NAS CASOPIS 424/26.2.2015 C M Y K Leto XLII, 424. številka Zapornica na parkirišču? Strategija turizma Med maškarami Ponudba dela v gozdu Pocenitev komunale Zagnali čistilno napravo »Prešeren koncert« Vabilo knjižnice Občina ponuja sofinanciranje Vrača se trgovina Dan horjulske odbojke Odprtje poslanske pisarne Poplave grozijo, ukrepi mudijo Izšel zbornik Skoki v Polhovem Gradcu Barka v Črnem Vrhu Hidrolog Stanislav Vehar na dobrovsko­polhograjskih straneh piše o protipoplavnih zaščitah in neizpolnjenih obljubah odgovornih. Kot ugotavlja, sta posebni težavi pri izvajanju protipoplavne zaščite toga in pogosto neživljenjska zakonodaja ter »nadvse hitra« birokracija. Konec januarja je Športna zveza Vrhnika razglasila največje športne dosežke v minulem letu ter hkrati najboljšim športnikom podelila priznanje. Za športnico leta je razglasila kolesarko Ajdo Opeko. Več o preostalih imenih in dogodku si preberite na športnih straneh. Tudi letos bo sofinancirala postavitev malih čistilnih naprav na svojem območju. Kot pišemo na horjulskih straneh, bo sofinanciranje znašalo do 300 evrov/PE oz. največ 40 % vrednosti nakupa in postavitve naprave. 26. februar 2015 Pridite na zbor občanov! Občina z novim direktorjem Kurenti odganjali zimo Kulturo počastili z Ježkom »Krivoritenje« okoli parkirišča Na vrhniških straneh je objavljen daljši prispevek o parkirišču pred Kulturnim centrom Vrhnika, katere­ga težava je, da je pozimi zaseden s parkiranimi vozili stanovalcev z Gradišča. Blokovsko naselje komaj lovi sapo s povpraševanjem po par­kirnih mestih, saj je čas, ko je bil na eno stanovanje predviden samo en fičko, že zdavnaj mimo. Dejansko število vozil je v največ primerih še vsaj enkrat tolikšno, skrbi glede par­kiranja pa nič manj. Največjo težavo prinesejo snežne padavine, ko par­kirišča pred blokom niso splužena, zato se število parkirnih mest po nekakšni »naravni selekciji« obču­tno zmanjša. Stanovalci iščejo nove površine, in sicer kje drugje kot na streljaj oddaljenem parkirišču pred Kulturnim centrom Vrhnika, kar pa ni ugodno za obiskovalce knjižnice, šole in rekreacije v Kulturnem cen­tru. Pravijo, da je včasih popoldne takšna gneča na parkirišču, da sploh ni mogoče parkirati. Občina želi raz­mere umiriti z nagovarjanjem, če to ne bo uspelo, pa z modrimi conami, v skrajnem primeru z zapornico. Ali je to pravično ali ne, je odvisno od osebnega pogleda, verjetno pa se no­bena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. Danes, ko pišem kolumno, se zdi, kot da pomlad že preganja zimo, in verjetno bo odjuga prinesla tudi omilitev razmer na parkirišču pred Kulturnim centrom Vrhnika. Gašper Tominc Spremljajte nas na in portalih Občina Vrhnika Občinska seja Zavrnili odlok o komunalnem prispevku Vrhnika, 12. februar – Svetniki in svetnice so se sestali na drugi redni seji svojega mandata, na kateri so obravnavali kar nekaj »težjih točk«, kot je bil na primer odlok o komunalnem prispevku, ki je na koncu tudi padel. Peturna seja se je začela milo: z odlokom o predkupni pravi-vič sprejet že predlani, lani podaljšan, letos pa še dodatno zni­ci občine za nekatera območja, ker pa v praksi ni nikoli zaži-žan. Povračilo za priključitev do priključne moči 50 kW sedaj vel, njegova ukinitev ni bila vprašljiva. Več vprašajev pa se je znaša nič evrov, znižane so tudi cene za višje priključne moči. svetnikom postavljalo pri predlaganem novem odloku o ko-Ukrep sledi cilju, da bi se čim več ljudi priključilo na plin, kajti munalnem prispevku, sploh potem, ko je mag. Viktor Sladič skoraj 250 plinskih priključkov naj bi bilo neaktivnih. iz Liste za razvoj vrhniškega podeželja pravilno ugotovil, da Občinski svet je obravnaval še strategije razvoja Cankarjeve je bil komunalni prispevek od leta 2009 do 2014 preveč zara-knjižnice Vrhnika, kulture in turizma. Prvima dvema je dal čunan. Sladič in Pavle Oblak iz SLS sta imela pomisleke nad zeleno luč, drugi pa je podaljšal javno razpravo in naj bi bila višino obračunskih stroškov oziroma obračunskih območij. sprejeta na naslednji seji aprila. Pripombe so bile tudi, naj se vloge obračunavajo glede na da-Za občane je razveseljujoče, da se je za 13,65 % znižala cena tum vložitve vloge in ne glede na datum njene obravnave. Na praznjenja greznic in malih čistilnih naprav. Ta po novem zna-direktorja Zdravstvenega doma Vrhnika Tomaža Glažarja in glasovanju je odlok padel, kajti enajst svetnikov je glasovalo ša dobrih 35 centov na kubični meter vode, če pa objekt nima se strinjali s predlogom, da njegovo mesto zasede Roman Str­za, enajst proti, eden pa je bil vzdržan. merjenega odjema vode, se predvideva, da oseba na dan po-gar. Čisto na koncu so potrdili še občinsko volilno komisijo, ki Med drugim so govorili tudi o povračilu priključitve na dis-rabi 0,15 kubičnega metra vode. ji bo predsedovala Lidija Ravbar – že dosedanja predsednica. tribucijsko omrežje zemeljskega plina na Vrhniki. Ta je bil pr-V zadnjem delu seje so svetniki in svetnice razrešili sedanjega Gašper Tominc Spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta Občinski prostorski načrt Občine Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: OPN) je začel veljati in se uporabljati 3. 5. 2014. Z upora­bo je bilo najdenih že nekaj napak odloka in njegovih prilog. Zato se je Občina Vrhnika odločila OPN spremeniti in dopolniti nejasna ali preveč zahtevna določila prostorskih izvedbenih pogojev. Zakonodaja dovoljuje, da se spremembe in do­polnitve OPN, ki se nanašajo samo na prostor­ske izvedbene pogoje, vodi po tako imenova­nem skrajšanem postopku, zato smo razdelili spremembo OPN na dva ločena postopka. Trenutno že poteka postopek sprememb in do­polnitev OPN, in sicer samo za besedilni del Številka: 3500-5/2014 (5-08) Datum: 11. 2. 2015 Na podlagi 50. in 53. člena Zakona o pro­storskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09-ZPNačrt-A, 80/10-ZU­PUDPP, 43/11-ZKZ-C, 57/12-ZPNačrt-B, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12-ZPNačrt-C) žu­pan Občine Vrhnika javno naznanja JAVNO RAZGRNITEV IN JAVNO OBRAVNAVO DOPOLNJENEGA OSNUTKA SPREMEMB IN DOPOLNITEV OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA 1. PREDMET PROSTORSKEGA AKTA Občinski prostorski načrt Občine Vrhnika se spreminja samo v besedilnem delu oziroma v vsebini prostorskih izvedbenih pogojev. Grafični del oziroma namenska raba zemljišč se v tem postopku ne spreminja. 2. JAVNA RAZGRNITEV Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka Sprememb in dopolnitev Občinskega pro­storskega načrta Občine Vrhnika bo potekala v času od 16. 3. do vključno 30. 3. 2015. Prostorski akt bo v tem času na vpogled v prostorih Občine Vrhnika, Oddelka za pro­stor, Cankarjev trg 11, Vrhnika ter na spletni strani Občine Vrhnika: www.vrhnika.si. 3. JAVNA OBRAVNAVA Javna obravnava dopolnjenega osnutka Sprememb in dopolnitev Občinskega pro­storskega načrta Občine Vrhnika bo potekala v sredo, 25. 3. 2015 ob 17. uri v prostorih Ob­čine Vrhnika, Tržaška cesta 1, Vrhnika (sejna soba v kleti). 4. MNENJA IN PRIPOMBE JAVNOSTI V času javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjeni osnutek Sprememb in dopolnitev Občinske­ga prostorskega načrta Občine Vrhnika. Pripombe in predloge je mogoče podati pi­sno na mestu javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov ali jih posredo­vati po pošti na naslov Občina Vrhnika, Tr­žaška cesta 1, 1360 Vrhnika, ali na elektron­ski naslov: prostor.obcina@vrhnika.si. ŽUPAN Občine Vrhnika Stojan Jakin, l. r. OPN oziroma prostorske izvedbene pogoje (v nadaljnjem besedilu: PIP). To so tiste spremem­be in dopolnitve, ki ne terjajo popravkov v gra­fičnem delu OPN. Postopek sprememb in dopolnitev OPN za PIP je trenutno v fazi osnutka in pridobivanja prvih mnenj nosilcev urejanja prostora. Naslednji fazi postopka sta priprava dopolnjenega osnutka OPN in javna razgrnitev, ki bo potekala pred­vidoma v času od 16. 3. do vključno 30. 3. 2015. Predvidoma pravimo zato, ker nam morajo s pristojnega ministrstva še izdati odločbo, ali je treba za te spremembe izvesti presojo vplivov na okolje ali ne. Če bomo morali izdelati okolj­sko poročilo, se bo postopek nadaljeval v skladu s to odločbo, kar bo posledično tudi ustrezno premaknilo datum javne razgrnitve in javne obravnave. V času javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na razgr­njen prostorski akt. Postopek bo predvidoma končan julija 2015 (če ne bo treba izdelati okoljskega poročila) s spre­jemom odloka na Občinskem svetu Občine Vrh­nika in objavo odloka v Uradnem listu RS. Predmet sprememb in dopolnitev OPN – bese­dilni del (PIP) – so: • spremembe in dopolnitve splošnih PIP: - pomeni izrazov, - pomožnih objektov, še posebno glede objek­ tov za lastne potrebe, - lega objektov, - oblikovanje objektov, - parcelacija, - priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo, - površine za mirujoči promet, - odstopanja od prostorskih izvedbenih pogo­jev; • spremembe in dopolnitve PIP glede na na­mensko rabo prostora: - faktor zazidanosti (FZ) in faktor izkoriščeno­ sti (FI), - oblikovanje počitniških hiš; • spremembe in dopolnitve posebnih PIP – gle­de na enoto urejanja prostora (EUP): - dopolnitev pogojev za EUP VR_2426 (lokacija Močilnik); • spremembe in dopolnitve usmeritev za izde­lavo občinskih podrobnih prostorskih načr­tov (OPPN): - usmeritve glede nadomestnih habitatov. Kmalu se bo začel tudi drug postopek spre­memb in dopolnitev OPN, in sicer za celotni akt, torej tudi za grafični del OPN, v katerega bodo vključene tudi spremembe namenske rabe zemljišč. Sklep o začetku postopka bo verjetno objavljen v marčevski številki Našega časopisa. Razvojne potrebe drugih oseb oziroma pobude javnosti za spremembe in dopolnitve OPN smo zbirali že v letu 2014, in sicer od 8. 9. do 31. 12. 2014. Javno naznanilo za zbiranje pobud je bilo objavljeno v vseh številkah Našega časopisa od septembra do decembra 2014, na spletni strani Občine Vrhnika in na Radiu Ena (Orion). Pre­jeli smo približno 150 pobud za spremembe na­menske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev. Pobude za spremembo namenske rabe bodo obravnavane na podlagi posebnih meril in upo­števane v postopku le, če bodo izpolnjevale po­goje glede skladnosti s cilji prostorskega razvoja občine, upoštevanja varstvenih in varovalnih omejitev v prostoru, ustreznosti z vidika urba­nističnih meril in možnosti opremljanja zemljišč za gradnjo. Občina bo vlagateljem pobud izdala pisno opredelitev glede njihove pobude. Pobude za spremembo prostorskih izvedbenih pogojev bodo obravnavane v postopku spre­memb in dopolnitev OPN, ki že poteka. Predmet sprememb in dopolnitev OPN – grafič­ni del bodo: - sprememba namenske rabe za severno in juž­no obvozno cesto, - sprememba kmetijskih zemljišč v stavbno za namen razvoja gospodarstva v občini v pasu med avtocesto in regionalno cesto, - spremembe namenske rabe glede na razvojne potrebe drugih oseb oziroma zbranih pobud, - spremembe namenske rabe iz kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna zemljišča, ki so bila v prostorskem načrtu pred sprejemom OPN že stavbna zemljišča, - razširitve stavbne namenske rabe na pozida­na zemljišča na robu obstoječih stavbnih ze­mljišč, - prestrukturiranja stavbnih namenskih rab, - popravki namenske rabe iz stavbne v kme­tijsko ali gozdno zemljišče, če je stavbno ze­mljišče premajhno ali zaradi okoljskih razmer neprimerno za pozidavo, - spremembe načina urejanja oziroma določb, ki določajo ali se zemljišče ureja z prostor­skimi izvedbenimi pogoji (PIP) iz OPN ali je potrebno za stavbno zemljišče izdelati še ob­činski podrobni prostorski načrt (OPPN), - popravki mej med namenskimi rabami po parcelnih mejah, - popravki mej med enotami urejanja prostora po parcelnih mejah, - izris kart na nov zemljiški kataster. Vsi lastniki zemljišč, katerih namenska raba ze­mljišč se bo spremenila, bodo v času javne raz­grnitve o tem osebno obveščeni. Oddelek za prostor Občine Vrhnika Zapuščene živali po novem sprejemajo v Postojni Občina Vrhnika je v decembru izvedla postopek zbiranja ponudb in izbrala najugodnejšega ponudnika za opravljanje sto­ritve oskrbe zapuščenih živali. Tako od 1. 1. 2015 občina sodeluje z Zavetiščem za živali Postojna, Butinar, d. o. o., Cesta v Staro vas 20, 6230 Postojna, telefonska številka: 040 426 423. Zavetišče Postojna aktivno sodeluje s šestimi občinami, in sicer: Postojno, Pivko, Cerknico, Loško dolino, Blokami in Vrhniko. Občina in zavetišče sta na podlagi Zakona o zaščiti živali dolžna poskrbeti za zapuščene živali oz. živali brez lastnika in oboji se tru­dimo, da s sredstvi, ki so na voljo, čim bolje poskrbimo zanje. Vendar pa se odgovorno ravnanje do živali terja od vsakega posame­znika in prelaganje odgovornosti na občine oz. zavetišča ni utemeljeno. Ugotavljamo, da lastniki živali velikokrat ne vedo, da so sami tudi kazensko odgovorni za stanje živali. Vsak lastnik živali mora Zakonu o zaščiti živali namreč poskrbeti za njeno dobro po­čutje, veterinarsko oskrbo v primeru bolezni ter preprečiti rojstvo nezaželenih mladičev s sterilizacijo ali kastracijo, v nasprotnem pri­meru so predpisane tudi denarne kazni od 200 do 400 evrov. Neodgovornost lastnikov živali se zlasti kaže pri mačkah. Težava pro­ stoživečih mačk postaja vse resnejša, kolonije prostoživečih mačk so v slabih razmerah brez ustrezne oskrbe in hrane skoraj v vsaki vasi. Zato je nujno, da lastniki poskrbijo za prepre­bljene živali so nato prepuščene v oskrbo Za­vetišču, kjer mačko zdravstveno pregledajo, sterilizirajo ali kastrirajo in jo označeno vrnejo v okolje oz. oddajo v posvojitev. Hkrati želimo spodbuditi vse občane in ob­čanke, ki imajo doma nekastrirane in neste­rilizirane mačke, naj razmislijo in odpelje­jo svojo žival na poseg. Cena sterilizacije in kastracije je namreč precej nižja kot stroški oskrbe mačjega legla ali stroški veterinarske oskrbe povožene živali. Glede na dejstvo, da naš pogodbeni partner Zavetišče za živali Postojna zelo dobro pozna razmere na tržišču, bo strankam z veseljem podal nasvet, kje opravljajo cenovno ugodne sterilizacije in kastracije mačk in psov. Upamo, da bomo z nekajletnim vztrajnim de­lom in seveda vašo pomočjo naredili veliko spremembo v dobro živali in dosegli, da bo zapuščenih živali čim manj. Zavetišče za živali Postojna in Občina Vrhnika Občina Vrhnika NAS CASOPIS 424/26.2. 2015 C M Y K 4 26. februar 2015 Občina Vrhnika elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si V okviru skupine projektov Odvajanje in či-Investicija je razdeljena na dva sklopa, na Izgradnja kanalizacije in CČN v Občini CČN naročniku zadržuje 10 odstotkov po­ščenje komunalnih odpadnih voda v porečju gradnjo kanalizacije in na gradnjo CČN Vrhnika poteka po terminskem planu. godbene vrednosti. Ljubljanice se gradi infrastruktura za odvaja-Vrhnika. Izvajalci del so bili izbrani na pod-Poraba sredstev sledi izvedbi del. Na CČN nje in čiščenje odpadne vode na območjih, ki lagi Zakona o javnih naročilih. Kanalizacijo Vrhnika je do sedaj izvedenih okrog 83 od-Na kanalizacijskem omrežju so dela zaklju­so v državnem operativnem programu opre-gradi JP KPV, d.o.o., CČN Vrhnika Gorenje stotkov del. Za dokončanje vseh del je pot-čena na območju Verda, Notranjske ceste, deljena kot območja, ki morajo biti do kon-projekt, d.o.o. v skupnem nastopu s partner-rebno uspešno izvesti poskusno obratovanje, Gabrč in Mirk, medtem ko gradnja kanaliza­ca leta 2015 opremljena s kanalizacijo. Z iz-jem Hidroinženiring d.o.o., nadzor nad iz-delno obnoviti obstoječi del čistine naprave cije na Stari Vrhniki še poteka. Za dokonča­gradnjo kanalizacije s končnim čiščenjem na vedbo izvaja Projekt d.d.. Vrednost sklenje-in zaključiti zunanjo ureditev. Trenutno po-nje pogodbenih obveznosti na Stari Vrhniki čistilnih napravah se bo zmanjšalo onesna-nih pogodb je prikazana v tabeli 2. teka poskusno obratovanje, katerega sprem-je potrebno izvesti še cca 30 odstotkov del, ževanje okolja, saj se bo preprečilo iztekanje kar predstavlja cca 1200m kanalizacijskega neprečiščenih odpadnih vod v Ljubljanico. Tabela 2: Vrednosti sklenjenih pogodb za izvedbo, v EUR.voda. Glede na sklenjeno pogodbo se za iz-Operacija se izvaja v okviru Operativnega vedbo kanalizacije zaradi sočasne gradnje vrednost brez DDV DDV (22%) vrednost z DDV programa razvoja okoljske in prometne in­ostale infrastrukture (meteorna kanalizaci- Kanalizacija: 2.749.234,07 604.831,50 3.354.065,57 frastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne ja, vodovod, javna razsvetljava, TK vodov) in CČN: 5.794.335,25 1.274.753,76 7.069.089,01 prioritete »Varstvo okolja – področje voda«, racionalizacij med gradnjo porablja bistveno Nadzor: 123.700,00 27.214,00 150.914,00 prednostne usmeritve »Odvajanje in čiščenje manj sredstev (Tabela 4). Skupaj: 8.667.269,32 1.906.799,26 10.574.068,58 komunalnih voda.« Problematika predstavlja pomembno točko v razvoju vseh osmih sode-Za uspešno dokončanje projekta in pridobi­lujočih občin. lja tudi ekipa JP KPV, d.o.o., ki bo po prido-tve nepovratnih sredstev bo potrebno poleg bitvi uporabnega dovoljenja prevzela CČN v same izgradnje kanalizacije in CČN Vrhnika Vrednost projekta, ki je vezan na Občino upravljanje in vzdrževanje. V času poskusne-izpolniti tudi fizične kazalnike projekta, ki Vrhnika glede na Investicijski program, zna-ga obratovanja mora izvajalec usposobiti bo-določajo najmanj 95 odstotno priključenost ša 9.884.935,00 evrov, od tega znašajo upra-dočega upravljavca čistilne naprave tako, da v aglomeraciji Vrhnika. Zato boste vsi, ki še vičeni stroški 8.028.834,00 evrov (Tabela 1). bo le-ta sposoben samostojno upravljati in niste priključeni na javni kanalizacijski vod voditi njeno delovanje. Vsa dela na čistilni in imate možnost, da se priključite, s strani Tabela 1: Razdelitev upravičenih in neupravičenih stroškov, v EUR napravi se morajo zaključiti do 30. 6. 