Ilustrirani slovenec
Leto HI   ¦     Tedenska priloga „SIovenca" z dne 18. sept. 1927, štev, 211    ¦   Štev, 38
K razstavi ljubljanske jeseni, ki se vrši od 17. do 26. i. m. na velesejmskih
prostorih
Tudi letos jo priredil ljubljanski velesejeni jako zanimivo in pestro razstavo, ki zasluži vso pozornost in ki obsega predvsem razne panoge KmeÉtfstva, vrtnarsÉvo, &tgtfeno, raaio, obrtne In tndusirifslcc izdelke, agodovlnsM raxvof slovcnsUega gledališča ter raxstavo Kon/, zvezano z veliko Jahalno In vojno dtrko. Zgornje slike nam kažejo prizore z lanske razstave, in sicer: I. ocenjevanje konj na konjski razstavi, 2. pogled v del vrtnarske razstave, 3. pogled na zabavišče (tobogan), 4. lokal radio-kluba na velesejniu, 5. pogled v mlekarski oddelek kmetijske razstave.
310
Z letošnje razstave: ,, Ljubljana v jeseni,,
tx UmeiifsRe raxstave
Na levi: Pogled na kmetijske stroje, Na desni; Pogled v del mlekarskega oddelka.
Odbor xa prireditev letošnje KmetlJšHe
raxstave: Spredaj sede od leve na desno: Mumek, Sancin, Rolirnian in Štrekelj;  v drugi \rsli:  dr. Spiller-Muvs, ing. Lah, A. :^kulj, 1. Verbie in Kr. Kafol; zadaj: A. Verbio, Gostič, Dular, kuret in Fr. Čerue.
i.
Slcuplna Ifublfanslclé vrtnarjev
ki razstavlja na velesejmskih prostorih. — Od leve na desno so: A. Baje s sinom, ga. Korsika, Fr. Herzmansky s soprogo, A. Ferant in P. SinuMic s soprogo.
"Dva pogleda v oddelek. xo vrtnarsUo raystavo.
311
"Dva pogleda v stalno filgtfenalco rajstavo na veleaefmslcem prostoru.
Temel/l xa novo, moderno, radio-oddajno postajo prt "Domiala^
ki jo sedaj grade. Ta postaja, za katero si je stekel največ zaslug ing.Osana, bo jako važna pridobitev za Slovenijo. — Na levi: Prvi poizkusi radiofonije v Sloveniji (oddajna postaja ing. Osane na ljubljanskem poštnem ravnateljstvu. — Na desni: Ing. Kolarič s svojim sprejemnim aparatom posebne konstrukcije (vrtilne kondenzatorje nadomeščajo premakljive cevi in tuljave).
Z lanske Jcon/ske raxstave
Konjska razstava se vrši tudi letos, prav posebno zanimanje pa utegne vzbuditi tudi dirka, ki bo letos novost.
312slovenska upodabljajoča
umetnost: Fran Klemenčič
Fran Klemenčič
akademirni slikar. (Po fotografiji,)
Mlin. Olje iz 1. 1926. Last g. dr. Plessa.
Vrbe. Olje iz 1. 1927. Last avtorjeva.
Inierieur. Olje iz l. 1924. Last uinetnikovt
S Koseškega pOlfa. 'Pastel iz 1. 1923. Last g. Istarja.
starka, oije iz 1. 190t.
Last g. dr. Krajca.
313
"Pokrafina (Drti.šca pri Moravčah). Olje iz 1. 1926. Last umetnikova.
1>ortretna studlfa (kiparja Šte-
fica). Olje iz 1. 1926. Last avtorjeva.
Ti^Oittfe. Olje iz 1. 1924. Last avtorjeva.
/j moravške okolice. Olje iz l. 192:. Last avtorjeva.^
Umetnikov avtoportret.
Olje iz I. 1905. Last avtorjeva.
Vas Soteska pri Horavča^. oijc iz 1.1927
Last g. Žiberta.

