornar 10. Ans. OBZORJE - Rokovnjač Dimež 11. Ans. VASOVALCI - Prepelica 12. Ans. VRISK - Martin Krpan 13. Ans. ŽERDONER S PRIJATEUI - Moje poti Zmagovalec meseca MARCA: ans. POMLAD — Pomlad prihaja Še eno možnost v APRILU Ima: Ans. Toneta RUSA — Zvon želja K ' Glasujem za: Poskočnih 13 Veličastnih 7 I Glasujem za: GlasovDlce poSljite na is«icaA na naslov: MEGA MARKETING d.c p.p. 318, 2250 Ptuj Nagrado pokrovitelja RIMlaMN đ.0.0. prejme: Simona MILOŠIČ, Cirkulane 26,2282 Cirkulane 1 4 5 6 7 8 9 TURISTIČNI TEDNIK mesta, ki očarajo London - nothing compares 2U Ob divjanju BSE, slinavke in parkljevke, ko se je narava odločila upreti človeški norosti, boste rekli: Saj se ji je zmešalo, piše o Londonu. Vendar bi vam rada pokazala drugačno sliko tega mesta, ki me je vzelo za svojo bolj kot katerokoli drugo v mojem življenju. Tisti, ki prvič potujete London, imate zanesljiv občutek, da veste o mestu, ki ste se ga odločili obiskati, vsaj malo, in kamorkoli se boste napotili, povsod boste naleteli na svetovno znana imena. Je sploh kdo, ki še ni slišal za Bucking-hamsko palačo, Big Ben, Piccadilly Cir- donski City, ki zdaj zajema območje nekdanjega rimskega naselja, je prav majhen, a nadvse pomemben za britansko gospodarstvo, saj je središče mednarodnega bančništva, zavarovalništva in trgovanja. Veliki požar - the Great Fire - je leta 1666 uničil skoraj vse središče Londona. Iz pepela pa se je porodilo novo mesto; njegova krona je postala stolnica sv. Pavla, ki jo je zgradil sir Christofer Wren. Stolnica, ki je druga največja sakralna stavba na svetu, takoj za katedralo sv. Petra v Rimu, je med bombardiranjem med II. sv. vojno ostala nepoškodovana in je bila poglavitna značilnost londonske panorame vse do šestdesetih let, ko so začeli graditi prve orjaške poslovne zgradbe. Ugodne spremembe samemu mestu pa sta prinesla leta 1956 odlok o čistem zraku - zaradi strogih ukrepov je izginila strupena londonska megla (smog) - cus, Tower Bridge, Trafalgarski trg in Hyde Park???!! ! In celo nekoliko manj znani trgi ali ceste vam bodo zveneli popolnoma domače. London je prestolnica Združenega kraljestva. Naselje Londinium so leta 43 pr.n.št. ustanovili Rimljani in lon- Museum ...). Južno obrežje Temze je velikanska kulturna četrt s koncertnimi dvoranami, galerijami in znamenitim Državnim gledališčem. Ko boste tako "obdelali" vse obvezne znamenitosti Londona, se predajte uživanju v majhnih in drobnih stvareh. Parki so v Londonu nekaj, kar se mora videti! Najlepši so zjutraj, ko se mesto šele prebuja iz sna. Takrat, ko so nad tlemi še rahle meglice ... Sama nikoli nisem verjela, da je v takšnem milijonskem mestu možno občutiti mir in tišino. Zdaj vem! in leta 1984 zapornice na Temzi pri Woolwichu, ki so omogočile preprečevanje uničevalnega plimovanja ter poplav. O, kako zelo ljubim to mesto! Ko zaprem oči, molim in si želim, da bi me vedno znova očaralo s svojo domačnostjo, mehko prijaznostjo in ljudmi, ki presenečajo z ljubeznivostjo in rahločutnostjo. Največ obiskovalcev privabljajo znamenitosti londonskega notranjega mesta. V Londonskem stolpu (Tower of London), nekdanji kraljevi ječi, zdaj hranijo kronske dragulje. V Westminstru so stavba parlamenta, Westminstrska opatija, rimskokatoliška Westminstrska stolnica in Buchin-ghamska palača. Čisto blizu, praktično na dosegu roke, boste našli najpomembnejše londonske trgovske ulice, parke in kulturne ustanove. London ima 40 pomembnih gledališč, pet simfoničnih orkestrov, Kraljevo opero in številne muzeje in galerije. (British Museum, the National Gallery, Victoria in Albert Pisana raznolikost številnih znamenitosti in nekakšen občutek posebne sproščenosti ter svobode dajeta Londonu resničen pečat kozmopolitanskega mesta in zahvaljujoč tej različnosti, ne glede na ves kraljevski pomp ter togo dostojanstvo angleškega "gentlemana", ostaja London "swinging city", celo več kot trideset let po tem, ko so iznašli mini krila. Welcome to London! Verjemite mi, ne bo vam žal. Turistiini slovariek - i. del Preden mi pobegnete med valove in sonce, preden se potopite v vonj rožmarina in bevande, sem vam namenila nekaj napotkov za čim boljšo izbiro in pazljivost, ko se boste odločali za potovanja, letovanja, izlete ..., ker se vse prepogosto dogaja, da ljudje nismo dovolj seznanjeni z informacijami o izbiri svojega aranžmaja, za kar pa ne moremo vedno dolžiti referenta prodaje v neki turistični agenciji, ampak moramo tudi sami dovolj skrbno prebrati določila v zvezi s svojim oddihom. S tem nam bo prihranjeno veliko skrbi in negodovanja v času, ko moramo zopet napolniti "baterije" za naslednjo Aranžma Organizator vašega potovanja jamči izvedbo objavljenega programa po vsebini aranžmaja, ki je zapisan pod "CENA VKLJUČUJE". Organizator je primoran v popolnosti in na opisan način uresničiti aranžma, razen v primeru "višje sile"! Prijava Ob prijavi oziroma rezervaciji plačate 30% od celotnega zneska aranžmaja, ostalih 70% pa najkasneje 10 dni pred začetkom potovanja. Vse cene morajo biti navedene v tolarjih, pri tem pa bodite skrajno pazljivi, kako je s plačilom turistične takse (TT), ki velikokrat ni zajeta v ceni, lahko pa znaša kar precejšnjo vsoto, posebno, če je to "glavna sezona". Ob prijavi podpišete pogodbo o potovanju, kar pomeni, da ste popolnoma seznanjeni s splošnimi pogoji poslovanja in celotnim programom! Cene Organizator si pridržuje pravico do spremembe cen v primeru spremembe cen hotelskih, prevoznih in drugih storitev oz. če se spremeni razmerje med denarnimi valutami! Vaše soglasje za organizatorja ni potrebno, če gre za zvišanje do 10% cene aranžamaja, sicer imate pravico pogodbo razdreti. Sprememba programa Organizator ima pravico do spremembe programa le, če nastanejo izredne okoliščine, ki jih ni možno preprečiti. Lahko spremeni tudi dogovorjeno nastanitev, vendar le v objektu iste ali višje kategorije v istem kraju! No, drage bralke in bralci, toliko o nekaterih stvareh za danes. Na slednjič vam bom napisala še nekaj o vaših pravicah, dolžnostih, pritožbah in zdravstveni zaščiti na vaših potepih. In prijeten konec tedna vam želim. Okrepčevalnica PALASKA Ingrid Ivanuša s.p. Nova vas pri Markovcih 2, 2281 Markovci Tel: 02 / 766-06-31 Ko vas pot zanese v korantovo deželo, morate obiskati tudi našo okrepčevalnico PALASKA, ki se nahaja na prekrasni lokaciji ob stari strugi reke Drave. Med posebnosti naše kuhinje sodijo lukarski zvitki ter gibanica iz lončenega pekača. Prostora imamo za 80 gostov. Sprejemamo rezervacije za družinska in poročna slavja. Odprto vsak dan od 10. do 22. ure, v petek in soboto pa do 24. ure. NOVO: v petek in soboto umirjena glasba. VLJUDNO VABLJENI! RAČUNALNIŠKA STRAN Japonska je dežela, v kateri je mobilna telefonija in uporaba mobilnega interneta i-mode podrla in {e podira vse rekorde. Vodilni operater NTT DoCoMo pripravlja na~rte za naslednje generacije mobilnih sistemov. Tako so pred kratkim predstavili svoj pogled na razvoj sistemov ~etrte generacije. Ta naj bi uporabnikom omogo~ila gledanje filmskih in TV programov v visoki lo~ljivosti in prostorskem zvoku. Propustnost mobilnih omrežij bo dosegala 20 Mb/s, kar je 1S0-krat hitreje od povezave ISDN. Po prvotnih načrtih je DoCoMo uvajanje četrte generacije mobilnih sistemov načrtoval šele za leto 2010, vendar so se zaradi prodora na evropske in ameriške trge odločili pospešiti razvoj. Tako bo t.i. 4G na voljo že leta 2006. *** Net-Enforce.net je nova spletna stran, na kateri se zbirajo informacije 50 agencij iz vse Evrope. Na strani bodo navedeni podatki o pedofilih brez njihove vednosti. Namen strani je združitev moči v borbi proti otroški pornografiji, seks turizmu in trgovini z otroci. Spletna stran se nahaja v Glasgowu na tamkajšnji univerzi. Ce med surfanjem po internetu naletite na karkoli izmed navedenega, se le potrudite in zadevico v korist vseh otrok prijavite na spletni strani NetForcea. Izraelsko podjetje Main.net je na CeBitu predstavilo tehnologijo, ki omogoča prenos podatkov in govorne telefonije preko električnega omrežja. V vtičnico preprosto vtaknemo poseben adapter z izhodi za telefon in računalnik. Tehnologija zahteva prilagoditev naprav v distribucijskem omrežju in transformatorskih postajah, trenutno jo preizkušajo v šestih evropskih državah. Največji projekt teče v nemškem Mannheimu, kjer več kot 200 družin telefonira in surfa po medmrežju zgolj preko vtičnice za elektriko. Nekaj koristnih slovenskih spletnih iskalnikov www.matkurja.com www.najdi.si www.slovista.net www.sis.si www.pehta.com portal.carantania.com www.povezava.com www.garaza.com www.euroseek.com www.turistka.net www.siol.net www.ptuj.com GALA VPISUJE V i TEČAJE RAČUNALNIŠTVA d V ponedeljek 9.4.2001 J od16.00 do 18.00 - MS Windows | - MS Word I - MS Excel 1 - Internet in E-maii | - MS Power Point | - MS Project - MS Outiook Jadranska 18, Ptuj (vhod iz Vošnjakove) ^ Tel: 031/290-399,02/748-1780: Nairtovanje opr^il: Microsoft Project 2000 Dinamika poslovnega okolja nam nalaga neprestano razširjanje, združevanje in prilagajanje tehnologij, ki bodo izpolnile čim več potreb uporabnikov in načrtovalcev poslovnih rešitev. Tako je Microsoft Project 2000 dobra rešitev za načrtovalce in vodje projektov. Microsoft Project 2000 nam omogoča izvajati projekte v vseh korakih, prav tako pa nadzorovati pri vseh sodelujo~ih, kako napreduje njihovo delo; služi za nadzor dela z vsemi opravili, ki so potrebna pri vsakdanjem delu in poslovnem svetu, in je namenjen: vodjem oddelkov, vodjem projektov, poslovnim sekretar-^ \ "Predvideni čas za neko pomembno delo dobimo tako, da ocenjeni čas opravljanja tega dela pomnožimo z dva in uporabimo naslednjo večjo časovno enoto. Iz tega sledi, da za enourno delo rabimo dva dni." Murphy jem in managerjem. S pomočjo Microsoft Project 2000 lahko naredimo časovni termin projekta, tega povežemo z viri, ki so vključeni v projekt, hkrati s tem pa tudi njihove stroške. Tako nam Microsoft Project 2000 zraven terminske-ga načrta izdela tudi finančno poročilo, samodejno prilagaja stroške in druge časovne termine spremembam, ki jih vnašamo v terminski načrt. Delo z Microsoft Project 2000 Organizacijsko shemo projekta prenesemo v Program Microsoft Project 2000. Cilji morajo biti opredeljeni, preden se lotimo projekta. Cilj - katere cilje ho~emo do-se~i s projektom. Kaj - katere delovne naloge moramo opraviti, da bomo do- segli na~rtovani cilj. Kako - so si delovne naloge med seboj odvisne. Kdaj - dolo~imo ~asovne zahteve predvidenim delovnim nalogam. Kdo - dolo~imo vire, ki bodo povezani z delovnimi nalogami. Koliko - vrednotimo stro{ke nan~no vrednost posameznega ~lena v projektu, Microsoft Project 2000 pa nam na koncu naredi finan~no poro~ilo. Skozi ves projekt spremljamo, kako delo napreduje, in ~e pride do odstopanja od prvotnega plana, ugotovimo, zakaj je pri{lo do zastojev. Microsoft Project 2000 nam omogo~a dokaj dober pregled nad vodenjem velikih projektov in hitro nas pripelje do posameznih sklepov ter nam omogo~a predvidevanja pri drugih na~rtovanjih, hkrati pa nas s pomo~jo grafi~nih in zvo~nih menjen vsem tistim, ki se na kakr{en koli na~in ukvarjajo z vodenjem projektov ali na~rto-vanjem. Omogo~a nam izvajati projekte v vseh korakih, prav tako pa nadzorovati pri vseh so-delujo~ih, kako napreduje njihovo delo. Microsoft Project 2000 priporo~amo vsem, ki želijo v svojem poslu uspeti, saj sta samo urejenost in stalni nadzor poteka dela lahko garancija za dobro opravljeno delo. Tako se Project uporablja v gradbe-ni{tvu, proizvodnji, marketingu, prodaji, zakonodaji itd. posameznih delovnih nalog in celotnega projekta. Sledi nastavitev virov, dolo-~anje funkcij in ~asovna opredelitev posamezne naloge. Iz razpoložljivih podatkov naredimo organogram, ki nam vizualno pokaže, kako si dela po na~rtu sledijo. Dolo~imo fi- efektov opozarja na dolo~ene ~asovne "meje" oz. opravila (opomnik kot pri Microsoft Outlook 2000). Podatke iz Projecta lahko enostavno prenesemo v Microsoft Excel, kjer jih s po-mo~jo vrtilne tabele analiziramo do onemoglosti. Microsoft Project 2000 je na- Raziskovalec.com Ime raziskovalec ali explorer dobro poznamo kot program za urejanje podatkov v operacijskem sistemu Windows. Sedaj pa se je to ime preneslo tudi na Internet. Center za lokalizacijo interneta v Slovenije je naredil spletni imenik, po katerem lahko iščemo informacije po občinah, omogoča pa nam tudi splošno iskanje. Raziskovalec.com je torej iskalnik lokalnega značaja, saj zadetke vrne razporejene po občinah v Slovenji. Trenutno ima Raziskovalec največjo bazo podatkov o spletnih straneh, razporejenih po občinah. Je pa tudi prvi univerzalni iskalnik, ki je popolnoma brez reklam. Hkrati omogoča, da lahko iščete po petih različnih svetovnih ali slovenskih iskalnikih naenkrat. Presliko-valnik oblik (Format Painter) Gumb Preslikovalnik oblik običajno uporabljamo za prenašanje oblike iz oblikovanega na neoblikovano besedilo. Oblikovano besedilo označimo (počrnimo), kliknemo na gumb za preslikovanje oblik, nakar označimo neoblikovano besedilo, in ko gumb na miški spustimo, je besedilo oblikovano. Uporabimo ga lahko tudi za oblikovanje naslovov, ko imamo izbrani naslov oblikovan s slogom. V tem primeru presli-kovalnik oblik prenese na naslednje označene naslove obliko in slog. To je zelo uporabno, če želimo kasneje izdelati kazalo. Ce ga že imamo, ga kasneje samo osvežimo s funkcijsko tipko F9 in novo oblikovani naslovi se dodajo v kazalo. Ker je ponavadi naslovov, ki jih želimo oblikovati z enakim slogom, veliko, na gumbu Pre-slikovalnik oblik kliknemo dvakrat in s tem orodje vključimo do preklica. Sedaj samo še kli-kamo na naslovih. Uporabljamo ga lahko tudi pri tabelah, skratka v vseh Microsoftovih programih, kjer karkoli oblikujemo. Adobe razvija programsko opremo, s katero bo možno kreirati tridimenzionalne animirane spletne strani. Adobe Atmosphere, kot so orodje poimenovali, naj bi kreator-jem spletnih strani omogočil izdelavo predstavitev, skozi katerose bo lahko obiskovalec skorajda "sprehodil". Tako lahko v prihodnje pričakujemo prehod z dvodimenzionalnega videza strani v svet treh dimenzij. Adobe Atmosphere bo prišel v prodajo letos poleti. *** Amsterdamski varuhi reda in miru nadlegujejo tatove mobilnih aparatov. To počno tako, da na številke ukradenih mobilcev vsakih nekaj minut pošljejo SMS sporočilo,kipravi: "Ta mobilni telefon je prijavljen kot ukraden. Prodaja ali uporaba je prepovedana. Na voljo imate 10 minut časa, da ga prinesete na policijo. " V Amsterdamu namreč ukradejo vsak mesec več kot 400 mobilcev, policija se trudi v sodelovanju z operaterji mobilne telefonije urediti zadeve in poskrbeti, da bi bili ukradeni mobilci po prijavljeni kraju neuporabni. Poleg