2015. JP KPV, d.o.o. pozvani k priključitvi. (Investicijski program str. 120, Tabela 8/15)V skladu s pogodbo se izvajalcu do predaje skupni stroški neupravičeni stroški upravičeni stroški Tabela 4: Prikaz realizacije po pogodbi za izgradnjo kanalizacije, v EUR. Projektiranje /izdelava študij 208.612,00 208.612,00 0,00 Nakup zemljišč 0,00 0,00 0,00 Verd Notranjska Gabrče Mirke Stara Vrhnika skupaj Gradnja 7.698.830,00 0,00 7.698.830,00 (brez DDV) (brez DDV) (brez DDV) (brez DDV) (brez DDV) (brez DDV) Tehnološka oprema in naprave 0,00 0,00 0,00 Kanalizacija (pogodba) 569.772, 46 339.651,36 101.755,44 528.510,67 1.209.544,15 2.749.234,07 Nepredvideni stroški Prilagoditev cene 183.583,00 0,00 0,00 0,00 183.583,00 0,00 kanalizacija - realizacija po 14. zač. sit. do 31.12.2014 406.028,24 209.283,91 67.957,13 333.820,28 492.728,29* 1.509.817,85 Tehnična pomoč 0,00 0,00 0,00 *gradnja še ni zaključena Obveščanje javnosti 0,00 0,00 0,00 Nadzor med gradnjo 146. 421,00 0,00 146.421,00 Vmesna vsota 8.237.4 46,00 208.612,00 8.028.834,00 DDV (20%) 1.647.489,00 1.647.489,00 0,00 Skupaj z DDV 9.884.935,00 1.856.101,00 8.028.834,00 V skladu z Odločbo organa upravljanja z Na osnovi vloge, Investicijskega programa in dne 25. 10. 2011, je Občina Vrhnika v ob-Odločbe organa upravljanja o sofinanciranju dobju upravičenih izdatkov (od 1.1.2007 je Občina Vrhnika, glede na dejanske vred­do 31.12.2015) upravičena do nepovratnih nosti sklenjenih pogodb, upravičena do sofi­sredstev v višini 7.176.974,71 evrov, kar pred-nanciranja, prikazanega v Tabeli 3. stavlja 89,39 odstotkov upravičenih stroškov. Tabela 3: Prikaz virov financiranja, v EUR. Občina Vrhnika pogodbena javni upravičeni razlika med upravičenimi vrednost brez upravičeni stroški (upravičeni neupravičeni stroški in javno DDV stroški stroški x 0,8939) kohezija (85%) RS (15%) strošek * upravičenimi stroški DDV (22%) Kanalizacija: 2.749.234,07 2.110.798,75 1.886.842,99 1.603.816,55 283.026,44 638.435,32 223.955,76 604.831,50 CČN: 5.794.335,25 5.794.335,25 5.179.556,27 4.402.622,82 776.933, 45 0 614.778,98 1.274.753,76 Nadzor 123.700,00 123.700,00 110.575, 43 93.989,11 16.586,32 0 13.124,57 27.214,00 Skupaj: 8.667.269,32 8.028.834,00 7.176.974,69 6.100.428,48 1.076.546,21 638.435,32 851.859,31 1.906.799,26 3.397.093,89 * neupravičeni strošek zaradi preseganja sklenjenih pogodb glede na skupno vrednost upravičenih stroškov po IP-ju Oper acijo delno fina ncir a R epublik a Slovenija NAS CASOPIS 424/26.2. 2015 C M Y K 5 26. februar 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Kam bo šel razvoj turizma na Vrhniki? Vrhnika, 2. februar – Na to vprašanje poskuša odgovoriti Strategija razvoja tu­rizma v Občini Vrhnika, ki so jo pripravili na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika in je do konca februarja v javni obravnavi. Dokument je v Grabeljškovi dvorani v Cankarjevi knjižnici predstavila njegova avtorica Marija Zakrajšek, a se je pred­stavitve, čeprav se na »turizem vsi spoznajo«, udeležila le peščica ljudi. Strategija, katere osnutek je nastal leta 2013, lani pa se je usklajevala z občino, krajevnimi sku­pnostmi in turističnimi deležniki na njenem območju, predvideva, da Vrhnika do leta 2020 postane sinonim za lahko dostopno in izletni­ško destinacijo s privlačnim programi narave, kulture in rekreacije. Predvidenih je 42 projek-tov, ki se tematsko naslanjajo na Ljubljanico, Iva­na Cankarja, arheologijo, Barje, prireditve ter šport in rekreacijo. Glavni projekti so vzposta­vitev centrov ob Ljubljanici (Močilnik, Kulturni center Vrhnika, ribniki pri opekarni), plovnost Ljubljanice in vzpostavitev sprehajalnih poti ob njej. Potem so še projekti, povezani z Iva­nom Cankarjem (Cankarjevi dnevi, stoletnica rojstva, posodobitev njegove spominske hiše), ureditev tematskih poti (Močilnik - Retovje, Za­plana, arheološke poti po Vrhniki …) in zanimi­vih točk na Barju (Mali Plac, Jurčetovo šotišče). Strategija je napisana smelo, je po njeni pred­stavitvi ugotavljal župan Stojan Jakin, ki ga je, mimogrede, zmotil slab obisk. Po njegovem mnenju bo potrebno veliko naporov za njeno uresničitev, vsekakor pa brez pomoči držav­nega ali evropskega denarja ne bo šlo. Komen­tarje na predstavljeni dokument so prispevali še drugi prisotni. Milan Selan je med drugim dejal, da bi bilo dobro oživiti stare tradicije Bre­ga, Hriba in centra, ki naj bi bili nekoč tako po družbenem ustroju kot po navadah vsak zase, zdaj pa tvorijo mesto. Sonja Malovrh iz Smrečja je menila, da se center Vrhnike premalo pove­zuje z okoliškimi krajevnimi skupnostmi, Irena Oblak pa je – ker strategija obsega tudi razvoj športnega turizma – predlagala vključitev še športne zveze in športnih društev. Mirjam Su­hadolnik, predsednica lokalnega turističnega društva, je dejala, da si bo društvo prizade­valo za oživitev parkov v njeni lasti (Močilnik, Star maln, Sv. Trojica) in da načrtujejo ustvar­jalne delavnice, na katerih bodo ustvarjali like – lutke, ki bodo služili za promocijo Vrhnike. Veliko je bilo slišati tudi o Ljubljanici, njeni plovnosti in ureditvi kopališča. Župan je poja­snil, da je Ljubljanica kot spomenik državne­ga pomena vpeta v toliko birokratskih spon, da je na njej skoraj nemogoče kar koli izvaja­ti. Kljub temu so v strategiji in v občinskem prostorskem načrtu predvidene na nekaterih mestih sprehajalne steze in celo manjši pomol. Vrhnika Vsekakor pa bi se bilo po Ljubljanici mogo­če spuščati s kajaki, kar se že dogaja, vendar pa zaenkrat ni nikogar, ki bi želel tovrstno ponudbo tudi organizirano tržiti. »Iniciativa mora priti od zasebnega kapitala, kajti občina ali zavod se kaj takega ne moreta iti. Seveda pa bomo tistemu, ki se bo tega lotil, pomaga­li po svojih najboljših močeh,« je dejal župan. Nekaj predlogov je bilo tudi, da bi v strategijo uvrstili še dodatne manjše projekte krajevnih skupnosti. Te so sicer bile že pred časom pozva­ne, naj podajo predloge, a v večini primerov jih niso. Slišati je bilo tudi, naj bi več poudarka namenili verskemu turizmu in turizmu NOB, v mestu pa naj bi razmislili o primerni lokaciji za parkiranje avtodomov in izletniških avtobusov. »Predlogi za manjše projekte, ki bi potekali v okviru ene same krajevne skupnosti, so vseka­kor dobrodošli, vendar se je potrebno zavedati, da je uspešna ponudba nekega območja lahko le tista ponudba, ki je povezana, celostna in ki ima rdečo nit. Želimo graditi na integralnih tu­rističnih produktih, kot sta denimo Ljubljanica in Cankar, za katere verjamemo, da imajo po- V bivšem Liku plezalni center T iho in stran od oči javnosti že leto dni obratuje v eni od hal bivše tovarne Liko v Verdu plezalni center, ki po novem odpira vrata tudi širši javnosti. Kot je pojasnil Aljoša Grom, eden od vodilnih pri projektu, je bil center zgrajen kot trenažno središče za slovensko plezalno repre­zentanco (člani in mladinci). Prvič je odprl vrata lani februarja, tedaj, kot rečeno, za reprezentanco, sredi letošnjega januarja pa je na ogled povabil tudi širšo javnost. Stari in mladi so se tedaj mudili na dnevu odprtih vrat, kjer so se kot bodisi že kot prekaljeni mački preskušali v plezanju bodisi sploh prvič spoznavali ta šport. Plezalni center namreč želi popularizira­ti ta šport, ki ima na Vrhniki tradicijo predvsem v naravnih stenah, manj pa na umetnih stenah. Tako po novem dvakrat tedensko odprejo vrata tudi ljubiteljem plezanja, pa naj bodo mladi ali stari: ob četrtkih in torkih. Plezalni center ima 240 kvadratnih metrov bolder sten, višine 4,5 me­trov. Kot pravi Grom, zgodba še ni končana, saj načrtujejo širitev. Več informacij o plezalnem centru poiščite na facebooku pod imenom »Ple­zalni center Verd«. Gašper Tominc, foto: GT treben naboj in so dovolj konkurenčni, da prite­gnejo obiskovalce od drugod. Vsa »t.i. preosta­la« ponudba lahko odlično dopolnjuje osnovno ponudbo, vendar, kot rečeno, je potrebno prven­stveno izvajati prioritete. Prav bi bilo, da bi iz­vajanje manjših projektov prevzeli drugi nosilci (na primer krajevne skupnosti), saj je le tako možno izvajati večje število projektov hkrati. Ravno zato smo se odločili, da je naša primar­na naloga, da sledimo zadanim šestim priorite­tnim ciljem. Če bomo te uresničili, bomo lahko v nadaljevanju podprli tudi manjše projekte. Že sedaj pomagamo, kjer se da, vendar kot rečeno, sile bi radi usmerili v prioritete,« je pojasnila Zakrajškova, ki je na koncu pojasnila še večno temo, ki zadeva rimski zid na Zaplani. »V koli­kor bomo uspešni na razpisu, za katerega kan­didiramo, saj je finančni zalogaj za nas prevelik, se bo vsekakor začela oživitev rimskega zidu.« Kot je bilo še slišati na razpravi, je naloga občine in ZIC-a ustvarjanje pogojev za razvoj turizma. To že počneta in bosta v prihodnje še intenziv­neje. Vendar tudi to ne bo dovolj, če ne bo za­sebne pobude, ki jo v danem trenutki ni veliko. Trženje ponudbe mora biti stvar zasebnikov, po možnosti lokalnega prebivalstva. Predloge na dokument lahko do 10. marca po­date tudi vi, in sicer si ga lahko ogledate na ob­činski spletni strani pod zavihkom »Dokumenti v javni obravnavi« Gašper Tominc Pomoč pri sanaciji lanskega žledoloma Fizična pomoč pri sanaciji lanske­ga žledoloma v zasebnih gozdovih Občine Vrhnika v sklopu javnega dela, za katerega je Občina Vrhnika izkazala javni interes, Zavod RS za zaposlovanje pa zagotovil finančna sredstva za plače, prevoz na delo in osebna zaščitna sredstva. Izvajalec javnega dela Zavod Gmajna, zavod za ohranitev podeželja, Padež 4, 1353 Bo­rovnica, nudi lastnikom gozdov v gozdovih Občine Vrhnika brezplačno fizično pomoč pri sanaciji lanskega žledoloma v obliki enostavnih del, kot predvideva javni razpis Zavoda RS za zaposlovanje – brez uporabe motorne žage. Dela bodo izvajali udeleženci preko javnih del, zaposleni na Zavodu Gmaj­na, predhodno prijavljeni na Zavodu RS za zaposlovanje. Delo bo potekalo v letu 2015 v obdobju od marca do konec novembra. Lastniki gozda morajo zagotoviti dnevno organizacijo dela, osebno prisotnost in tudi delo z motorno žago in drugimi stroji ozi­roma opravljati dela z motorko sami ali s pomočjo družinskih članov. V nasprotnem primeru sodelovanje ne bo mogoče. Časovni razpored med letom in čas priso­tnosti udeležencev javnih del v gozdovih pri posameznih interesentih bomo uskladili in določili ter po potrebi sproti usklajevali glede na obseg povpraševanja po tovrstni pomoči in glede na organizacijske možno­sti lastnikov gozdov, da zagotovijo dnevno osebno vodenje in spremljavo udeležencev v svojem gozdu tako, da bo delo potekalo ne­moteno in varno. Dodatne informacije in prijave po telefonu: 041/535-133 (Marko Debevec). Občina Vrhnika Vabilo na delavnico suhega polstenja Vabimo vas v prostore Turističnega društva Blagajana Vrhnika, da se nam v sredo, 4. marca, ob 18. uri pridružite na delavnici, kjer se boste lahko preizkusili pri oblikova­nju volne ter odkrivali svoje skrite ustvarjalne potenciale. Delavnica je primerna za vse, ki radi ustvarjate z volno ali pa se želite v tem šele preizkusiti. Pri suhem polstenju s pomočjo posebne igle z zobci volno različnih barv oblikujemo na mehki podlagi v poljubne oblike. Volnena vlakna s prebadanjem z iglo prepletemo – spolstimo med seboj. Volno na tak način utrdimo in obli­kujemo v dekorativne ali uporabne predmete, kot so npr.: angelčki, torbice za mobilni telefon, nakit, označevalniki za knjige, podlage za kozarce, naprstne lutke, figurice živali ali pravljičnih bitij ter slike. Za izdelavo različnih motivov je neskončno priložnosti in ogromno domišljije. Tega dne bi lahko izdelali lepa darila za naše mame. Zaradi precej ostrih igel je za otroke, mlajše od trinajst let, priporočljiva prisotnost staršev. Delavnico bo vodila Lijana Kononenko. Za udeležbo na delavnici je prispevek 15 evrov za člane TD Blagajana ali 20 evrov za nečlane, vključuje pa vode­nje, material in skrb, da ne boste žejni. Število udeležencev je omejeno, zato pohitite. Prijavite se lahko na tel. št. 01/7551-341 ali elektronski na­slov drustvo.blagajana@kabelnet.net ali naslov Turistično društvo Blagajana Vrhnika, Cankarjev trg 4 (pri Črnem orlu) ali osebno v času uradnih ur ob torkih in četrtkih od 17. do 19. ure, ob sredah pa od 10. do 12. ure. Prisrčno vabljeni! Vabilo na lutkovno delavnico Turistično društvo Blagajana Vrhnika začenja z aktivnost­mi oblikovanja lastne lutkovno-gledališke skupine, ki bo domačinom in obiskovalcem doživljajsko predstavljala znamenitosti Vrhnike in njene okolice. Skupino bo vodil lutkar, pravljičar in animator Boris Kononenko, ustanovitelj gledališča Mladi Maj. Začeli bomo z etnološko delavnico, kjer bomo izvedeli nekaj o svoji kulturni preteklosti in se po ljudsko tudi zabavali. Vabljeni vsi, ki vas tovrstna dejav­nost zanima in vam je blizu druženje ob kulturno-turistični aktivnosti. Več o gledališču Mladi Maj si lahko preberete na spletni strani www.mladimaj.net. Prva delavnica bo v ponedeljek, 16. marca 2015, z začet­kom ob 18. uri v prostorih Turističnega društva Blagajana, Cankarjev trg 4, pri Črnem orlu. Udeležba na tej delavnici je brezplačna, število mest je omejeno. Prijavite se lahko na tel. št. 01/7551-341 ali elektronski naslov drustvo.blagajana@ka­belnet.net, ali naslov Turistično društvo Blagajana Vrhnika, Cankarjev trg 4 (pri Črnem orlu) ali osebno v času uradnih ur ob torkih in četrtkih od 17. do 19. ure, ob sredah pa od 10. do 12. ure. Prisrčno vabljeni! V a b i l o Spoštovane članice in člani Turističnega društva Blagajana, spoštovani podporniki in prijatelji društva! Vabimo vas na redni letni občni zbor Turističnega društva Blagajana Vrhnika, ki bo v ponedeljek, 2. marca 2015, ob 18. uri v Cankarjevi knjižnici. Pred občnim zborov vas ob 17.15 vabimo na voden ogled nove knjižnice, predvsem pa domoznanskega oddelka, od koder bomo črpali znanje o naravni in kulturni dediščini ter poznavanje domačega kraja. To je tudi temelj za uspešen razvoj turizma. Počaščeni bomo, če se boste odzvali našemu povabilu. V pričakovanju potrditve vaše udeležbe vas lepo pozdravljamo. Upravni odbor TD Blagajana Vrhnika Predsednica Mirjam Suhadolnik Sejem VSE ZA VRT IN DOM v soboto, 18 aprila 2015 Proizvajalci biohrane, vrtnarji, drevesničarji, izdelovalci orodij za vrtičkarje, vrtnih klopi in lop, cvetličnih korit in preostalih, času primernih pripomočkov, prisrčno vablje­ni, da se udeležite našega sejma v soboto, 18 aprila 2015. Svoje izdelke lahko prodajate ali pa pripravite samo pro­mocijsko predstavitev. Sejem bo na Sodnijskem trgu ter na parkirišču pri Sodnijskem trgu na Vrhniki. Sejemska pristojbina: 12,20 evra ali 15,25 evra z DDV (odvisno od prostora, ki ga boste zavzeli). Obratovalni čas sejma: od 8. do 14. ure na trgu za sodiščem. Pričakujemo, da boste svoje izdelke na tem sejmu ponudi­li po proizvodnih cenah. Pristojbine boste plačali pooblaščeni osebi na sejmu. Skupno dovoljenje za vse prodajalce sejma VSE ZA VRT IN DOM bo pridobilo Turistično društvo Blagajna. Zato vas prosimo, da ob prijavi predložite vsa potrebna dovo­ljenja za opravljanje dejavnosti. Prosimo, da našo zahtevo upoštevate, da se izognete morebitnim neljubim zaple­tom s strani inšpekcijskih služb. Prijave pošljite na naš naslov do 8. 4. 2015! Turistično društvo Blagajana Občina Vrhnika Pustovali tudi na Vrhniki Vrhnika, 14. februar – Osrednje pustovanje na Vrhniki je potekalo v športnem parku pod šotorom. Sicer je organizatorju Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika nekoliko ponagajalo vreme, a dežne kaplje niso odgnale pustovanja željnih mladih družin in posameznikov. Zabaval jih je animator, poskrbljeno je bilo za živo glas­bo (Ansambel Nevihta, mladi talent Stiven Rahman, Pihalna godba Vrhnika) in okrepčilo (Kavarna Nauportus), manjkali niso niti brez­plačni krofi. Tisti, ki so na prizorišče prispeli brez pustne oprave, so si jo lahko izposodili od Turističnega društva Blagajana, lahko pa Pust, da se zaljubiš Biti maškara na valentinovo je lah­ko zelo zanimivo. Lahko si član ekipe Pekarna maš miš, kot so bile odrasle bevške maškare, ali pa si rajska ptica oziroma Amorček, kot so bili anima­torji otroške maškarade. Na pustno soboto so se Bevke spremenile v vas maškar. Čez dan so po vasi hodile čarov­nice, ninje, gospodične, baletke, gusarji, celo gozdarji so ves dan vlekli svoj voz z drvmi in jih ponujali od hiše do hiše. Peki, miši, dva policaja in inšpektor iz Pekarne maš miš so s svojo pečjo za peko vseh vrst kruha obiskali pustno povorko na Igu in se šele pozno ponoči vrnili v rodno vas. Višek dneva pa je bilo rajanje za otroke v raj­sko okrašeni dvorani z rožicami, metuljčki, čebelicami, srčki ... Animatorke so bile letos kar skupina mamic, ki so se zbrale skupaj z namenom, da otrokom polepšajo njihov pra­znik. Kar nekaj večerov je bilo potrebnih za Letna skupščina Društva zdravljenih alkoholikov Vrhnika pripravo oblačil, okrasitev in iger, vendar se je obrestovalo. Bilo je polno plesa, raznih ptičjih iger, hranjenja s črvi, nošenja črvov v gnezdo in iz njega, predvsem pa gibanja. Amorček je z metanjem svojih puščic maškare pripravil do tega, da so se zaljubile. Vrhunec iger pa je bil sprevod vseh mask skozi špalir in obvezen krof za zaključek uradnega dela. Do zgodnjih jutranjih ur je obiskovalce zaba­val Ansambel Jurčki, peki za šankom pa so po­skrbeli, da nihče ni bil ne lačen ne žejen. Pustna sekcija Bevke je ob zaključku dne skle­nila, da se bo naslednje leto gotovo spet sesta­vila in pripravila mega zabavo za mlado in staro. Andreja Lenarčič V večnamenski dvorani osnovne šole Ivana Cankarja je 31. 1. 