314
Črni obisR v VatiKanu
King (X), predsednik republike Liberia, je  pri svojem obisku Italije, ki se je vršil pred kratkim, posetil tudi papeža. Slika kaže Kinga s spremstvom in kar( inala Gasj)arrija (XX)-
Ogromni stadion v C^icagi
kjer se bo vršil \ kratkem boj za svetovno iirvenstvu med boksarjema  ruinievem (zgoraj, levo)   in   Dempsevem (zgoraj, desno); spodaj je slika Rickarda, ki prireja tekmo.
Z veličastnega Katoliškega dneva v TrSiču dne 7. p. m.
Slika na levi nam kaže Orle v sprevodu, desna slika pa del Orličev in narodnih noš v sprevodu.
Slike k Slovenskemu biografskemu leksikonu
Grošelj Marija (*I881), pisateljica.
Gruden Josip Valentin (1869—1922), zgodovinar. „
Haquet Baltazar (1759—1819), patr. chir., naravoslovec. ,
315
Križem slovenije
p. OtoKar Cefan
/adiiji slovenski gviirdijaii  kapucinskega samostana v (ioiici. ki je obhajal letošnje poletje     letnico svoje iio\e maše: sedaj živi \ Celju,
S šesitedGnsRega učitelfskega iečafa na kmetifski šoli
v št. JurlfU ob /U*. Stel.: 1 čitelji pri spravljanju sena.
/J podfetnega Maribora
.Maribor si je omislil več avtomobilnili zvez z okolico. Naša slika nam kaže nedeljske izletnike ob novi obmejni stražnici v .Sv. Juriju ob Pesnici.
Raaiširjenfe Prešernove koče na Siolu
Obisk .Stola se je zadnja leta tako pomnožil, da je postala ta-mošnja koča mnogo premajhna, sedaj so jo izdatno povečali.
Nova maša v Hrvatskem Zagorfu
Na Hrvaškem vlada silno pomanjkanje duhovščine, zato ljudstvo tem iskrenejše pozdravi vsakega novega duhovnika.  .Naša slika nam kaže tisoče, ki so prisostvovali novi maši g. I. Vukine v župniji Rozgi v Tlrv, Zagorju.
Skupina organov finančne kontrole
oddelka Ceršak in .^t. Ilj v Slov. goricah s komisarjem Gaberšče-kom (X) in preglednikom Rudolfom ob postavitvi nagrobnega spomenika Janku Resniku v Ceršaku, ki je bil pred letom dni (T. IX. 1926) umorjen od tihotapcev.
316
Naše znamenito „naprednjaštvo dne 11. t. m. jvečer po obfavl vollvnil^ resuliaiov
Fran Klemenčič.
Kiemenčič se je rodil leta 1880. v Ljubljani (Rožna ulico). Ko ie prihoial še kot otrok v cerkev ali šel mimo kake kapelice, se je ves zamaknil v rezljane svetnike in razpela, doma je pa lemal v roke kose lesa in poskušal rezljati sam. Izprva je šlo tjolj tcžt<o. zlasti ker tudi starši niso bili preveč navdušeni za otrokovo umetnost, a naposled, ko je izrezal veliko razpelo, mu je dal oče prvič v roke oljnate barve, da je razpelo tudi pobarval. Ta pr\i produkt nadebudnega otroka visi še danes v stanovanju umetnikovih staršev. Glede na to dečkovo ljubezen do umetnosti se je potem vendarle sprijaznil z njo tudi oče in ga poslal kot šestnajstletnega fantiča v Koprivnico na Hrvaškem, učit se cerkvenega podobarstva.
2e od vsega početka je pa imel Klemenčič več veselja do slikanja nego do podobarstva, zalo je takoj po izučeni obrti popustil dleto in pričel slikati. Pr\i pouk mu je dal prof. )os. Vesel na ljubljanski obrtni šoli, kjer je pokazal takoj toliko ljubezni do risanja in tudi slikanja, da mu je ravnateljstvo samo kupilo potrebne barve. Zlasti je rad slikal in risal glave, zaradi česar se je nameraval posvetiti portretiranju.
