5°4
Listek.
LISTEK.
Levstikova slavnost v Velikih Laščah. Kakor se nam poroča iz Velikih Lašč, delajo se tam velike priprave, da dne" II. avgusta t. 1. dostojno proslave" spomin pokojnega pesnika in pisatelja Fr. Levstika, porojenega v Spodnjih Retjah poleg Velikih Lašč. Na najlepšem prostoru v vasi, pred cerkvijo med farovžem, šolo in pošto se odkrije ta dan pesnikov spomenik, nad 5 metrov visoka piramida, katero je po načrtu g. ravnatelja Ivana Subica izdelal od repentaborskega kamena velikolaški podobar g. Juntes. Vrhu tega se odkrije v Spodnjih Reljah tudi spominska plošča od kararskega marmorja, pritrjena na pesnikov rojstveni dom,  kajti ker je hiša lesena, ni je bilo možno vzidati,
Glavne točke slavnostnega programa so: dne" 10. avgusta zvečer budnica, ognjemeti s kresovi in koncert pri Grebenci; dne" II. avgusta ob 9. uri slovesna sv. maša v farni cerkvi, ob 12. uri odkritje Levstikovega spomenika; ob 1. uri banket na Greben-čevem vrtu; ob 4. uri izlet v Spodnje Retje k pesnikovi rojstveni hiši; zvečer ljudska veselica na Grebenčevem vrtu.
Ker ima slavnost namen, poveličati spomin jednega največjih sinov slovenskega nardda; ker se ta slavnost praznuje v lepem kraji, ki je tudi drugače zaradi svojih jezikovnih posebnostij in zgodovinskih spominov zanimiv vsakemu omikanemu Slovencu; ker imajo udeleženei priliko, ogledati si spotoma tudi Rašico, rojstveni kraj literarnega našega Kolumba Trubarja, Podsmreko, rojstveni kraj dičnega našega Stritarja in Spodnje Relje, rojstveni kraj pokojnega Levstika —tedaj domovino treh slovenskih izvrstnjakov, ki so najkoreniteje vplivali na porod in preporod našega slovstva in pismenega jezika, nadejati se je obile udeležbe iz vseh pokrajin domovine naše, zlasti pa iz deželnega stolnega mesta. Pot iz Ljubljane do Velikih Lašč je kaj prijazna, državna in deželna cesta jako lepa; v treh ura.h pride navaden fiaker skozi Lavrico, Škofljico in po deželni cesti skozi Pijavo Gorico in zgodovinski imenitni Turjak v Velike Lašče. Na svidenje tedaj dne 11. avgusta v Velikih Laščah !
»Matica hrvatska« je ravno družabnikom svojim razposlala devet knjig za društveno leto 1888., a če bode količkaj mogoče, razposlala jim bode pred zimo tudi še knjige za 1. 1889., ki so v rokopisu dodelane in pojdejo v tiskarno, brž ko bodo družabniki plačali svoje prineske — po tri goldinarje — za leto 1888. Matičin odbor je z velikim trudom dosegel davno željo in zdaj bodo družabniki sami odločili, če res hočejo vsako leto sproti dobivati knjige društvene, kakor so tolikrat naglašali na društvenih shodih in po časopisih. Razven tega je hrvaška Matica letos založila in razposlala še dve knjigi, kateri družabniki dobivajo po znižani ceni; preskrbela je torej hrvaškemu narodu dvajset novih knjig v jednem letu! Gotovo vse hvale in posnemanja vredno delovanje, ki nam je porok, da bode v prihodnje tem uspešnejše, ker se odbor ne bode trebal več podvizati, da bi dohitel v prejšnjih neprijetnih razmerah zamujeno leto. K starim dobrim znancem si je »Matica hrvaška« letos pridobila tri nove pisatelje, da ji bodo lajšali delo, ki ga je čimdalje več. Prof. dr. Ivan Hoic, marni pisatelj šolskih knjig, osnoval je za Matico veliko zemljepisno delo, katerega nam letos podaje prvo knjigo „Slike iz občega zemljopisa". Knjiga šteje v veliki osmerki VIII -\- 367 tiskanih stranij, a krasi jo šestdeset podob in prav dobra mapa zemeljske kroglje. V štirindvajsetih poglavjih je pisatelj čitateljem raztolmačil najimenitnejše stvari iz fizikalnega zemljepisa, da jih pripravi za prihodnje knjige svoje. Prof. Ivan Rabar je spisal prvi del nPoviesti carstva rim-skoga" t. j. od Avgusta do smrti Commodove (VII -j- 342 velike osmerke z mapo rimskega cesarstva).    To je začetek četrte knjige   obče zgodovine,   katero je Matica hrvaška
Listek.                                                                  505