2015. potekala 42. skupščina Društva zdravljenih alkoholikov Vrhnika. Po pozdravnem nagovoru predsedujoče skupščine Mance Praznik smo potrdili predsedstvo in preostale orga­ne skupščine. Predsednik DZA je prebral izčrpno poročilo o delovanju DZA v letu 2014. Predstavil je načrt dela in aktiv­nosti za leto 2015. Finančno poročilo je predstavil blagajnik DZA Tomaž Remškar. Obe poročili sta predstavili pozitivno delovanje društva v prejšnjem letu. Lahko se pohvalimo z ob­širnim delovanjem v klubu in širše. Gospod župan Stojan Ja­kin, častni gost skupščine, je pohvalil pozitivno naravnanost društva in prispevek k večji treznosti občanov. Obljubil nam je vso svojo podporo pri nadaljnjem delu društva. Tajnik dru­štva je v odsotnosti terapevtke Urške Cvetkovič podelil pri­znanja za dosežene obletnice vztrajnosti na poti ABSTINEN­CE in uspešne rehabilitacije. Za eno leto sta prejela priznanje Goran Maksimovič in Simon Jesenko, za dve leti Renato Bole in Tomaž Remškar, za pet let Miro Železnik, za deset let Vili Albert in za petnajst let Branko Pust. Nato je sledilo je pre­davanje psihologinje Katarine Lavš -Mejač na temo Ko po­pusti volja. Po končanem predavanja se je razlegel ogromen aplavz prisotnih. Zahvalili smo se za lepo in poučno temo. Potem so sledili pozdravni govori predsednikov drugih DZAin KZA Cerknica, Idrija, Logatec, Žarek upanja, Ajdovščina -Vipava, Postojna, Ilirska Bistrica, Abstinent in Tolmin. Skupaj se je naše skupščine udeležilo več kot sto udeležencev. Vsi prisotni so presenečeni nad uspešno izpeljanim načrtom in smelih načrtih za letos. Ob okusni hrani in pijači smo nadalje­vali prijetno druženje in klepetanje ob živi glasbi do poznih večernih ur. Društvo zdravljenih alkoholikov Vrhnika Skamp Občina Vrhnika Na dolgi februarski seji Občinskega sveta je bilo resnično vro­če. Ne toliko zaradi majhnega in prena­trpanega prostora, temveč zaradi nekaterih točk gradiva, ki smo jih obravnavali svetniki. Zapletalo se je že pri pobudah in vprašanjih. Svetniki naše svetni­ške skupine namreč menimo, da je vrhniško Komunalno podjetje, čeprav je v večinski lasti Občine Vrhnika oziroma občanov Vrhnike, predrago. Zanimalo nas je, kako je lahko na razpisih KPV najcenejše, potem pa za izvedbo del najema velikokrat določenega podizvajal­ca, ki ima velikokrat še dodatne podizvajalce. Postavlja se nam tudi vprašanje, zakaj občina ne sklene pogodb neposredno s podizvajalci oziroma zakaj KPV samo ne opravlja teh sto­ritev. Konkretnih odgovorov še nismo dobili. Najbolj pa se je seja zaostrila pri četrti točki dnevnega reda, in sicer pri Predlogu Odloka o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika in pre­dlogu Odloka o programu opremljanja stavbnih ze­mljišč za območje Občine Vrhnika. Občina že več mesecev nima veljavnega odloka. Omenjeni odlok bi moral biti sprejet že pred meseci. In bi tudi bil, če bi bil predlog primeren in v skladu z državnimi pravnimi akti. Zaradi aktivnega dela nekaterih krajanov Verda, predvsem pa gospoda mag. Viktorja Sladiča, smo svetniki po vroči razpravi zavrnili predloga odlokov. Menimo, da odlok še ni v skladu z veljavnimi pravnimi akti in da je v nekaterih točkah kri­vičen do občanov. Poleg tega smo svetniki ugotovili, da je Občina Vrhnika od leta 2009 narobe zaračunavala ko­munalni prispevek. Da je temu res tako, je ne­kaj dni pred samo sejo potrdilo tudi vodstvo občine. V svetniški skupini se zavedamo, da se napake dogajajo in za te napake ne terjamo nikogar. S strani občine pa bi bilo korektno, da bi obvestila vse investitorje in jim olajšala postopke pri zahtevah za vračilo preplačanih komunalnih prispevkov. Vroča in za občane pomembna točka dnevne­ga reda je bila tudi Potrditev cene storitve, pove­zane z nepretočnimi greznicami in malimi čistilni­mi napravami. Svetniki Slovenske demokratske stranke smo že v prejšnji sestavi občinskega sveta opozarjali, da je cena čiščenja greznic glede na konkurenco in glede na realno po­rabo vode občutno previsoka. Takrat so nam na seji občinskega sveta zatrjevali, da bo raz­lika v načrtovani in dejanski ceni samo nekaj odstotkov. Izkazalo se je, da je bila lani cena čiščenja greznic za 30 odstotkov previsoka. Nove ceno so sedaj nižje, vendar po našem mnenju še vedno previsoke. Točko smo zaradi znižanja cen potrdili, vendar bomo z našimi predlogi vztrajali, dokler ne bodo cene konku­renčne preostalim cenam na trgu. Na koncu lahko rečemo, da je bila seja vroča, vendar ustvarjalna. Svetnike Slovenske demo­kratske stranke veseli, da so v tem mandatu tudi svetniki drugih list in strank, ki se ak­tivno vključujejo v razpravo in tako odpirajo nova vprašanja in podajajo nove predloge, ki so v korist občanom Vrhnike. SDS Vrhnika Vroča februarska seja Občinskega sveta Vrhnika NK Vrhnika Najmlajša nogometna selekcija se predstavi Predstavljamo najmlajšo nogometno selek­cijo NK Vrhnike, ki šteje trinajst otrok, sta­rih od 4 do 6 let in in jih vodi trener Gašper Kos, ki končuje Pedagoško fakulteto, smer vzgoja predšolskih otrok. Gibanje je za otrokov razvoj izrednega pomena, zato je naš osrednji cilj razvijanje motoričnih spo­sobnostih, in sicer: ravnotežja, koordinacije, moči, vzdržljivosti, hitrosti, natančnosti in gibljivosti. Ura telovadbe ne temelji samo na razvijanjunogometnih spretnosti, ampak na celostnem razvoju otroka. Pre­ko različnih iger se razvijajo, da bodo v pomembnem predšolskem/šolskem obdobju osvojili vse znanje ter ga s časoma nadgrajevali. Pri telovadbi izvajamo različne dejavnosti, in sicer: od nogometa, rokometa, košarke, hokeja do prepro­stih iger, ki pri otroku vzbudijo motivacijo in željo po gibanju. Pozimi treningi potekajo dvakrat na teden, v torek in četrtek, ob 17.30 v telovadnici Vrtca Vrhnika (enoteŽabica, Barjanček). Poleti pa treningi potekajo na travnati površini NK Vrhnike. VSEM ŽENAM IN DEKLETOM ČESTITAMO OB 8. MARCU, MEDNARODNEM DNEVU ŽENA! Občinska Organizacija Socialnih demokratov Vrhnika Lokalni odbor Vrhnika V četrtek, 12. 3. 2015, vas od 18. ure na­prej vabimo v nove prostore na Can­karjevi Trg 4 na predavanje prof. dr. Bojana Dobovška na temo Ugrabljena država in neformalna ekonomija. Novi prostori lokalnega odbora in sve­tniške skupine SMC Vrhnika so v prve­mu nadstropju, pisarna št. 17. Izhodišča za predavanje bodo izhajala iz besedila v nadaljevanju. roko v roki s pokvarjenimi podjetniki držijo vse prebivalstvo v revščini in ne dopuščajo pravega razvoja.« Ključni problemi nasta­nejo, ko v državi (zaradi razpada prejšnjega sistema in še ne do konca dodelanega nove­ga sistema) ni jasno postavljena ločnica med javnim in zasebnim delovanjem oziroma in­teresom, ali povedano z drugimi besedami, izvršna oblast (država) in gospodarstvo sta prepletena v obliki neformalnih mrež. Raziskava Svetovne banke poleg pojava ugrabitve države govori še o pojavu, ki ga imenuje »vpliv«. Pojem »vpliv« (ang.influen­ce) je opredeljen kot obseg, v katerem imajo neformalne mreže vpliv na kadrovanje v državnih institucijah ter nastajanje zako­nov, pravil in regulativ, ki jih postavljajo državne institucije, ne da bi se poslužile da­gostega neupravičenega bogatenja posa­meznikov, kar nam razkrivajo redki prei­skovalni novinarji. O tem, da so v procesu tranzicije tudi pri nas mnogi posamezniki obogateli, ni dvoma, ni pa razčiščeno vpra­šanje, ali je ta diferenciacija potekala na nezakoniti podlagi (neupoštevanje ali zlo­raba predpisov) ali na zakoniti, kot posle­dica slabih oziroma neustreznih predpisov. Vendar se zdaj postavlja vprašanje, ali so bili slabi predpisi posledica nestrokovnosti in nepremišljenosti, ali pa so bili plod reši­tev ugrabitve države, v obeh primerih pa lastninjenje zdrsne v odklone – naše raz­iskave kažejo, da se je to zgodilo. Seveda so bile metode bolj prefinjene kot v drugih tranzicijskih državah in zato manj očitno prepoznavne, vendar so s stališča legiti- Tekem pri tej starosti nimamo, saj so otroci velikokrat prizadeti zaradi poraza. Takšnega občutka ne smemo dopustiti, saj otrok lahko izgubi motivacijo in željo po igri/gibanju/nogometu. Organiziramo pa tekme proti staršem in vsi so vljudno vabljeni k sodelovanju. Na vpis vabim vse otroke, ki si želijo druženja in igra. Lahko se nam pridružite na treningu in si ga natanč­neje ogledate. Selekcija U-13 na tekmi v Puli Selekcija U-13 se je minuli vikend skupaj s selekcijo U-15 udeležila mednarodne prijateljske tekme v Puli Sistemska korupcija in neformalna ekonomija v Sloveniji »Naslov izhaja iz pogovora z uglednimi profesorji v lobiju Pravne fakultete v Ghen­tu, kjer že več let predavam o korupciji, pravni državi in kriminaliteti mrež. Pod­laga ugotovitev v tem prispevku so moje kvantitativne in kvalitativne raziskave po­java korupcije v širšem smislu, tako v Slove­niji kot tudi v Evropi, v katerih ugotavljam, da v Sloveniji ni problem korupcija na naj­nižji ravni, temveč t.i. sistemska korupcija, vezana na ugrabitev pravne države (ang. janja nezakonitih in ne transparentnih pro­vizij državnim uslužbencem, saj so ti usluž­benci zasedli mesta v instituciji s pomočjo neformalnih mrež in je zato njihova pozicija odvisna od volje take mreže. Najpogostej­ši instrumenti, ki jih mreže uporabljajo za vplivanje na proces snovanja tistih politik, ki je njim v prid, sta prav ugrabitev drža­ve in vpliv na institucije. Tako je prišlo do vzpona novega razreda, ki ga imenujemo razred predatorskih oligarhov oziroma tajkunov. Oligarhija glede na Platonovo Republiko in Aristotelovo Politiko pomeni obliko vlada­vine, ki je v rokah peščice ljudi. Trenutno izraz oligarh označuje elitnega poslovneža, ki nadzira dovolj resursov, da ima vpliv na nacionalno politiko za doseganje ciljev po zvezah, drugi izraz za takega velikega po­slovneža pa je tajkun. Prav take elite so v Sloveniji postavile nove vrednote, ki teme­ljijo na načelu obogateti čim hitreje na kakr­šenkoli način v okviru zvez in poznanstev v politiki. Zato v Sloveniji čakamo, da se mnosti pravne države nevarnejše, saj jih je težje zaznati, težje obravnavati in težje od­pravljati. Tisti, ki so igrali to igro, so opre­mljeni z elaborati raznih strokovnjakov, ki so sodelovali že pri nastajanju teh zakonov. Dosedanje vztrajanje politike, da bodo pro­bleme rešili z represivni ukrepi organov kazenskega pregona, je sprenevedanje, saj v mnogih primerih ne gre za kazniva deja­nja, kar je posledica neustreznih zakonov v okviru zlorabe pravne države in načrtnega slabljenja represivnih institucij. Tudi iskanje grešnega kozla v sodstvu gre v smeri dis­kreditacije sodne veje oblasti (vključno z od­vzemom trajnega mandata), ki se še edina upira prevzemu države s strani elit pri tem, ko politika ni zmožna reševati niti politič­nih vprašanj in jih prenaša na sodstvo (šte­vilni postopki pred Ustavnim sodiščem). Povečevanje represivnih ukrepov in institu­cij vodi v oženje človekovih pravic in poli­cijsko državo kot antipod pravni državi, kar omogoča elitam, da zaradi vzbujanja strahu pred kriminaliteto ostajajo na oblasti. na Hrvaškem, kjer so v odličnih razmerah odigra­li prijateljsko tekmo z NK Istra Pula. Tekma je bila odlična, z veliko golov in lepo igro na obeh straneh, na koncu pa so bili domačini za odtenek bolšji in sreč­nejši ter zmagali z rezultatom 4 : 3. statecapture) in prevzem institucij. Predsednik organizacije Transparency In­ternational Peter Eigen je o korupciji dejal: »Politične elite in njeni priskledniki izrabijo vsako priložnost za osebno okoriščanje. Z prebudi intelektualna elita, ki bo postavila nove vrednote, ki temeljijo na pravni državi. V javnosti prevladuje prepričanje, da je v procesu privatizacije prihajalo do velikih oškodovanj družbenega premoženja in po-Na koncu se je treba vprašati, kdo nam je ugrabil pravno državo in prevzel institucije ter za koga velja, da je Slovenija lepa in bo­gata država?« Lokalni odbor SMC Vrhnika Občina Vrhnika Dogodki, ki so zaznamovali leto 2014 v PGD Bevke Februar je za društva čas občnih zborov. Tudi gasilci temu ne moremo ubežati. In prav je tako. Enkrat na leto si moramo vzeti čas za analizo minulih dogodkov in aktivnosti, pregledati stanje v blagajni in sestaviti seznam vsega, kar želimo narediti v prihajajočem letu. Poleg predvidenih dejavnosti (občni zbor, lo precej domačih gasilcev in vaščanov. Že odstranjevanju blata in naplavljenega ma­srečanje s pobratenim društvom PGD Vrh-maja so katastrofalne poplave zajele naše teriala. polje, letovanje mladine v Savudriji, drugi južne sosede. Bevčani smo se pridružili Oktober je bil namenjen širitvi informacij, dan odprtih vrat, srečanje s šolarji in vrt-akciji zbiranja hrane, oblačil, higienskih kako pomagati gibalno ogroženim, glu­cem, prva Gasilska mentoriada) je narava pripomočkov ... Pod okriljem GZ Vrhnika him, nemim, slepim ... v primeru požara poskrbela še za kar nekaj dodatnih zadol-so zbrano odpeljali v BIH in na Hrvaško. ali druge nesreče. S to tematiko smo teo­žitev. Kljub zelo deževnemu vremenu smo retično in praktično seznanili učence vFebruarja smo se ukvarjali z usposablja-uspeli urediti fasado na starem gasilskem POŠ Bevke. Nekoliko drugačno srečanje z njem cest in nudenjem pomoči vaščanom domu. Dom je dobil tudi nov napis in na gasilci so doživeli tudi otroci iz Vrtca Rosi­ ka. Vrhunec meseca pa je bil zagotovo dan odprtih vrat. Tokrat smo gostili operativne člane iz PGD Verd, ki so nam predstavili delo z nevarnimi snovmi. Vsi obiskovalci so imeli možnost videti in se dotakniti za­ščitnih oblačil, opreme in vozil, potrebnih za primerno ukrepanje ob prisotnosti ne­varne snovi. Vse leto so vzporedno potekali naši delov­ni torki. Spoznavali in utrjevali smo zna­nje iz različnih področij gasilstva. Teorija je nadgradila naše znanje, praktične vaje Drugi dan odprtih vrat Pomoč poplavljenim pa so prinesle izkušnje. okna rože. Takšna ureditev je prispevala k Otroci so se redno udeleževali vaj in na pridobitvi nagrade, ki jo društvo Blagajana tekmovanjih pobirali medalje in priznanja vsako leto podeli najbolj urejenim objek-za najvišja mesta. Njihova najzanimivej­tov v Občini Vrhnika. ša izkušnja je bila udeležba na Državnem K sreči je prišel čas počitnic in s tem te-tekmovanju za pokal Matevža Haceta, ki den oddiha ter druženja za gasilski pod-je potekalo v Črenševcih. Tekmovalni del mladek. Naši otroci in njihovi mentorji so je bil združen s prenočitvijo v Veržeju, ko­imeli sedem dni sonca, iger, morja, pa tudi panjem v bližnjih toplicah in seveda s tro­delavnic in spoznavanja različnih gasil-janskimi krofi na poti domov. skih tematik. Leto je bilo zelo bogato, delavno in je mi-Poletni meseci so minili zelo hitro in mir-nilo čisto prehitro. Naredili smo več, kot no. Jeseni pa se je zopet pokazala moč smo upali, da bomo. Kako bo letos, ne narave. Nastale so velike poplave, tokrat vem. Vem pa, da bomo dali vse od sebe, in okoliškim prebivalcem, ki so utrpeli po-v naši bližini. Bevški operativci so odšli v da bomo uresničili kar največ dejavnosti sledice žleda. Veliko podrtega drevja je po-Cerknico in tamkajšnjim društvom poma-iz našega načrta za leto 2015. kazalo potrebo po izvedbi tečajev za varno gali pri nameščanju protipoplavnih vreč. Za PGD Bevke, delo z motorno žago. Tečajev se je udeleži-Poplavljenim domačijam so pomagali pri predsednica Andreja Lenarčič Zima ali pomlad Vsako leto v začetku šolskega leta vzgojiteljice sestavimo letni delavni načrt oddelka. Januar in februar sta rezervirana za sklope, v katerih prevladujejo zimske radosti: sneg, sankanje, kepanje, izdelovanje snežaka. Spoznavali naj bi živali pozimi, zimske športe itn. V januarju pa vzgojiteljice nismo ravno vedele, če sploh sovpada zimska tematika z vremenskimi razmerami. V skupini Sončki smo ves mesec namenili ple­su, jogi in masažam. V skupini Zvezdice so vsak teden obdelali novo pesmico, skupini Lune in Plameni pa sta obiskali Narodno galerijo in tako ves mesec na­ Praznična čajanka v Barjančku V decembru smo strokovni delavci Barjančka (B-vhod) za starše organizirali prav poseb­no praznično čajanko. Starši so si v prazničnem vzdušju ob čaju, na video projekciji lahko ogledali predavanje psi­hologa dr. Aleksandra Zadela Pomen vzornikov za obliko­vanje osebnosti. Po končanem predavanju so starši okrasili smrečice s prav posebnimi okraski, na katere so zapisali menili umetnosti, kiparjenju in drugim tehnikam ustvarjanja. Tudi otroci iz skupine Iskre so bili v galeriji, zatem pa so spo­znavali črke. Skupina Kapljice se je spoprijateljila s pravljicami, skupini Zvončki in Oblački pa sta ob pravljici Na hladno zim­sko noč in Nekega zimskega vprašanja in rešitve pri vzgo­ji svojih otrok ter povzetke iz posnetka, ki so si ogledali in med seboj pokomentirali. S ta­kimi smrečicami smo okrasili dne ustvarjali, se učili zapored­ja, izdelali rokavičke, drama­tizirali itn. Najmlajši otroci iz skupine Angelčki so telovadili in spoznavali telo od glave do peta. A ta skupina ni ostala naj­mlajša. Z januarjem smo odprli novo jaslično skupino, ki domu­je v skupini Mavrice. preddverje vrtca. Otroci so ta čas na hodniku podoživljali svet Zvezdice Za­spanke in uživali na Semnju dobre volje. Na stojnicah so V začetku februarja smo konč­no dočakali sneg! Kakšno vese­lje otrok in slaba volja staršev, ki se morajo soočati z jutranjimi zastoji, zdrsi in slabo spluženimi cestami. A otroci se za to sploh ne vznemirjajo. Sneg je nekaj najlepšega in najzanimivejšega za otroške podplate in dlani. Tudi vzgojiteljice imamo rade sneg, saj takrat lahko opazuje­mo otroške nasmejane obraze, njihovo razigranost, neizmerno veselje ob teku po snegu in sko­raj občutimo otroški adrenalin, ko se spuščajo po brežini. Do konca aprila imate starši čas, da svojega otroka vpišete v naš vrtec, saj pri nas z ljubeznijo, strpnostjo in razumevanjem ves čas spletamo dom veselja in vre­dnot! Meta Žitko otroci s povedano in zapisano lepo besedo dobili najrazlič­nejše dobrote: palačinke, ki so jih otroci dobili na poseb­ni stojnici, in piškote, ki smo jih smo z otroki spekli že dan prej v vrtcu. V času sejma smo zbrali veliko lepih besed, s ka­terimi smo okrasili stojnice. Otroci so imeli na sejmu mo­žnost izdelati tudi zvezdice iz papirja, izdelke iz slanega te­sta ter okrasne magnete iz gip­sa. Vse je potekalo v prijetnem vzdušju ob božični glasbi. Po končanem ogledu so se starši pridružili otrokom na Semnju dobre volje in večer smo sklenili s prijetnimi vtisi. Strokovni delavci Barjančka Občina Vrhnika Želite soustvarjati Argonavtske dni? Posamezniki, društva, klubi, skupine, podjetja, znalci, snovalci, ustvarjalci, skratka vsi, ki želite sodelovati ali soustvarjati prireditev ... Prijazno vabljeni na informativno srečanje v sredo, 11. 