pošiljanja SMS sporočil namerava amsterdamska policiji spremljati pogovore, izvršene na ukradenih mobilnih telefonih. *** Ce tudi sami želite pošiljati SMS na nekoliko cenejši način, hkrati pa istega več osebam naenkrat, si pomagajte z brezplačnim programom, ki ga najdete na internetu: http://www.g-kabel.si/vsms/ Pro- gram je narejen za različne verzije operacijskega sistema Windows, toda biti morajo 32-bitni, kar pa MS Windows 95 niso. Edina verzija Win95, ki bi nekako morala delovati,je Win95 OSR2, zato priporočamo, da ga instaliraš na WINDOWS 98, tam gotovo deluje. Program omogoča: bazo naročnikov, Sortiranje po imenu ali številki, iskanje po bazi, pošiljanje ob določenem času, pošiljanje več uporabnikom hkrati, normalni ali ICQ style 031, 040 in 041 omrežja. *** Kavarne z javnimi terminali za dostop do interneta, znane kot cybercafeji, so nekaj vsakdanjega v večjih in manjših mestih po svetu. Toda kdo bi si mislil, da je ulica, kjer jih je največ, v Jordaniji? V tamkajšnji približno 800 metrov dolgi ulici je namreč kar 105 lokalov, v katerih lastniki poleg pijače strankam ponudijo tudi dostop do največjega omrežja na svetu. Dokaz, da internet res nima meja. Tednikovo računalniško stran pripravlja Milan Krajnc Pavlica (racunalniske.strani@ radio-tednik.si). Ogledate si jo lahko tudi na Interenetu: www.radio-tednik.si NASVETI Kuharski nasveti Velikonoine jedi Približujejo se velikonočni prazniki, in da bo takrat vse najboljše pripravljeno, bomo pripravo jedi pri~eli kar danes z belim kruhom in pletenicami. Beli kruh pripravljamo iz kvašenega testa, katerega sestavine so moka, kvas, voda in sol. Pri pripravi prazni~nega belega kruha uporabimo najbolj fino belo moko tipa 500 in kruh izboljšamo še z raznimi dodatki, ki mu dajejo posebej fino in krhko strukturo in barvo. Belemu kruhu najpogosteje dodajamo jajca ali samo rumenjake. Kruh, pripravljen z jaj~nimi rumenjaki, je bolj rahel in lepe barve. Prazni~ni beli kruh izboljšujemo tudi s staljenim surovim maslom, ki kruhu daje neprimerljiv okus in je najbolj priljubljen dodatek k finemu kva{enemu testu. Maslo sicer lahko zamenjamo z margarino ali oljem, vendar kruh nima tako finega okusa. Z dodatkom surovega masla ali druge vrste maš~obe postane kvašeno testo za kruh tudi voljnejše. Uporabili bi lahko tudi svinjsko mast, ki je zna~ilna za nekatere spe-cialitete, kot so francoske tanke štru~ke belega kruha in mehiške tortilje. Beli kruh zamesimo vedno s pomo~jo mleka ali mleka v prahu; z dodatkom mleka postane kruh mehkejši in pridobi na izraziti beli barvi. Vse kruhe tudi narahlo solimo. Za beli kruh vzamemo povpre~no 10 g soli na pol kilograma moke. Sol zavira delovanje kvasa in zato jo vsipamo med moko, preden pri-sipamo kvas. Ce v testo damo nekoliko ve~ soli, bo dlje ~asa vzhajalo. Prazni~ni beli kruh tudi sladkamo; s sladkorjem mu izboljšamo okus. Sladkor bi lahko zamenjali tudi z dodatkom medu. Sladkor se med peko razgradi in tako alkohol izhlape-va, s tem pa testo rahlja. Ce kvašenemu testu dodamo pre-ve~ sladkorja, kvas mo~neje deluje in lahko pri oblikovanju kruha v pletenice povzro~a pokanje. Zato tako kot sol damo tudi sladkor v moko in ga temeljito premešamo, še preden dodamo kvas. Tehnika priprave kvašenega testa ni tako zahtevna. Če želimo, da bomo beli kruh pripravili ~im prej, kvas posebej pristavimo v toplo mleko in mu dodamo žličko sladkorja in žličko moke, premešamo, da dobimo gladko površino, in nato damo na toplo, da vzhaja. Med tem časom presejemo moko in ji dodamo sol, sladkor in rumenjake, lahko pa tudi cela jajca. Posebej v ponvi stalimo maslo. Vzhajan kvas prisipamo k pripravljeni moki in po potrebi pri-livamo toplo mleko. Ko smo dobili grobo testo, prilijemo še staljeno maslo. Nato na delovni površini gnetemo testo kar nekaj časa, da dobimo enakomerno testo brez grudic, mehko, prožno in blesteče. Če pripravljamo večjo količino testa, ga takoj po gnetenju razdelimo na enake dele, jih oblikujemo v hlebec ter damo vzhajat v pri- PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / kako obvarujemo duševno zdravje - 324. nad. Duševno zdravje otrok in mladostnikov 36. nad Societalni vidiki duševnega zdravja otrok - 9. nad. Revščina, izključevanje in psihosocialni razvoj otrok -9. nad. Pa nadaljujmo s temo vpliva revščine na izobraževanje otrok. Otrokov položaj v šoli znatno vpliva na njegovo samo-podobo. Samopodoba izvira v veliki meri iz položaja, ki ga posameznik zavzema v skupini. Socialno prikrajšan otrok lahko kaj hitro prepozna, da je nižje razvrščen na lestvici vrstnikov. Obenem pa njegova revščina prispeva tudi k slabši uspešnosti. Socialno prikrajšan otrok ima več možnosti, da bo učno neuspešen kot njegov enako nadarjeni vrstnik, kateremu starši lahko zagotovijo podporo, motivacijo in razne oblike učne pomoči - bodisi da otroku sami pomagajo ali pa mu plačujejo inštruktorja. Socialni položaj družine in otroka se odraža tudi v otrokovem zunajšolskem izo- braževanju - v kakovosti in številu izobraževalnih dejavnosti, kot sta učenje tujih jezikov in glasbe, v katere se vključuje. Posebno neugodno je, da se mnogi otroci in mladi iz revnih družin, v katerih je hkrati veliko sočasnih ali sledečih si dejavnikov tveganja, ali ki so šolsko neuspešni, ne morejo vključevati v športne dejavnosti. Športne dejavosti omogočajo doseganje uspehov za šolsko neuspešne otroke in izboljšanje njihove samopo-dobe, usposabljanje otroka za teamsko delovanje in utrjujejo disciplinske navade. Imajo znatno vlogo pri preprečevanju razvoja psihosocialnih težav in motenj ter pri krepitvi duševnega zdravja. Naslednjič pa še o posebni razsežnosti revščine - izrabljanju otroškega dela. merno posodo, ki smo jo prekrili s kuhinjsko krpo, to pa potresli z ostro moko. Tako pripravljeno testo damo vzhajat vsaj 30 minut. Če želimo, da bo kruh po peki bolj gost, lahko testo ponovno zag-netemo in še enkrat vzhajamo. Prav tako naredimo, če bomo iz testa spletli pletenice. Pred peko kruh glaziramo, torej pomažemo in po želji okrasimo. Skorjo kruha izboljšamo, če smo kruh oblikovali na delovni površini. Kruhi, ki jih premažemo z raztepenim jajcem, bodo med peko dobili svetlečo zlatorjavo površino. Če želimo močan sijaj, pustimo, da se premaz posuši, in premažemo še enkrat. Kruh bo posebej okusen, če ga pred peko potresemo s soljo, sesekljanimi mandlji ali lešniki. Preden ga potresemo z omenjenimi sestavinami, ga premažemo z jajcem ali mlekom. Pri kruhih, ki jih pečemo v škatlastih modelih, lahko pripravljeni model dobro premažemo z margarino ali maslom in nato potresemo z mešanico moke, kosmičev ali orehov in prav tako dobimo zanimivo okrašen in po okusu izboljšan beli kruh. Posebej okusen beli kruh bi dobili, če bi kruh pred peko premazali z rumovim ali češnjevim sirupom. Pomembna je tudi peka kruha. Kruh pečemo na začetku pri močni temperaturi, da preprečimo delovanje kvasovk in se konča vrenje. Bele kruhe pečemo najpogosteje pri 220 do 250°C. Peka poteka v treh stopnjah. Na prvi stopnji se v testu razvijajo mehurčki plina in ga razmeroma hitro dvignejo, na drugi stopnji se testo strjuje in v tretji stopnji začne rjaveti in nastaja hrustljava skorja. KRUH 1 kg moke 4 dag kvasa (1 žlička sladkorja za kvasni nastavek) 5 dag masla 1 dl kisle smetane, sol 1-2 rumenjaka Pristavimo kvas, vzhajanega prisipamo k moki in iz vseh sestavin zagnetemo gladko testo. Oblikujemo v štruco in pustimo vzhajati. Premažemo z mešanico ra-žvrkljanega jajca in malo olja. Pečemo pri 220°C, pol ure, nato temperaturo zmanjšamo in pečemo pri 150°C še pol ure. Avtorica: Smiljana Žuran, Mihovci, Velika Nedelja Na dno pečice lahko postavimo tudi posodo s toplo vodo, da nastane lepša skorja, ki ni preveč suha. Enostaven recept za praznični beli kruh: pol kilograma mehke moke, 2 dekagrama kvasa, 2 rumenjaka, 3 dag masla, žlička soli, 2 žlici sladkorja, vanilij, mleko po potrebi. Okus lahko še izboljšamo z dodatkom rozin. Vedno pogosteje si tudi doma pripravljamo raznorazne pletenice. Najenostavneje naredimo pletenico tako, da celotno testo razdelimo na 5 delov - 3 nekoliko večje in dva manjša. Iz treh večjih delov spletemo klasično kito, jo na sredini narahlo razpotegnemo, narahlo premažemo z jajcem in nato nanjo položimo še pletenico, ki smo jo zvili iz dveh delov. Tako pripravljeno najprej vzhajamo, nato pred peko premažemo in pečemo kot ostali beli kruh. Po vrhu jo lahko potresemo s kosmiči, lešniki, rozinami, ali iz testa oblikujemo različne okraske, kot so rožice, listi, ptički in podobno. Nada Pignar, profesorica kuharstva Krvodajalci 15. marec: Marija Novak, Rotman 30, Ivan Auer, Pobrežje 151/A, Daniel Bec, Sakusak 24, Janez Verlak, Stojnci 8/A, Roman Kostanjevec, Zagojiči 21, Katarina Holc, Zagorci 81, Majda Planinc, Breg 17, Davorin Šegula, Bodkovci 42, Janko Berlak, Zagorci 62/B, Franc Ceh, Jursinci 39, Mihael Bohanec, Zagorci 53, Jožica Ratek, Vintarovci 8, Milena Kovačec, Rotman 4, Ivan Vičar, Rotman 18/A, Milica Petek-Filipovič, Ulica 25. maja 9, Ptuj, Feliks Hvalec, Gabrnik 48, Katarina Gajsek, Breg 1, Marija Kovačič, Jursinci 43, Marta Novak, Rotman 39/A, Milica Bojič, Jadranska 15, Ptuj, Darko Bedrač, Šturmovci 20/B, Robert Majcen, Grlinci 37, Jožica Gojčič, Rimska pl. 20, Ptuj, Terezija Persa, Zagorci 63/A, Branko Firbas, Moskanjci 76, Janez Cus, Gabrnik 20, Mirko Filipič, Sakusak 74, Ivan Malek, Jirsovci 50, Roman Križnjak, Formin 39, Peter Najvirt, Ložane 6, Dusan Najvirt, Celestrina 11, Milan Letonja, Nova ulica 6, Rače, Boris Kurbus, Prepolje 42, Igor Anžel, Vintarovci 21/B, Milan Šostarič, Sakusak 64/B, Roman Podgoršek, Cirkovce 1/N, Stanislav Kuster, Lopersice 41, Jožef Žnuderl, Senčak 8, Bostjan Hauptman, Zg. Žerjavci 44, Dejan Kvas, Cobčeva 33, Hoče, Branko Ivančič, Hrastovec 73, Jože Ceh, Nova ulica 26, Spodnji Duplek. 20. marec: Darko Sklepič, Miklavž pri Ormožu, Bostjan Štefančič, Cvetlična 1, Ormož, Irena Kukovec, Ptujska cesta 25, Ormož, Janez Škerjanec, Tibolci 19/b, Janez Pernek, Dravinjski Vrh 8/A, Ludvik Jurgec, Cikrulane 48/B, Andrej Vidovič, Mezgovci 46/C, Bostjan Bedenik, Doklece 7/A, Jožica Predikaka, Kicar 77, Mirko Ozvatič, Placar 14, Milica Pulko, Zakl 12/B, Ivan Karo, Vintarovci 18, Bojan Vidovič, Barislovci 11/A, Milena Ma-rinič, CMD 15, Ptuj, Zlatko Hojnik, Zamusani 22/B, Anton Glaser, Borovci 50, Stanislav Božičko, Dolena 36/A, Franc Šegula, Polensak 17, Jožica Starčič, Markovci 26/A, Anton Kelenc, Gorisnica 47, Martin Šestanj, Zamusani 21, Stanko Zagorsek, Bukovci 72, Miran Jagarinec, Spuhlja 108, Ivan Kukovič, Suha veja 7, Ptuj, Janja Toplak, Langusova 30, Ptuj, Janko Preac, Župančičeva 2, Ptuj. 22. marec: Marjetka Potrč, Trnovska vas 39/B, Stanko Rizman, Vuzmetinci 46, Miklavž pri Ormožu, Branko Pintarič, Lahonci 87, Štefanija Babič, Pusenci 9, Lidija Plemenič, Kog 93, Tonja Zrna, Ul. dr. Hrovata 18, Ormož, Branko Škrinjar, Obrež 96, Marjan Cizerl, Zagorje 10/B, Mateja Cus, Finžgarjeva 23, Ptuj, Franc Cus, Finžgarjeva 23, Ptuj, Stanislav Korpar, Žabjak 24, Ptuj, Konrad Vaupotič, Sedlasek 71, Podlehnik, Franc Cafuta, Kraigherjeva 14, Kidričevo, Jakob Janžekovič, Strejaci 7, Dornava, Franc Slatič, Sp. Velovlek 2, Ptuj, Anton Buksek, Žetale 51, Bojan Sabotin, Volkmerjeva 27, Ptuj, Roman Mohorko, Ptujska Gora 20, Janez Kocmut, Žabjak 59, Ptuj, Mirko Cus, Bukovci 24/A, Markovci, Zdenka Selinsek, Majsperk 32, Stanko Poavčak, Podlehnik 2/A, Anton Buto-len, Žetale 42, Danica Kurež, Podlehnik 3/A, Iztok Dobnik, Povodnova 7, Ptuj, Smiljan Kovačec, Slomi 1, Polensak, Rudolf Petrovič, Pacinje 28, Dornava, Olga Hren, Gorca 13/A, Alojz Korez, Stoperce 70/A, Miran Lah, Ptujska 2, Ormož, Andrej Belsak, Podlehnik 2/D, Jože Kovačec, Draženci 35/A, Ptuj, Milan Mikolič, Cermožise 63, Borut Golob, Regentova 10, Maribor, Bostjan Mežnarič, Gasilska ulica 4, Rače, Zlatko Gajsek, Podlehnik 66/A, Drgo Galinec, Strmec 51/A, Andrej Ekart, Rosnja 29, Starse, Anton Satler, Podlehnik 67, Matjaž Pisotek, Leskovec 25, Stanko Topolovec, Jablovec 39, Podlehnik. PISE: ing. miran glusic / v vrtu Vrtna opravila in aprilsko vreme April je značilen po nenadnih in pogostih vremenskih spremembah, ki imajo cesto odločilen vpliv na začetno rast in razvoj vrtnega rastlinja. Vrtnar mora na spremembe, ki bi imele {kodljive posledice, biti pripravljen in prilagodljiv ter jih s skrbno nego ublažiti. V aprilu so mogoči pojavi su{e, ki vplivajo na vznik, sončne pripeke povzročajo ožige na mladih listih, težki južni sneg polomi ozelenele poganjke, po slani rastline pozebejo, preobilne padavine razmočijo zemljo, iz nevihtnih oblakov klesti toča, vetrovje onemogoča opra{e-vanje; vse to pa moramo dojemati kot del narave, ki s tem oblikuje svojo v pestrej{o in živahnej{o podobo. V SADNEM VRTU je v minulih dneh konec marca bilo potrebno opraviti rez breskev, nektarink in marelic. Breskova drevesa bodo dala dober pridelek in ustvarila dober cvetni nastavek za prihodnjo letino, ~e jim zemljo pod drevesno kro{-njo zrahljamo in obdelamo ter pognojimo z enim od me{anih rudninskih gnojil za sadno drevje z veliko vsebnostjo du{ika. Ko{~i~arji so med sadnim drevjem najve~ji porabniki du{ika, potrebnega za obilen in kakovosten rod. V za~etku aprila je ve~ina sadnih vrst že pre{la v muževno stanje, ko je mogo~e opraviti cepljenje sadnega drevja v precep, za lub, z dolago ali na podoben na~in. Cepljenje bo v tem ~asu uspe{no, ~e smo pra-vo~asno v januarju v ~asu globokega zimskega mirovanja iz odbranih dreves nabrali in na hladnem prostoru hranili sadne cepi~e. Cepi~, ki je {e v fazi zimskega mirovanja, oblikujemo obliki cepljenja ustrezno in tesno zataknemo v zalubje podlage, ki je v muževnem stanju. Cepljenje ali precepljanje sadnega drevja naj bo opravljeno v obla~nem in mirnem vremenu, da se podlaga in cepi~ na ce-pilnem mestu ne osu{ita, preden smo ju povezali in zamazali s cepilno smolo. Malinove sadike si lahko pridelamo tudi v doma~em vrtu, ~e aprila nekoliko najmo~nej-{ih enoletnih rozg upognemo do tal ter v plitvi brazdi pri~vr-stnimo z lesenim kaveljcem ter pokrijemo z 10 cm debelo plastjo {otne me{anice ali kom-postovke. Do jeseni se bodo na tem zagrebenem mestu razvile korenine in krepka malinova sadika. V OKRASNEM VRTU se gredice z me{anim okrasnim rastlinjem razlikujejo od zelenjavnih, kjer so posevki v ~istih enotnih sestojih. Okrasno rastlinje sestavljajo trajnice, dvo- in enoletnice, med njimi pa so drevnine, zelnate rastline, grmovnice in krovne rastline, med katerimi so povsem druga~ni pogoji razvoja plevelov, kot pa je to pri zelenjavnicah, ki so predvsem enoletnice in jih gojimo v kolobarju, v katerem je zatiranje plevelov u~inkovitej{e. Plevelom in njihovemu sprotnemu zatiranju na okrasnih gredicah in trajnih nasadih zaradi njihove lastnosti, da