V prispevku sta obravnavani ljudska in narodnozabavna glasba z vidika razvoja njunih simbolnih pomenov za ožjo in širšo skupnost. V središču opazovanja glasbenih zvrsti, ki v sebi združujeta številne dihotomije, je prav migriranje oz. prehajanje pomenov, moralnih in estetskih vrednot iz enega obdobja v drugega, iz ene skupnosti v drugo ali iz enega družbenega sloja v drugega. Če je v 20. stoletju ljudska glasba predstavljala eno ključnih narodnoreprezentativnih vsebin, pa je v zadnjih desetletjih ta vloga poleg nje začela pripadati tudi narodnozabavni glasbi, saj je slednjo v svojo agendo začela sprejemati državna politika in jo s tem legitimirala kot nacionalnoreprezentativni simbol.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-QOTMEBX5

COBISSID

160461315

DOI

10.3986/2023.2.06

Objavljeno

05.09.2023

Metapodatki

Citiranje

APA:

Kovačič, Mojca, Šivic, Urša (2023). Migracije nacionalizacije glasbe. Dve domovini, številka 58, str. 103-123. URN:NBN:SI:DOC-QOTMEBX5 from http://www.dlib.si

MLA:

Kovačič, Mojca, Šivic, Urša. "Migracije nacionalizacije glasbe." Dve domovini številka 58 (2023) str. 103-123.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QOTMEBX5>

Dve domovini
1990-
(Zbirni zapis)