3. 2015, ob 18. uri v vrhniški bazen (v primeru slabega vremena bo srečanje prestavljeno, spremljajte objave na www.visitvrhnika.si). Zaželene predhodne prijave udeležbe. Informacije: turizem@zavod-cankar.si, 01 750 66 33, 051 661 060, ga. Marija Zakrajšek. K sodelovanju zlasti vabimo vse, ki: • imajo nove ideje ali zanimive izkušnje • se želijo vključiti v organizacijo največje prireditve v občini • želijo spoznavati tuje jezike • se želijo aktivno vključiti v lokalno skupnost • ustvarjati nova poznanstva (tudi mednarodna) ali • koristno porabiti svoj prosti čas. www.visitvrhnika.si Vrtec Vrhnika: v deželi črk to temo ter vsak dan večkrat na dan uživali v pravljičnih minutah. V letošnjem letu je naša prednostna naloga s dli tematski sklop, kjer smo se še bolj posvetili Otroci so si ob vseh teh dejavnostih razvijali področja jezika-razvijanje zgodnjega opisme­ tem vsebinam. Izdelovali smo črke iz papir­ predbralne in predpisalne sposobnosti in spre­ njevanja. Skozi celo šolsko leto izvajamo dejav­ ja, kamenčkov, mivke, odpadnega materiala, tnosti, se igrali in skozi igro spoznali marsikaj nosti s tega področja in imamo kotičke urejene iz lesene abecede postavljali črke, sestavljali novega in zanimivega. Veliko otrok so te de­ na to temo. Otroci iz skupine zajčki gredo je­ besede,iskali iste črke iz različnih materia­ javnosti spodbudile k večjemu interesu za to seni v šolo, zato jih črke še posebej zanimajo. lov, delali odtise črk, pisali vzorce v polento področje, k ustvarjanju svojih knjig in pisanju. Otroci sami pokažejo interes za spoznavanje in mivko, opazovali kakšne sledi nastajajo v Pomembno je, da otroku omogočimo spodbu­ črk, pisanje, izdelovanje knjig, prebiranje raz­ polenti in mivki na svetlobni mizi, sestavljali dno učno okolje, da pridobi pozitivne izkušnje, ličnih slikanic. Večkrat izdelajo svojo knjigo v svoje ime in besede iz črk, kotiček za opisme­ da se zabava in uživa v dejavnostih, da je ak­ kotičku za opismenjevanje ali doma in jo nato njevanje smo obogatili s svojimi napisi, prika­ tiven, da se uči in spoznava stvari na njemu želijo predstaviti ostalim otrokom v skupini. zali smo črke s telesom, izdelovali svoje knjige, primeren način. Otroku moramo omogočiti, Na svoj izdelek so izredno ponosni, s tem pa ugotavljali besede na določeno črko-glas, iz­ da ob knjigi doživlja ugodje, veselje, zabavo ter tudi spodbujajo ostale, da se jim pridružijo delali svojo abecedo, poslušali pravljice o čr­ pridobiva pozitivni odnos do literature. pri ustvarjanju. V mesecu januarju smo izve­ kah, se igrali družabne in didaktične igre na Lidija Slana, Vrtec Vrhnika, Enota Žabica Regijsko prvenstvo za šole V sredo, 18. februarja, so se naši ekipo cicibanov in mlajših pionir­mladi strelci ponovno postavili v jev. Ko je sodnik dal znak za za­vrsto s sovrstniki. Tokrat je bilo na četek, so sledili najprej poizkusni razporedu regijsko prvenstvo za streli, da so si mladi strelci nastre­osnovne šole, kjer so šole iz naj-lili puške utrdili strelski položaj večje strelske regije poslale svoje in ko je bilo vse navidezno pripra­tekmovalce, da izpolnijo normo za nastop na finalnem tekmova­nju, ki bo letos v športni dvorani v Kidričevem. Vsi strelci, ki tekmu­jejo za osnovne šole so tudi člani posameznih strelskih društev, kakor tudi naši. Tako smo se na pot v Postojno podali s šolskim avtobusom, na katerem pa je bila žal okrnjena zasedba, saj se tek­movanja zaradi bolezni niso mogli udeležiti trije tekmovalci. Pa kljub temu nas to ni spravilo v slabo vo­ljo, zato smo odločno vstopili na strelišče in se pripravili. Imeli smo žal samo dve popolni ekipi in sicer Na debatnem večeru Slovenskega centra PEN - projekt Slovenska pisateljska pot Ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar se je v četrtek, 19. februarja, udeležila debatnega večera Slo­venskega centra PEN, ki je pod naslovom Slovenske kulturne poti – potencial projekta Slovenska pisateljska pot potekal v dvorani Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani. Slovenska pisateljska pot je eden najpomembnejših projektov Dru­štva slovenskih pisateljev in seveda tudi SC PEN, ker po eni strani nadomešča muzej slovenske književnosti, ki ga Slovenija za razli­ko od mnogih drugih držav (še) nima, hkrati pa predstavlja tudi zelo pomemben projekt promocije slovenske književnosti in kul­ture v celoti, tudi zaradi neposredne zveze s slovensko kulturno dediščino in slovensko kulturno krajino v vsej njeni raznolikosti. Kot takšna Slovenska pisateljska pot predstavlja enega ključnih projektov kulturnega turizma tako z vidika privabljanja tujih go­stov, kakor tudi z vidika animacije domačih, slovenskih gostov in še posebej pohodnikov, ker omogoča povezavo rekreativnega turizma s kulturnim turizmom in promocijo slovenske kulinari­ke, predvsem pa povezavo z drugimi komponentami kulturnega turizma, saj je pot speljana tudi mimo mnogih drugih lokacij kul­turne dediščine. Na posvetu so bili gostje (med drugim tudi predstavnica Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika Marija Zakrajšek), predstavniki stroke in novinarji enotnega mnenja, da je projekt Slovenska pisateljska pot izjemna pridobitev za medsebojno povezovanje občin, kulturnih vljeno, se je začelo zares. Vseh se­dem strelcev je začelo finalne stre­le in le nekaterim je bilo potrebno opraviti še dodatne korekcije. In na koncu, ostal sem brez besed, saj so me otroci dobesedno odne­sli s strelišča, pri tem pa bi najraje vpil na ves glas. Pa da ne bo po­mote. Ne zaradi slabega streljanja, ampak, večina jih je na tekmova­nju dosegla tudi svoj rekord. Rezultati: pri cicibanih zmaga Jošta Čretnika, na drugem me­stu Gal Voljč. Pri cicibanih zma­ga Ajde Kogoj Fabčič. Pri mlajših deklicah je prepričljivo zmagala Meta Dobrovoljc z najboljšim re­zultatom in tekmovanje zaključila s štirimi desetkami, skupaj pa jih je bilo sedem od dvajsetih strelov. Skoraj nič slabše je bilo pri mlajših dečkih, kjer si je svojo prvo strel­sko zlato pristreljal Ambrož Jilek, tudi zanj je bil to njegov osebni re­kord na tekmovanjih, Jaka Čretnik pa je osvojil 12 mesto. Pri pionirjih pa smo žal imeli samo enega tek­movalca, Jure Medic, ki je osvojil šesto mesto. Ekipno so bili ciciba­ni prvi, mlajši pionirji pa drugi. Pravico nastopa na finalu si je tako pristreljalo pet tekmovalcev. Epi­log: sedem nastopov, pet medalj od tega štiri zlate. BL NAS CASOPIS 424/26.2. 2015 C M Y K 12 26. februar 2015 Občina Vrhnika elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si do cerkve sv.Valentina. Ob poti so nas spremljale lesene skulp­ Prisrčen pozdrav, spoštovane Fotografski utrinki iz življenja ture, ki so ponazarjale življenje na vasi včasih. Vas jeoznana po upokojenke in cenjeni upokojenci! DU Vrhnika zvoniku, ki je rahlo nagnjen. V bližini je tudi Benkova hiša, ki je najstarejša hiša v Sloveniji. Nad vasjo se razprostirajo mogočne Mesec je tako hitro naokoli, da včasih kar ne vem, kaj bi zapisala stene, ki omogočajo plezanje različnih težavnosti. Nedaleč od v uvodniku v naš Upokojenski kotiček, a vendarle se najde kaj, tam so tudi ostanki gradu iz 11. stoletja, ki ga je sezidal grof Ulrik. kar bi vas lahko zanimalo. Ko boste prebirali nov časopis, bo Pot smo nadaljevali po čudoviti mehki poti v spremstvu son­za nami že predpustno rajanje, kjer se je zabavalo kar veliko ca in prečudovitih razgledih. Malo je bilo treba zagristi v hrib naših upokojencev. Z veseljem lahko zapišem, da ima komisi­in že smo bili v Gradišču, kjer stoji cerkev Marije Snežne. Več­ja za kulturno dejavnost velik krog ljubiteljev kulture, saj je bil krat je bila oblegana v času turških vpadov. Po drugi svetovni društveni prostor skoraj premajhen ob praznovanju kulturnega vojni je bila oropana vse notranje opreme, zato po letu 1960 v dne. Predsednica komisije je povabila gospo Celarčevo, da je njej niso maševali. S pomočjo domačinov in ob podpori tujih predstavila svoje pesmi. Po njenem izboru so jih izvrstno prebi­dobrotnikov so jo utrdili, obnovili ostrešje in omet. Po počit­rale recitatorke Darinka, Zalka, Nežka, Milena in Stanka. Hvala ku in okrepčilu iz nahrbtnika smo se podali v dolino. Vseskozi Stanki za lepo voden kulturni večer. Za bogato popestritev so sta nas spremljala toplo sonce in dobro razpoloženje, da smo poskrbele gojenke Glasbene šole Vrhnika, za kar se jim najlepše doživeli svet v malem. In že smo prispeli v gručasto naselje zahvaljujemo. Podpeč. Odprl se je lep pogled proti Hrastovljam, Kubedu in Že se veselimo napovedanega kulturnega praznovanja v marcu, Tinjanu. Hiše so stare kamnite, stojijo druga nad drugo. Nad ki bo posvečeno ženskam. vasjo je še ohranjen obrambni stolp iz beneških časov. Vrstili Sicer pa je društvena pisarna ob sredah in petkih kar polna, so se boji za nadzor stolpa, saj je območje strateškega pome­saj pridno poravnavate članarino, ki je nespremenjena in znaša na. Sredi vasi je tudi kraški izvir vode, ki nikoli ne presahne. enajst evrov. Če pa plačujete še vzajemno samopomoč, je le-ta Avtobus nas je odpeljal do Gostilne Žerjul, kjer sta nas čakala deset evrov. dobra malica in še posladek po njej. Hvala, kuharici! Veliko le­Pričakujemo, da boste članarino poravnali do konca marca, ker pega in koristnega smo izvedeli, za kar se zahvaljujemo našemu boste tako olajšali delo Nežki in Marjanci. Ob vplačilu boste požrtvovalnemu Milanu, saj smo si napolnili baterije s kraški­prejeli koledarček, v katerem so navedene glavne dejavnosti mi vtisi, ki nam bodo ohranjali čiste in jasne misli. tudi datumsko opredeljene. Hvala za razumevanje in nasvide- Zapisala: Nežka Vihtelič nje v društveni pisarni! Zimzeleni po Šavrinskih gričih Kaj napovedujemo? Termini pohodov so določeni vnaprej, lepo vreme pa »naroči-V marcu kulturno prireditev, ki bo posvečena ženskam. Sejo mo« oziroma se veselimo napovedi sončnega dne, kar nam še upravnega odbora pred občnim zborom, ki bo 20. marca v OŠ polepša pohod in tokrat nam ga je na primorskem koncu Slove-Ivana Cankarja na Vrhniki ob 16. uri. V marcu načrtujemo tudi nije, na Šavrinskem gričevju. Še postanek na kavici in že smo sejo komisije za športno dejavnost. Konec februarja bodo člani­ bili na startu pred vasico Pomjan.ce in člani socialne komisije pripravili in razdelili trideset hu- To je najvišje ležeča vas Šavrinskega gričevja, najvišji raz­manitarnih paketov. Zdaj skoraj vsak teden obiščejo katerega gledni del na slemenu pa se imenuje Pomjanski hrib ali Ro­od jubilantov in ga razveselijo s klepetom in šopkom. Tudi zdra­ mana. Naš cilj je bila krožna pot do Supotskega slapa, ki je vstvena komisija se bo sestala do konca februarja in pripravila bil tokrat suh, in nazaj na izhodišče. Za razliko od prejšnjega program predavanj za leto 2015. pohoda po Krasu, ko smo se seznanjali z apnenčastimi tvor-Prostovoljke se sestajajo vsak teden in poročajo o svojih obiskih bami, smo tokrat hodili po skrilavcih, lehnjaku in laporjih. ter načrtujejo nove. Med spustom v dolino Supot smo videli ogromno zloženih Društvo upokojencev je z letom 2015 prevzelo vodenje Notranj­ske koordinacije, koordinatorka za šport v notranjski regiji je postala Marinka Petkovšek. Vse dejavnosti, ki so v letnih načrtih opredeljene tedensko, po­tekajo po urnikih dejavnosti. Pridite v našo pisarno, pozanimajte se, kje bi sodelovali, in pri­ključite se množici zadovoljnih udeležencev in udeleženk raz­ličnih dejavnosti. Ne bo vam žal! V imenu UO Elica Brelih Februarja 2015 so naši člani Kljub zimi že športno dejavni praznovali okrogle jubileje: 22. januarja smo začeli s tekmami pikada pri Društvu upokojen- Jožefa Osredkar, Dom upokojencev Vrhnika (1914) cev Vrhnika. Začeli smo z društveno tekmo. Nanjo smo povabili Viktor Kirn, Ribiška pot, Vrhnika (1921) Valentin Bradeško, Sternenova c., Vrhnika (1923) suhih zidov, ki so bili včasih terasasto obdelani, površine Jože Končnik, Cesta gradenj, Vrhnika (1924) posajene s trto in sadjem, zdaj pa vse prerašča goščava. Za-Jože Turk, Sternenova c., Vrhnika (1925) radi neprepustnosti tal se z vseh gričevij stekajo vode v do-line, polnijo hudournike in se nato zlivajo v reko Dragonjo. Frančiška Kovačič, Ob Beli, Vrhnika (1925) Ob vrnitvi v Pomjan, ki naj bi dobil ime po jabolkih »pomi«, Marija Troha, Stara Vrhnika (1930) smo se sprehodili po vasi in podrobneje spoznali zgodovino Ivanka Malnar, Cesta 6. maja, Vrhnika (1930) kraja. Pomjan je antičnega izvora, na hribu Romano pa so odkri-Marija Malovrh, Tičnica, Vrhnika (1930) li ostanke rimske naselbine. Mimo je vodila rimska via Flavia, ki je povezovala Trst s Puljem, prvi pisni viri pa segajo v leto Tinca Skubic, Janezova c., Vrhnika (1930) 1028. Kasneje je bil Pomjan sedež občine, zdaj pa spada v Obči- Jožefa Gruden, Jagrova c., Vrhnika (1930) no Šmarje. Ostal pa je zgodovinska vasica, znana po Šavrinkah, Ivanka Širok, Ob potoku, Vrhnika (1930) daleč znana je pomjanska šagra, ki jo vaščani še vedno prirejajo, Francka Malovrh, Klis, Vrhnika (1930) kraj pa je prijazen tudi planincem, pohodnikom in kolesarjem. Predvsem smo bili navdušeni nad lepimi razgledi, ki so s tega Gabrijela Gostiša, Sinja Gorica, Vrhnika (1930) vse, ki jih zanima pikado. Bilo je petindvajset tekmovalcev. gričevnatega hrbta res prav očarljivi. Pokrajino smo dojemali v Društveni prvaki so pri moških postali: Nace Grom (1.), Andrej Matija Jesenovec, Notranjska c., Vrhnika (1930) celoti: v naravi, kulturi, zgodovini in nazadnje tudi v kulinariki Velkavrh (2.), Peter Petkovšek (3.). Pri ženskah je bil naslednji vr­ Valči Krompič, Na Livadi, Vrhnika (1930) v gostilni pri Treh lovcih; vse po zaslugi vodnika Milana, ki stni red: Marinka Petkovšek (1.), Vika Buh (2.), Nuška Robek (3.). Jože Jelovšek, Drenov Grič, Vrhnika (1935) nam je pomagal doživeti lep dan. Balinarji in balinarke imamo treninge trikrat na teden, skupina, Milan, hvala ti. Ljudmila Miketič, Jagrova c., Vrhnika (1935) ki igra pikado, pa ob ponedeljkih popoldne. Če bi se nam radi Zapisala Ivanka Sluga. pridružili, se oglasite na naših treningih. Veseli vas bomo. Gabrijela Kovač, Ob Izviru, Vrhnika (1935) MP Aleksander Kavčič, Drenov Grič, Vrhnika (1935) Frančiška Pristavec, Jagrova c., Vrhnika (1935) Sončki na Tigrovski krožni poti Zimzeleni od Črnega Kala do Podpeči Za drugi letošnji pohod nam je bilo namenjeno, da se odpravi­ po Kraškem robu mo proti Primorski, in sicer na Tigrovsko krožno pot, posveče- Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visok jubilej, Naš vodnik Milan nam je razložil načrt pohoda, in sicer »Kraški no spominu nekdanjih tigrovcev iz vasice Ocizla pri Kozini. Z čestitke pa tudi vsem, ki so februarja praznovali rob do Podpeči.« avtobusa smo videli strugo Glinščice, ki izvira pri vasi Klanec rojstni dan. Po prijetnem klepetu in jutranjem poživilu smo prispeli v vasico pred Ocizlo. Prav kmalu smo izstopili na robu vasice in »vzeli Črni Kal, kjer smo izstopili, pobrali šila in kopita ter jo mahnili pot pod noge«. NAS CASOPIS 424/26.2. 2015 C M Y K 13 26. februar 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika Sončki na naravnem mostu čez Meletovo jamo (foto: Sonja Zalar Bizjak) Rumene markacije so nas spremljale od znamenitosti do zna­menitosti. Spustili smo se v prvo grapo, prečkali strugo, se dvi­gnili iz grape in to se je ponovilo še večkrat. Nekatere potoke krasijo slapovi, ki padajo čez skalne pragove. Hodili smo ob ko­ritih potočkov, ki vsi ob stiku z apnencem izginjajo v podzemlje. Jame so si kar sledile. Imenitna je Miškotova jama z znamenitim naravnim mostom pred vhodom, pa očarljiva Meletova jama, v katero v slapu pada potok Korošica. Z baterijskimi svetilkami smo se nekateri podali v Blažev spodmol. Jama je ponekod ozek rov in potrebna je bila pazljivost, da je nisi dobil po »buči«. V nadaljevanju pohoda ni manjkalo ostankov iz prve svetovne vojne. Ob poti je majhen muzej – v beton zalitih ostankov voja­ške opreme in granat. Na pobočju pa množica kavern, bunkerji in dobro viden jarek. Najlepši del pohoda pa je bil Tonetov šestdeseti rojstni dan ob prigrizku in kozarčku sredi gozda. Po prijetnem druženju smo zaključili krožno pot in se dobre volje odpravili proti domu. Meri Prebil Svizci na pohodu po okolici Stične V četrtek, 15. januarja 2015, smo se Svizci odpravili na pohod po okolici Stične. Zbrali smo se pred osnovno šolo na Vrhniki in se z avtobusom odpeljali do Stične. Od tam smo krenili proti vasi Mekinje nad Stično. Povzpeli smo se na Gradišče nad Stično (519 m), kjer nam je vodnik pojasnil nastanek imena, ki je povezano s pokopavanjem pokojnikov. Tam sta sedaj cerkev sv. Miklavža in Lavričeva koča, kjer smo se malo okrepčali, oskrbnika koče pa sta nam postregla s kavo in čajem. Pot smo nadaljevali proti vasi Dobrova pri Stični. Hodili smo po asfaltni poti skozi ure­jeno vas, potem pa po makadamski cesti in gozdni blatni poti proti Pristavi nad Stično. Pristava je lepo urejena turistična va­sica, ki slovi po lepi izletniški in razgledni točki. V vasi smo se najprej napotili na kosilo na domačijo Okorn. Ob okusnem in dobrem kosilu smo nazdravili naši pohodnici Zalki za njen visoki jubilej. Skupaj z njo smo tudi zapeli. Po kosilu smo se odpravili na vzpetino nad vasjo. Tam stoji Parti­zanskidomsspomenikompadlimborcem. Vbližinijetudispome­nik prvim ustanoviteljem manevrske strukture Narodne zaščite RS (7. 9. 