se hitreje {irijo, posve-~amo {e posebno skrb, da se preve~ ne razbohotijo. Dokler okrasne gredice ne prekrije in zasen~i na njej posajeno in gojeno rastlinje, to pa je v za~etku vegetacije v aprilu, skrbno rahljamo prst pod okrasnim rastlinjem, da sproti uni~imo kale~e plevele, {e pozornej{i pa smo pri izlo~anju trajnih koreninskih plevelov, kot so pirnica, {~avje, koprive in podobne, ki se razmnožujejo vegetativno z deli korenin. Dele korenin, ki jih poberemo ob okopavanju, posu-{imo na gredici, nato pa skrbno pograbimo in sežgemo. V za~etku aprila je vrtna trata v obdobju najbujnej{e vegetacije. Ko{njo je potrebno opravljati sedem- do desetdnevno, po vsaki tretji ko{nji pa jo pognojimo s tremi kilogrami du{i~ne-ga gnojila na 10 arov povr{ine, kar pospe{uje rast trav in zavira rast {irokolistnih plevelov. V ZELENJAVNEM VRTU v za~etku aprila že sadimo na prosto sadike cveta~e. Cveta-~a je glede pridelovanja najzah-tevnej{a med kapusnicami. Za kakovosten pridelek z velikimi in trdimi rožami jo moramo saditi v najbolj{a vrtna tla. Potrebuje globoka pe{~eno-ilovnata tla z mnogo humusa in z veliko zalogo hranilnih snovi. Izku{-nje so pokazala, da z doma~o vzgojo sadik ne dosežemo tako dobrega pridelka, kot ~e je sadika vzgojena v posebej za to pripravljenem substratu in ob strogo nadzorovani toploti, talni in zra~ni vlagi. V obi~ajnem doma~em sejali{~u vzgojena sadika cveta~e za razliko od vzgojene v rastlinjaku sicer naredi velike liste, toda samo neznatne glavice. V marcu posajen grah je že toliko dorastel, da se bo pri~el vzpenjati po opori. Za oporo namestimo vejice, ki naj bodo toliko ~vrsto name{~ene, da jih veter ne razmaja. Veter namre~ grah zelo ovira v rasti. Za oporo grahu je primerna tudi plasti-~na mreža. Mar~evski posevek je prve dni aprila priporo~ljivo pognojiti s prvim obrokom lahko toplih me{anih rudninskih gnojil za stro~nice, kar bo ob bujni rasti pospe{ilo njegovo rodovitnost. S korenik belu{ev, osipanih v marcu, sedaj že pri~nemo nabirati pridelek. Beljene belu{e nabiramo, ~e jih pobiramo sproti, ko so z belimi vr{i~ki pri~eli prodirati iz nasipa, ~e pa želimo nabirati zelene, jih pustimo brs-teti nekaj dni dalje na svetlobi. Po biokoledarju je priporo~lji-vo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista, od 2. do 4. ter 11. in 12. aprila, zaradi plodov od 4. do 6. aprila, zaradi korenine od 5. do 9. aprila in zaradi cveta 1. in 2. ter 9. in 10. aprila. Miran Glušič, ing. agr. iscete svoj stil / ISCETE SVOJ STIL ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE Tudi babice so rade lepe Rozika Vrhovsek je Ptujčanka, dela kot pomočnica vzgojiteljice v vrtcu Trobentica. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila bolj zaradi sale, čeprav si pogosto želi, da bi se videla tudi v drugih oblačilih, kot je trenirka, ki jo že zaradi svojega dela z otroki najpogosteje obleče. Ni ga čez udobno oblačilo, pravi. Tudi v prostem času je najpogosteje v družbi otrok, ob petih otrokih jo razveseljuje že osem vnukov. Včasih jo boste naSli tudi pri reševanju križank, pa tudi slikanje na svilo in steklo ji včasih zapolnjuje proste urice. Rozika ima mešani tip kože, za njeno nego bolj ali manj skrbi sama, pri kozmeti~arki ni bila že dolgo. Po postopku nege, primernem za ta tip kože, sta se s kozmeti~arko Nedo Tokalic dogovorili o kvalitetni negi kože doma. Ob~asno pa ji je priporo-~ila tudi obisk kozmeti~nega salona. V frizerskem salonu Stanka je za Rozikino novo pri~esko poskrbela lastnica salona Stanka Peršuh. Osvežila ji je barvo las, dodatno popestritev pa je dosegla s prameni. Ostrigla jih je tako, da je nastala športno-elegantna pri~eska, ki je tudi enostavna za vzdrževanje. Rozika Vrhovsek prej ... Nina Škerlak se je pri Roziki odlo~ila za li~enje v nežno vijo-li~nih tonih. Najprej ji je nanesla teko~i puder in ga nato utrdila s pudrom v prahu. Veke ji je o~r-tala in nanje nanesla sen~ila, ki so se prelila. Poudarila ji je obrvi, na trepalnice pa nanesla ~rno maskaro. Na ustnice ji je nanesla rde~ilo in glos. V modnem studiu Barbare Plavec so za Roziko glede na njeno polt, barvo las in tudi spomladanski ~as izbrali obla~ila v svetlih barvah. Glede na njeno višino in temperament so se odlo~ili za obla~ila športno-elegantnega stila v modni lila barvi. Labodov tridelni hla~ni , in pozneje Rozika v oblačilih Laboda, blagovne znamke Ella Vivaldi. Fotogroflje: Črtomir Goznik komplet blagovne znamke Ella Vivaldi iz Mercatorjeve blagovnice na Novem trgu na Ptuju se je dobesedno zlil z njo. S tem modelom so dosegli eleganten videz, malo mo~nej{e boke pa je prekril pla{~. Roziki pristajajo pastelni toni, izogiba naj se temnih barv. Nadvse ji pristoji eleganten stil, za popoldanske sprehode pa naj izbira mladostno {portne linije. V {portnem studiu Olimpic so za Roziko izbrali program kore-ktivne vadbe z željo, da bi omilili težave s hrbtenico. V okviru izbranega programa bo vadila brezpla~no en mesec, je povedal strokovni vodja studia prof. Vlado Cuš. Trudila pa se bo tudi za izbolj{anje splo{ne kondicije in zmanj{anje telesne teže. MG DAVID BEDRAC: pot v auschwitz (3) Revšiina in zlato v Čenstohovi Končno sem našel tudi študentko, ki je vedela veliko o židih, pa me je spravila v slabo voljo, ko je rekla, da se verjetno o meni ljubi temi ne bodo radi pogovarjali; še zlasti pa ne s tujcem. Tudi sama se ni hotela pogovarjati veliko o tem. Prav na živce sem ji šel, ko sem kar naprej spraševal o židih, o tem, kje živijo, in da bi rad čimveč izvedel o njih. Še najbolj na živce pa ji je šlo, ker sem večkrat omenil Auschwitz. Namesto da bi se odpravil v mesto, kjer živi veliko židov — Kraków (Poljaki, vsaj tisti, s katerimi sem se pogovarjal, ga pojmujejo za najlepše poljsko mesto), me je eden od profesorjev naslednji dan skupaj z Barbaro in svojo ženo odpeljal v Czžstochowo — mesto romarjev. Tisti ve~er sem pojedel še en odli~en sladoled bližnje slaš-~i~arne Melba, za katerega sem odštel smešno malo denarja, bil pa je res dober. Božanski, bi rekla Barbara. In res je bil ... V Censtohovo smo prispeli v popoldanskih urah, potem ko sva se z Barbaro najedla pri družini najinega mentorja, profesorja didaktike. Pogostili so naju s tradicionalnimi pierogi, solato, ki je bila iz koren~ka in naribanih jabolk, in z mesnim narezkom. Pred tem so nama postregli z doma~o govejo juho, ki je v restavracijah nisi dobil, vsaj ne v taki obliki in s takim okusom. Sledila je paleta okusnega poljskega peciva, žal pa se mi je ime enega, ki je bilo najbolj okusno, izmuznilo. Po grlu najbrž. Profesor je povedal, da je Cen- stohova romarsko središ~e in da jo vsak dan obiš~e na tiso~e ljudi. Najve~ je med njimi Poljakov, vendar pa je to mesto, kjer nacionalno ozna~evanje ljudi nekako izgubi svoj pomen. Ceprav se je to nedeljo kar trlo ljudi iz Rusije, Kanade, Avstralije, Švice, Italije ..., so bili vsi zgolj in samo eno — ljudje z mo~no vero. To me je navdalo z ob~utkom povezanosti med ljudmi, hkrati pa se mi je zdel tisti trenutek svet neznansko majhen. Da je bilo vernikov veliko, smo opazili, potem ko skoraj ni bilo prostora, kjer bi lahko parkirali. Takoj ko smo izstopili, nas je obkrožila množica klošarjev. Z revš~ino na Poljskem se nisem sre~al prvi~. Pravzaprav je njihov standard nasploh nižji od našega, revežev te vrste pa je bilo veliko tudi v Opolah. Invalid z ostanki opeklin na obrazu, ženska brez noge in dva klošarja so moleli svoje dlani in prosili za zlot ali dva. Bili so prav vsiljivi. In ljudje so jim podarili znatno ve~ kot na opolskih ulicah. Bližina svetega hrama je mo~no vplivala na to. Že vstop v cerkev na Jasni Góri je bil nekaj posebnega. Vernikov z vsega sveta je bilo toliko, da sem komaj normalno hodil. Cerkev je bila že odzunaj lepa, ve-li~astna, notranje arhitekture pa nisem mogel takoj doživeti, ker je bila ravno maša in ljudje nagneteni drug ob drugega. Od dale~ se me je dotaknila podoba mogo~nega stropa in razkošnega oltarja, v središ~u katerega je bila veli~astna slika device z Je- zusom v naro~ju. Sledila je dobra ura in pol napornega vstajanja in poklekanja na tla (s tem no-~em žaliti vernikov in njihovega obreda). Zidovi cerkve so bili polni darov. Darov, ki so jih cerkvi podarili verniki z vsega sveta; bolni, ki so nato ~udežno ozdraveli, slepi, ki so spregledali, invalidi, ki so odkorakali brez lesenih palic, ki so zdaj le še okras na ogromnih cerkvenih stenah. Imelo me je, da bi fotografiral, pa me je budno oko paznikov na vsaki strani cerkve opozarjalo, da je bolje, da se ne igram z njihovimi preznojenimi živci. No, pa saj tudi fotoaparata nisem imel. Ulica v Opolah, ki vodi do cerkve sv. križa Nagradno turistiino vprašanje Aprila bosta na Ptuju v organizaciji Turističnega društva Ptuj potekali dve večji prireditvi: 19. in 20. aprila bo finale letošnjega državnega srečanja turističnih podmladkov Turizmu pomaga lastna glava, 22. aprila pa v počastitev jurjevega prvič blagoslovitev konjev pri cerkvi Leopolda Man-diča. Ker bi konjeniki, okrog 40 jih bo, s svojim prihodom v mesto oziroma na prostor pred cerkev sv. Jurija vnesli preveč zmede, so se odločili za blagoslovitev zunaj mesta. Nič manjšega pomena pa nima promocijska in prostovoljna akcija pleskanja in obnove starih vrat v starem mestnem jedru. Turistično društvo Ptuj jo bo izvedlo v sodelovanju z mestno občino, Območno obrtno zbornico in Podjetjem za stanovanjske storitve. Pričakujejo tudi prijave Ptujčanov. Nagrado za predzadnje nagradno turistično vprašanje bo prejela Marija Valič iz Mo{kanjcev 22, Gorišnica. Nova serija nagradnih turističnih vprašanj, ki jih pripravljamo v sodelovanju s Ptujskimi vedutami, je med bralci naletela na izreden odmev. Ob pravilnih odgovorih smo prejeli tudi nekaj prijaznih pisem, v katerih sporo~a-jo nekatera nova dejstva o krajih in zanimivostih, o katerih pi{emo. Fran~ika Majcen iz Gibine 11, p. Vitomarci, je v zvezi z mlinom na Stari Gori, ki ga žene veter, zapisala, da je najprej stal na Grabšin-skem Bregu pri pokojnem Alojzu Becu. Za njegovo prenovo je prispeval pokojni župnik Larbaher. Gospe Frančiki smo za njene podatke zelo hvaležni. In novo vprašanje: Kraj Mala Nedelja se prvič omenja v letu 1441 pod imenom Son-ntaglein under Rakespurg, leta 1480 pa kot Kleinsonntag. Ime je nastalo po cerkvi sv. Trojice. Cerkev pri Mali Nedelji naj bi bila zgrajena že v 9. stoletju na temeljih nekega poganskega templja slovanskega boga. Cerkvici so rekli "Marija v Hrastju", ker je bila posvečena devici Mariji, vse okrog pa so rasli mogočni hrasti. Zgraditi naj bi jo dal slovanski knez Pribina svojim zvestim plemičem slovanskega rodu, na katere spominjajo tudi imena okoliških vasi: Radosla-vci, Bodislavci, Godemerci, Moravci. Ljudski pesnik Ludvik Rudolf, domačin, velik poznavalec kraja in dragocen vir podatkov o krajevni zgodovini, je med drugim napisal tudi pesem o domači fari: Kak'si lepa nedliška fara! Ljubim te srčno, tu je moj dom! Gor na hribčku cerkvica lepa, rodovom stoletja molitveni dom... Vprašujemo, kako se je kraj Mala Nedelja imenoval do leta 1991. Odgovore pričakujemo v uredništvu Tednika, Raičeva ulica 6, do 13. aprila. Nagrada za pravilen odgovor so gostinske storitve v vrednosti tri tisoč tolarjev v gostilni Mihalič v Mali Nedelji, s katero upravlja družina Slekovec že 28 let. Ob gostinstvu se ukvarjajo tudi z živinorejo in vinogradništvom ter organizacijo prireditev v kraju. MG Cerkev v Mali Nedelji. Foto: Črtomir Goznik Po opravljeni maši sem si pobliže ogledal oltar in srebrne podobe, ki so stale ob njem, prav tako darove v obliki obeskov, ki so jih darovali ozdravljeni. Profesor naju je z Barbaro vodil v sosednjo baziliko (tako se nam-re~ imenuje), ki je bila povezana s to prvo. Za~udil sem se nad podobami, ki sem jih videl. Kar malce neprijetno sem se po~util ob ljudeh, ki so kle~ali na tleh in molili. Med njimi so bili tudi taki, ki so na tleh kar ležali. Še zlasti mladi so se na ta na~in ob-ra~ali k oltarju z velikimi belimi figurami, ki so bile oživljene v baroku in predstavljajo podobo sv. Device z angeli. Vrtoglave višine pozla~enega in s slikami poslikanega stropa so me zavrtele v nekakšno zmedo. Preve~ vsega je bilo v enem dnevu. Preve~ informacij. Zdelo se mi je, da je cerkev v tem delu skoraj ki~asta (naj mi oprostijo bralci, ki mislijo druga~e) in prepolna. Muzej, ki stoji zraven, je strogo zaš~iten. Neprebojno steklo in varnostniki, ki ti stojijo za petami, so povsem obi~ajna spremljava. Da pa bi si lahko predmete v z debelim steklom zastekljenih vitrinah tudi v miru ogledal, je skoraj nemogo~e. Če sem se pri kaki zanimivosti ustavil in si jo dlje ~asa ogledoval, me je varnostnik na moji levi ~udno gledal. Morda se mu je zdelo, da mislim kakega od dragocenih predmetov odnesti s seboj, kar sicer ne bi bilo slabo, glede na to da je bilo v vitrinah na kupe dragocenosti. Če se še vedno nisem premaknil - in v~asih sem to po~el namenoma, je varnostnik na levi pogledal onega na desni, pa tudi skupine ljudi za mojim hrbtom so nemirno tiš~ale z vso silo naprej. Priznam malo nemarno obnašanje, ki pa me je zabavalo. Še dobro, da sem kasneje dobil knjigo o Jasni Góri, ki mi jo je podaril profesor. Tako sem lahko kasneje z Barbaro prediskutiral o tem, kaj sva videla. V glavnem je šlo za predmete iz zlata, ki so jih darovali cerkvi pomembne-ži, zlasti pomembni državniki, predsedniki, kralji, vladarji ali škofi. Predmeti so bili kronološko razporejeni po stoletjih, z zadnjo vitrino, kjer so bili predmeti s konca devetnajstega stoletja in nekaj kristalnih kozarcev iz dvajsetega. glasbene novice Glasba je osnova za dobro zabavo in DJ je tisti, ki mora poskrbeti za ples in zabavo. Zato so dobri DJ-i tako cenjeni, saj množice lahko popeljejo v plesni delirij. *** Britansko skupino RIGHT SAID FRED sestavljajo bas kitarist Fred Fairbrass, kitarist Rob Manzoll in pevec Richard Fairbrass. Skupina je bila ustanovljena leta 1990 in njihovi trije največji hiti nosijo naslove: I'm Too Sexy, Don't Talk Just Kiss in Deeply Dippy. Zabavni trio se po štirih letih vrača na glasbeno sceno z vročim in dinamičnim plesnim komadom YOU'RE MY MATE (****), v katerem predvsem odmeva fan-tasično igranje na dude. *** Britanski studijski projekt ARCHITECHS velja za vodilni idejni plesni tandem na Otoku in je že blestel s komadom Body Groove. Izredna "arhitekta" plesne garage underground godbe nabijata sodobne ritme v komadu SHOW ME THE MONEY (***), ki ga je rapersko dopolnila pevka Nana. *** Composition of Sound je bilo prvotno ime zasedbe DEPECHE MODE, v kateri so Martin Gore, Andy Fletcher, Alan Wilder in Dave Gahan. Atraktiven kvartet v novem komadu DREAM ON (****) združuje kombinacijo sintisajzerja, kitare in elektronskih efektov. Ta privlačna srednje hitra pesem ima tudi zelo pozitivno besedilo in napoveduje novo zgoščenko zasedbe z naslovom Exciter. *** Ob koncu nekega obdobja navadno naredimo kakšno bilanco in tokrat vam ponujam bilanco najboljših albumov, izdanih v marcu: Loco - FUN LOVIN CRIMINALS, Whoa Nelly - NELLY FURTADO, Reptile - ERIC CLAPTON, All About Chemistry - SE-MISONIC, Human - ROD STEWART, The Greatest Hits - MICHAEL McDONALD, Love Songs - SMOKEY ROBINSON, Sunny Border Blue - KRISTINE HERSH, Just Push Play - AE- ROSMITH, Regeneration - DIVINE COMEDY, Back to the Blues - GARY MOORE, Everyday - DAVE MATTHEWS BAND, La Historia - RICKY MARTIN, Discovery - DAFT PUNK, Pleasure U Like - JOW B., Planet Colors - DJ BOBO, America - MODERN TALKING, Ellements - NO ANGELS in Know Your Enemy - MANIC STREET PREACHERS. *** Lansko poletje so si v Avstraliji izmislili televizijsko oddajo Popstars, v kateri so sestavljali svojo glasbeno skupino. Oddaja je bila zelo popularna in sestavili so skupino Bardot, ki je zaslovela s hitom Poison. Na podoben način so zbrali svoji popstars skupini tudi v Nemčiji (skupina No Angels, ki blesti s hitom Daylight in your Eyes) in v Veliki Britaniji (skupina HeařSay, ki blesti s hitom Pure & Simple). V februarju so svojo popstars skupino izbirali tudi v ZDA. Zmagovalci so si nadeli ime EDEN'S CRUSH in v ZDA blestijo s preprosto pop in r & b obarvano skladbo GET OVER YOURSELF (***). *** Ameriška skupina BLACK EYED PEAS bo v aprilu izdala drugi album Bring it the Gap; njem sodelujejo tudi Wyclef Jean, De La Soul in Joe. Kvintet tokrat predstavlja moderno mešanico r & b in lahkotnega hiphopa v komadu REQUEST LINE (****), ki ga je vokalno dopolnila Macy Gray. *** D12 je skupina mladih raperjev, s katerimi sodeluje tudi Eminem. Pred mesecem dni so D12 izdali prvi provokativni rap single SHIT ON YOU (***), pod katerega se je kot avtor podpisal Eminem, ki bo kmalu izdal novi single z naslovom Kim. *** ELVIS PRESLEY je bil kralj rock n'rolla. Rodil se je 8. januarja 1935 in umrl 16. avgusta 1977. 