nekoliko preveč na veliko osnovala. Gospod Rabar je z gladko pisavo svojo nekoliko potolažil tiste družabnike, ki so prejšnjim zvezkom očitali, da so preučeni. Ker je Matica razven Rabara pridobila še dva druga nova pisatelja za občo zgodovino, upamo, da se bode to imenituo delo odslej redno nadaljevalo. — Znaiii preiskovalec hrvaške minulosti, gospod Radoslav LopaHč je spisal novo monografijo iz hrvaške zgodovine pod naslovom ,,dva hrvatska junaka Marko Mesič in Luka Ibrisinovic', lično knjigo (VIII -j- 167 str. velike osmerke in sedem podob), katero je Matica izdala na spomin dvestoletnice oslo-boditve Slavonije in Like od turškega gospodstva (1. 1689) — Dr. Ivan Broz podaje nam 2. zvezek „Crtic iz hrvatske književnosti", v kateri nam (na 196 straneh velike osmerke opisuje staro crkveno književnost. Ni je knjige, ki bi jo Slovencem tolikanj priporočali, kakor te »Črtice«, v katerih nam gospod Broz prijetno in vsakemu lahko umevno pripoveduje o književnosti (letos o glagolski in bogomilski), a človek čita, kakor bi čital lep roman, od katerega se ne more ločiti. Takd bi moral pisati vsak, kdor hoče o znanstvenih stvareh pisati popularno in — v duhu slovenskem. Kdor čita hrvaški, naj vsekakor čita te Brozove »Črtice«, na vso moč pa jih priporočamo slovenskim pisateljem, da vidijo, kak6 treba slovenski misliti. — Za zabavno knjižnico je priljubljeni pisatelj Jos. Evg. Tomič spisal pripovedko ,,Enin-Agino Ljubo", v kateri je glavni junak Bošnjak vere mohamedske. Ta pripovedka bode dobro došla Hrvatom v. Bosni, zlasti mohamedancem, katerim se je »hrvatska Matica« že prej nekoč prikupila s podobno Tomičevo pripovedko. — Pod žalostnim naslovom »Biedne priče« je zdaj najrodovitnejši hrvaški pisatelj Sandor-Gjalski priobčil sedem majhnih pripovedek, v katerih nam prav živo in realistično riše žalostno, pa tudi resnično stran življenja hrvaškega. Mi smo v »Zvonu« že večkrat omenjali vrline Gjalskega, pa jih ne trebamo znova poudarjati, le to naj še dodamo, da se njegove povesti prevajajo v druge jezike in da so tudi Srbi jeli priobčevati spise iz plod->                         nega njegovega peresa ter s tem dejansko dokazali,   da ga   ni   razločka   med   Hrvati   in
Srbi. — Novinec v zabavni knjižnici matičini je letos mladi pisatelj Vjenceslav Novak, ki je v pripovedki ,,Pavao Segota'1 opisal usodo nesrečnega djaka primorca. Posebno radostno bode vsak družabnik matičin pozdravljal starega hrvaško-srbskega pesnika Matija Bana v Belemgradu, ki je izpeval in Matici hrvaški prepustil „Kneza Nikolo Zrinjskega", dramo v petih dejanjih, v kateri nam kaže Zrinjskega junaka in se v tem popolnoma loči od nemškega pesnika Kornerja, ki je v znani svoji tragediji čisto drugače obdelal istega junaka. Gotovo vsem Hrvatom, zlasti pa dalmatinskim, ustregla je Matica, da je znova in v prav lični obliki dala tiskati duhovite in jedrnatih naukov polne „Iskriceu, katere je pred pol stoletjem nar6du svojemu napisal Nikolaj Tomaseo, predno se je preselil v Italijo, kjer je potem postal najslavnejši italijanski pisatelj dobe svoje. Prof. Milčetič je dodal primeren životopis imenitnega moža in nekoliko pojasnila književnemu njegovemu delovanju.  —
Ra2ven teh prelepih knjig in knjižic je Matica hrvaška založila II. del ,,Herodotove povjesti", ki jo je iz grškega izvrstno pohrvatil liaš rojak prof. dr. Music; izdala pa tudi prvi zvezek »knjižnice za hrvatske trgovcev., 7,& kateri je vseučiliščni prof. dr. I.orkovic spisal: ,,Počela političke ekonomije". Toliko ob kratkem o letošnjih knjigah Matice hrvaške, ki jo kar najbolj priporočamo tudi vsem Slovencem, kateri čitajo hrvaške knjige V hrvaški književnosti je tudi letos takd, kakor je bilo zadnja leta; najboljše moči pobirajo književna društva, premnogo duševnega kapitala pa se trosi na potrebne in nepotrebne časopise. V samem Zagrebu izhaja kakih sedemindvajset listov, a med njimi petero velikih dnevnikov, kajti dandanes hoče vsako društvece in vsak stan imeti svoje glasilo. To je koristno in mogoče pri velikih narddih, malim pa utegne hiti v škodo ter priča o slabem gospodarstvu.    Sploh je velika napaka, če mali nar6di mislijo3