1990). Nedaleč stran stoji cerkev sv. Lamberta (650 m), ki je postavljena na mestu nekdanjega gradu, v katerem je po moževi smrti prebivala »gospa s Pristave«, vojvodinja Virida iz Milana. Vrnili smo se k domačiji Okorn, kjer nas je čakal avtobus, ki nas je odpeljal nazaj proti Vrhniki. Kljub soncu in prijetnemu vremenu žal ni bilo lepega razgleda s Pristave, ampak vseeno smo preživeli lep dan. Svizci iz Logatca, foto: Milan Jerman Barjani na Slivnici Neverjetno, kako hitro je leto naokoli in spet se začenjajo naši pohodi. Prvi je bil na notranjsko goro Slivnico. Po poživljajoči jutranji kavici smo zakoračili v hrib, takoj za halo industrije Brest, kjer je nadmorska višina približno 560 m. Pot nas je vo­dila skozi borov gozd, ki ga je lanski žled zelo prizadel. Ko smo prispeli na planoto, ki v toplejšem delu leta služi paši, nas je ob nekaj centimetrih snega pričakala prava zimska pravljica. Po dveh urah vzpenjanja smo prispeli na vrh Slivnice, 1114 m n. m. Močan veter nam je kuštral lase, ni pa nam skazil prelepega razgleda. Vrh smo Zapustili mimo kamnite vrtače, od koder so naše poglede pritegnili Cerkniško jezero, okoliške vasi in vrho­vi, Javornik, Snežnik … Tam je sledilo obvezno fotografiranje. Pot nas je potem peljala do Doma na Slivnici, 1075 m n.m., ki je bil zaprt, a v njegovem zavetju smo si poiskali prostor, kjer smo se okrepčali iz nahrbtnikov in nabrali moči za vrnite v dolino. Marjan Nicoletti, foto: Sonja Zalar Bizjak Barjani v Živem muzeju Krasa Barjani smo se v četrtek, 22. januarja, odpeljali z avtobusom do Sežane, kjer smo šli najprej na Cankarjevo kavico, nato pa do začetne točke našega ogleda. Lične informacijske table obve­ščajo pohodnike o znamenitostih na poti. Markacije so v obliki pastirske hiške, pomagajo tudi s smerokazi. Vodnik Milan nas je najprej vodil do štirne sredi gmajne, ki je zelo lepo ohranjena. Videli smo tudi pastirsko zaklonišče pred burjo. Med ogledom in sprehodom ob lepotah Krasa smo vsepovsod okoli nas videli kamenje, vrtače, udornice, doline, suhe kamni­te zidove, žlebiče, škraplje, škavnice, kamnite gobe in tudi črne bore z več vrhovi, kar je na krasu normalno. Potem smo si ogledali največjo jamo (udornico) z imenom Golokratna jama, katere premer je 65 m in globina 120 m. Nato smo se sprehodili okoli nje in občudovali škavnice različnih velikosti. Ogledo­vali smo tudi skale različnih oblik v naravni forma vivi, kjer je posameznim pohodnikom neverjetno delovala domišljija. Kaj vse so si predstavljali! Po ogledu kala in večje pastirske hiške iz kamenja za več pastirčkov smo po Resslovi gozdni poti po­časi šli proti Lipici na avtobus, ki nas je odpeljal na toplo joto in klobaso s kozarčkom terana, kar se nam je zelo prileglo. Za poobedek in »digestiv« je na koncu poskrbela naša slavljenka Andreja. Nato smo se odpeljali proti domu z lepimi spomini na čudoviti Kras. Marinka Grom Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl. US: Up­2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl. US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl. US: U-I­267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl. US: U-I-176/08-10, 40/2012-ZUJF) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na 2. redni seji 12. 2. 2015 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA. I. Pri nepremičninah parc., št. 2656/22 in 2656/72, obe k. o. Vrhnika (2002), se ukine status grajenega jav­nega dobra. II. Sklep začne veljati osmi dan po objavi v občin­skem glasilu Naš časopis. Številka: 478-27/2014 Datum: 12. 2. 2015 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l. r. Na podlagi 85. člena Zakona o urejanju prosto­ra (Ur. l. RS, št. 110/02, 8/03-popr., 58/03-ZZK-1, 33/07-ZPNačrt, 108/09-ZGO-1C, 80/10-ZUPUD­PP), 65. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) je Občinski svet Občine Vrhnika na 2. redni seji 12. 2. 2015 sprejel ODLOK O RAZVELJAVITVI ODLOKA O DOLOČITVI OBMOČIJ PREDKUPNE PRAVICE NA NEPREMIČNINAH V OBČINI VRHNIKA 1. člen S tem odlokom se razveljavi Odlok o določitvi ob­močij predkupne pravice na nepremičninah v Ob­čini Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09). 2. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Našem časopisu. Odlok se objavi tudi na spletni strani Ob­čine Vrhnika. Številka: 007-7/2009 (5-01) Vrhnika, 12. 2. 2015 Občina Vrhnika Župan Stojan Jakin, l. r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl. US: Up­2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl. US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl. US: U-I­267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl. US: U-I-176/08-10, 40/2012-ZUJF) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na 2. redni seji 12. 2. 2015 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA. I. Pri nepremičnini, parc. št. 2863/32 k. o. Vrhnika (2002), se ukine status javnega dobra. II. Sklep začne veljati osmi dan po objavi v občin­skem glasilu Naš časopis. Številka: 351-30/2012 Datum: 12. 2. 2015 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l. r. Na podlagi Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009), Meril in kriterijev za povračila za priključitev na distribucijsko omrežje zemeljskega plina na Vrhniki (Nas časopis, št. 363/09), Sklepa o znižanju višine povračila za priključitev na distribucijsko omrežje zemeljskega plina na Vrhniki (Naš časopis, št. 402/13) je Občinski svet Občine Vrhnika na 2. redni seji 12. 2. 2015 sprejel v zadevi: Sklep o znižanju višine povračila za priključitev na distribucijsko omrežje zemeljskega plina na Vrhniki. 1. Za eno-ali večstanovanjske in poslovne objek­te do priključne moči 50 kW znaša povračilo za priključitev 0,00 €. 2. Za večje porabnike plina (poslovni odjem) zna­ša povračilo za priključitev v odvisnosti od pri­ključne moči: – priključna moč nad 50 kW do vključno 500 kW, 709,66 € in 4,7165 €/kW za vsak nadaljnji kW, – priključna moč nad 500 kW, 2.832,06 € in 4,1577 €/kW za vsak nadaljnji kW. 3. Sklep o znižanju višine povračila velja od 1. 3. 2015 do 1. 3. 2016. 4. Sklep se objavi v Uradnih objavah Našega ča­sopisa. Štev.: 354-2/2015 (6-08) Datum: 12. 2. 2015 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l. r. Na podlagi Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 39/06 – UPB, 49/06 – ZmetD, 66/06 – odl. US. 33/07 ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12 in 57/12), Uredbe o metodologiji za oblikova­nje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. list RS, št. 87/2012, 109/2012), Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na 2. re­dni seji 12. 2. 2015 sprejel v zadevi: Potrditev cene storitve, povezane z nepretočnimi greznicami in malimi čistilnimi napravami S K L E P Občinski svet Občina Vrhnika potrjuje stroškovno ceno storitev, povezanih z nepretočnimi greznica­mi, obstoječimi greznicami in malimi komunalni­mi čistilnimi napravami v Občini Vrhnika v višini 0,3512 €/m3 dobavljene pitne vode, ki se odvaja v nepretočno greznico, obstoječo greznico ali malo komunalno čistilno napravo. Če na objektu ni merjenega odjema vode, se storitev obračuna po osebi, in sicer 0,15 m3/osebo/dan. K ceni storitve se zaračuna tudi okoljska dajatev, skladna s predpisi države. Štev.: 410-41/2013 (1-02) Datum: 12. 2. 2015 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l. r. Številka: 3505-9/2014 Datum: 26. 2. 2015 Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načr­tovanju (Ur.l. RS, št 33/07, 108/09, 57/12, 109/12) Občina Vrhnika javno naznanja JAVNO RAZGRNITEV IN JAVNO OBRAVNAVO odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo Ceste pod Hruševco Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo Ceste pod Hruševco bo potekala v času od 17. 3. 2015 do vključno 3. 4. 2015. Prostorski akt bo v tem času na vpogled v prostorih Občine Vrhnika, Oddelek za prostor, Cankarjev trg 11, 1360 Vrhnika in v prostorih KS Vrhnika – Breg, Tržaška cesta 11, 1360 Vrhnika. Javna obravnava prostorskega akta bo potekala v sredo, 25. 3. 2015, ob 17. uri v prostorih KS Vrhnika – Breg, Tržaška cesta 11, 1360 Vrhnika. V času javne razgrnitve in javne obravnave lahko k prostorskemu aktu dajo pripombe in predloge vsi zainteresirani organi, organizacije in posamezniki. Pripombe in predloge je mogoče podati ustno ali pisno na javni obravnavi in na mestih javne raz­grnitve, kot zapis v knjigo pripomb in predlogov ali jih posredovati na elektronski naslov prostor. obcina@vrhnika.si. Stojan Jakin, župan Občine Vrhnika NAS CASOPIS 424/26.2.2015 C M Y K 14 Pust, post, proračun Tudi če pust uspešno prežene zimo, mu vedno sledi post. Ta mesec bo Borovnico verjetno bolj grela prora­čunska razprava kot pomladno son­ce. Kdo se bo mastil, kdo pa postil pri občinskem proračunu – to je sedaj vprašanje. Pri oblikovanju zdržnega finančnega načrta se soočam tako z nasprotovanji kot tudi z odo­bravanji, nikoli pa ne bo prav za vse. Včasih se v proračunskih debatah počutim kot oče otrok, ki ne morejo ali nočejo razumeti, zakaj ima plačilo položnic prednost pred čokolado ali novo igračo, zakaj imajo skupne potrebe prednost pred drugimi željami. Finančna na­ravnanost gre lahko v smer odločnega razvoja ali pa v posnemanje dosedanje prakse. Voliv­cem na volitvah sem obljubil prvo, in trudim se z vsemi močmi in pooblastili, da to udeja­njim – kljub močnemu nasprotovanju tistih, ki jim bolj ustreza dozdajšnji način rezanja pro­računske torte. Letos prvič oblikujemo dvoletni proračun. Menim, da omogoča boljše obvladovanje stroškov in bolj trezno načrtovanje od enole­tnega. Osnutek je (priznam, ne najbolj navdu­šeno) potrdil tudi občinski svet in je zdaj odprt za seciranje, pripombe, predloge. Objavljen je tudi na spletni strani občine, ni pa lahkotno branje in tudi ne bo ravno uspešnica. Najbolj zgoščeno lahko proračunsko politiko opišem tako: • ob zakonsko določenih finančnih obvezno­stih, ki bodo – ob zakonsko znižanih prilivih – nekoliko višje, bo na prvem mestu in naj­večji strošek zaključevanje projekta »Čista Ljubljanica«. Pospešeno izdelujemo komu­nalni kataster občine (ki ga še nimamo), ki nam bo omogočil izvedbo projekta »Čisti računi« pri priklapljanju uporabnikov na ka­nalizacijo, pozneje pa tudi pri vseh drugih komunalnih storitvah; • sledi reševanje vprašanje vodooskrbe v Ko­tih; • šele potem lahko začnem izpolnjevati moje predvolilne obljube (knjižnica, prometna varnost …). Zaposlitev strokovnjaka za razvojne projekte je za to našo majhno občino nemajhen, toda nujen strošek, če hočemo v novo evropsko finančno perspektivo umestiti tudi naše ra­zvojne projekte in zadovoljitev tistih naših po­treb, ki jih sami čutimo, ne pa tistih, ki jih drugi predpišejo. Uvajamo tudi sistemsko ocenjevanje učinko­vitosti porabe pri proračunskih uporabnikih: ali je bil denar davkoplačevalcev upravičeno porabljen, ali so storitve preplačane ali pod­plačane. Občinski svet je že lahko podprl zni­žanje ekonomske cene v vrtcu in zmanjšanje cene KPV za čiščenje greznic. Rešetamo tudi pogodbe drugih storitev in partnerjev občine. Kdo torej iz proračuna dobi manj, ker gre za naložbe več? V grobem vsi proračunski porab­niki, ki to postanejo prek razpisov: kulturna, športna in druga društva ipd. Predlagano je 10-odstotno zmanjšanje teh sredstev. A verja­mem, da bogata dejavnost naših društev ne bo bistveno okrnjena. Prav zgodovina društev v Borovnici je dokaz trdoživosti in veselja do življenja tudi v revnejših in slabših časih, kot so današnji, zato nekatera slavijo že prav spo­štljive jubileje. Ob koncu bi vas rad spomnil, da se 10. marca spominjamo najtemnejših časov naše zgodo­vine, in tudi letos bomo počastili spomin na žrtve preserskega procesa v Gramozni jami. Podrobnosti bomo objavili na občinski spletni strani. Vaš župan Bojan Čebela 26. februar 2015 Občina Borovnica elektronski naslov: obcina@borovnica.si NAS CASOPIS 424/26.2.2015 C M Y K 15 26. februar 2015 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Občina Javni poziv za spremembe OPN V povezavi z 11. členom Zako-zaradi spremembe zakonodaje glede načina na o prostorskem načrtovanju zbiranja pobud ter zaradi enotne obravnave (Ur. list RS, št. 33/2007 in spr.) vseh prispelih pobud pobudo podajo ponov- Borovnica Po žledu je Pekel razdejala še huda ura Planinsko društvo Borovnica je na občnem zboru 14. januarja preštevalo ure, opravljene na kar dvakrat razdejanih planinskih poteh v občini. Po katastrofal­nem februarskem žledolomu so bile poti domala v celoti zaprte. ter na podlagi Statuta Obči-no. ne Borovnice (Ur. list RS, št. Za enotno evidentiranje in obravnavo pobud 6/2008, 81/09 in 84/11) izdajam je Občina pripravila obrazec za oddajo pobud. Lahko ga dobite v sprejemni pisarni občine Javni poziv k oddaji razvojnih pobud s po­ ali na spletni povezavi www.borovnica.si. dročja urejanja prostora za pripravo spre­ Uporaba obrazca je obvezna zaradi pridobitve memb in dopolnitev Občinskega prostor­ ustreznih podatkov. Pobude lahko posreduje­ skega načrta Občine Borovnica te v pisni obliki na naslov: Občina Borovnica, V skladu z Zakonom o prostorskem načrto-Paplerjeva 22, 1353 Borovnica, po elektronski vanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07 in pošti na naslov obcina@borovnica.si ali jih od­sprem.) namerava Občina Borovnica pristopiti date v sprejemni pisarni občine. Če podajate k pripravi sprememb in dopolnitev Občinske-pobudo za več zemljišč, ki se ne držijo skupaj, ga prostorskega načrta Občine Borovnica (v ali predlagate zanje različno namembnost, iz­nadaljnjem besedilu: SD OPN). V ta namen bo polnite za vsakega od predlogov ločeno vlogo. občina pričela s sprejemanjem razvojnih po-Poziv se objavi na oglasni deski na Občini Bo­bud s področja urejanja prostora ter pobud za rovnica, na spletni strani Občine Borovnica spremembo namenske rabe. ter v občinskem glasilu Naš časopis. Vse občane, zainteresirane lastnike zemljišč Številka: 3500-0001/2015-1 ter drugo zainteresirano javnost pozivamo k Datum: 11. 2. 2015 oddaji pobud najkasneje do 15. aprila 2015. Vse prejete pobude bomo proučili in ovredno-OBČINA BOROVNICA tili v skladu z veljavno prostorsko zakonodajo. ŽUPAN Tiste, ki so do danes že podali pisne pobude Bojan Čebela l. r. in so bile arhivirane na občini, naprošamo, da Vpis v vrtec Starše obveščamo, da sprejemamo vloge za vpis v vrtec za šolsko leto 2015/16. Vloge dobite v vrtcu, šoli ali na spletni strani www.osborovnica.si; priložite vsa potrebna dokazila in vlogo oddajte po pošti na zgornji naslov ali osebno v tajništvu šole. Če bo vlog več kot razpoložljivih mest, bo komisija za sprejem novincev v skladu s Pravilnikom o sprejemu otrok v vrtec obravnavala vloge, ki bodo prispele do vključno 31. 3. 2015. Februarja pričetek poskusnega obratovanja čistilne naprave v Občini Borovnica 1. faza gradnje čistilne naprave zaključena – Kanalizacijski sistem v izgradnji Na območju občine Borovnica se nada­ljuje izvajanje projekta izgradnja kana­lizacijskega omrežja in izgradnja cen­tralne čistilne naprave Borovnica. Na čistilni napravi, ki stoji izven na­selja Borovnica, so gradbena dela za 1. fazo zaključena, kar pomeni, da je izva­jalec namestil tudi potrebno strojno in elektro opremo za pričetek poskusnega obratovanja. Trenutno potekajo dela še začetku polet ja pa še iz naselij Breg in več čistilnih naprav. Projekt se izvaja na ureditvi odvodnjavanja jarka Žabjek, Pako. v osmih občinah, kjer še nimajo izgra­po pričetku obratovanja sledi demonta-Na projektu izgradnje vakuumske ka-jenega sistema za odvajanje in čiščenje ža stare čistilne naprave in kasneje po-nalizacije, ki se gradi na območju obči-komunalnih voda oziroma ta sistem stavitev biofiltra, zalogovnika blata in ne Borovnica, trenutno poteka podvrta-še ni zgrajen v celoti. Vrednost celo­objekta za obdelavo blata, nazadnje pa vanje in uvlačenje kanalizacijskih cevi. tnega projekta Čista Ljubljanica znaša še ureditev okolice. V februarju se tako V mesecu februarju in marcu se pred-56.005.068,00 evrov in ga delno financi­načrtuje začetek poskusnega obratova-videva še gradnja vakuumske postaje. ra Republika Slovenija (13,03 %), delno nja, ki bo trajalo predvidoma šest mese-Glede na do sedaj opravljeno delo na Kohezijski sklad Evropske unije (76,13 cev. Nova čistilna naprava v Borovnici občini predvidevajo, da bodo projekti v %), delno pa stroške pokrivajo občin­bo imela ob polnem obratovanju ka-občini Borovnica zaključeni v predvide-ski proračuni (10,84 %). Celoten projekt paciteto 6.000 PE, do sedaj pa je čistil-nem roku, to je v sredini leta 2015. Čista Ljubljanica se bo zaključil do kon­na naprava obremenjena približno do Namen projekta Čista Ljubljanica – ca leta 2015. Operacijo delno financira 1.800 PE. Odvajanje in čiščenje komunalnih od-Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega Spomladi se bodo pričeli priključeva-padnih voda v porečju Ljubljanice – 1. sklada«. Operacija se izvaja v okviru ti uporabniki iz naselji Dol-Laze, ob Sklop je odpraviti vrsto let trajajočo Operativnega programa razvoja okolj­ problematiko odvajanja in čiščenja od-ske in prometne infrastrukture za ob­padnih fekalnih voda, ki imajo negativ-dobje 2007–2013, razvojne prioritete ne posledice na okolje in zdravje ljudi. »Varstvo okolja – področje voda«, pred-V okviru skupine projektov se izgraju-nostne usmeritve »Odvajanje in čiščenje jejo vodi kanalizacijskih sistemov ter komunalnih voda. Oper acijo delno financir a R epublik a Slovenija Prvo, proti Rakitni, so odprli po treh dneh dela, a jo je bilo treba jeseni znova obnoviti, Zmagovalna borovniška ekipa tekmovanju pot skozi Pekel je bila zaprta pol leta, komaj so jo odpr­li, pa jo je dodobra zdelalo novembrsko neurje, preho­dno so naredili še pot proti Bistri, medtem ko deli poti nad Pristavo in pod Vinjim vrhom še čakajo na žago in sekiro. Na poti Borovnica– Trebelnik je bilo konec leta postavljenih dvanajst novih smerokazov, ki sta jih skoraj v celoti financirala PZS in MDO PD Notranjske. Tudi občina ni bila gluha za pro­šnje društva in je financirala nakup nove motorne žage ter drugega materiala, ne-kaj malega pa je primaknila država. Pri vsem naštetem na državnem orientacijskem je bilo opravljenih več kot 240 ur prostovoljnega dela. Borovniški planinci se seve­da niso ukvarjali le z infra­strukturo, v Osnovni šoli dr. Ivana Korošca Borovnica še vedno uspešno vodijo pla­ninski krožek, ki se ga udele­žuje 17 otrok, ki pridobljeno znanje preizkušajo na poho­dih in izletih. Teh so lani iz­peljali kar trinajst. Znova so pripravili regijsko planinsko orientacijsko tekmovanje (POT), ki je tokrat poteka­lo na Pokojišču, odličja pa pobirali tudi na državnem orientacijskem tekmovanju v Preboldu in Žalcu (prvo, tretje, četrto, peto in deveto mesto v različnih kategori­jah) ter drugih tekmovanjih POT (10 zlatih, pet srebrnih in ena bronasta), po čemer borovniški PD močno izsto­pa ne le v regiji, temveč celo na državni ravni. Letos nameravajo planinci dokončati obsežno sanacijo še neurejenih poti in pred­vsem poti v Peklu (popra­vilo mostov, nadelava tras, namestitev dodatnih varo­val) ter namestiti smeroka­ze na poti Bistra–Trebelnik. Načrtujejo tudi ureditev primernega spominskega parka po zgledu onega v Kamniški Bistrici, saj so si v Peklu svojci tam ponesreče­nih spominska obeležja po­stavili na najbolj nevarnih lokacijah, sveče pa morajo nato pobirati planinci, ko jih narasla voda odnaša po so­teski navzdol. Konec marca bodo znova gostili regijsko planinsko orientacijsko tek­movanje, 17. maja srečanje planinskih društev Notranj­ske v Ohonici, v načrtu pa so prav tako mesečni pohodi oziroma izleti na različne konce Slovenije. Damjan Debevec, foto: AR Vabilo na občni zbor Društva upokojencev Borovnica Društvo upokojencev Borovnica vas vabi na občni zbor DU Borovnica, ki bo v četrtek, 12. 