2. aprila bo po svetu ponovno začel igrati njegov film Thaťs the Way it is, ki je podprt z odlično glasbo. V aprilu pa bo izšla tudi posebna zbirka koncertnih posnetkov Elvisa in napoved za to ploščo je v živo odigrana in odpeta klasika SUSPICIOUS MINDS "Live" (*****). David Breznik STRAN ZA MLADE POPULARNIH 10 RADIA PTUJ 1. Uptown Girl; I Lay my Love on you - WESTLIFE 2. All for You - JANET JACKSON 3. Daylight in Your Eyes - NO ANGELS 4. It wasn't Me - SHAGGY & RIKROK 5. What a Feeling - DJ BOBO & IRENA CARA 6. Don't Let me be the Last to Know - BRITNEY SPEARS 7. Butterfly - CRAZY TOWN 8. Jaded - AEROSMITH 9. Chillin' - MODJO 10. I ain't Gonna Stand for it - ERIC CLAPTON Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsako soboto v ve~ernem sporedu radia Ptuj NAVIJAL SEM ZA BRATRANCA IGORJA Zadnjih nekaj dni v marcu, pred finalom poletov v Planici, je bilo v na{i družini mnogo razburjenja. Odločili smo se, da se bomo letos odpravili na zaključek smučarskih poletov v Planico. Tega sva se {e posebej veselila moj brat Marko in jaz. Malokdo ima pri moji starosti možnost videti vse najbolj{e skakalce sveta. Se posebej pa, če je zraven vseh teh asov moj bratranec. V nedeljo zgodaj zjutraj je pred hi{o ustavil avtobus. Bil sem {e malo zaspan, vendar je vzdu{je na avtobusu pregnalo zadnje sledove spanja. Med potjo smo pobirali {e druge navijače. V Ljubljani sta vstopila tudi Igorjev oče in teta. Bili smo zgodnji, vendar smo že med potjo videli, da bo gneča. Avtobus smo pustili daleč od skakalnice in se med množico pomikali proti prizori{ču. Videl sem tudi Igorja, ki se je ogreval, vendar ga nisem smel motiti. Ko smo pri{li do skakalnice, je bilo tam že precej ljudi in tudi lakota me je že pestila. Pojedli smo malico, ki smo jo imeli s seboj. Prireditelji so nam dovolili,da smo se približali skakalnici, tako da smo bili na koncu že čisto blizu. Čas je mineval zelo hitro in že so se spustili prvi predtek-movalci. Tekmovanje se je začelo. Gledal sem skakalce, kako se drug za drugim spu{čajo po strmini in skačejo v dolino. Sam si tega gotovo ne bi upal. Naenkrat pa so po zvočniku naznanili nastop Igorja Medveda. Glasno smo navijali in že se je spustil. Gledal sem ga, kako leti proti nam. Ob pristanku pa je zavladalo nepopisno navdu{en-je. Poletel je kar 206 metrov! Že prej sem bil zelo ponosen nanj, sedaj pa bi kar vsem povedal, da sem jaz njegov bratranec. Na žalost mu nisem mogel takoj čestitati, vendar sem prepričan, da mu bom takoj, ko ga vidim. Igor je bil na koncu {esti, najbolj{i Slovenec. Med potjo domov sem razmi{ljal, da bom so{olcem razlagal, kako je bilo na poletih v Planici. Mitja Medved, 2. r., OŠ Cirkovce MOJA MAMICA Andreja: Moja mamica je dobra. Presenetila sem jo z risbico. Bila je srečna. Katja Z.: Mamici sem čestitala že za dan žena in ji dala čestitko. Helena: Moja mamica je prijazna. Tilen: Moja mamica mi vse kupi. Včasih me tudi krega. Z mano igra nogomet. Sanja: Moja mamica je prijazna. Imam jo rada. Miha M.: Mamico imam rad. Dobro kuha. Anita: Mamica je prijazna. Ima črne lase. Rada jo imam. Nastja: Mamico imam rada. Lepa je. Tibor: Mamici rad pomagam. Rad jo imam. Mitja: Kdaj pa kdaj mamici pomagam, jo pa tudi razjezim. Imam jo rad. Aljaž: Mami me ima rada. Gregor: Rad imam mojo mamico. Igrava se Človek ne jezi se. Doroteja: Mamica je prijazna. Rada me ima. Ima rdeče lase. Jani: Vedno pomagam mamici. Zelo dobro kuha. Rad jo imam. Mihael: Mamica z mano igra tenis. Pa še rada me ima. Katja R.: Tudi jaz imam mojo mami rada. In ona ima rada mene. Vsem mamicam čestitamo za materinski dan. Učenci 1. r. OŠ Hajdina POMLAD PREBUDI LJUBEZEN - Ljubezen je lepa in slepa. - Ljubila sem te, ljubila te bom, a nikoli dobila te ne bom. - Ne čakaj na maj, zaljubi se zdaj. - Ljubezen se ne kupi, ljubezen se ne proda, ljubezen se za in se imamo radi. - Ljubezen je lepo čustvo, ki se prebudi v vsakem od nas. - Ljubezen je lepa, ljubezen je vse, če fant ljubi le eno dekle. - Iz srečanja se rodi prijateljstvo, iz prijateljstva simpatije, iz simpatije pa ljubezen. - Ko ljubiš, se svet okrog tebe vrti počasi. Vse je posuto z rožicami. Vse se blešči in ljubezen gori. - Ljubezen je lepa, če se ljubita dva. Če pa eden ne ljubi, nič ne velja. Učenci OŠ Videm NA SMETIŠČU Urejeno odlagališče je zelo veliko in široko. Najprej delavci odpadke ročno ločujejo. Papir stiskajo in ga v Hrvaški reciklirajo v WC papir in v papirnate brisače. Ostale odpadke pa naredijo v bale. Gume uporabijo tudi za podlago pri jami nad glino. Papir reciklirajo v Sladkem Vrhu. V ptujskem odlagališču bodo smeti pokrili s folijami in zemljo. V bodoče bodo odpadke ločevali in postavljali ekološke otoke. Ptujsko odlagališče je namenjeno šestnajstim občinam. V enem dnevu pripeljejo tja od deset do petnajst kamionov odpadkov. Smetnjaki za ločevanje morajo biti v ograji. Ločujemo lahko biološke odpadke, papir, ploče- Gledališčniki OS Kidričevo Aljoša: Tudi moja mami dobro kuha. Je prijazna. Saša: Mami je prijazna. Skupaj sva šli po zvončke. Ko jo razveselim, je srečna. Katja B.: Ko sem mamici dala darilo, je bila vesela. Tomaž: Z mano se mami mi-lijonkrat igra. Tudi jaz ji kdaj pa kdaj narišem risbico. Takrat me močno stisne. Moja mamica je lepa. Rok: Mami mi pomaga sestavljati knex. Včeraj sem jo presenetil z risbico. Ima dolge lase. Katja D.: Sestrica in jaz sva mamici že čestitali. Dali sva ji šopek in risbico. Vsaki je potem dala poljubček. Cirila: Mamica je lepa. Ko pridem domov, ji pomagam. Ima me rada. Domen: Včasih mamico jezim in me zato nasmuka. Rada pa me vseeno ima. In jaz njo. Kristijan: Mamici pomagam. Sesam. Rad jo imam. Marcel: Mamica se je razveselila, ko sem ji dal risbico. Rad jo imam. ljubezen da. - Pomlad se prebuja, ljubezen pa zamuja. - Mlada ljubezen v pesek se piše. Ko veter zapiha, črke izbriše. - Je kaj lepšega na svetu, če te kdo ima rad? - Je kaj lepšega na svetu, če te ljubim iz srca? - V življenju imam rada dve stvari: ŽIVLJENJE in TEBE. Življenje, ker mi je dalo tebe, in tebe, ki si moje življenje. - Čudno vprašanje nosim v sebi: "Zakaj se mi sanja le še o tebi?" - Lepo je biti mlad takrat, če imaš nekoga rad. - Petrolejka brez petroleja ne more goreti, jaz pa brez tebe ne morem živeti. - JAZ+TI na zidu piše, naj te ljubezni nihče ne zbriše. - So dnevi, so leta in so pomladi, ko se imamo preprosto radi, in so trenutki, ko je treba na novo začeti in kdaj koga tudi objeti. - Ljubezen je najlepši cvet pomladi, takrat srček se odpre vinke, barvno in belo steklo in ostale odpadke. Anja Mohorko, 4. r., OŠ Sela ZVONČEK Sem zvonček Zvonko. Spomladi sem se ravno zbudil. Imam dva prijatelja. Ime jima je te-loh in žafran. Žafran zelo rad posluša moje zvonjenje. Metulji radi sedajo name. Troben-tica blizu mene ima zelo lepe cvetove. Zelo rad imam pomlad. Matjaž Bezjak, OŠ Gortšnica MEDVEDEK NIKI Glejte, to je medvedek Niki, ki pravijo mu tudi Piki. Skače gor in dol, s Tino on gre na pomol. Ko pa lepo poplesuje, se res iz nikogar ne norčuje. On poplesuje in poskakuje, tukaj pa se naša zgodba končuje. Katja Šega, 2. b, OŠ Velika Nedelja ZA RAZVEDRILO SESTAVIL: EDI KLASINC NAPRAVA ZA PHANJE BEVKOVA POVEST I PRIPADNIK AMIŠEV KUB. TISK. AGENCIJA PTDI BREZIMEN ČLOVEK VAS, ZNANA PO MOTO-KROSU RAJ PARADIŽ ZLATKO OBLOKAR REKLAMA, INSERAT SKOPUEN BIK PRIPADNIK KSOSOV V AFRIKI MESTO V ITALU. PROVINCI TERAMO BREZOVA METLA POUBSKI BOG, RADGOST MESTO NA NIZOZEMSKEM LESENO ORODJE KATALONSK PISATEU OPERNA PEVKA KUNC-MILADINOV GEOMETRIJSKO TELO ČETVEREC SILICIJ NAPRAVA ZA HREŠČANJE IVAN ZALOKAR NEMŠKI ŠAHIST ZADARSKI OTOK NAŠ SMUKAČ (JERNEJ) A IZ BESEDE RITA SADNA PIJAČA EDVARD KOCBEK NAŠA ARHEO-LOGINJA KOROŠEC BOŽIČNI KRUH SLTEDEN-SKA REVIJA PRILETEN MOŠKI REKA V BANATU PARČEK ZASNOVE ŽUU OD OBUTVE KRAJ PRI HAJDINI GLEDALIŠKI DAUNO-GLED WC AMERIŠKA LETALSKA DRUŽBA PALICA REKA NA POLJSKEM NOVI SVET AMERIŠKI PESNIK (EDGARA.) PESNIK SREDNJE ANTIČNE KOMEDIJE REŠETO GR. ČRKA TRDA, DAUŠA DLAKA TRDS RIMSKI BOG UUBEZNI STANJE OZRAČJA 3,14 ALUMINIJ ZMIKAVT AMERIŠKA FILMSKA DRUŽBA RADIJ STRINA, UJNA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: VODORAVNO: splav, trasa, Rossi, Asti, Santonij, postopek, videotekst, Arturo, Arie, zlatilo, Skajem, Ac, italik, Tera, estrada, Manon, ost, Enare, olup, var, RTE, Mini bikini, kava, Kemik, pikan, Juntez, ar, Al, steza, Aha, CA. UGANKARSKI SLOVARČEK: AMIS = ~lan ameri{ke verske sekte, EAL = ameri{ka letalska družba (Eastern Airlines), EDE = mesto na Nizozemskem in v Nigeriji, EPIKRAT = pesnik srednje anti~ne komedije, doma iz Ambrakije, KSOS = pripadnik afri{kega ljudstva Ksosov, KUC = neko~ pri nas na boži~ni ve~er pe~en kruh, LLOR = katalonski pisatelj (Miguel, 1894 - 1966), PRELA = kubanska tiskovna agencija s sedežem v Havani (Prensa Latina), RKO = ameri{ka proizvodnja in distribucijska filmska družba, nastala leta 1928 (Radio - Keith - Orpheum). LUJZEK Dob^-r den vsoki den! Joj, glih zdaj me je Mica nategnola. Drla se je, kak da bi jo kdo hteja bujti: »Lujs, hitro pridi v {talo, pono~i nama je kravica tele povrgla in zgleda, ke je nekaj narobe z malim icekom ... « Sploh se nesem spuna, ke je letos na{a Seka že iceka mela, in sen skoro po vseh {tirih v {talo leta. Tam blo vse normalno, Mica pa se je tak sme-jola, ke je mela cube do vuh raztegnjene. Ko je malo k sebi prišla, mi je rekla: »Butln stori, kaj te ne veš, ke je gnes 1. april?« G^^ORI SE ... DA je mleko ta hip nevarnejše od vina, saj so zaradi njega "na koraž" sicer nekoliko manj vročekrvni Slovenci okoli prestolnice. ... DA zadnji pojav nesoglasij okoli mleka nima nič opraviti z boleznijo norih krav. Gre za bolezen norih ljudi, ki se ne znajo dogovoriti. ... DA država skrbi za pospešeno učenje tujih jezikov. Podražila je domače in pocenila telefonske pogovore v tujino. ... DA je najbolje, da tudi k sosedu kličete v nemščini, angleščini ali italijanščini. Tako bo telefon mislil, da kličete v tujino. ... DA bo zakon proti delu na črno začel v praksi učinkovati prav zdaj, ko se je odprla sezona fuša. ... DA je strogo prepovedana in sankcionirana vsaka dejavnost, ki ne temelji na predpisih in zakonu. Torej tudi življenje na koruzi. ... DA mnogokrat tudi govorjenje v parlamentu nima nikakršne osnove in bo lahko delo na črno. ... DA pozabimo na strogosti države in se predajmo nežnostim narave. Čebelice že letajo s cveta na cvet. ... DA skok čez plot zagotovo ne more biti opredeljen kot delo na črno, saj gre za zakonsko kategorijo sosedske pomoči. Na kunci sma se obodvo smejala na tati račun. Da ji ne bi nič dužen osta, pa sen jo te še jaz enkrat prvoaprilsko nat-egna. Ne bom vam opisa, kak je to zgledalo, samo mije rekla, da bi se to lehko večkrot zgodilo in ne samo za 1. april. Hvaležnost pa toka, prav po žensko povedana! Pravzaprav sma z Mico gnes precig zmontrana, saj sma bla snoči na občnem zbori pri jur-šinskem društvi rojaka Janeza Puha, zbor pa je bija v dvorani podjetja Gastro na Ptuju, kerega virt je gospod od zgoraj in odspod Skok. Tak smo se fajn meli, ke se mi še gnes sline cedijo. Saj vena vete, kdo je bija Janez Puh, naš vejki Prlek, izumitelj in fabrikant v avstrijskem Gradci? Avstrijci so si ga duga leta šteli za svojega in šele v zodjihpetnajstih letih priznali, da je vejki mož prleške in slovenske gore list. Pravzapraf smo Slovenci mali narod vejkih ljudi, samo da toga ne vemo zadosti ceniti. Saj se še vena spunite, kak je loni tik pred odprtjem pogora Puhov muzej v Saku-šaki. Prleška trma, delavnost in še malo vina fcoj bo letos avgusta odprla še vejkši Puhov muzej, ki bo meja tudi novo vinsko klet in sobo pred njo, v keri se bodo zbirali "puhovci". Tak je treba delati. Besede naj grotajo meso, smo rekli v storih cejtih. Gnešji den pa v posameznih strankah samo jezike sučejo, držovi škodo delajo in nič haska ne naredijo. Uh, drgoč me je zaneslo malo postroni. Pa nič ne škodi, saj sen na žalost tudi jaz med tistimi, od kerih nega več dosti haska, jezik pa se mi še vseeno opleta med socialnimi zobmi. Pa brez zamere in nega mere od vašega LUJZA. Aforizmi by Fredi Kaj pa, če bi slovenska kura poskušala osvojiti galskega petelina? *** Moja najnovej{a ljubezen me je čisto omedmrežila. *** Ko sem jo zagledal, sem dobil kurjo polt s celulitom. *** Danes bi ti psoval mater že vsak ad dog kinolog. Floristke menda najbolj cvetijo, če jih zalivaš s spermo. *** Čeprav sem bil tako neumen, da sem lahko samo držal vrečo, v katero so nalagali debel krompir, na sodišču nisem imel sreče. *** PIRS - pivski imenik Republike Slovenije. *** Knjige so brusni kamen modrosti. OVEN 21. 3. do 20. 4. Zadnje čase se na osebnem področju počutite bolj zapostavljeni. Ne bojte se, kmalu se bo vse spremenilo, pa boste zopet uživali več ljubeče pozornosti svoje najdražje. Glede poslov kakšnih posebnih novih priložnosti ni na vidiku. V nedeljo se le posvetite sebi. BIK 21. 