Po končani obrtni šoli je hotel oditi na akademijo, a revščina, tradicionalna spremljevalka naših umetnikov, mu tega ni dopuščala Napotil se je tedaj s slikarsko kaseto po svetu, da si morda s portretiranjem in cerkvenim slikarstvom prisluži potrebne gotovine. Sreča ga že drugi dan privede k tedanjemu krškemu župniku Ivanu Renierju, ki mu je naročil, naslikati dve cerkveni sliki (s\. Družino, ki visi pri podružnici Sv. Jožefa na Trški gori, m Mater božio, ki visi v oltarju farne cerkve). Delal ic s takim ognjem in navdušenjem, da je vzbudil župnikovo pozornost. Vprašal ga le, kam namerava poslej, in ko mu pove, da bi si rad prislužil potrebnih sredslev za odhod na akademijo, piše župnik naskrivaj na Dunaj, kier je imel poznanstvo. Kmalu prispe odgovor, ki ic obetal podporo, nakar se odpeljeta meseca marca 1904 oba v prestolico.
Izprva je kopiral za naklonjenega mu župnika v dvorni galeriji, jeseni je bil pa sprejet na akademiio, kier se je učil pri profesorju Bacherju. Po dveletnem obiskovanju akademije se je vrnil n Krško, kjer je zopet slikal cerkvena dela in portrehral. V Krškem se je leta 1908. tudi poročil in ostal do Icla 1909,, nakar se je preselil
v 1 jublinno, od koder je pa odšel že naslednjega leta z družino za eno leto v Monakovo. Pozneje je živci največ n Ljubljani, deloma p<i tudi v Moravčah in Kosezah pn Ljubljani, kjer domuje kot vdovec še sedaj.
Prvič je stopil pred javnost že po dovršeni obrtni šoli na II. slov. umetniški razstavi s portretom, a po končani akademiji je leta 1909. priredil v Ljubljani lastno kolektivno razstavo, ki jo je sprejela kritika jako laskavo. Pozneje se je udeleževal skoraj vseh razstav doma in razstav slovenskih umetnikov v Zagrebu. Hodovinu in Belgradu
Njegova umetniška smer jc izrazito impresionistična, kar je popolnoma naravno, kajti leta Klemenčičevega šolanja spadajo v dobo prvih zmag impresionizma. Slika deloma s širokim čopičem, deloma z lopatico, majhnih čopiče\ ne pozna. Na njegovih delih ni ničesar izumetničenega, saj nam dokazuje že prvi pogled po njegovih portretih, pokrajinah in interieuriih, da imamo pred seboj svežega, naturnega umetnika. Fina hniio m psihološka poglobitev v model (glej avloportret in ix)rlretna slika kiparja Stefica) nam izdajata portretista velikega stila. V svojih pokrajinah le nežen m mehak, kar nam lepo dokazujeta >V1lin in 'Vas Soteska pri Mo-rovčoh«, ki iu odlikuje zlash široka tehtiiika. \eliko znanie in iem-perament. Detajl, ki ga je podal s s\ojo Sotesko, ic vržen na platno z isto pristno svcžostjo, kakor pri njegovih delih, slikanih s široko ploskovno tehniko, n. pr. Mlin, Iz moravškc okolice itd Nje-go\ čopič je siguren, zato se ne popravlja in uslvarja / \eliko naglico. Zlasti pa opozarjamo na -Tihožitje- m Interieur-. Ta nam izraža poglobljen intimen študij, prvo po individualno doživetje predmeta, ki je zanj značilno.
V zadnjih letih se je posvečal umetnik predvsem pokrajini ter zajemal iz njenih skritih, tihih lepot, stremi pa nazaj k figuri. 2al govori tu odločujočo besedo publika, ki išče v prvi vrsti pokrajin. Klemenčičeva iskrena ljubezen do umetniškega ustvarjanja in njegova neizčrpna tvarna sila sta nam porok, da njegova pot še daleko ni zaključena. 1. R.
BaUroÉisIc JugoalovansKc tiaHarne v Ctublfaai