3. 2015, ob 17. uri v gostilni Godec. Na občnem zboru se bo med drugim volil nov predsednik društva, zato vas prosimo za čim večjo udeležbo. Bliskovit odziv vrhniške komunale F O T O : D E V I A N T A R T Tako je bilo še decembra. D ecembra sem pisal o nesra­mnem podvigu brezvestnega posameznika, ki je sredi meni­ševskih gozdov, na Dolgih talih, stresel, kar mu je pač ostalo po prenovi kopalnice. Že v kratkem je okoljska inšpektorica iz Ljublja­ne opravila preiskavo kraja do­godka, nemudoma pa je ukrepal tudi medobčinski inšpektorat ter vrhniško komunalo zadolžil za sanacijo ilegalne deponije. Rečeno – storjeno. Januarja so se naši vrli komunalni delavci podali v akcijo in idilično okolico »Talerja«, sicer zapuščino inž. Milana Lenarči­ča slovenski univerzi, po hitrem postopku spravili v prvotno sta­nje. Odpadki so romali na ureje­no odlagališče, račun in globa pa bosta romala k povzročitelju, ko se zberejo vsi dokazi. Za konec je prav, da javno pohvalimo naše občinske službe, Medobčinski in­špektorat in Komunalno podjetje Vrhnika, ki sta lahko s svojim hitrim odzivom in odločnostjo pri zaščiti naravnega okolja zgled prenekateri državni instituciji. Damjan Debevec, foto: KPV Od deponije je ostal le še grd spomin. NAS CASOPIS 424/26.2.2015 C M Y K 16 O dkar so v najmočnejšem telovadnem društvu borovniške občine zaključili obsežna gradbena dela nad- V iskanju petstotega člana gradnje telovadnega doma in se začeli posvečati predvsem dejavnostim, je v le dveh sezonah njihove vrste okrepilo skoraj sto novih članov. Le devet jih še manjka za preboj čez magično številko 500, je med najpomembnejšimi društvenimi cilji za letos izpostavil predsednik Tone Žerjav. To in pa investicijo v obno­vo kurilnice, ki bo po prvih predračunih znašala kar šestino društvenega letnega proračuna. Glede uspeha prijave na razpis s strani Fundacije za šport še kar ni odgovora, je pa prisotni župan Bojan Čebela obljubil, da se bo poskušal približati društvenim potrebam pri oblikovanju občinskega proračuna. Med drugim mora društvo letos obnoviti status društva v javnem interesu, po dolgih letih se znova obeta košarkarska liga, pote­kala bo bodybeat vadba in ustanovila se je še ženska ekipa malega floorballa, ki nastopa na državnem prven­stvu FZS. Sezona 2013/2014 je bila sicer pestra kot vse dotlej. Članstvo se je udejstvovalo v petnajstih sekcijah oziroma 34 skupinah. Vadbo je lani vodilo trinajst vaditeljev z licenco, en profesor športne vzgoje, en študentFZŠ, en inštruktor, en trener, pet pripravnikov in devet vodij skupin. V treh borovniških telovadnicah in še dveh vrhniških so se odvijale številne aktivnosti: aerobika, badminton, cicibani, fitnes, floorball, gimnastika, joga, pilates, košarka, plezanje, namizni tenis, mali nogomet, odbojka, rekreacija za ženske in upokojence. Dopoldne spodnjo telovadnico uporablja borovniški vrtec, ob sobotah in nedeljah pa sta telovadnici skorajda neprestano oddani za rojstnodnevna in druga praznovanja. Izven rednih dejavnosti so potekali tudi drugi dogodki, ki so pritegnili več kot 600 udeležencev: Miklavžev floorball turnir, Borovniška liga v dvoranskem hokeju in ligaška tekmovanja v floorballu, turnir v floorballu ob Dnevu borovnic in Tek Barje. Člani in članice floorball sekcije so znova posegali po najvišjih odličjih. Floorball članice so prinesle domov eno zlato, ekipa članov A srebro, ekipi U19 in člani B pa vsaka po en bron. Med drugim je društvo nabavilo bodybeat opremo in igrala za cicibane, zgledno pa nadgradilo tudi svoji spletni strani www.tvd-partizan.si in www.tekbarje. si, medtem ko je stran FBC Borovnica (www.fbc-borovnica.net) že tako ažurna. Damjan Debevec, foto: TŽ Borovničani so k zbiranju starih sadnih vrst spodbudili tudi sosede na Menišiji, ki pa bodo potrebovali še malo strokovne podpore. Predsednica KD Borovnica Milena Škulj:»Svojo krono nosim v srcu, ne na glavi.« Na čelu kulturnega društva ostaja Milena Škulj Največje borovniško kulturno društvo, ki združuje kar deset skupin, je imelo svoj letni, tokrat volilni občni zbor 7. februarja. Splošna ocena članstva je bila, da so v preteklem letu delovali uspešno, zato tudi ni bilo zadržkov, da bi ne potrdili novega starega vodstva.Predsednica ostaja Milena Škulj, podpred­sednik bo Rudi Cerk, v upravnem odboru bodo sedeli Anton Kržič, Slavica Marta Ošaben, Anka Palčič, Rok Mihevc, Tilka Belovič, Marjeta Debevec in Slavko Prista­vec, v nadzornem odboru Jani Bolarič, Irena Nemec in Jana Šraj ter v častnem razsodišču Stane Brož, Marinka Vuk in Marija Suha­dolnik. V svojem nagovoru je predsednicaŠkuljeva izpostavila, da je »kraj brez kulture kraj brez omike« ter naj prizadevnim kultur­nikom »brezbrižnost in ignoranca nekaterih izbranih občanov ne vzameta elana«. Precej sil nameravajo v društvu usmeriti v pomla­jevanje članstva oz. ohranitev obstoječega podmladka, še posebej obetavnih igralcev skupine Tamlad, sicer pa bo aktivnosti ničkoliko. Januarja so Štinglci že izvedli dobro­delni koncert, literarna skupina pa lutkovno igro Jabolčna princesa. Malce po občnem zboru je ekipa Tamladih odšla tekmovat na Drenov Grič, 21. februarja pa bo srečanje odraslih folklornih skupin v Borovnici. Ob občinskem prazniku bo ponovitev silvestr­ske igre, konec marca najprej območna revija pevskih zborov na Vrhniki, dan pozneje pa še revija borovniških zborov. Sredi maja bo literarni večer, konec junija se Barjanke po­dajo na pevski tabor v Šentvid pri Stični, juli­ja bodo klekljarice izvedle tradicionalno raz­stavo, in že smo v jesenskem času, ko bodopotekali letni koncerti Barjank, Štinglcov inFS Šumnik. Znova bodo obiskali festival za tretje življenjsko obdobje, za prvi november izvedli Spomin, decembra bodo počastili Ta veseli dan kulture, leto pa se bo zaključilo zigrami Tamladih in Šotkov ter silvestrsko ko­medijo. Kot bi to ne bilo dovolj, naj bi vsaka skupina izvedla še vsaj deset nastopov izven Borovnice. Damjan Debevec, foto: DD Stališče svetniške skupine SD na osnutek proračuna 15/16 Nam pomembna področja, kot so kultura, šport, pomoč novorojenčkom in denarne pomoči najbolj ogroženim, naj bi preje­la manj sredstev. Ob vsem zmanjševanju sredstev za dobro vseh pa se v osnutku proračuna povečujejo postavke za plače in druge izdatke zaposlenih na občini, seveda s tem tudi za prispevke za socialno varnost zaposlenih, materialni stroški župana (tudi reprezentanca), slednji za 317 %, in plačilo po podjemnih pogodbah. Ko si ogledamo proračun oziroma proračune, je obi­čajno prvo vprašanje, ki se poraja, ali je proračun razvojno naravnan. Odgovor je odvisen od tega, kolikšen delež sredstev je namenjen za investicije. Osnutek proračuna Občine Borovnica za leto 2015, ki ga zdaj obravnavamo, je zelo investicijsko narav­nan. Za investicijske odhodke gre 4,626.633 evrov oziroma dve tretjini vseh odhodkov. Poudariti je treba, da si takih investicij nobena občina ne more privoščiti vsako leto. Tudi mi si jih ne bi mogli, če ne bi iz transfernih prihodkov, torej prejetih sredstev iz državnega proračuna, in iz sredstev proračuna Evropske unije, torej iz denarja, ki smo ga dobili na projektih, pridobili 2,495.402 evra oziroma 41 % vseh prihodkov. Če povemo še drugače, iz prijavlje­nih projektov, torej denarja, pridobljenega na razpi­sih, dobimo letos več denarja kot od propadajočih davkov. Tako leto, ko bomo v občino dobili več denarja iz projektov, kot pripadajoči del dohodnine, ki nam ga dodeli država, bomo težko dočakali. Pa vendar nismo vsi zadovoljni. Zadovoljni nismo zato, ker je na koncu letošnjega proračuna primanj­kljaj skoraj milijon. Tega smo pokrili s kreditom. Zgodba je jasna, denar iz državnih in evropskih projektov dobiš le, če imaš svoj denar, torej občin­skega. Svoj delež moraš plačati. Naša običajna pro­računska sredstva se gibljejo okoli 3,300.000 evrov, zato si večjih investicij brez kredita preprosto ne moremo privoščiti. Tudi župan je na naši prvi seji izjavil, da je leto­šnji proračun izjemen in je nadaljevanje projektov iz prejšnjega mandata, in da bo njegov prvi pravi proračun tisti za leto 2016. Veseli nas, da je župan pripravil dvoletni proračun, saj je to običajen način vodenja občinskih financ in načrtov. V proraču­nu za naslednje leto vidimo, da bo investicij za 28 Ajda ima dve novi častni članici, Ivo Brancelj in Tino Žitko. Obeta se nam razstava medenjakov Članstvo dobro stoječega društva pode­želskih žena Ajda je na občnem zboru 31. januarja zadovoljno ugotavljalo, da so v preteklem letu uspešno izvedli domala vse tečaje, od priprave namazov do pedikure in izdelave mazil. S pecivom so članice oskrbe­le vrsto prireditev, stojnico so pripravile tudi na Dnevu borovnic in borovniškem semnju. Za razširitev obzorij so se odpravile na ek­skurziji v Avstrijo in Istro, za dušo pa so si ogledale nastop Eroike na Vrhniki. Letos naj bi se podale na Brione in v Logarsko dolino, na kuharskih tečajih se bodo učile izdelovati mesne rolade, izdelovale bodo sveče in roži­ce iz krep papirja, imele bodo delavnice na temo zdravja, računalniški tečaj, udeleževale se bodo tradicionalnih lokalnih prireditevidr. Že zdaj pa se vsako sredo srečujejo in ustvarjajo pri Brlogarjevih na Stari posta­ji, kamor so vabljene članice ter vse ostale,ki bi to želele postati. Župan Bojan Čebela je ajdovke seznanil z obetajočo se ekološko tržnico, ki naj bi od aprila vsako soboto po­tekala na dvorišču pri Zalarju, predsednik sadjarskega društva Rudi Cerk pa jih je po­vabil k jesenski sadjarski razstavi ter razstavi kruhov in medenjakov ob 110-letnici čebelar­skega društva. Damjan Debevec, foto: DD % odhodkov, precej manjši delež kot letos. Ni pa predvidenih nobenih sredstev, ki bi jih pridobili iz projektov. Vendar je tudi to razumljivo, proračun za naslednje leto bo korigiran z rebalansom, novoizvo­ljeni župan pa potrebuje čas in pomoč za pripravo projektov. Upamo, da ne toliko časa, kot je potrebo­val za pripravo osnutka proračuna. Če si zdaj podrobneje ogledamo osnutek proračuna za letos, vidimo, da bomo iz naslova davkov dobili 38,743 evra oziroma 1,7 % več, kot smo dobili lansko leto. Prihodkov bo skupaj za 12,9 % več, odhodkov pa za 11,6 % več. Teh številk Socialni demokrati, in verjetno še marsikdo, ne moremo razumeti drugače, kot da smo na istem, kot smo bili pretekla leta. Zato ne pristajamo na zavajanje, da je borovniška občina v težkem stanju oziroma da je prazna občinska bla­gajna. Res je, da stanje ni rožnato, je pa enako, kot je bilo v Občini Borovnica od ustanovitve naprej, in precej boljše kot v večini slovenskih občin.Še bolj pa nas skrbi, ko si ogledamo prerazporeditev odhodkov. Namreč, nam pomembna področja, kot so kultura, šport, pomoč novorojenčkom in denarne pomoči najbolj ogroženim, naj bi dobila manj sred­stev. Ob vsem zmanjševanju sredstev za dobro vseh, ob napovedanem varčevanju, pa se v osnutku prora­čuna povečujejo postavke za plače in druge izdatke zaposlenih na občini, seveda s tem tudi za prispev­ke za socialno varnost zaposlenih, materialni stro­ški župana (tudi reprezentanca), slednji za 317 %, in plačilo po podjemnih pogodbah.Župan v kadrovskem načrtu, ki je del proračuna, poleg razporeditev predvideva tudi dve novi zapo­slitvi v občinski upravi. S sedanjih 6 na 8 zaposlenih. Socialnim demokratom se zdi to pretirano. Cenimo delo občinske uprave in glede na poznavanje raz­mer v njej se strinjamo s prerazporeditvijo delavke z mesta tajnika na mesto višje svetovalke. Tudi glede zaposlitve novega človeka na mesto tajnika nimamo nobenih pomislekov in jo celo pozdravljamo. Drugače pa je s predvideno zaposlitvijo višjega sve­tovalca za razvojne projekte. Temu nasprotujemo, in sicer iz več razlogov. Najvažnejši razlog je ta, da razen v osnutku proračuna svetniki nismo sezna­njeni z obsegom del (lahko si ga ogledate na strani 26 od 84). Opis del je tako širok, da nas resno za­nima, kakšno izobrazbo naj bi imel ta superčlovek. Kot politike nas moti tudi to, da se ime tega gospoda že pojavlja v kraju. Tudi župan ga je vsaj eni skupi­ni predstavil kot človeka, ki bo za občino opravljal omenjena dela. Kar je v gospodarstvu, iz katerega prihaja župan, dobra izbira sodelavcev, je v politi­ki, kar je sedaj področje delovanja gospoda župana, lahko korupcija ali pa klientelizem. Poleg opisa nalog višjega svetovalca za razvojne projekte pa ni zastavljenih nobenih ciljev in rezul­tatov, ki naj bi jih dosegel, nobenih rokov, nič opri­jemljivega. Pričakovali bi, da se predvideni rezultati dela tega človeka poznajo v proračunu za leto 2016, pa se ne. Socialni demokrati zaposlitve dveh ljudi v tem tre­nutku ne moremo podpreti. Obstaja pa še en naš velik zadržek pri sprejetju proračuna. To so komunalni prispevki. Če si ogle­damo proračunsko postavko 714106, Prihodki od komunalnih prispevkov (na strani 2 od 11), vidimo, da je tam ocenjeni znesek 250.000 evrov. To je ve­lik znesek, ki bistveno vpliva na proračun v celoti. Velika večina tega zneska gre na račun priklopov na kanalizacijo, tam, kjer je bila zgrajena v projek­tu Čista Ljubljanica. Prejšnji občinski svet je sprejel odlok o komunalnem prispevku, ki pa ga župan ne izvaja. Na zborih občanov celo izjavlja, da je odlok zamrznil in da bo pripravil nov odlok o komunal­ nem opremljanju. 31. člen statuta Občine Borovnica govori o tem, kdaj in kako lahko župan ne izvršuje sklepov občinskega sveta. Zamrznitve ni v njem. Ne vemo, kaj to pomeni, prav tako župan o tej zamr­znitvi ni na noben način obvestil občinskega sveta. O tem, da pripravlja nov odlok o komunalnem pri­spevku, se nekaj govori, svetniki, vsaj tisti iz sve­tniške skupine SD, pa ne vemo nič. Zato ne moremo vedeti, kaj župan načrtuje, niti kdaj bo odmrznil veljavni odlok ali pripravil drugega. V taki situaci­ji, ko župan z neizvrševanjem sprejetega odloka o komunalnih prispevkih krši statut občine in pusti svetnike v nevednosti, ne moremo potrditi te po­membne postavke, dokler odloka ne izpeljemo ali ne sprejmemo novega. Opozorili bi še, da je občinski svet sprejel sklep, da je ponujena cena za nakup Košutovega vrta previ­soka. Zdaj se prav ista cena pojavlja v proračunu. Tudi tukaj župan krši sklepe občinskega sveta. V prejšnjem sklicu smo se odločili, da je ponujena cena previsoka, in smo župana pooblastili, da se pogaja za nižjo ceno. Ta sklep še danes velja. Socialni demokrati nasprotujemo ostremu varčeva­nju, sploh pa ne moremo pristati na to, da se v teh težkih gospodarskih in socialnih razmerah varču­je na socialnih področjih, povečujejo pa se stroški zaposlitev, reprezentance in podobno. Da zaključimo ... Socialni demokrati se nikakor ne moremo strinjati z: -drugo zaposlitvijo v občinski upravi, -dejstvom, da nimamo odloka o komunalnem opremljanju, ki bi se izvajal, -znižanjem pomoči novorojencem in denarnih po­moči najšibkejšim, -nakupom Košutovega vrta v nasprotju s sklepom občinskega sveta. SD Borovnica/Svetniška skupina SD Prešeren koncert Borovniška šola, občina in domača kulturna društva so po dolgem času stopili skupaj ter primerno počastili slovenski kulturni praznik. »Prešeren koncert« je bil obenem Prešer­nov in prešeren. Ob priliki letošnjega slovenske-rob izpostavil, kako zelo odtuje­ga kulturnega praznika so šola, ni so si postali ljudje v bolj urba­občina in borovniška društva z nih okoljih, v nasprotju s pode­združenimi močmi napolnili šol-želsko Borovnico: »Za sosedove sko avlo tako z gledalci kot pre-probleme nočemo vedeti, niti se šernim vzdušjem. Voljo po sode-vanje ne vmešavamo. Bolj udob­lovanju je v prvi vrsti pozdravil no je tako. Naj vam znova povem gostitelj, ravnatelj osnovne šole svojo lastno izkušnjo prihoda Daniel Horvat, ki je prazniku ob v osnovno šolo v Borovnici. Po vseh šolah, ki sem jih imel kdaj priložnost spoznati, sem tukaj prvič doživel neko umirjenost in zbranost. Otroci pozdravljajo in se veselo zazrejo v oči. Da, tudi to je kultura. In morda se tukaj tudi prične. Kulturo, v kateri je Prešeren nazdravljal edinosti, sreči, spravi, in kjer v Zdravljici izrazito izpostavlja kolektivni duh in medsosedske odnose, ki naj temeljijo na miru in spošto­vanju, pa so močno načeli glo­balni družbeni trendi. Posledica novih tehnologij nam življenje dela sicer udobno, a vedno bolj bliskovito in hitro,« kar da v končni fazi »družbo dela vedno drugih mesecih … Skratka, naša skupnost kulturi izkazuje pose­ben namen, potreben posluh in pozornost, in tako bo tudi osta­lo.« Nagovor obiskovalcem je zaključil z željo, da bi je bilo več tudi, ko rešujemo spore. Kot že rečeno, je bil nabor na­stopajočih pisan kot le na mno­žičnih pevskih revijah. Z uglas­bljenimi Prešernovimi pesmimi je nastopil ženski pevski zbor Tonja, iz vrtca je prihlačal pred­šolski pevski zbor Mavrica, šolo so zastopali glasbena pripravljal­nica, otroški in mladinski pevski zbor, Matic Rot nam je na kla­virsko harmoniko zaigral Pink manj potrpežljivo in vedno bolj živčno in nestrpno.