4. do 20. 5. V tem tednu boste zelo dinamični in razgreti, morda celo bojeviti. Vso povečano energijo izkoristite za konstruktivno delo in za napredovanje. Rezultati bodo vsekakor boljši in vredni truda. Privoščite si sproščujoč konec tedna in ne bodite zaletavi. DVOJČKA 21. 5. do 20. 6. Pomemben teden, v katerem boste zopet delali načrte za prihodnost in jasno videli svoje cilje. Tudi v ljubezni boste želi srečo in radost. Na splošno bo ta teden umirjen. Uživajte v soboto, ko se boste srečali z dobrimi prijatelji. Pojdite na daljši sprehod v naravo. RAK 21. 6. do 22. 7. Samozavest se vam bo povrnila, saj boste ponovno prežeti z energijo, močjo in pogumom. A Ne nalagajte si preveč odgovornih in zapletenih bremen. Dobro boste poslovno sodelovali z moško osebo. V ponedeljek le povejte najdražjemu, da ga pogrešate. LEV 23. 7. do 23. 8. Teden, v katerem boste pod stresom, saj se boste morali prilagajati drugim, kar pa vam ne leži. Pametno bi bilo, ko bi si izdelali strategijo in natančen urnik, da boste lažje z vsem na tekočem. Ne obupavajte, bo pa zato konec tedna bolj romantičen. DEVICA 24. 8. do 23. 9. Imeli boste izredno veliko ^ \ energije in ravno zato boste ^ JI J v službi veliko naredili, kar vam bo prineslo veliko zadovoljstva in pohval nadrejenih. Ne boste pa ravno najbolj zadovoljni v osebnem življenju, saj v vaši ljubezenski zvezi obstajata dvom in negotovost. TEHTNICA 24. 9. do 23. 10. V zadnjem času ste dostikrat utrujeni, a bo ta utrujenost minila, saj boste v tem tednu vsak dan boljše volje. Povečana vitalnost vam bo pomagala odpraviti težavice. Varujte se prenagljenosti in nestrpnosti. Ob koncu tedna si privoščite sproščujoče počitnice. ŠKORPIJON 24. 10. do 22. 11. Sprijazniti se boste morali z dejstvom, da ne more biti zmeraj vse po vašem. Ne zaupajte svojim čustvom, ker bodo močnejša od razuma. Največ boste naredili v torek v petek pa le zaključite poslovni teden prej kot običajno in se prepustite najdražjemu. STRELEC 23. 11. do 21. 12. Dinamičen in naporen teden, toda samo če boste hoteli vse narediti naenkrat. Imeli boste zelo veliko energije, zato se vam bo tudi zelo mudilo. V nedeljo pa si le privoščite sprostitev. V ljubezni bo vaša sreča bolj opoteča predvsem v drugi polovici tedna. KOZOROG 22. 12. do 20. 1. Dokazali se boste kot odličen organizator, ki zna prevzeti vodstvo. V službi boste dobro napredovali, energije pa vam bo ostalo dovolj še za šport in rekreacijo. V ljubezni boste zelo srečni, imeli se boste vsak dan bolje. Konec tedna bo harmoničen. VODNAR 21. 1. do 19. 2. Neugoden teden za urejanje finančnih zadev in za nakupe. Pazite se nakupovalnih zmot, drugače pa bo vsemu nakljubsrečenteden. Nadoknadili boste vso izgubljeno energijo. V tem času ni dobro sprejemati pomembnih odločitev. Bojte se ljubosumnih čustev. RIBI 20. 2. do 20. 3. V vašem ljubezenskem odnosu grozi napetost in celo huda kri. Teden, ki je pred vami, vam ne bo najbolj naklonjen. Bodite previdni na cesti, ne prenaglite se. Počakajte na drugo polovico tedna, ko se bodo začele kazati nove priložnosti v ljubezni. Horoskop je sestavila va{a vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. {t. 090-43-94. • •• ROKOMET GORIŠNICA - ORMOŽ 29:29 /17:16/ Rdeči karton trenerju gostov Ivanu Hrupi~u. SLOVAN - VELIKA NEDELJA 22:23 /10:12/ GORIŠNICA OBČINA, KJER ŠPORT VELIKO POMENI Podelitev priznanj najboljšim športnikom. str. 27 ŠAH SIMULTANKA VELEMOJSTRA BELJAVSKEGA Z uglednim šahistom je uspela remizirati tudi mlada Jana Vidrih, tretješolka OŠ Ljudski vrt. str. 27 NAMIZNI TENIS - 1. SNTL ŽENSKE PKK RAKEK - PETOVIA 5:5 Ptujčanke za obstoj v prvoligaški konkurenci z Ljubljanskim Kajuhom Slovanom. str. 27 JUDO REKORDNA UDELEŽBA Judo klub Drava iz Ptuja je v športni dvorani Center organiziral državno prvenstvo za kadete in kadetinje. Preizkusili so tudi novo računalniško obdelavo podatkov. str. 27 BRANKO FIDLER, TRENER V KLUBU BORILNIH VEŠČIN MAJŠPERK Pogrešamo povezavo športnikov Stanje v športu v občini Majšperk je slabo. Sicer deluje v njej deset športnih društev, vendar bolj na Ijubiteljsko-rekreativni ravni. V prejšnjih časih je bilo športno dogajanje v našem prostoru bolj pestro, predvsem v rokometu in šahu. Sedaj so najbolj aktivni SD Majšperk s svojo košarkarsko ekipo, ki nastopa v ptujski ligi, in pred letom ustanovljeni kikboks klub. Za razvoj športa v naši občini nam manjkajo predvsem finančna sredstva, večje razumevanje občinskih svetnikov, uprave in župana za šport. Društva se za svoje delovanje morajo predvsem zahvaliti svojim sponzorjem in donatorjem. Zraven reševanja finančnih zagat pa v občini Majšperk potrebujemo večnamensko športno dvorano, v kateri bi lahko organizirali ligaška, državna in druga tekmovanja. Obstoječa telovadnica namreč ni primerna, saj ni nobenega prostora za gledalce. V zadnjem času je zelo popularna šolska košarkarska liga in se prav zaradi tega ne more razviti. V načem kikboks klubu smo z delovanjem v prvem letu zadovoljni - tako z množičnostjo kakor z doseženimi uspehi naših tekmovalcev in tekmovalk na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Smo polnopravni člani Kickboxing zveze Slovenije. V minulem letu smo na državnih prvenstvih osvojili devet medalj, dve pa na mednarodnih tekmovanjih. V svojih vrstah imamo tudi kategoriziranega športnika Olimpijskega komiteja Slovenije. Za nadaljnje uspešno delo bi potrebovali stalne prostore, v katere bi lahko namestili opremo, sicer nujno potrebno za kvalitetno vadbo. Pogrešam tudi organizirano skupno delovanje športnih društev, ki bi svoji usodi odločala sama. S tem mislim na športno zvezo, ki bi zastopala interese društev v občini in aktivno sodelovala pri delitvi občinskih dotacij. NOGOMET 1. SLOVENSKA LIGA Rezultati 22. kroga: Olimpija - Maribor Pivovarna Laško 1:1 /1:0/, Rudar - CMC Publikum 1:0 /0:0/, HIT Gorica - Primorje 0:1 /0:0/, Dravograd - Koper 0:3 /0:1/, Mura - Domžale 2:0 /0:0/, Tabor Sežana -Korotan 1:1 /1:1/. 1. OLIMPIJA 22 13 4 5 55:35 43 2. MARIBOR PIVOVARNA LAŠKO 22 12 6 4 43:25 42 3. HIT GORICA 22 10 4 8 36:29 34 4. CMC PUBLIKUM 22 9 5 8 35:33 32 5. RUDAR 22 8 7 7 30:25 31 6. PRIMORJE 22 8 6 8 28:29 30 7. DRAVOGRAD 22 8 4 10 35:36 28 8. KOROTAN 22 8 4 10 32:29 28 9. KOPER 22 7 7 8 26:30 28 10. MURA 22 6 8 8 22:27 26 11. DOMŽALE 22 6 3 13 27:46 21 12. TABOR SEŽANA 22 5 6 11 29:39 21 2. SLOVENSKA LIGA Rezultati 19. kroga: Aluminij - Esotech Šmartno 3:1, Železničar Li-gro - Zagorje 1:0, Dravinja - Beltinci 1:4, Viator&Vektor - Živila Triglav 1:2, Livar Ivančna Gorica - Elan 1:3, Brda - Nafta 1:1, Renkovci -Feroterm Lentrem 2:0; prost Jadran Šepič. 1. ŽIVILA TRIGLAV 19 14 2 3 45:13 44 2. ELAN 18 12 2 4 35:20 38 3. ALUMINIJ 19 10 6 3 36:21 36 4. ESOTECH ŠMARTNO 19 10 5 4 36:21 35 5. JADRAN ŠEPIČ 18 10 3 5 31:17 33 6. ZAGORJE 19 8 6 5 26:16 30 7. LIVAR IVANČNA GORICA 19 8 3 8 30:28 27 8. NAFTA 19 7 6 6 22:20 27 9. DRAVINJA 19 7 3 9 18:27 24 10. ŽELEZNIČAR LIGRO 19 6 5 8 23:31 23 11. ŠENTJUR 15 6 3 5 23:37 21 12. VIATOR &VEKTOR 19 5 5 9 28:30 20 13. BELTINCI 19 5 5 9 21:32 20 14. FEROTER LENTREM 18 4 4 10 17:38 16 15. BRDA 18 3 2 13 25:31 11 16. RENKOVCI 19 2 2 15 22:46 8 Pari 20. kroga - sobota 7. aprila /vsa srečanja ob 17.00 uri/: Beltinci - Železničar Ligro; nedelja. 8. aprila: Zagorje - Aluminij, Jadran Šepič - Renkovci, Feroterm Lentrem - Nafta, Brda - Livar Ivančna Gorica, Elan - Viator&Vektor, Živila Triglav - Dravinja; prost Esotech Šmartno. ALUMINIJ - ESOTECH ŠMARTNO 3:1 /2:1/ STRELCI: 0:1 Smajlovič /29/, 1:1 Borštnar /avtogol 39./, 2:1 Per-kovič /45. iz 11 m/, 3:1 Čeh /72/. ALUMINIJ: Dukarič, Franci, Golob /Bezjak/, Prapotnik , Sam-bolec, Pučko, Perkovič, Čeh, Hojnik /Kancler/, Gojkovič, Jev-djenič. Nogometaši Aluminija so v derbiju kroga nastopili močno oslabljeni, saj so manjkali kar trije standardni igralci prve enajsteri-ce: Emeršič, Majcen in Koren, Kancler pa je bil na klopi za rezervne igralce, saj še ni v celoti saniral poškodbe. Toda kljub temu so zaigrali dobro in prevzeli terensko pobudo, vendar so gostje prvi dosegli zadetek. V 39. minuti je sodnik Ihan prvič pokazal na belo točko, ko so gostje zrušili v svojem kazenskem prostoru Goloba. Strel z 11 metrov, ki ga je izvajal Čeh, je gostujoči vratar ubranil, vendar je potem Borštner žogo zabil v svojo mrežo. V zadnjih trenutkih prvega polčasa je Perkovič zadel iz 11 metrov in svoje moštvo popeljal v vodstvo. Minimalno vodstvo je dajalo potrebno zanesljivost. Gostje so se nekoliko razigrali in izpeljali nekaj akcij, vendar pa prave nevarnosti za domačega vratarja ni bilo. Domači nogometaši jim niso ROKOMET SLOVAN - VELIKA NEDELJA 22:23 /10:12/ VELIKA NEDELJA: Belec, Podpečan, Mesarec 1, Trofenik 2, Bezjak 9, Planinc 1, Poje, Štruc 8, Okreša 2, Gregorič, Potočnjak, Šoštarič, Kumer, Kokol. Rokometaši Velike Nedelje so še v drugo ugnali ekipo ljubljan- Utrinek s tekme Aluminij - Šmartno. ostali dolžni in so z igro preko bočnih pozicij nekoliko raztegnili gostujočo obrambo, tako da je bilo več prostora za napadalce, v tem drugem polčasu pa se je skega Slovana, tokrat na njihovem parketu. Po treh srečanjih z močnimi tekmeci in treh porazih so tokrat rokometaši Velike Nedelje osvojili pomembne točke v borbi za šesto mersto, ki je realno še dosegljivo. Gostje so vodili ves prvi polčas in si priigrali dva zadetka prednosti. Tudi v nadaljevanju so gostujo- razigral še Franci. Dve izjemni priložnosti za zvišanje vodstva je zamudil Jevdjenič. V 72. minuti pa je dokončno padla odločitev o zmagovalcu srečanja - v polno je zadel Čeh. V zadnji minuti bi lahko nogometaši Esotecha Šmartna rezultat znižali, saj so imeli strel iz 11 metrov, a je strel najboljšega strelca v 2. SNL Arliča vratar Aluminija Dukarič atraktivno ubranil. (DK) 1. A SRL MOŠKI Rezultati 17. kroga: Slovan - Velika Nedelja 22:23 /10:12/, Prevent - Trimo Trebnje 25:25 /13:12/, Termo - Pivka Perutninarstvo 33:16 /15:8/, Gorenje - Inles Riko 30:19 /14:6/; srečanji Celje Pivovarna Laško - Dobova in Avtomikolič Rudar - Mobitel Prule 67 sta bili odigrani pozno sinoči. 1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 16 15 1 0 558:367 31 2. MOBITEL PRULE 67 16 13 2 1 467:372 28 3. GORENJE 17 12 2 3 469:404 26 4. PREVENT 17 12 2 3 486:424 26 5. AVTOMIKOLIČ RUDAR 16 8 3 5 460:450 19 6. VELIKA NEDELJA 17 9 0 8 416:432 18 7. TRIMO TREBNJE 17 7 3 7 460:456 17 8. TERMO 17 5 3 9 446:464 13 9. SLOVAN 17 3 3 11 428:516 9 10. DOBOVA 16 1 4 11 405:448 6 11. INLES RIKO 17 3 0 14 392:488 6 12. PIVKA PERUTNINARSTVO 17 0 1 16 392:563 1 1. B SRL MOŠKI Rezultati 18. kroga: Gorišnica - Ormož 29:29 /17:16/, Krog Bakovci - Chio Kranj 22:32 /11:18/, Šmartno - Sevnica 19:28 /6:13/, Dol TKI Hrastnik - Cimos Koper 32:23 /13:11/, Preddvor - Izola 0:10 b.b., sre- čanje Mitol ProMak - Nova Gorica bo odigrano kasneje. 1. SEVNICA 18 15 0 3 485:403 30 2. IZOLA 18 13 2 3 428:401 28 3. NOVA GORICA 17 12 1 4 421:375 25 4. DOL TKI HRASTNIK 18 10 0 8 460:433 20 5. MITOL PRO- MAK 17 8 2 7 398:382 18 6. CIMOS KOPER 18 8 2 8 423:435 18 7. KROG BAKOVCI 18 7 2 9 432:442 16 8. GORIŠNICA 18 7 2 9 442:412 16 9. ORMOŽ 18 6 2 10 461:481 14 10. ŠMARTNO 18 6 2 10 426:460 14 11. CHIO KRANJ 18 6 1 11 480:513 13 12. PREDDVOR 18 1 0 17 271:390 2 či rokometaši dominirali, vendar so imeli okrog 43. minute majhno krizo. Rokometaši Slovana so sicer še enkrat povedli /22:21/, vendar je bil to njihov labodji spev, saj so gostje zbraneje in racionalneje odigrali zaključek srečanja in prišli do pomembnih točk. (DK) GORIÎNICA - ORMOŽ 29:29 /17:16/ GORIŠNICA: Valenko, Tamše 5 /2/, Štorman, Fricelj 2, Kumer 6 /1/, I. Ivančič 4, Perčič, Šandor, D. Ivančič 6, Cvitanič, Firbas, Štr-bal, Pisar 6, Šic. Trener: Marjan Valenko. ORMOŽ: Šulek, Hanželič 1, Horvat 1, Juršič, Pučko, Prapo-tnik 4, Grabovac 2, Ivanuša 3, Kirič 4, Dokša, Kavaš, Hrnjado-vič 14 /9/, Rajh, Bistrovič. Trener: Ivan Hrupič. V lokalnem derbiju Gorišnice in Ormoža smo lahko videli vse značilnosti, ki jih takšna srečanja prinašajo: polna dvorana navijačev obeh klubov, soliden rokomet, malo morje izključitev, tri diskvalifikacije itd. Še sreča, da so ljudje, ki vodijo klube, bili razsodni in niso dovolili še česa hujšega, saj sta bila sodnika poglavje zase in sta bila edina nedorasla derbiju, ki bi ob drugačnem deljenju rokometne pravice bil pravi rokometni praznik. Srečanje je bilo dinamično in borbeno, ekipi sta se izmenjevali v vodstvu. V prvem polčasu so ob koncu domači povedli s tremi zadetki prednosti, vendar so ro-kometaši Ormoža uspeli znižati razliko na samo en zadetek zaostanka. Podobno je bilo tudi v drugem polčasu, ki ga je najprej zaznamovala daljša prekinitev ob izključitvi gostujočega trenerja. Najprej so Gorišničani povedli za dva zadetka /21:19/ in kazalo je, da bo zmaga ostala doma. Nekaj napak in gostje so hitro preobrnili rezultat ter vodili za zadetek, domačini pa so uspevali izenačevati. Z zadetkoma Hrnjadoviča in Prapot-nika so si rokometaši Ormoža v 58. minuti priigrali dva zadetka prednosti /27:29/. V zadnji minuti pa so domači z dvema zadetkoma Tamšeta izenačili. Ormožane je samo tri sekunde ločilo od zmagoslavja. Seveda so bila po srečanju razpoloženja različna, glavni predmet razprav pa je bilo sojenje. Škoda! (Ik) Matjaž Pisar, 6 zadetkov in izključitev. SPORT NOGOMET / nogomet / NOGOMET 3. ÍICA - SEVER Rezultati 16. kroga: Kozjak - Gerečja vas Unukšped 0:0, Hajdina - Kovinar Ma-scom 2:1, Asfalti Ptuj - Kr{ko 0:0, Usnjar - TK&EL Stojnci 2:0, Paloma - Mons Claudius 2:1, Vransko - Fužinar 0:0, Zreče -Montavar Rogoza 3:2. 1. ASFALTI PTUJ 16 12 2 2 40:14 38 2. USNJAR 16 11 4 1 42:13 37 3. PALOMA 16 9 4 3 32:31 31 4. KOZJAK 16 9 1 6 34:25 28 5. ZREČE 16 6 4 6 17:20 22 6. KOVINAR MASCOM 16 6 3 7 28:30 21 7. MONTAVAR ROGOZA 16 6 1 9 28:34 19 8. VRANSKO 16 6 1 9 18:32 19 9. KRŠKO 16 4 6 6 21:24 18 10. TK&EL STOJNCI 16 5 3 8 19:22 18 11. HAJDINA 16 4 6 6 16:23 18 12. MONS CLAUDIUS 16 4 4 8 25:35 16 13. GER. V. UNUKŠPED 16 4 4 8 17:30 16 14. FUŽINAR 16 2 5 9 18:32 11 Pari 17. kroga /sobota, 7. aprila, ob 17.00 uri/: Gerečja vas Unukšped - Asfalti Ptuj, Hajdina - Paloma, TK&EL Stojnci - Kozjak, Kovinar Mascom - Usnjar, Krško - Zreče, Montavar Rogoza - Vransko, Fužinar - Mons Claudius. ASFALTI - KRŠKO 0:0 ASFALTI: Golob, M. Emeršič, B. Emer-šič, Prah, Klinger, Zdelar, Zajc, Krepek, Jurišič, Toplak, (Gojkošek), U. Krajnc. Gostje so se pokazali kot črvrsta ekipa in bi z malo več sreče lahko pobrali popolni izkupiček. V začetku so imeli iniciativo, toda domačini so uredili svoje vrste in pričeli napade na vrata gostov - a brez rezultata.. V nadaljevanju smo pričakovali, da bodo domačini zaigrali, kot je potrebno, toda žal so prepustili sredino gostom in ti so nekajkrat nevarno ogrozili domačine, nakar je sodnik Babič iz Ja-vornika v 61. min., ko je domači vratar Golob nepravilno zaustavil igralca gostov, dosodil 11-metrovko, a jo je Dvor-janič zastreljal. Potem so domačini le nekoliko zbraneje pričeli napadati in so ustvarili številne priložnosti, toda žal žoga ni našla poti v mrežo. (anc) HAJDINA - KOVINAR MASCOM 2:1 /1:1/ STRELCI: 0:1 Robnik /8/, 1:1 Pihler /31. iz 11 m/, 2:1 Bauman /54/ HAJDINA: Brodnjak, Gaiser, Zelko, Mihael Krajnc, Gorše, Črnko, Bauman, Marcel Krajnc, Pihler /Metličar/, Hotko, Roman Krajnc /Princl/. V pomembnem srečanju za obstanek v tretjeligaški konkurenci so nogometaši Hajdine dosegli pomembno zmago proti mariborskemu Kovinarju. Začetek za domače ni obetal nič dobrega, saj so gostje hitro dosegli vodeči zadetek. Nogometaši Hajdine so se mučili in napadali ter v 31. minuti uspeli izenačiti s strelom z enajstih metrov. Kazenski strel je zanesljivo izvedel Pihler. V drugem polčasu so domačini pokazali več želje po uspehu in v 54. minuti je Bauman z izredno lepim strelom uspel premagati gostujočega vratarja. Ta zadetek je na koncu prinesel pomembne točke. KOZJAK - GEREČJA VAS UNUKŠPED 0:0 GEREČJA VAS UNUKŠPED: Trop, Verlak, Habjanič, Kmetec, Zajšek /Kaisesberger/, Pacher, Z. Bezjak, Ciglar /Slaček/, Korez, Voglar, Kaučevič. Nogometaši iz Gerečje vasi nadaljujejo bitko za obstanek v ligi. V Radljah so bili gostje domačega Kozjaka. Srečanje je bilo razburljivo, kljub temu da ni bilo nobenega zadetka. Zato pa je bila poplava kartonov, tako rdečih, od katerih so dva dobili domačini, pri gostih pa ga je prejel Kaučevič, kakor tudi rumenih. Številčne premoči pa gostje niso znali izkoristiti. USNJAR - TK&EL STOJNCI 2:0 /2:0/ STRELCA: 1:0 Švarc /3/, 2:0 Hojnik /13/ TK&EL STOJNCI: Grabrovec, Vido-vič, Purgaj, Lenart, Obran, Šmigoc, Šte-bih, Ljubec, Rižnar /Vilčnik/, Klajderič /Horvat/, Meznarič. Po dveh zmagah so nogometaši TK&EL Stojnci doživeli prvi poraz v spomladanskem delu prvenstva. Nogometaši Usnjarja iz Šoštanja so v prvih trinajstih minutah dosegli dva zadetka in v tem času je bilo praktično vse odločeno. Po teh dveh zadetkih je bila igra enakovredna, vendar so točke ostale doma. J. LIGA MNZ PTUJ Rezultati 13. kroga: Eltehšop Rogoz-nica - Pragersko 3:0, Slovenja vas - Ho-lermuos Ormož 0:7, Videm - Bistrica 1:2, Skorba - Boč Anchiinženiring 3:1, Središče - Dornava 2:3, Gorišnica - Markovci 2:0. 1. BISTRICA 13 9 1 3 30:16 28 2. SREDIŠČE 13 8 1 4 40:15 25 3. SLOVENJA VAS 13 7 2 4 29:27 23 4. SKORBA 13 6 2 5 44:26 20 5. GORIŠNICA 13 6 2 5 13:18 20 6. HOLERMUOS ORMOŽ 13 6 1 6 38:24 19 7. ELTEHŠOP ROGOZ. 13 6 0 7 22:25 18 8. VIDEM 13 5 2 6 30:33 17 9. DORNAVA 13 4 4 5 24:29 16 10. PRAGERSKO 13 4 4 5 28:37 16 11. BOČ ANCHIINŽINIR. 13 3 3 7 24:29 12 12. MARKOVCI 13 2 2 9 19:65 8 Pari 14. kroga - sobota, 7. 4., ob 16.00 uri: Boč Anchiinženiring - Gorišnica, Bistrica - Slovenja vas; nedelja, 8. 4., ob 16.00 uri: Pragersko - Skorba, Mar-kovci - Videm, Holermuos Ormož - Središče, Dornava - Eltehšop Rogoznica. GORIŠNICA - MARKOVCI 2:0 /1:0/ Gledalcev 100, glavni sodnik Denis Krajnc /Ptuj/. STRELCA: 1:0 Ciglarič /7/, 2:0 Purgaj /79/ GORIŠNICA: Roškar, Donaj /Levačič/, Purgaj, M. Bezjak, Žnidarič /G. Bezjak/, Alič, Šket, Lapornik, Ciglarič /Rižnar/, Bohl, Plohl. Trener :Gorazd Šket. MARKOVCI: G. Forštnarič, Janžeko-vič, Zver, Plohl, A. Kralj, Bratušek, Ro-žman, Silvo Kralj /Cimerman/, Petek, Korošec, Samo Kralj /F. Forštnarič/. Trener: Marjan Bezjak. SLOVENJA VAS - HOLERMUOS ORMOŽ 0:7 /0:2/ Gledalcev 100, glavni sodnik Silvester Kornik /Ptuj/. STRELCI: 0:1 Gašparič /32/, 0:2 Boris Prapotnik /39/, 0:3 Kaloh /48/, 0:4 Mesa-rič /65/, 0:5 Gašparič /66/, 0:6 Boris Prapotnik /69/, 0:7 Boris Prapotnik /76/. SLOVENJA VAS: Matjašič, Erhatič, Krajnc, Lenart, Ornik /Mlinarič/, Verba-nec, Metličar, Ekart, Kocmut /Kotnik/, Ge-rečnik, Huzjak. Trener: Stevo Perič. HOLERMUOS ORMOŽ: Ivankovič /Polak/, Skoliber /B. Pintarič/, Tušek /Zebec/, Tobijas, Jurčec, Gašparič, Ka-loh, D. Pintarič, Boris Prapotnik, Mesarič, Borut Prapotnik. Trener: Drago Posavec. ELTEHŠOP ROGOZNICA - PRAGER-SKO 3:0 /0:0/ Gledalcev 100, glavni sodnik Marjan Rajh /Lovrenc na Dr. p./ STRELCI: 1:0 Pungračič /64/, 2:0 Po-lanec /69/, 3:0 Kurbus /87/ ELTEHŠOP ROGOZNICA: B. Krajnc, Arnuš, Vauda, Mustaf, Kurbus, Herga, Polanec, Pungračič /Kokol/, M. Markež /K. Krajnc/, Makovec /R. Markež/, Dokl. Trener: Branko Žgeč. PRAGERSKO: Lubej, Čelan, Justinek, Debevec, Stojnšek, Ramadani, Dirnberk, Krajnc, K. Kmetec, I. Kmetec /Furlan/, Lončarič /Breznik/. Trener: Zvonko Kocjan. NAJ NOGOMETAŠ 2000/2001 2. SNL................... 3. SNL - SEVER...... 1. LIGA MNZ PTUJ Ime in priimek: -Naslov: ............. fini'i'irmïiii-iiMi SKORBA - BOČ ANCHIINŽENIRING 3:1 /2:0/ Gledalcev 50, glavni sodnik Roman Glažar /Hajdoše/ STRELCI: 1:0 S. Mertelj /31/, 2:0 S. Mertelj /43/, 3:0 Arsič /60/, 3:1 Habjan /76/ SKORBA: L. Šmigoc, B. Mertelj /Šijanec/, Perko, Žitnik, Janžekovič, Horvat, Strgar, Mohorko /Kuserbanj/, Arsič, S. Mertelj, Mlakar /Klaneček/. Trener: Branko Krajnc. BOČ ANCHIINŽENIRING: Pepelnak, Hrastnik, Curk, Žnuderl, Kralj, Gajser /Polanec/, Brglez, Obrovnik, Pinter /Habjan/, Volavšek, Lončarič. Trener: Rudi Podjavoršek. VIDEM - BISTRICA 1:2/1:1/ Gledalcev 100, glavni sodnik Sandi Verbanec /Ptuj/. STRELCI: 0:1 Dovnik /12/, 1:1 Kokol/ 33/, 1:2 Stražišar /72/ VIDEM: M. Trafela, Kokol, G. Trafela, Topolovec, Bračič, Skok, D. Ostroško, E. Ostroško, Varnica, Fridauer, Ovčar /Černila/. Trener: Rudi Štelcer. BISTRICA: Hvalec, Dovnik, Horvat /Modrič/, Leva, Kolar, Fridrih, Tkavc Zu-panič, Mlinar /Sep/, Stražišar, Regoršek, Papotnik. Trener: Marjan Gojkovič. SREDIŠČE - DORNAVA 2:3 /1:2/ Gledalcev 250, glavni sodnik Damir Ozu /Spodnja Polskava/. STRELCI: 0:1 Plohl /2/, 0:2 Plohl /12/, 1:2 Darko Ivančič/23/, 2:2 Kolenc /52/, 2:3 Stergar /82/ SREDIŠČE: Horvat, Kolarič, Balažič, Jurkovič, Darko Ivančič, Rajh, Kolenc, Vi-zjak, Gašperlin, Lesjak, Fafulič. Trener: Franc Rajh. DORNAVA: Kristovič, Florjanič, Serdin-šek, Metličar, Jurič /Hrga/, Viher, Plohl, Stergar, Žuran, Trunk, Cvetko. Trener: Alojz Gomboc. 2. LIGA MNZ PTUJ Rezultati 12. kroga: Zgornja Polskava - Apače 0:2, Hajdoše - Leskovec 2:2, Lovrenc - Bukovci 5:6, Spodnja Polskava -Grajena 1:5, Tržec - Zavrč 3:0, Podvinci -Podlehnik 2:2. 1. TRŽEC 12 9 2 1 36:16 29 2. GRAJENA 12 8 1 3 35:20 25 3. BUKOVCI 12 8 0 4 43:25 24 4. PODLEHNIK 12 7 2 3 37:17 23 5. APAČE 12 5 4 3 21:13 21 6. LESKOVEC 12 6 3 3 23:20 21 7. PODVINCI 12 6 2 4 35:18 20 8. ZAVRČ 12 5 2 5 16:14 17 9. LOVRENC /-1/ 12 4 2 6 35:29 13 10. HAJDOŠE /-1/ 12 2 1 9 25:36 6 11. SfP POLSKAVA /-1/ 12 1 2 9 18:56 4 12. ZG. POLSKAVA /- 1/ 12 0 0 12 6:65 -1 Pari 13. kroga - sobota, 7. 4., ob 16.00 uri: Zg. Polskava - Hajdoše, Apače - Podvinci, Zavrč - Lovrenc; nedelja, 8. 4., ob 16.00 uri: Podlehnik - Tržec, Bukovci - Sp. Polskava, Grajena - Leskovec. 2. MLADINSKA LIGA - VZHOD Rezultati 16. kroga: Bistrica - Aluminij 0:7, Nafta - Železničar Ligro 2:0, Krško -Asfalti Ptuj 4:4, Beltinci - Šentjur Yurij 5:1, Nissan Ferk - Dravinja 4:1; prosta Pohorje in Korotan. 1. NISSAN FERK 2. ALUMINIJ 3. ASFALTI PTUJ 4. NAFTA 5. ŽELEZNIČAR LIGRO 6. DRAVINJA 7. BELTINCI 8. KRŠKO 9. ŠENTJUR YURIJ 10. BISTRICA 11. KOROTAN 12. POHORJE 2. KADETSKA LIGA - VZHOD Rezultati 16. kroga: Bistrica - Aluminij 0:10, Nafta - Železničar Ligro 1:4, Krško -Asfalti Ptuj 3:1, Beltinci - Šentjur Yurij 3:1, Nissan Ferk - Dravinja 0:1; prosta Pohorje in Korotan. 1. ŽELEZNIČAR LIGRO 13 11 2 0 51:5 35 2. ALUMINIJ 14 10 4 0 64:4 34 3. NAFTA 14 11 1 2 46:21 34 4. KRŠKO 13 8 3 2 42:21 27 5. KOROTAN 13 5 4 4 23:30 19 6. NISSAN FERK 14 5 3 6 20:17 18 7. ASFALTI PTUJ 14 6 0 8 42:42 18 8. BELTINCI 14 4 2 8 28:38 14 9. ŠENTJUR YURIJ 14 4 2 8 21:35 14 10. DRAVINJA 14 3 2 9 25:40 11 11. POHORJE 13 3 0 10 22:52 9 12. BISTRICA 14 0 1 13 9:88 1 Danilo Klajnšek 14 11 2 1 48:10 35 14 11 0 3 55:9 33 14 9 2 3 48:30 29 14 9 2 3 31:16 29 13 8 0 5 33:23 24 14 6 2 6 24:24 20 14 6 1 7 27:42 19 13 4 2 7 23:35 14 14 4 0 10 16:39 12 14 3 1 10 15:48 10 13 2 3 8 21:35 9 13 1 1 11 21:51 4 ROKOMET / rokomet / ROKOMET 1. B SRL ŽENSKE Rezultat zaostalega srečanja: Keting - ŽRK Ptuj 30:28 /15:12/ KONČNA LESTVICA: 1.ŠKOCJAN 14 13 9 1397:271 26 2. PUV NIVO CELJE 14 12 0 2462:341 24 3. ŽRK PTUJ 14 9 0 5346:354 18 4. POLJE /-1/ 14 8 0 6385:370 15 5. ZAGORJE 14 4 1 9 281:333 9 6. KETING 14 4 1 9 327:395 9 7. VIAS ŠENTJERNEJ 14 3 2 9353:383 8 8. NOVO MESTO 14 1 0 13234:338 2 KETING - ŽRK PTUJ 30:28 /12:10/ @RK PTUJ: N. Potočnik 3, Šijančeva 7, Pučkova 2, Bezjakova, Majeričeva 4, Mikoličeva 1, Molnarjeva 3, Maračiče-va 2, Srebrnjakova 4, Podvrškova 2, Ke-lenčeva. Rokometašice Ptuja so v Ajdovščini odigrale zadnje srečanje v sezoni 2000/2001 ter zaključile prvenstvo s porazom. Izid srečanja ni odločal o ničemer več, vsaj za Ptujčanke ne. Osvojile so tretje mesto, kar je v bistvu realno na podlagi videnega v tej sezoni. Začetek srečanja v Ajdovščini ni dajal videza, da bi gostje lahko izgubile. Na začetku so povedle s 4:0 in nato še enkrat imele prednost štirih zadetkov /8:4/. Potem pa se je ustavilo in domačinke so si do odhoda na odmor priigrale dva zadetka prednosti. V drugem polčasu smo ralno pričakovali obrat, a ga žal ni bilo in točke so ostale v Ajdovščini. Z novimi dvema točkama pa so se domačinke premaknile za eno mesto navzgor po prvenstveni razpredelnici. Danilo Klajnšek % planinski kotiček Na Čemšeniško planino V soboto, 14. aprila, z Muro ob 6.45. Izstopimo v Zagorju ob Savi in posebni avtobus nas bo popeljal po klancu navzgor do Šentgotarda (662m); z nami bodo prvošolci in bi bil drugače hrib "previsok". Pri koči na Čemšeniški planini bo počitek in čas za igro in sončenje na livadah. 1184 m visoki Veliki vrh bomo obiskali brez nahrbtnikov. Mimo koče bomo sestopili v Zagorje in se s Pohorcem odpeljali domov; prihod na Ptuj ob 19.57; postanek vlaka v obeh smereh bo tudi v Kidričevem. Cena izleta 1500 SIT za mladino, 1900 SIT odrasli in 2500 SIT nečlani /vključuje prevoz, vodenje in fotografijo za spomin/. Prijave s plačili v društveni pisarni do 10. aprila! Izlet vodim Primož Trop. p.t: Kolesarski izlet na velikonoini ponedeljek Takrat bo veselje in mi gremo na kolesarski izlet! Organizira ga mladinski odsek PD Ptuj, a je namenjen vsem generacijam. Naj povem, da sta lani z nami kolesarili gospa Minka Ba{l in njena sestra, obe že v "penzionu", o letih pa raje niti besede (obe skupaj imata čez 140 pomladi). To sem povedal, da ne bi kdo pomislil na "maraton". Tura bo lahkotna, pravi spomladanski oddih v prebujajoči se naravi. Potek izleta: ob nasipu ptujskega jezera do Markovcev, nato med polji do Stojncev in na grad Borl; piknik bomo naredili ob stari strugi Drave. Zbor ob 10h na parkiri{ču pod gradom, hrana iz kolesarske ko{arice, s seboj vzemite tudi žogo, badminton, balinčke ... Startnine ni, vrnemo se popoldne. Otroci naj imajo čelade! Novost pa je letos ta: skupaj gremo k deveti ma{i v cerkev župnije sv. Jurija! Vabljeni ste prav vsi, kdor želi, naj pride! Velja za sv. ma{o in izlet! Izlet vodiva Hermina Šilak (031-761-829) in Primož Trop (02/ 775-0591) oz. primoz.tropŽemail.si. Predhodne prijave niso potrebne; pustili se bomo presenetiti! f.j: Iz Oplotnice k Črnemu jezeru V ponedeljek, l6. aprila (velikonočni ponedeljek), vam pripravljamo tradicionalni izlet iz Oplotnice na Črno jezero na Pohorju. Zberemo se na železni{ki postaji ob 6.30, od koder se bomo z avtobusom odpeljali do Oplotnice, kjer nas bodo gostoljubno sprejeli domačini. Že nekaj let zapored neutrudno vabijo v svoje lepe in odmaknjene pohorske gozdove. Pot do Črnega jezera traja s počitki 3 do 4 ure. S Črnega jezera se bomo odpravili do Treh kraljev, kjer nas bo čakal avtobus. Pot je primerna za pohodnike z vsaj malo kondicije, ki želijo premagati vi{insko razliko 750 metrov. Pohodniki naj ne pozabijo kontrolnih kartončkov, novinci pa boste prejeli kartončke na startu. Povratek bo okoli 18. ure. Cena avtobusnega prevoza je 1500 sit na osebo, če bo dovolj prijav do torka, 10. aprila. V nasprotnem primeru se lahko dogovorimo tudi za prevoz z lastnimi vozili, če bo dovolj interesentov. Vodila bom Viktorija Dabič s sovodniki. V. D. POHODNIŠKI NAMIG: Pohod ob polni luni Skupina starej{ih pohodnikov vam predlaga, da se ob polni luni sprehodite z njimi iz Ljudskega vrta do turistične kmetije Lacko na Drstelji in nazaj. Pot je dolga {est kilometrov v eno smer. Če vam bo zmanjkalo energije, se lahko domov vrnete tudi drugače (taksi). Verjamemo pa, da bo le redkokateri pohodnik izpustil priložnost, da bi se v družbi prijateljev ob romantičnem soju polne lune tudi vrnil domov pe{. Naj vam zaupamo,da smo za pohod pripravili tudi spominske žige in kontrolne kartončke, ki jih boste lahko obdržali za spomin ali jih ponovno uporabili ob prihodnji polni luni v mesecu maju. Prepričani smo, da se boste radi vračali z nami in uživali ob mesečnih nočeh. S seboj morate vzeti kresničko ali svetilko za gibanje na cesti ponoči. Za pot se ni potrebno posebej prijavljati. Če čutite željo, da bi se odpravili na pot, pridite v ponedeljek, 9. aprila, ob 19. uri v Ljudski vrt. Vodila bo Viktorija Dabič. Zreli vedež PTUJ / Skup{~ina dru{tva nogometnih trenerjev V ponedeljek, 9. aprila, ob 19. uri bo v sejni sobi {portne dvorane Mladika skup{čina Dru{tva nogometnih trenerjev Ptuj. Na njej bodo pregledali delo dru{tva v lanskem letu in sprejeli načrt dela za letos. SPORT ŠPORTNE NOVICE BOKS / V NEDELJO LIGAšKO TEKMOVANJE V nedeljo, 8. aprila, ob 10. uri bodo v boksarskem centru v športni dvorani Mladika na svoj ra~un prišli ljubitelji boksa, saj bo potekal drugi krog v 1. A slovenski boksarski ligi. Ptuj~ani so vedno imeli veliko uspeha in tudi tokrat pri~akujejo dobre in uspešne borbe svojih tekmovalcev. Nastopili bodo Boštjan Kerin, Ra-tko Petrovi~, Sre~ko Arnuš, po vsej verjetnosti tudi Boris Horvat ter mladi, nadarjeni Viktor Car. Organizator, BK Ptuj pri~akuje dvajset borb. (Danilo Kl^^nšek) ROKOMET / ORMOŠKI FANTJE -DRŽAVNI PRVAKI Rokometaši OŠ Ormož so minuli teden po uspešnem nastopu v finalu državnega prvenstva postali državni prvaki. Dekleta, ki so se prav tako soo~ila z najboljšimi rokometašicami v državi, pa so bila ob istem številu zmag s še dvema ekipama zaradi slabše razlike v golih ~etrta. (vki) STRELSTVO / SIMON SIMONIČ - DRŽAVNI PRVAK V soboto in nedeljo je v Do-brovniku potekalo 10. državno prvenstvo v streljanju z zra~nim orožjem za pionirje in mlajše mladince. V kategoriji mlajših mladincev je Simon Simoni~, SD Juršinci, premagal konkurente in osvojil naslov državnega prvaka s 369 krogi. Odlično je streljal tudi Simon Druzovič in s 