« Vse hočemo »takoj in zdaj«, s klikom ali dve­ma po zaslonu, je nadaljeval, »ko te zadeve ne delujejo, pa pride do kolapsa.« Rešitev vidi v tem, da vsi postanemo »ustvarjalci in kreativci« nove, boljše kulture, saj nam je prav slednja »v vseh pomenih njene besede dala te­melj, da smo tu kot narod stali inobstali.« Župan Bojan Čebela pa se je dotaknil čustev pri izraža­nju in sprejemanju kulture, ki da sta na neki način »magični«, in obenem opozoril: »O kulturi je v mesecu februarju veliko govo­ra. Mogoče jo pogrešamo tudi v Pantherja, Karin Podržaj in Loti Vita Rep sta navdušili s Pucihar­jevo Dajte, dajte na klavirju, vsi seveda iz borovniškega oddelka Glasbene šole Vrhnika, Kultur­no društvo Borovnica ter HUD Karel Barjanski pa sta skupaj z gojenci Metke Pristavec Repar prevzela nalogo povezovanja ter recitala Prešernovih Viharjev je­znih mrzle domačije, Zdravljice ter Železne ceste. Skratka, bilo je Pre­šernovo in še bolj prešerno, do konca, ko je četica nastopajočih odkorakala v taktih priljubljene udarniške himne Naša četica ko­raka. Damjan Debevec, foto: DD Folklorna skupina Šumnik pleše Člani in članice Folklorne skupine Šumnik ne poznamo počitka. Če se malo ozremo nazaj, lahko povemo, da je bilo leto 2014 zelo pestro, tako plesno in pevsko kot tudi družabno. Dogajanje pa se letos nadaljuje v enakem, če ne še hitrejšem tempu. Poleg redne udeležbe na območnem srečanju skih žena Ajda, zaplesali smo na praznovanju folklornih skupin, ki je bilo maja v Logatcu, smo 40 let mašniškega posvečenja borovniškegakot pevci sodelovali na srečanju ljudskih pev-župnika Janeza Šilarja, sodelovali pa smo tudi cev, ki je bilo na aprilsko cvetno nedeljo v Ligoj-na prireditvi Fešta na Fužinah. Gre za športno­ni. Kot najmlajši predstavniki smo pokazali in -družabno-kulturno prireditev, ki poteka pod dokazali, da ljudska pesem doni tudi iz mlajših okriljem mladinske ulične vzgoje Skala. Name­grl in da to ni samo v domeni starejših. S plesom njena je druženju med mladostniki in drugimi smo popestrili tudi marsikatero prireditev – de-prebivalci naselja, njen glavni cilj pa je presegati cembrsko praznovanje Upokojenskega društva kulturne, etnične in socialne razlike med lju-Borovnica, redni občni zbor Društva podežel-dmi. Tam smo se spoznali tudi s člani srbskega Člani FS Šumnik, lepša polovica (z leve): Špela Turšič, Kristina Košir, Živa Ko­šir, vodja Sabina Mrzlikar, Tinkara Kos, Doroteja Košir, Sara Štempelj; močnejša polovica (z leve): Ciril Trček, Andrej Jurček, harmonikaš Andrej Jereb, Klemen Košir, Patrik Košir, Rok Mihevc, Andrej Kržič (manjkajo: Polona Kržič, Mateja Rogelj, Matic Košir in Aljaž Kos) kulturno-umetniškega društva Vidovdan, ki so kraju, da so nam obljubili, da spomladi in po­nas s svojim nastopom tako navdušili, da smo leti pridejo na kakšno delovno-kmečko akcijo. jih povabili na naš letni koncert 6. decembra. Koliko krompirja bodo pobrali, vam bomo torej Vabilo so sprejeli z odprtimi rokami in tako smo še sporočili:) skupaj pripravili dogodek, ki je pritegnil veliko No, pa tudi oni so nas povabili k sodelovanju. ljudi in na katerega smo zelo ponosni. Koncert Konec januarja smo bili gostje na njihovi prire­z naslovom Moj najljubši sosed je razbijal pred-ditvi – Festivalu narodne nošnje v Šentvidu. Kot sodke, ki smo jih Slovenci (žal) še vedno polni, edini slovenski predstavniki smo prikazali splet in povezal dva naroda. Vsak s svojim kulturnim gorenjskih plesov in zgodbo o furmančku. izročilom, petjem in ne nazadnje skupinskim Pa da ne bomo samo o »uradnih delih« naše sku­plesom smo želeli sporočiti, da ni važno, kdo si pine ... Folklorniki se družimo tudi izven rednih in od kod si, ampak kaj nosiš v svojem srcu. Ne-tedenskih vaj in nastopov; na začetku poletja verjetna energija in poskočni plesi naših gostov smo bili na Prazniku češenj, julija na pikniku na so temu dodali le še piko na i. Ob našem sode-Samotorici pri Jerneji, konec leta pri šefici Sabini lovanju pa se je razvilo lepo prijateljstvo med v Podlipi, pa tudi novo leto smo pričakali sku­obema skupinama in člani SKUD Vidovdan so paj. Skratka, beseda dolgčas pri nas nima me­bili tako navdušeni nad sprejetostjo v našem sta. V imenu FS Šumnik Rok Mihevc Pravljični rojstni dan Borovnica je kraj z bogato bralno kulturo, saj je bil prvi občni zbor bralnega društva 6. septembra 1874. Ustanovitelj je bil železniški uradnik Avgust Za­bred, velik ljubitelj petja in kulture. Imeli so svojo zastavo in pravila, ki so jih naslovili Pravila mednarodnega bralnega društva v Borovnici. Viri pravijo, da se je leta 1920 ali 1921 v go­stilni pri Krajncu ustanovilo delavsko kul­turno društvo Svoboda. Prirejali so veselice, kulturna druženja, igrali so igre, imeli pa so tudi svojo knjižnico. Gradivo se je nekaj časa hranilo pri g. Hrovatinu (Jeršinu). Čez čas so društvene prostore preselili k Fortunu, po razpustitvi društva leta 1924 pa so knji­ge prešle v last Obrtnega društva Borovnica. Knjižnica, ki je imela približno 2100 knjig, je delovala v prostorih stare pošte in se imeno­vala Knjižnica Obrtnega društva. Med drugo svetovno vojno se je mnogo knjig porazgu­bilo in uničilo, s preostankom knjig in prete­žno darovi pa so 27. januarja 1946 v prosto­rih današnjega TVD Partizan slovesno odprli Ljudsko knjižnico, katere fond se je vztrajno večal. Na zadnji januarski pravljični uri smo se spomnili na ustanovitev Ljudske knjižnice. Zgodbica, ki smo jo izbrali ob tej priložnosti, je bila povezana s praznovanjem rojstnega dne, in tako smo otrokom prek nje pojasnili, da lahko poleg ljudi rojstni dan praznujejo tudi ustanove, kot je npr. knjižnica. Knjižni­čarka Nika je otrokom na kratko predstavila zgodovino knjižnice. Veliko zanimanje so otroci pokazali ob ogle-du starih knjig, med katerimi je bilo nekaj tudi starejših od sto let. Otroke smo povpra­šali, kakšen je pravi način ravnanja s knjiga­mi. Po razlagi knjižničarke, da s primernim odnosom do knjig lahko slednje dosežejo visoko starost, so otroci stare knjige pre­vidno vzeli v roke in jih prelistali. Izvedeli so, da imamo danes v knjižnici 29.459 enot oz. 26.046 naslovov, kar pomeni 600 metrov gradiva, če ga zložimo v vrsto tako, kot je na policah. Naučili smo se tudi, da se knjižnica imenuje po dr. Marji Boršnik, literarni zgo­dovinarki, in da njena rojstna hiša stoji na­sproti vhoda v knjižnico. Otroci so likovno oblikovali vsak svojo tor-to, kot presenečenje pa jih je po ustvarjalnem delu čakal še posladek s pravo torto v obliki odprte knjige, ki nam jo je podaril naš župan. Knjižnica dr. Marje Boršnik Foto: Jože Pristavec Kdo je naš najljubši sosed? Zgodilo se je nekega decembrskega večera v Borovnici. Kleni Slovenec Janez suši perilo in glasno ugiba, ali bo njegov novi sosed krepak možak, dedec, s katerim bi lahko kakšno moško preudarila. T ežko bi rekli, da se mu želja ne uresniči. V sosesko se priseli Mi­lan (za prijatelje Mile car), kleni de­dec … iz Čačka. Janezu, pristno na­rodnjaško vzgojeni korenini, se vse podre že pri mehkem »l« v pozdra­vu. Od tedaj je za soseda »Mirmi­dej«. Milan se sicer trudi premostiti zacementirani prepad stereotipov, tudi z dišečimi čevapčiči in hladnim pivom, a zaman. Vse do večera, ko poplave ogrozijo Janezovo domačijo in se katastrofi izogne le z Milanovo nesebično pomočjo. Poslej je Milan Janezov najljubši sosed. Preveč idi­lično in premalo realno? Nikakorne, folklorni skupini Šumnik ni bilo treba niti poplav, da bi kot prej ome­njena presegla zastarele »kultur­ne« zadržke ter na borovniški oder pripeljala folkloriste srbskega kul­turno-umetniškega društva Vidov dan. No, pa saj niti ni tako daleč, ko je Borovnica gostila »ruski večer«, kak starejši občan pa se menda tudi še spomni zapovedanih predvojnih šolskih proslav »Vidovega dne«. Vprašanje pa seveda je, ali so bili tako pestri, poskočni in v pisanih kostumih večstoletnega izročila, kot so nam ga na dlani prinesli člani is­toimenskega društva iz Ljubljane. »Smo mlado društvo, ki se ukvarja z ohranjanjem in prenosom bogate srbske kulturne dediščine na mlaj­še generacije. Društvo vodijo mladi entuziasti, ki se zavedajo pomena kulturne identitete pri oblikovanju stabilne in zdrave osebnosti. Člani društva, aktivnih je okoli 70 članov, se ob druženju na vajah učijo srbskih narodnih pesmi, plesov, običajev in navad. Ob spoznavanju svojih kore­nin spoznavajo sebe in si gradijo tr­dne temelje za nadaljnji razvoj. Ples, pesem, druženje, veliko dobre volje, pozitivne energije ... to je tisto, kar nas druži,« so o sebi zapisali gostje, ki so zaigrali in zapeli pesmi iz Bu­janovca (JV Srbija), pa vlaške igre in pesmi iz Kobišnice (V Srbija) ter še mnogo drugega. Kaj pa so v prete­klem letu počeli domači folkloristi, ki so poleg še bolj izpopolnjenih štajerskih, tržaških, gorenjskih in prekmurskih plesov z novim pouč­no-zabavnim večerom pri številnih oboževalcih dodatno utrdili sloves ekipe, ki ji zlepa ne zmanjka svežih idej? Poleg območnega srečanja fol­klornih skupin, kjer svoje znanje in delo predstavijo strokovnjakom v tej branži, so lani prvič nastopili tudi na srečanju pevskih in godčevskih sku-pin v Ligojni. Damjan Debevec, foto: DD Skrb za ptice pozimi Slovenski kulturni praznik in domovinska vzgoja v Zima je za živali v naravi težko obdobje in tega se zavedamo tudi otroci iz skupine Vetrnice. Zato smo se odločili, da bomo V tednu pred kulturnim praznikom smo v oddelkih starostnih skupin od 3 do 6 let postavili literar­ne kotičke z likom Franceta Prešerna. Spoznavali smo njegov lik, nekatere njegove pesnitve, se pogovarjali o nje­govem življenju in ga likov­no upodabljali. V kotičkih so otroci listali slovenske knjige. Recitirali smo pesmi sodob­nih slovenskih pesnikov, peli slovenske ljudske pesmi, se spomnili državnih simbolov – jezika, državne himne, zasta­ve, grba. Ob otroškem zemlje­vidu smo spoznavali naravne in turistične znamenitosti, na njem poiskali slovenska me­sta … Otroci državne simbole v veliki meri povezujejo z na­šimi uspešnimi športniki in so nanje ponosni. Za zaključek smo v večna­menski skupno prireditev v čast na­šega največjega pesnika. Pri­sluhnili smo Zdravljici, zapel nam je otroški zbor, recitacije sodobnih otroških avtorjev pa smo prebirale strokovne pomagali pticam v naši okolici. V knjigah smo poiskali podat­ke o tem, katere ptice ostanejo pri nas in katere odletijo v tople kraje. Spoznali smo najbolj pogoste ptice v naši bližini, njihove telesne značilnosti, prehrano in oglašanje. Na sprehodih smo jih opazovali, prepoznavali po barvah in petju. Največ časa pa smo posve­tili skrbi zanje. Iz knjig smo izvedeli, da ptice pevke na dan potrebujejo toliko hra­ne, kolikor tehtajo same, tako da jih moramo hrani­ti, tudi če pozimi ni snega, saj je dan prekratek, da bi si same poiskale dovolj hrane. Tako smo iz odpadne embalaže od mleka, sokov in podobnega izdelali zelo domiselne ptičje hišice, ki so jih otroci odnesli domov, nekaj pa smo jih obesili na smreke pred vrtcem in vanje nasuli zrnje. Iz govejega loja in semen smo skuhali ptičje pogače. Nekaj smo jih naredili tudi iz tulcev, ki smo jih namazali z arašidovim maslom inpovaljali v mešanico semen. Žal smo ugotovili, da v okolici vrtca ni ptičkov, zato smo pogače odnesli na rob gozda, kjer so jih ptički hitro pozobali. Otroke je tema zelo pritegnila, radi so sodelovali in se o pti­cah veliko naučili. Strokovni delavki vrtcu Mavrica slovenskim dvorani pripravili delavke oddelkov Vetrnice, Metuljčki, Palčki in Veseli vlak. Poezijo je na klavirju spremljala naša pianistka Po­lonca. V torek, 10. 2. 2015, sta nas obiskala dva očka s kitarama. Otroke sta razveselila z igra­njem in petjem ter jih povabi­la na ples. Tudi na zelenem vhodu smo obeležili praznik dr. Franceta Prešerna. Ob posebni drama­tizaciji smo otrokom prikaza­li zgodbo Povodnega moža in zapeli Zdravljico – slovensko himno. V skupinah smo velik poudarek namenili domovin­ski vzgoji. V sredo, 11. 2. 2015, smo imeli prav poseben glasbeni dopol­dan, ki sta nam ga pričarala g. Blaž Kovač in g. Andraž Turk. Ob spremljavi na kitaro sta nam zapela nekaj znanih slovenskih pesmi in ob vsem tem smo tudi zarajali. G. Blaž in g. Andraž, vrtec Mavrica se vama zahvaljuje za zabavne trenutke ob slo­venski glasbi. Strokovne delavke Pri Ostrovrharjevi utrdbi Začetek novembra si bomo zapomnili po močnem deževju ter posledično obsežnih poplavah. Borovniški planinci pa se ga bomo spominjali še po sobotnem izletu 15. novembra. Sivo, če­merno jutro nam ni pokvarilo razpoloženja – to so dokazovali nasmejani obrazi na borovniški železniški postaji. Z zbornega mesta smo se ob 8. uri odpeljali v Zalog pri Ljubljani. Za to­kratni cilj smo si izbrali Kašeljski grič oziroma njegov najvišji vrh Debni vrh, z nadmorsko višino 530 metrov. Manjše pogor­je se razprostira med dolino Besnice ter spodnjim tokom reke Ljubljanice. V bližini je posebnost, vredna ogleda, sotočje treh rek – Ljubljanice, Save in Kamniške Bistrice. Kašeljski grič je prepreden s številnimi potmi, med katerimi izstopa označe­na krožna pot, imenovana Ostrovrharjeva pot. Delček te poti smo prehodili tudi mi. Parkirali smo na manjšem parkirišču, ki je urejeno nedaleč stran od mosta čez Ljubljanico ob žele­zniški progi. V krogu smo se pozdravili in razkrili načrt na­šega pohoda: osvojitev vrha, ogled ruševin Starega gradu ter obisk kamnoloma mlinskih kamnov. V koloni, ki so jo vodili mlajši otroci z vodnikom, smo zagrizli v sprva strmo pobočje, prepredeno s koreninami. Na zravnanem delu na razpotju pa smo nadaljevali po označeni Ostrovrharjevi poti. Zložno smo se vzpenjali do sedelca, kjer stojita informacijska tabla in mlinski kamen. Otrokom je bil predstavljen narisani zemljevid poteka naše poti. Navdušeni so bili nad ogledom ruševin gradu, kjer so gospodovali hrabri vitezi Ostrovrharji. Do kamnoloma mlin­skih kamnov, znanega že v 16. stoletju, smo se morali spustiti po strmem pobočju. Po toliko stoletjih so še danes lepo vidne krožne sledi sekanja. V skali pa je ostal še en nedokončan mlin­ski kamen, kakor da bi ga mojstri nalašč pustili za bodoče ro­dove, da dokončajo njihovo delo. Malo smo se okrepčali, si za spomin potisnili v žep kakšen kamenček ter se po isti poti vr­nili na sedelce. Od tu nas je čakal le še polurni vzpon na Debni vrh. Po zasluženi malici smo se z otroki povzpeli še na leseni razgledni stolp, ki pa tokrat ni ponujal običajnih razgledov. Za­dovoljni, da je vreme zdržalo, smo se do izhodišča vračali po grebenski poti. Za PD Borovnica Tatjana Pečlin Januarja smo se kar dvakrat odpravili naVeliko Špičko, 955 metrov visoki skriti notranjski biser. Idejo za tokratni podvig so nam dali domačini, ki v začetku janu­arja že tradicionalno prirejajo nočni po­hod na ta vrh. Nezahteven, zanimiv vrh nas je vodnike (Tatjana, Primož, Kristina) povsem očaral, seveda je imela tudi noč svojo moč, pa topel sprejem domačinov na glavnem trgu, kjer stoji kip njihovega najslavnejšega rojaka Maksima Gaspari­ja. Njihov ponos sije že s pročelij hiš, kjer je hišna številka na isti tablici združena z domačim imenom ter eno od Gasparije­vih umetnin. Kljub slabši vremenski napovedi se nas je drugič, 24. januarja, na zbornem me­stu v Borovnici zbralo kar petinštirideset neustrašnih pohodnikov. S »celim« kon­vojem smo se do izhodišča v Begunjah pri Cerknici popeljali kar po bližnjici čez hrib. Po pozdravu v krogu je mentorica in vodnica Kristina z bansom preverila našo »poslušnost«. Preizkus smo opravili z odliko, tako da smo se lahko brez skr­bi odpravili proti svojemu cilju. Poti, ki vodi iz Selščka, smo se priključili s preče­njem pobočja, »opremljenega« s spomin­ki lanskega žledoloma. Imeli smo pravo jutranjo telovadbo: od visokega dvigova­nja nog do plazenja pod drevesi v nizkem počepu … Mlajši otroci sprva niso bili tako navdušeni in se je njihova slaba vo­lja prenašala z enega na drugega. A pri­govarjanje staršev, prepevanje, prigrizki iz nahrbtnikov in vragolije zveste psičke Nale so slabo voljo hitro pregnali. S pri­dobivanjem na višini so se drobne dežne kapljice spremenile v snežinke in dreve­sa so se odela v bela puhasta ogrinjala. Otroci so valili kepe po snegu in nekatere so postale prave ogromne snežne krogle. V dobrem vzdušju smo dosegli zasneže­ni vrh. Za piko na i je manjkalo samo še sonce. Njegovim žarkom ni uspelo prebi­ti oblakov in goste megle. Tako smo bili prikrajšani za razgled proti Snežniku, Ja­vornikom, Nanosu, Slivnici … V dnevni­ke smo odtisnili nov žig, pojedli dobrote iz svojih nahrbtnikov, se ogreli s toplim čajem iz termovk ter zamenjali premo­čene rokavice s toplimi in suhimi, tudi z medsebojno menjavo. Vračali smo se čez 816 metrov visoki Goli vrh ali Cemarovnik, na katerem stoji mo­gočni križ. Ko je odbila dvanajsta ura, se je počasi odprl razgled nad dolino, v ozadju smo že lahko pokukali na bližnje zasnežene vrhove, tudi na Slivnico. Trav­nik se je ob vznožju spremenil v pravoblatno drsalnico. Še dva ovinka, in že smo bili na izhodišču. Nasmehi na obra­zih so povedali, da smo skupaj preživeli nekaj lepih uric. Poslovili smo se v krogu z našo himno. Za PD Borovnica Tatjana Pečlin Malce jutranje telovadbe, pa je šlo. Razgleda resda ni bilo kaj prida, je bilo pa vsaj megle na pretek. Na znamenito notranjsko Špičko Ob koncu leta so se na vese­lem druženju sešli tudi člani borovniškega društva upo­kojencev. Da bi si še zadnjič v letu segli v roke, kakšno pametno razdrli in se pred­vsem poveselili. Na mizah so jih čakali vsi potrebni pripo­močki za zahteven klepet, od vlažilca suhih grl do sladkih energetskih zalogajčkov, ki držijo veke nad očmi. Za za­bavni program, eh, kaj bi bili skromni, kulturni spektakel, je poskrbela ekipa Kulturnega društva Borovnica. Res, manj­kalo ni prav ničesar, od mo­dernejših ritmov domače sku-pine Trokaderos do ljudskih plesov in igre borovniških folkloristov, ubrano pa so za­pele še Barjanke. Poklon, ki si ga naši najstarejši nedvomno zaslužijo. Zbranemu članstvu je veliko sreče in drugih le­pih reči v novem letu zaželel še predsednik DU Borovnica Miro Drole, nakar je stekla prosta zabava. Komur se oni dan ni zazdelo sprehoditi do prireditvenega prostora zgolj zaradi lenobnih popadkov ali morebiti, ker se ni streglo krepkejših jedil in pijač, kot jih družabno srečanje pravza­prav terja, je lahko prav zares žal, so si bili enotni moji sogo­vorniki pri omizju. Damjan Debevec, foto: DD Predsednik Miro Drole daje velik po­udarek druženju in povezovanju. Mlada skupina Trokaderos Kulturni spektakel za borovniške upokojence NAS CASOPIS 424/26.2.2015 C M Y K 20 Vpis v vrtec Starše obveščamo, da poteka vpis otrok v Vrtec Horjul za šolsko leto 2015/16. Tistim staršem, ki ste vlogo že oddali, nove vloge ni treba oddati. Vloge sprejemamo do petka, 10. aprila 2015. Obrazec za prijavo otroka v vrtec dobite na sedežu vrtca, sple­tni strani Vrtca Horjul ali na sedežu Občine Horjul. Izpolnje­no vlogo pošljite na naslov Občina Horjul – za vrtec, Občinski trg 1, 1354 Horjul. V primeru, da bo vpisanih več otrok, kot je prostih mest, bo o spre­jemu odločala komisija. O sprejemu vašega otroka v vrtec boste pisno obveščeni. Vse starše, ki želijo vstop v vrtec pred 1. 