330 krogi dosegel osebni rekord ter zasedel 18. mesto. V kategoriji mlajših mladink je ekipa SD Juršinci osvojila 3. mesto. Posamezno so dekleta dosegla naslednje rezultate: Saška Benko 331 kr. (6. mesto), Nina Pavlin 273 kr., Saša Cafuta 240 kr. (P.D.) KARATE / PTUJČANI BLESTELI V ZAGREBU V soboto, 24. marca, je bilo v Zagrebu juniorsko tekmovanje v karateju - v disciplini kate. Člani društva Akademija borilnih športov Ptuj so osvojili kar šest medalj. Rezultati: skupina 1. - 4. r: 1. Jure Levstik (Ptuj), 2. Nejc Ciglar (Ptuj), 3. Matevž Steiner (Ptuj); skupina 5. - 8. r (do zelenega pasu): 1. Luka Širovnik (Ptuj), 2. Denis Đalapa (Ptuj), 3. Dejan Ko-rez (Ptuj). Tekmovanje je potekalo v okviru seminarja karateja, ki ga je organiziral Kempo klub Zagreb. Trajal je tri dni in je bil namenjen izmenjavi izkušenj med tradicionalnim in športnim karatejem. Vodili so ga mojstri Silvester Vo-grinec (5. DAN), Janez Cvetko (3. DAN), Boro Ranitović (2. DAN) in Dado Matošec (1. DAN). Na seminarju so se udeleženci preizkusili tudi v športnih borbah (žal tekmovanje v tej disciplini ni bilo organizirano), v katerih so spet blesteli ptujski karateisti, saj so zmagali v vseh borbah razen v eni. Najbolje so se odrezali: Nejc Raj, Jure Korez, Denis Đalapa, Jan Klarič in Jure Levstik. (SV) GORISNICA / podelitev priznanj najboljîim [portnikom Obiina, kjer šport veliko pomeni ••• Igor ivončič (na levi), kapetan najboljše ekipe v občini Gorišni-ca - rokometnega kluba, prejema priznanje od predsednika ŠZ Gorišnica Jurija Cvitaniča Občina Gorišnica je znana po dobri organiziranosti v športu, zraven tega pa imajo tudi veliko športnikov in športnic, ki dosegajo zavidljive rezultate na vseh ravneh. Delo v športu v tej občini vodi in usmerja športna zveza. Zasluge za uspehe gredo tekmovalcem, njihovim trenerjem in vodstvom klubov, ki skrbijo, da jim nudijo čim boljše pogoje za delo. V šolskem športu so priznanja prejeli Sabina Kolednik, Barbara Šumenjak in Simon Petek. Športnica leta na OŠ Cir-kulane je bila Simona Milošič, na OŠ Gorišnica Tamara Jan-žekovič pri dekletih in Leon Šterbal pri fantih. Priznanja so prejeli še ekipa starejših dečkov iz OŠ Cirkulane, ki je nastopila v krosu /3. mesto na državnem prvenstvu/ in ekipa šahistk OŠ Gorišnica /3. mesto na državnem prvenstvu/. Priznanja za delo v športnih društvih so dobili: Luka Bez- jak, Janja Karo, KMN Dola-ne, Mitja Milošič, Aleksander Kolednik in ŠD Gorišnica /nogomet/. Najboljše ekipe so bile: 1. RK Gorišnica, 2. J K Go-rišnica, 3. ekipa deklic Šahovskega društva in kadetska ekipa športnega društva Gorišnica. Med posamezniki pa so za najboljšega razglasili Janka Bezjaka /Zmajarski klub Lastovka/, drugi je bil rokometaš RK Go-rišnica Dejan Ivančič, tretja pa šahistka Barbara Šumenjak. Danilo Klajnšek NAMIZNI TENIS / 1. sntl @enske Ptujianke za obstanek PKK RAKEK -PETOVIA 5:5 V zadnjem krogu ligaškega dela tekmovanja so igralke ptujske Petovie igrale v Rakeku ter osvojile samo točko, kar je bilo premalo, da bi se izognile končnice tekmovanja za izpad iz prvoligaške konkurence. Njihove nasprotnice v boju za prvoliga-ško vozovnico bodo igralke ljubljanskega Kajuha Slovana. Sicer pa je bilo zadnje srečanje zelo zanimivo in razburljivo. Pred zadnjim dvobojem tega dvoboja so gostje vodile s 5:4 in je o končnem izidu odločal dvoboj med domačinko Ireno Iste-nič in gostjo Bredo Mojsilovič. Dvoboj je dobila prva in tako osvojila pomembno točko, ki je pri končnem rezultatu pomeni- la, da so domačinke rešile svoj status, medtem ko ta naloga ptujske igralke še čaka. Verjetno pa bi bilo povsem drugače, če rezultati na nekaterih srečanjih ne bi bili "čudni". No, po toči je prepozno zvoniti in preostane samo to, da premagajo Ljubljančanke in ohranijo prvoligaški status. Posamični rezultati dvoboja: Isteničeva - Meletova 0:2, Mo-skalenkova - Mojsilovičeva 2:0, Stroschakova - Goličeva 2:0, Moskalenkova - Meletova 2:1, Isteničeva - Goličeva 0:2, Stroschakova - Mojsilovičeva 2;1, Moskalenkova/Isteničeva -Goličeva/Meletova 1:2, Moskalenkova - Goličeva 1:2, Stroschakova - Meletova 0:2, Isteničeva - Mojsilovičeva 2:0. Danilo Klajnšek JUDO / DRŽAVNO PRVENSTVO ZA KADETE IN KADETINJE Rekordna udeležba Judo klub Drava iz Ptuja je v športni dvorani Center organiziral državno prvenstvo za kadete in kadetinje. Udeležba je bila rekordna, hkrati pa so prvič preizkušali novo računalniško obdelavo podatkov. Boji so bili zelo zanimivi, saj so se mladi tekmovalci srčno borili. Dobro so se odrezali predstavniki domačih klubov - iz Jur{incev, Gori{nice in Ptuja. Rezultati - kadeti: do 50 kg: 1. Roki Dragsi~ /Sankaku/, 2. Se-bastjan Pipenbaher /Impol/, 3. Anže Vardjan /Bežigrad/ in Nejc Tomšič /Olimpija/; do 55 kg: 1. Simon Mohorovič /Bežigrad/, 2. Nejc Ketiš /Branik Broker/, 3. Mitja Horvat /Drava/ in Marko Prodan /Šiška/, 7. Peter Kuharič /Juršinci/; do 60 kg: 1. Dani Rus /Gorišnica/, 2. Jaka Sluga, 3. Mark Faflja - oba Olimpija in Igor Trbovc /Sankaku/, 5. Andrej Kuharič /Juršinci/, 7. Nejc Murko /Drava/; do 66 kg: 1. Miha Pečovnik /Ivo Reya/, 2. Denis Hrga /Juršinci/, 3. Matej Kosnjek /Jesenice/ in Anton Leva /Impol/, 4. David Matjašič /Juršinci/, 5. Denis Brumen /Juršinci/; do 73 kg: 1. Robi Buhanec /Šiška/, 2. Denis Imamovič /Ivo Reya/, 3. Ervin Vinko /Drava/ in Anže Ko-košinek /Jesenice/; do 81 kg: 1. Uroš Pliberšek /Impol/, 2. Matevž Verlič /Branik Broker/, 3. Stojan Zeleznik /Koroški Holdi/ in Gregor Smlatič /Sokol/; do 90 kg: 1. Primož Ferjan /Ivo Reya/, 2. Ro- bert Pesjak /Jesenice/, 3. David Kerčmar /Duplek/; nad 90 kg: 1. Alan Mušič /Triglav Kranj/, 2. Beno Lah /Sankaku/, 3. Da- /Branik Broker/ in Anja Kaučič /Železničar/, 7. Martina Hrga /Juršinci/; do 57 kg: 1. Nela Tro-sič /Bežigrad/, 2. Vesna Dukič /Sankaku/, 3. Edita Brdar /Jesenice/ in Petra Očko /Impol/; do 63 kg: 1. Janja Karo /Juršinci/, 2. Katarina Cop /Golovec/, 3. Valerija Cetič /Fužinar/ in Leja Ben- nijel Toskan /Marezike/. Kade-tinje: do 40 kg: 1. Klavdija Ljubec /Juršinci/, 2. Tajda Ratajc /Sankaku/; do 44 kg: 1. Tamara Petek /Sankaku/, 2. Petrina Krajnc /Branik Broker/; do 48 kg: 1. Mateja Draksič /Sankaku/, 2. Ines Mišič /Sokol/, 3. Ajša Kljunič /Jesenice/ in Brina Solina /Drava/; do 52 kg: 1. Maja Uršič /Sankaku/, 2. Tadeja Rojko /Lendava/, 3. Patricija Draganič Foto KOSI ko /Lendava/; do 70 kg: 1. Alenka Premoša /Lendava/, 2. Valerija Ambroš /Zelezničar/, 3. Urša Grčar /Polyteam/, 4. Jasmina Vojsk /Drava/; nad 70 kg: 1. Tina Kukec /Olimpija/, 2. Martina Fras /Juršinci/, 3. Polona Košir /Impol/, 4. Barbara Murko /Drava/. Danilo Klajnšek SAH / simultanka velemojstra beljavskega 18 zmag, trije remiji V prostorih Mestne hiše na Ptuju je šahovski klub Ptuj pod pokroviteljstvom Perutnine Ptuj pripravil simultanko, na kateri se je mednarodni velemojster Aleksander Beljavski, član ŠK Ptuj, pomeril z enaindvajsitimi šahisti. Z uglednim šahistom A. Beljavskim je uspela remizirati tudi mlada Jana Vidrih, tretješolka OŠ Ljudski vrt (levo); ob njej Barbara Šumenjak (OŠ Gorišnica). Foto: Žlender Verjetno bi porabili preveč prostora, če bi želeli našteti vse uspehe priznanega šahovskega genija v kraljevski igri. Velemojster je postal 1976 leta in je tretji šahist, ki je za Borisom Spaskim in Anatolijem Kar-povim osvojil naslov svetovnega mladinskega prvaka /1973/. Med letoma 1971 in 1990 je kar štirinajstkrat sodeloval na prvenstvu Sovjetske zveze ter štirikrat osvojil naslov prvaka. Bil je tudi član najboljše reprezentance Sovjetske zveze, ki je bila svetovna velesila. S takšnim šahovskim mojstrom je merilo moči enaindvajset šahistov in šahistk. Aleksander Beljavski je dosegel osemnajst zmag, trikrat pa je z nasprotniki remiziral. Danilo Klajnšek KOSARKA / 17. krog rekreacijske lige Starše - prvak brez poraza Vodilna ekipa Starš, ki je dva kroga pred koncem že osvojila prvo mesto, je v tem tednu odigrala obe tekmi. Prvenstvo je zaključila brez poraza, saj je doma visoko premagala Talum, v gosteh pa s težavo Veterane. Veterani so prav tako odigrali obe tekmi v tem tednu; namučili so prvake lige in tesno izgubili, v gosteh pa nepopolni s težavo premagali Neman. Kidričani so v zaostali tekmi premagali Ptujsko Goro-, za nameček pa visoko porazili neposredne konkurente — bike. Ekipa Majšperka je imela lahko delo s Ptujsko Goro, Orači in Cirkovce pa tekme še niso odigrali. Rezultati: Šd Ptujska Gora - Šd Kidričevo 65:76 (zaostala tekma), KK Starše - Talum 96:64, Neman - Veterani 66:70, Šd Kidričevo - KPŠ Breg Bulls 90:45, Veterani - KK Starše 64:66 (vnaprej odigrano), Orači - Šd Cirkovce neodi-grano. Lestvica najboljših strelcev - dani koši: 1. Jože Kolarič (Cirkovce) 444 košev, 2. Izudin Kan-lič (Veterani) 419 košev, 3. Edi Hojnik (Kidričevo) 384 košev, 4. Mitko Siračevski (Talum) 349 košev, 5. Boris Turk (Neman) 307 košev. Lestvica najboljših strelcev - povprečje: 1. Jože Kolarič(Cirkovce) 34,2 košev /13 tekem, 2. Izudin Kanlič (Veterani) 26,2 košev/16 tekem, 3. Edi Hojnik (Kidričevo) 22,6 košev/17 tekem, 4. Mitko Siračevski(Talum) 20,5 košev/17 tekem, 5. Boris Turk (Neman) 19,2 košev/16 tekem Lestvica po 17. krogu: 1. KK STARSE 18 18 0 + 406 36 2. ORAČI 16 12 4 + 274 28 3. ŠD CIRKOVCE 16 12 4 + 245 28 4. TALUM 17 10 7 +80 27 5. VETERANI 18 9 9 +57 27 6. [D MAJŠPERK (-1) 17 10 7 +52 26 7. NEMAN 17 5 12 -217 22 8. ŠD KIDRIČEVO 17 4 13 -130 21 9. KPŠ BREG BULLS 17 4 13 -253 21 10. ŠD PTUJSKA GORA 17 1 16 - 514 18 Radko Hojak SPORT, POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA SPORI MLADIH KARATE/ 2. krog osnovnošolske lige V soboto, 31. marca, je Karate-do klub Ptuj v sodelovanju s {portnim zavodom izvedel 2. krog medklubske osnovno{olske lige za de~ke in deklice iz petih razli~nih klubov. V katah in {portnih bojih se je pomerilo 70 tekmovalcev. Najve~ priznanj sta dosegla karate-do kluba Markovci (14 medalj) in Ptuj (11 medalj). Rezultati: Karate-do klub Markovci: 1. mesta: Špela Horvat (dvakrat prvo mesto), Katja Zemljaric, Uroš Horvat, Aleš Horvat, Boštjan Šamperl; 2. mesta: Nuša - Ana Pukšic, Nejc Zemljaric, Aleš Horvat, Katja Zemljaric, Primož Cimerman; 3. mesta: Matej Cimerman, Boštjan Šamperl, Nuša-Ana Pukšic. Karate-do klub Ptuj: 1 mesta: Aljaž Valic in Barbara Kmetec; 2. mesta: Nuša Kole-dnik, David Holer, Andrej La-mut, Luka Mlakar; 3. mesta: Nuša Kolednik, Tadej Volge-mut, David Holer, Aljaž Valic, Luka Mlakar. Andrej Cafuta KOŠARKA/ Brez težav OŠ Olge Megli~ V izvedbi OŠ Pohorski odred Slovenska Bistrica je bilo v domaci dvorani področno prvenstvo v košarki za ucence 5. in 6. razredov. Rezultati: O. Meglic — S. Bistrica 50:10, Ljudski vrt — Gorišnica 30:20, O. Meglic — Gorišnica 56:17, Ljudski vrt — S. Bistrica 20:21. Vrstni red: 1. OŠ O. Meglic Ptuj, 2. OŠ Slov. Bistrica, 3. OŠ Ljudski vrt, 4.OŠ Gorišnica. Na državni cetrtfinale sta se uvrstili ekipi O[ Olge Meglic in O[ Pohorski odred. Za zmagovalno vrsto, ki jo vodi trener Dušan Lubaj, so nastopili Timi Lubaj, Sašo Bien, Peter Marcic, Miha Saj-ko, Miha Rus in Anja Prav-dic. I-vo Kornik ELEKTRO MERITVE Elektroinštalacij, strelovodnih zaščit, ozemljitev Montaža in servis DOMOFONOV-elektroključavnic UI.5. Prekomorske 9, PTUJ 2250 Elektro Ivančic s.p., tel.: 041/739 197 SALON POHIŠTVA Spuhlja 79a, PTUJ Telefon: 02/775 41 01 • regali, sedežne garniture • spalnice, otroške sobe • kuhinje, jedilnice • pisarniški program Možnost plačila s plačilnimi lorticami. Do 35% popusti pri gotovinskem plačilu! Plačilo tudi na obroke! Marjan Vrbančič s.p. Prvenci 17 2281 Markovci _ tel.: 02/74i«W« mob.: 041 /32M56 HITER AVTO SERVIS ^ - zavorni sistemi - izpušni sistemi na zaiogi - menjava oija VULKANIZERSTVO - - osebna vozila ' - tovorna vozila - kmetijska mehanizacija DEMIT FASADE in druge vrste izolacijskih fasad v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napuščev - vsa druga slikopleskarska dela UGODNE CENE STORITEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR, s.p., ZABOVCI 98, tel.: 041 226-204 02 766 90 91. BnaBMlPirsiíkB© Tel./fax: 782-3001, tel.: 780-5910 UGODNO PRODAMO: AX1.1 TRE-1988-180.000,-TIPO 1.4S-1994-590.000,-MB260E-1988-1.100.000,-MB 300D avtomatik -1992 -1.850.000,-THEMA2.0 16V-1993-950.000,-GOLF 1.8 JX-1991 -550.000,-LADA NIVA 1.6 4x4 -1994 - 450.000,-CX 22 SV-1988-200.000,-XM 3.0 V6-1991 -600.000,-CLIO 14 RT 3V-1994-650.000,-TIPO 1.6 scioneri 5V -1995 - 850.000,-ŠKODA FAVORIT -1990 -100.000,-SAMARA1500-1996-400.000,-SAMARA 1300 SV -1996 - 430.000,-AX1.1 TRE-1993-450.000,-CLIO 1.4 RT 5V -1993-650.000,- Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3A, Ruj ECO/VO za najboljše igre! TRON ECONO 800 GAME AMD K7 Duron® 800 MHz, RAM 64 MB PC 133 VGARi»aTm2M6432MBAGP, trdi disk 20,4 GB Quantum 7200 O/min CD-ROM 52x,disketnik 1,44 MB miška s podiogo, tipkovnica, zvočniki 120W ProgiBitiska oprema MS OEM Windows ME Slo CD, Šah Fnlz 4.0 OEM SLO I 157.900^ doplačilo za modem 56kV.90 14.990,-SIT I > ORE 32/8/8 OEM Podatki: Hitrost branja: 32x, Sneinanje: 8x Prepisovanje: 8x Vmesnik: EJDE ___ I 35.990,r/ Styhjs Color 4S0SXU Ločijivost izpisa: 720dpl Hitrost tiska: 5s/m ČB, 3s/m Barvno Priključitev: USBprlMluieK / 19.900,-''. Marlboi«govlna -11: Svobode 5,tel.: 02/2523408, mpnib«i»iiitron.sl Coqa ■ Mariborska 88, tei.: 03/490 82 20, «SconAon jl Munka Sobota - Slominva 17, tel.: 02/5371150, mseconibni.sl MatlboMpia.a/prodaja-T»a21,tel.:02/3003 50CI,conilraittonmnji N»pœo»Ai»iuH«.NiSKA tehnologija Pr1di2uJemo si pravico do spremembe cen In konfiguracij. Cene vkljuâij^a DDV in veljajo do konca zalog, ob eitoňnskem obiilo. a FÍATRON ; 17- U80xlfl24e60Hz H-30-70,V-504«l iimínIU__ I 82.870,-1 comu^on AVTO ŠOLA URŠKA d.o.o. Obveščamo bodoče voznike, da smo se preselili v nove prostore. Najdete nas pri avto sen/isu DOMINKO VW Zadružni trg 8. Tečaj CPP bo v: - ponedeljek 9.4.2001 ob 16. uri Prijave na telefon: 02/775-31-31; 041/748-313; 031/748-313 Dušan Kralj s.p. Ormoška cesta 50, PTUJ Tel.: 02/778 05 61 ■ kolesa • mopedi • kosilnice ' rezervni deli • dodatna oprema Kosilnice rotacijske Castel Garden • 3,7 KIM s košem, rez noDa 48 cm 41.715 sit • 4 KM samohodna, rez noDa 48 cm 57.012 sit • 5 KM s košem, rez nooa 51 cm 48.375 sit • 5 KM samohodna, rez noDa 51 cm 62,828 sit Cene veljajo za gotovinsko plaěilo ali 2 ěeka. PRODAJA IN POPRAVILO Malih kmetijskih strojev Kosilnic Škropilnic Motornih žag Kultivatorjev Servis Peteršlčsp. Dornava 76a, tel.: 755-0941 Tednik - vaša štajerska kronika Naročnina: 02/749-34-16, Tajništvo: 02/749-34-10 Reklame: 02/749-34-12 LEKARNE PTUJ TRSTENJAKOVA 9 2250 PTUJ NATEČAJ ZA IZBIRO IMENA ZA NOVO LEKARNO V OKVIRU JAVNEGA ZAVODA LEKARNE PTUJ Z veseljem vam sporočamo, da bodo Lekarne Ptuj kmalu odprle novo lekarni{ko enoto ob Ormo{ki cesti. Ob tej priložnosti pozivamo bralce Tednika, da nam po{ljete predloge za ime te lekarne. Investitor, SALUS, d.d., Ljubljana, je pripravil tri praktične nagrade - to so {portne torbe, brisače in majice. Komisija bo izmed prispelih predlogov izbrala ime. V primeru več enakih predlogov bomo pri podelitvi nagrade upo{tevali vrstni red prispelih predlogov. Svoje predloge pošljite na naslov: Lekarne Ptuj, Trstenjakova 9, 2250 Ptuj, s pripisom: IME NOVE LEKARNE. Vsem, ki boste sodelovali, hvala! Komisija za izbiro imena: Nada Glaser, mag. farm. _F POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA Mali oglasi POPRAVILO tv aparatov, video-rekorderjev ter druge elektronike. Servis pralnih, pomivalnih, su{il-nih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Juri~, s.p., Borovci 56/b, telefon 755-49-61, GSM 041 631-571. REDNO zaposlitev dobi dekle v bistroju. Za hrano in stanovanje je poskrbljeno. Informacije na telefon 03 897-18-50. Trgovina in bistro pri Ciglerju, Fanika Vrta~nik, Ravne 103, [o{tanj. PRODAM cisterno 3200 l Creina ter krožne brane, 32 diskov, hidra-vli~ni dvig. Telefon 02 794-92-11. V DELOVNO razmerje sprejmem natakarico. Informacije po 16. uri na telefon 766-28-21 ali 031 825-788. Nevenka Majar, s.p., bar Major~ek, Bukovci 101, Markovci. PRODAJAMO pra{i~je meso iz lastne prireje ter svinjske polovice po naro~ilu. Telefon 041 212-408 ali 02 757-10-61. Kmetija Požegar, Predelava in prodaja mesa, dopolnilna dejavnost, Bi{e~ki Vrh 30/a, Trnovska vas. KUPIM razne starine, tudi starinsko pohi{tvo. Telefon 779-50-11 ali 041 897-675, NON-STOP. KROMPIR za nadaljnje sajenje, sorte carling ford - beli in kondor - rde~i, ugodno prodam. Miran Klinc, Gori{nica 45, telefon 040 268-128, 741-53-13. SUHA GRADNJA - Knauf sistem - adaptacije stanovanj, mansard, predelne stene, spu{~eni stropovi, suhi estrihi, vgradnja stre{nih oken Velux - od ideje do izvedbe. Za informacije pokli~ite 02 78-83-110, GSM 041 675-972, Bojan [tum-berger, s.p., Zg. Hajdina 157. PRODAM seno v balah in novo valilnico za pi{~ance. Telefon 751-15-71. MOTORNO vrtno kosilnico poceni prodam. Telefon 772-08-51. MONTA@A mav~nih plo{~ (Kna-uf, Rigips, Armstrong), suhi estrihi, suhi ometi. Napeljava vodovoda, centralnega ogrevanja. Tomales, s.p., Tomaž Let, Glavni trg 31, 2366 Muta, telefon 040 322-937. PRODAM 86 ar gozda v Gradi-{~ah. Oglasite se v Bukovcih 134. STAREJÏO hi{o, primerno za stanovanje, dam v najem v Cvet-kovcih. Telefon 719-83-24. PIZZERIJA KURENT v Cirkov-cah i{~e dekleta z znanjem strežbe do 30 let. Telefon 031 855-709, Igor Posedi, s.p., Mladinska 14, Maribor. Svet zavoda OŠ Gorišnica Gorišnica 83 2272 Gorišnica razpisuje delovno mesto RAVNATELJA ŠOLE Kandidat mora izpolnjevati pogoje, ki jih dolo~a zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur.list RS, 12/96). Ravnatelj bo imenovan za {tiri leta. Za~etek mandata je 1. 9. 2001. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati po-{ljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov {ole z oznako: ZA RAZPIS. Kandidati bodo o izbiri obve{~eni v zakonitem roku. OBČINA KIDRIČEVO Nova Kreditna banka Maribor, d.d., Podružnica Ptuj in Ob~ina Kidri~evo na podlagi 4. ~lena Pravilnika o pogojih, na~inu in kriterijih za pridobivanje sredstev, namenjenih za pospe{evanje razvoja kmetijstva ob~ine Kidri~evo (Uradni vestnik ob~in Ormož in Ptuj), razpisujeta NATEČAJ ZA DODELITEV SREDSTEV ZA RAZVOJ KMETIJSTVA V OBČINI KIDRIČEVO V VIÏINI 30.000.000,00 TOLARJEV. SREDSTVA ZA RAZVOJ BODO DODELJENA KOT KREDITI Z ROKOM ODPLAČILA DO 5 LET PO TEMELJNI IN 0,00 % REALNI LETNI OBRESTNI MERI. Za posojilo lahko zaprosijo naslednji prosilci: kmetje Sedež in dejavnost prosilca mora biti na obmo~ju Ob~ine Kidri-~evo. Prednost pri dodelitvi sredstev za razvoj imajo posamezni projekti in razvojni programi, ki zagotavljajo: - posodobitev obstoje~ih hlevov z vidika varovanja varstva okolja - novogradnje in adaptacije hlevov - nakup kmetijske mehanizacije - ostala investicijska vlaganja Vi{ina posojila ne sme presegati 50 % predra~unske vrednosti investicije. Prosilci vložijo pro{njo s potrebno dokumentacijo v dveh izvodih v 30 dneh od dneva objave nate~aja na ob~inski upravi Ob~ine Kidri~evo, Ul. Borisa Kraigherja 25, Kidri~evo. Pro{nji za posojilo, ki mora vsebovati: ime, priimek, naslov, opis in predra~unsko vrednost investicije ter vi{ino zapro{enega posojila, priložijo prosilci {e naslednjo dokumentacijo: a) investicijski program, pripravljen po navodilih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (kmetijska svetovalna služba ...), b) mnenje pristojnega obmo~nega kmetijskega svetovalca c) posestni list d) ustrezno dovoljenje za novogradnjo oziroma adaptacijo e) dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca f) potrdilo o pla~anih obveznostih do države (pla~ani davki) g) predlog zavarovanja posojila (zemlji{koknjižni izpisek ...) Nepopolne in nepravo~asno vložene pro{nje bomo zavrgli. Navodila in informacije dobijo prosilci na ob~inski upravi Ob~ine Kidri~evo pri gospe Zdenki Frank, tel. (02) 799 06 13, ali pri Novi KB Maribor, d.d., Poslovna enota Ptuj, pri gospe Karmen Vidovi~ tel (02) 787 05 10. Štev. 414-09-1/01 Dne 29. 03. 2001 Alojz [prah, župan Občine Kidričevo NAJNI@JE CENE GOSPODINJSKIH APARATOV! Candy*Miele*Blanco. V sodelovanju s Tehnounionom, d.d., Ljubljana vam trgovina Elektro-Partner Vida Pernar~i~, s.p., Cankarjeva 5, Ptuj, telefon 02 779-40-51, nudi najugodnej{o prodajo gospodinjskih aparatov Candy. Od 02.04. do 14.04.2001 akcija - Candy -vgradni hladilnik z zamrzov. CIC LE, vgradni {tedilnik ter stekloker. plo{~o PVS 604 X in samostojna pom. stroja CD 242, CD 353 S, hladilnik z zamrz. CFD 240, pralni stroj CG 434 (400 vrtlj./min.), PS CE 1049 T (1000 vrtlj./min.) ter pralno-su{ilni stroj Alise 085. Možnost pla~ila na 6 obrokov - ~eke. Nudimo tudi kvalitetno in ugodno fotokopiranje. Dobrodo{li v na{i trgovini. AVTO-RAK, ugodno prodamo: arosa 1.0, 1997, peugeot 405 GL, 1993, kia sephia 1.6 SLX, 1995, passat 1.9 TDI kar., 1998, micra 1.0 LX, 1993, daihatsu applause 1.6 LI, 1990, lantra 1.6 GLSI, 1995, daihatsu cuore, 1990, bravo 1.4 S, 1998, marea 1.8 weekend, 1999, pony 1.3 LS, 1990, polo CL, 1991, tempra 1.6 IE SX, 1996, VW transporter 2.4 D, 1992, astra 1.6 I, 1992, kadet 1.3 S, 1988, polo 55, 1995, favorit GLX, 1994, rover 214 SI, 1995, ford KA, 1999, saxo, 1.0 I, 1999, civic 1.4 GL, 1990, passat 1.6, 1997, R 19 1.4 RT, 1992, astra 1.4 GL, 1992 ... Ugodni krediti do 5 let, posredovanje pri odkupu vozil do 5 let starosti, pla~ilo takoj. Radko Kekec, s.p., Nova vas pri Ptuju 76 A, Ptuj, telefon 02 78-00-550. UGODNO PRODAM dvoinpolsobno stanovanje v bloku, son~na lega v Ul. 5. prekomorske na Ptuju. Telefon 292-4324, dopoldan, ali 041 593-471, popoldan. LUÍČENO koruzo in pajek na dve vreteni SIP prodam ali menjam za ve~jega in kupim bu~nice. Telefon 031 302-698. PRODAM kombinirani hladilnik. Telefon 783-65-41. SIMPATIČNO in resno dekle nad 20 let za strežbo v dnevnem baru takoj zaposlimo. Stanovanje brez-pla~no. Telefon 041 710-660, Bife pri Justinu, Jože Sedev~i~, s.p., Grumova cesta 2, 1275 [martno pri Litiji. DEKLETU ali samostojni ženski osebi oddam dve sobi v Spuhlji. Telefon 766-7441. PRODAM seno in otavo. Mur-{ek, Jurovci 5, telefon 768-68-21. TRGOVSKI lokal 15 m2 v centru Ptuja prodam. Telefon 041 646-303. BIKCE simentalce kupim. Telefon 041 825-057. PRODAM dobro ohranjeno leseno stiskalnico - "pre{o". Informacije na telefon 745-99-21. PRODAM svinjo, težko okrog 200 kg, vinske sode, lesene, rabljene, in kupim traktorsko kabino za manj{i traktor. Telefon 751-02-41. NUJNO najamem delno ali neopremljeno dvo- ali trisobno stanovanje na Ptuju, do 25.000 sit/mesec. GSM 031 757-959. GRADBENO parcelo na Ptuju - Vi~ava prodam. Telefon 771-65-01. PRODAM pra{i~a doma~e reje, 150 kg težkega. Telefon 757-51-91. PRODAM uležan hlevski gnoj. Telefon 776-19-11. PRODAM mlado kravo s teletom. Telefon 041 572-376, po 16. uri. PRODAM balkonsko ograjo. Franc Vrabl, Mezgovci 26/a, telefon 02 755-41-01. KUPIM bikce simentalce za nadaljnjo rejo. Telefon 041 263-537. UGODNO prodajamo stanovanja, hi{e, poslovne objekte, posestva, vikende in parcele. Gruntar nepremi~nine, Krempljeva 6, Ptuj, telefon 02 778-63-11. Razpored dežurstev zobozdravnikov (ob sobotah od 8. do 12. ure) - 7. aprila: Bojan Seka, dr. stom. ZD Kidri~evo ZOBNA ORDINACIJA dr. Zdenka AntonoviĚa v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -a. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE iN ODRASLE. ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10 l\1ožnost plačila na obroke, gotovinski popust _in popust za upokojence_ ZO BO DENT, d.o.o., v Ul. heroja Lacka 10 na Ptuju, odpira sa-mopla~niško zobno ambulanto. Informacije za paciente na tel.: 02/774-28-61 ali 02/765-02-44. Nudimo: ~iš~enje zobnega kamna, izdelavo vseh vrst zalivk, svetovanje in izdelavo standardnih (totalne in parcialne proteze, konusne prevleke) in nadstandardnih proteti~nih izdelkov (porcelanske prevleke, wizil proteze). Priporočamo se in vas pričakujemo! Roletarstvo ABA Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29, 2250 Ruj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štukl 26/a = 02 787 86 70 faks 02 787 86 71 Izdelujemo in montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA. FASADE DEMIT STYR0FAX-R0FIX Izolacija - stiropor -volna - pluta zaključni omet -silikat putz - edi, putz beli - barvni alu vogalniki - bele obrobe - barvanje fasad vsa druga sllkopleskarska dela IZVAJAMO HITRO, KVALITETNO IN Z GARANCIJO, Toplak s.p., Sllkopleskarelvo In fasaderstvo «041 646 067 ali 062 754 4010. DEMIT FASADE in druge vrste izolacijskih fasad v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napu{čev - vsa druga slikopleskarska dela UGODNE CENE STORITEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR, s.p., ZABOVCI 98, tel.: 041 226-204 02 766 90 91. RTV servis in popravila GSM aparatov EL-KO Branko Kolarič, s. p. Mezgovci 2/c, 2252 Dornava tel. 041/677-507 PRODAM vespo P 200 v zelo dobrem stanju. Telefon 041 394-186. I[ČEMO dekle za strežbo v gostinskem lokalu Haložan v Ptuju. Telefon 031 271-275. Bar Bounty, Damijan [irovnik, s.p., Dravinjski Vrh 1, Videm pri Ptuju. ODDAM vseljivo starej{o hi{o z opremo na Ormo{ki cesti v Ptuju, telefon 041 508-223. ODDAM ali prodam poslovni prostor 22 m2 v ptujskem centru Drava. Telefon 02 687-01-01, 041 459-381. KUPIM enoosni voz - lažji, doma-~e izdelave. Telefon 02 765-02-14. PRODAMO: dvosobno stanovanje na Volkmerjevi, turis-ti~ni apartma v apart hotelu Pohorje (biv{i @elezni~arski dom), poslovno-stanovanjsko zgradbo s 7.2 ara parcele ob Maistrovi, vrstni niz starej{ih objektov s parcelo 4.3 ara v A{ker~evi, pisarni{ki poslovni prostor 175 m2 na benzinski ~rpalki v Ormožu, manj{e doma~i-je v Dražencih in Pristavi, ve~ parcel in hi{ v Ptuju in okolici ter druge nepremi~nine. Izdelujemo cenitve, prodajno, lokacijsko in projektno dokumentacijo. Na razpolago tudi tipski projekti. GRADBIRO, d.o.o., Klepova 12, 2250 Ptuj, telefon 02 748-14-03, 041 723-945, www.gradbiro.si PRODAMO: hi{e - Ormož 1 -druž. z lepo parcelo, mirna lokacija; Vitanje, Miklavž pri Ormožu nova manj{a nedokon~ana; starej{a Vo-dranci, 1 ha 80 ar zemlji{~a mirna lokacija; 2-druž. Le{je, Maj{perk; 1-druž. Maistrova z ve~jo parcelo; Mo{kanjci nova urejena z gosp. poslopjem; Bukovci starej{a takoj vseljiva; Rogoznica, Ptuj delno prenovljena; 1-druž. Draženci; Podgorci manj{a takoj vseljiva; Cirkovce z ve~jim zemlji{~em; manj{a Pristava, Cirkulane; Jir-{ovci takoj vseljiva; starej{a, Ju-rovci; novej{a Bi{ - v ra~un stanovanje; Vitomarci; Drbetinci; V. Nedelja; Tibolci; Strjanci; poslovno-stanovanjska Placar; 2-druž. Placar; Prerad nedokon-~ana; Zg. Leskovec nedokon~ana zelo ugodno; atrijska Bole~ka vas; Loper{ice; Tav~arjeva; [ercerjeva takoj vseljiva - v ra~un stanovanje; Langusova; atrijska Ptuj; Avgusta Hlupi~a takoj vseljiva; Jur{inci takoj vseljiva; atrijska [ardinje itd. Stanovanja; Gori{-nica 2-sobn. novo takoj vseljivo; 2-sobn. Volkmerjeva; 2-sobn. Dornava; 2,5-sobn. Rimska pl. pritli-~je; 2,5-sobn. Slovenska Bistrica novej{e, vseljivo takoj; 2-sobn. Zg. Hajdina; 4-sobn. Rimska pl. I. nadstr.; 4,5-sobn. 5. prekomorske; 5-sobn. Potr~eva I. nadst. takoj vseljivo; Kidri~evo 3- in 4-sobn. itd. Vikendi: Hrastovec urejena vikend hi{a zelo ugodno; Hrastovec nedokon~an; Kicar; Vareja; Strjan-ci; Pristava, Cirkulane itd. Parcele: Ptuj, Maistrova ve~ja na lepi lokaciji; Gori{nica 2500 m2, možnost razparcelacije na manj{e parcele zelo ugodno; Gori{nica ob glavni cesti 2100 m2; Zg. Hajdina 1400 m2 delno dokumentacijo. Kmetije: Lovrenc na Dravskem polju z 2-druž. hi{o in 3 ha obdelovalne zemlje; Majski Vrh 3 ha in starej{o hi{o; Grajen{~ak; Mala Varnica 8 ha; Trnovska vas 3 ha; Jakobski Dol 20 ha itd. Gostinska lokala v starem delu Ptuja. V Gori{nici se daje v najem posl. prostor za mirno obrt 120 m2 in 60 skladi{~a. Agencija Vikend, Bi{ 8/b, Trnovska vas, telefon 02 757-1101 GSM 041 955-402; Ptuj, posl. center Domino, Trstenjakova 5, I. nadst., telefon 02 748-1013. Delovni ~as od 8. do 15., v sredo do 17., sobota od 8. do 12. ure. Informacije lahko dobite vsak dan popoldan, kakor tudi ~ez vikend ali praznike. Pripo-ro~amo se. GSM aparati, hifi stolpi, TV aparati, videorekorderji. Dodatna oprema za GSM aparate, sim kartice, video in avdio-kasete, radioure, fo-tofilmi, fotoaparati, baterije, avdio-kabli in {e ve~. Možen nakup na 6 ali 12 obrokov! Super cene in akcije! MJ - media shop, Osojnikova 9, I. nadstropje, Ptuj, tel. 02 748 18 88. NESNICE, rjave, cepljene, hisex, stare 12 tednov, ter grahaste prodam, 500 sit, dostava na dom. Mar~i~, Staro{ince 39, Cirkovce, telefon 792-35-71. PREVOZI premoga iz Velenja, zelo ugodno. Možnost pla~ila na ~eke. Telefon 629-10-95. Prevoz-ni{tvo Vladimir Pernek, s.p., Sed-la{ek 91, Podlehnik. ZA VARSTVO otroka na na{em domu i{~emo žensko. Pla~ilo po dogovoru. Telefon 797-07-21. Telefon 797-07-21 ali GSM 040 513-740, Irena. PRODAM zemlji{~e (3 gradbene parcele) v izmeri 95 ar ali menjam za stanovanje v Ptuju. Telefon 797-07-21, GSM 040 513-740, Irena. PRODAM dobro ohranjeno SIP-ovo nakladalko za seno. Cena po dogovoru. Telefon 753-34-11. £1 Jercator C[]Dp©ffDmsi?[b©G PGdd^ Ormožka cesta 30, Ptuj PRIREDITVE V APRILU 2001 VpBtek.B.4.Bh17.uri I mw i z Andrejo Miáoter se lahko ^ preizkusite v fetju in otvojite ^ lepe nagrade. I I H Ihemiňairnajboljši sosed POGOVORI v STISKI. SREČNE ŠT., SANIE 090-42-22 UUBEZEN, DELO, DENAR. POSL. ZADEVE ŠOLA, POMOČ PRI REŠEVANHl TEŽAV PARTNERSTVO. STIKL POKUČITE IN ZAUPAITE IZKUŠENIM IN PRIZNANIM. Ideal s.p._NON-STOP 185 SIT/mm SPECULIZIMNA AVTOKLERUISKA DELAVNICA ZA VSA VOZILA - ravnalna miza - varjenje aluminija - varjenje piastil