9. 2015, obveščamo, da so vsa mesta zasedena in da se bodo njihove vloge obravnavale skupaj z vlogami za sprejem s 1. 9. 2015. Ravnatelj Primož Garafol 26. februar 2015 Občina Horjul elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina investira v varnost občanov Nedavna pošiljka snega ni pustila ravnodušnega niti župana, ki se je odločil za nakup samohodne snežne freze, ki bo služila za čiščenje pločnikov na območju celotne občine, s tem pa bo poskrbljeno za varno udeležbo pešcev v prometu v zimskem času. Pretekli mesec smo bili deležni večjih ko Prebil odločil za nakup samohodne oprijem površine in posledično večjo pošiljk snega, ki so povzročile kar nekaj snežne freze HSM1390 Iz Honda, katere zmogljivost in kapaciteto pri odstranje­nevšečnosti na cestah in ob cestiščih, to-posebnost je, da ima gosenice namesto vanju snega, poleg tega pa je model še rej na pločnikih. Glede na to, da je tudi pogonskih koles, kar omogoča boljši izredno enostaven za upravljanje. Sle­za čiščenje pločnikov v Občini Horjul dnje bosta znala potrditi Jernej in Ma­zadolžen izvajalec zimske službe, je tija Trček iz Horjula, po novem zadol­popolnoma logično, da so na mnogih žena za čiščenje pločnikov v občini, že odsekih ti ostali neočiščeni še kak dan pred nakupom nove freze pa sta preko ali dva po sneženju. Dejstvo je, da je ta s vaškega odbora Horjul prav tako čistila svojo mehanizacijo očistil le tiste najbolj javne površine, in sicer z vaško frezo, ki izpostavljene predele ter avtobusna po­ pa za večje in zahtevnejše površine, kot stajališča, za določene druge pa so po­ so parkirišča in podobno, ni ustrezna. skrbeli občinski javni delavci. Pogosto Nova pridobitev je torej namenjena či­pa so jim na pomoč priskočili tudi ne- ščenju pločnikov na območju celotne kateri občani in občanke, ki so povsem občine, kjer prostor to dopušča, in si­prostovoljno pristopili k odstranjevanju cer po izdelanem planu čiščenja javnih snega s pločnikov, za kar so se jim na površin. Zato se v primeru vnovične občini večkrat zahvalili. snežne pošiljke za pomoč ali morebitne A čas je že bil, da se tudi v zimskem druge informacije povezane s tem lah­času poskrbi za varno udeležbo pešcev ko obrnete na Bogdana Marolta, zadol­v prometu ter razbremeni občinsko ženega za komunalo, okolje in prostor v zimsko službo in predvsem pridne ob­ občini.čane. S tem razlogom se je župan Jan­ Nadja Prosen Verbič Sanacija po žledolomu na elektroenergetskem omrežju še ni zaključena Po letu dni, odkar je Horjulsko dolino prizadel žledolom, še vedno odpravljajo poškodbe in napake na nekaterih transformatorskih postajah elektroenergetskega omrežja. deloma poškodovani drog in poleg tega popravili nizkonapeto­stni kablovod, ki se je poškodoval zaradi žledu. Zaradi različnih del na napetostnem omrežju je pogosto motena oskrba z električ­no energijo, za kar se podjetje svojim odjemalcem opravičuje in prosi za razumevanje. Nadja Prosen Verbič / Foto: npv Vabilo na pregleddojk V zadnjih mesecih smo na območju Občine Horjul lahko več­ 19. in 26. marca 2015 organiziramo preglede dojk, potekali krat opazili delavce Elektra Ljubljana oziroma podizvajalcev, bodo ob 18. in 19. uri v učilnici za biologijo v OŠ Horjul. ki so opravljali redna dela na srednjenapetostnih vodih ter prav tako na nekaterih delih popravljali ob žledolomu poškodovano Prijave sprejemamo vsako sredo od 25. februarja do 11. marca, nizkonapetostno omrežje. od 9. do 10. ure in od 16. do 17. ure, na tel. številkah 041 520 428 in 051 353 036. Na Elektru Ljubljana so nam pojasnili, da menjavo obstoječe ele­ktroenergetske infrastrukture določajo s preizkusom in glede na Vabljeni! poteklo dobo uporabnosti. Tako so delavci med drugim za TP KORK HORJUL, Tončka Klobučar Zaklanec, da bi preprečili večje poškodbe, preventivno zamenjali Odprtje poslanske pisarne Horjul, 2. februar – V prostoru Občine Horjul je potekalo uradno odprtje poslanske pisarne poslanca državnega zbora Anžeta Logarja. Poslanec v državnem zboru Anže Logar pisarne v Horjulu, ki se nahaja v občin-ri svetniki ter člani Slovenske demokrat­je prvi ponedeljek meseca svečana sim-ski stavbi. Dogodka so se udeležili tudi ske stranke. Poslanec jim je predstavil bolno in uradno odprl vrata poslanske župan Janko Prebil, podžupan in nekate-svojo vlogo v lokalni skupnosti ter jih po­ vabil, naj se nanj obračajo z morebitnimi vprašanji, pobudami in predlogi, ki so predvsem širšega pomena in vključujejo državne organe ali institucije. »Po svo­jih najboljših močeh se bom potrudil in vam stopil naproti, da skupaj dosežemo zastavljeni cilj ali vsaj spoznamo resnič­no plat zgodbe,« je med drugim dejal. Z navzočimi so si izmenjali nekaj mnenj in pogledov na različne dileme državnega in lokalnega pomena. V Horjulu, v prostoru občine, lahko po­slanca obiščete vsi občani, in sicer vsak prvi ponedeljek v mesecu med 14. in 15. uro. Pripravljen vam bo odgovoriti na vsa vaša vprašanja. Nadja Prosen Verbič, foto: NPV Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o • MKČN je lahko postavljena tudi na dokumentaciji, Ocena obratovanja se opravi po vzposta­lokalni samoupravi (Uradni list RS, območju predvidenih aglomeracij, • nepopolne vloge, ki jih v navedenem vitvi stabilnih obratovalnih razmer med št. 94/07–ZLS-UPB2, 76/08-ZLS-O, vendar mora biti na podlagi soglasja roku vlagatelj ne dopolni ali jih dopol-tretjim in devetim mesecem po prvem 79/09-ZLS-P, 51/10-ZLS-R, 84/10, 40/12-izvajalca javne službe (Javno podjetje ni neustrezno. zagonu naprave. ZUJF), Uredbe o emisiji snovi pri odvaja-Vodovod-Kanalizacija, d. o. o.) ali ve-Celoten postopek izdelave Ocene obrato­nju odpadnih vod iz malih komunalnih ljavnega Operativnega programa raz-S sklepom se zavrne vloge: vanja traja do 1 meseca in vključuje pri­čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07, vidno, da objekt na kanalizacijo ne bo • ki so neutemeljene, dobitev vseh potrebnih podatkov za evi­30/10), Odloka o odvajanju in čiščenju priklopljen, • vsebinsko neustrezne vloge, dence, ki jih mora izvajalec javne službe komunalne in padavinske odpadne vode • čiščenje komunalne odpadne vode v • ki ne izpolnjujejo pogojev za prijavo. voditi, pregled delujoče čistilne naprave (Uradni list RS, št. 15/09), Statuta Občine mali komunalni čistilni napravi mora na terenu, izdelava ocene obratovanja in Horjul (Uradni list RS, št. 63/10, 105/10, biti skladno z ostalimi določili 4. člena IX. Obveščanje o izboru po potrebi vzorčenje očiščene odpadne VI. Višina razpisanih sredstev 100/11, 80/13) in Pravilnika o sofinancira-Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju O dodelitvi sredstev po tem pravilniku vode. Sredstva bremenijo proračunsko postav­ nju malih komunalnih čistilnih naprav odpadnih vod iz malih komunalnih se na predlog strokovne komisije odloči Na podlagi popolnega zahtevka, se iz­ ko 1525 z imenom Male čistilne naprave, na območju Občine Horjul s spremem-čistilnih naprav (Uradni list RS, št. z odločbo. V obrazložitvi odločbe o pra-plačajo sredstva na vlagateljev transak­ proračuna občine Horjul za leto 2015. bami in dopolnitvami (Uradni list RS, št. 98/07, 30/10) glede ustreznosti čiščenja vici do sredstev je utemeljena odločitev cijski račun. Višina razpisanih sredstev za leto 2015 28/12, 47/13) objavlja Občina Horjul v mali komunalni čistilni napravi; in v primeru pozitivne odločitve oprede­ je 60.000 €. ljena višina dodeljenih sredstev, namen XII. Spremljanje namenske porabe • ocena obratovanja male komunalna in upravičeni stroški. sredstev Javni razpis čistilne naprave, ki jo upravičenec kot VII. Način prijave in roki za sofinanciranje malih komunalnih dokazilo posreduje na občino mora Za namensko porabo proračunskih Izpolnjeno razpisno dokumentacijo vla- X. Pritožba na odločbo čistilnih naprav biti pozitivna, oceno obratovanja iz- sredstev za postavitev malih komunal­ gatelji pošljejo priporočeno po pošti, na Zoper odločitev v odločbi lahko upravi­ na območju Občine Horjul dela izvajalec javne službe za vsako nih čistilnih naprav v Občini Horjul je naslov: Občina Horjul, Občinski trg 1, v letu 2015 MKČN na območju občine (Javno pod- čenec vloži pritožbo na Župana Občine zadolžena komisija imenovana iz strani 1354 Horjul ter opremljena s pripisom Horjul, na naslov: Občina Horjul, jetje Vodovod-Kanalizacija d.o.o.), oce- župana. »Ne odpiraj, javni razpis, MKČN« ali Občinski trg 1, 1354 Horjul, v roku 15 dni I. Predmet razpisa na obratovanja se opravi med tretjim oddajo neposredno na sedežu občine. od prejema odločbe. Sofinanciranje nakupa in postavitve ma-in devetim mesecem po prvem zagonu Upravičenec je dolžan vrniti nenamen- Na hrbtni strani mora biti označen na­ lih komunalnih čistilnih naprav veliko-naprave in traja do enega meseca; sko porabljena sredstva skupaj z zako­ slov pošiljatelja vloge. XI. Zahtevki za izplačilo sti od 4 PE do 50 PE v Občini Horjul na nitimi zamudnimi obresti, ki se obraču­ • lokacija postavitve male komunalne Razpis je odprt do porabe sredstev, ozi­ območju Občine Horjul. Za izplačilo sredstev vlagatelji vlagajo navajo od dneva plačila upravičencu, do čistilne naprave mora omogočati do-roma najkasneje do 31. 12. 2015. V pri­zahtevke na predpisanem obrazcu ter dneva vračila sredstev v primerih, ko se stop in neovirano praznjenje; meru predčasnega zaprtja razpisa bosta II. Upravičenci do sredstev predložijo obvezne priloge. Izplačilo se ugotovi: • upravičenci morajo razpolagati z ze-datum in ura zaprtja razpisa objavljena Upravičenci so fizične osebe, ki imajo upravičencu izvrši po opravljeni mon­ mljiščem na katerem načrtuje postavi­ na spletni strani občine. • da so bila dodeljena sredstva delno ali nepremičnino za katero so vgradili malo taži in plačani storitvi na podlagi vlože­ tev MČN; v celoti nenamensko porabljena, komunalno čistilno napravo na območju nega zahtevka za izplačilo, kateremu se • upravičenci, ki bodo za več objektov VIII. Obravnavanje vlog in postopek • da je upravičenec za katerikoli namen Občine Horjul. Upravičenec lahko kan- priloži: postavili skupno čistilno napravo mo­ odobritve pridobitve sredstev navajal neresnične didira na proračunska sredstva za en • fotokopijo računa (upravičeni stroški rajo vlogi priložiti podpisan medseboj- Odpiranje in pregled vlog: podatke, objekt le enkrat. so: nakup MKČN, montaža in prvi ni dogovor vseh uporabnikov MKČN, Vloge se odpirajo po vrstnem redu pre- • če investicije za katero je pridobil zagon z nastavitvijo parametrov ter ki ni časovno omejen in iz katerega jetja. Odpiranje vlog ni javno. Odpiranje sredstva ni dokončal oz jo je končal v III. Višina pomoči postavitev MKČN – pri čemer se upo­ bo razvidna oseba, ki bo zadolžena za vlog je obdobno, ko prispe primerno šte- bistveno manjšem obsegu kot je pred- Do 40 % upravičenih stroškov za posta- števa samo gradbena dela, ki se nana­ upravljanje MKČN; vilo prijav. Prispele vloge bo pregledala videval v prijavi na razpis, vitev male komunalne čistilne naprave šajo konkretno na izkop in postavitev • upravičenci lahko pridobijo sredstva in strokovno ocenila komisija, ki jo ime- • druge ugotovljene nepravilnosti pri oz. največ 300 € na PE, sofinancira se MKČN, ne upošteva pa se izkop in za isto naložbo oz. objekt le enkrat, v nuje župan Občine Horjul. uporabi sredstev. postavitev ene male komunalne čistil- izdelava kanalizacijskih cevi in raznih kolikor je upravičenec že prejel javna ne naprave na en objekt, kot tudi posta- Popolnost in dopolnitev vlog: drugih priključkov), sredstva za isti namen, do sredstev po XIII. Razpisna dokumentacija in vitev ene skupne komunalne čistilne Vloga se šteje za popolno, če je izpolnje-• potrdilo o plačilu računa, tem razpisu ni upravičen. infor macije naprave za več stanovanjskih objektov. na na obrazcih razpisne dokumentacije, • certifikata oziroma listine o skladnosti Sofinancirajo se MKČN kapacitete od 4 je razumljiva in ima priložene vse po-(če je MKČN na seznamu, ki ga je odo-Razpisna dokumentacija je objavljena na PE do 50 PE. trebne priloge. Vlagatelje nepopolnih brila GZS, tega ni potrebno priložiti), občinski spletni strani: http://www.hor- V. Upravičeni stroški Upravičeni so stroški nakupa male ko-vlog se pisno pozove k dopolnitvi. Rok • priloženo pozitivno oceno obratovanja jul.si. Zainteresirani pa jo lahko dvignejo IV. Splošni pogoji upravičenosti: munalne čistilne naprave velikosti od 4 dopolnitve je 8 dni od prejema poziva za male komunalna čistilne naprave ( iz tudi na sedežu Občine Horjul, Občinski • mala komunalna čistilna naprava PE do 50 PE z vključenimi stroški mon-dopolnitev. Dopolnitve poslane po roku strani JP VO-KA). trg 1, 1354 Horjul, v času uradnih ur, in mora imeti certifikat oziroma listino o taže MKČN in njenega prvega zagona z se ne upoštevajo. sicer v ponedeljek, sredo in petek od 8. skladnosti izdelka z zahtevami glede nastavitvijo parametrov ter sama posta-Popolne vloge se razvrstijo po datumu Zahtevek se lahko vloži na podlagi za-do 12. ure ter v sredo od 14. do 16.30. doseganja mejnih vrednostih parame-vitev MKČN – pri čemer se pri postavitvi in uri prejetja. Pravočasno dopolnjene ključene gradnje. Šteje se, da je gradnja trov odpadnih vod, kot jih predpisuje upošteva samo gradbena dela, ki se na-vloge se uvrstijo po vrstnem redu na zaključena, ko je MKČN montirana, Dodatne informacije je mogoče pridobiti Uredba o emisiji snovi pri odvajanju našajo konkretno na izkop in postavitev seznam, glede na prejem dopolnitve. V nastavljeni parametri, plačana ter pri-po elektronski pošti: urska.marolt@hor­odpadnih vod iz malih komunalnih MKČN, ne upošteva pa se izkop in izde-primeru, da je v seznam popolnih vlog dobljena pozitivna oceno obratovanja jul.si ali obcina@horjul.si ali po telefonu: čistilnih naprav (Uradni list RS, št. lava kanalizacijskih cevi in raznih dru-uvrščeno več vlog kot je na voljo sredstev MKČN iz strani izvajalca javne službe na 01 75 91 123 v času uradnih ur, kontaktna 98/07, 30/10); gih priključkov. Višino stroškov potrdi se sredstva razdelijo popolnim vlogam območju, ki je JP Vodovod-Kanalizacija oseba: Urška Marolt. • mala komunalna čistilna naprava komisija imenovana iz strani župana. na začetku seznama, glede na vrstni red d.o.o.. mora biti izven predvidenih območij Pogoj za kandidiranje na razpis je že datuma in ure prejema in razpoložljiva Št.: 41010-0001/2015-2 Datum, 13. 2. 2015 aglomeracij, na katerih se predvideva kupljena in vgrajena MKČN, kar upravi-sredstva. Za izdelavo ocene obratovanja je potreb­ izgradnja kanalizacije skladno z ve-čenci dokažejo s priloženim računom za no takoj po vgradnji MKČN na izvajalca OBČINA HORJUL ljavnim Operativnim programu odva-nakup in postavitev MKČN. S sklepom se zavrže vloge: javne službe Javno podjetje Vodovod­janja in čiščenja komunalne odpadne Upravičeni stroški lahko nastanejo od 1. • Katere so prispele po zaključku razpisa, Kanalizacija, d. o. o., vložiti Vlogo za iz-Župan vode v Občini Horjul; 1. 2012 naprej. • ki niso oddane na predpisani razpisni delavo ocene obratovanja MKČN. Janko Prebil Maškare pregnale zimo in mraz Horjul, 15. februar – V organizaciji Turističnega društva Hor­jul je že tradicionalno potekala pustna povorka skozi ulice Horjula in se zaključila z rajanjem na Občinskem trgu. Letošnja zima s snegom in mra-je nadaljevalo rajanje. A letos zom kar vztraja. Lahko pa bi re-pustovanje ni bilo le medkrajev­kli, da so tokrat svoje le odigrale nega značaja, pač pa tudi med­maškare, ki so po starem izroči-narodnega, saj je v kraj priplula lu pregnale zimo in v dolino pri-barka s posadko naših južnih peljale pravo pomladno vreme. sosedov in privabila veliko po-Kot je že v navadi se je pustna zornosti, tako kot skupina čudo­povorka v Horjulu začela od-vitih beneških mask. Zanimiva vijati na parkirišču podjetja sta bila tudi pilot in prikupna Metrel, nato pa je krenila po stevardesa v letalu, ki sta prav horjulskih ulicah in se zaklju-za to priložnost pristala na trgu čila na Občinskem trgu, kjer se in pozdravila zbrane. S tuk-tuk Množično pustno rajanje na občinskem trgu. Nogometna ekipa si je prislužila nagrado. najrazličnejših prevoznih sred­stev, a tudi za športnike, med katerimi letos ni manjkalo Pe­trov Prevcev, Filipov Flisarjev, nogometašev in plesalk, se je še našel prostor. Razposajene so bile tudi družine različnih žival­skih vrst – čebelic, pikapolonic, žabic, opic ter drugih domačih živali. Seveda pa tudi tokrat ni manjkalo pravljičnih bitij ter ri­sanih in filmskih junakov. Maškare vseh generacij so si za svojo izvirnost in pogum pri­služile pustni krof, najboljše pa tudi burklo klobas. Prav vsem pa lepa hvala za bližajočo se po­mlad, ki se v sončnih žarkih in zgodnjih pomladanskih cvetli­cah že kaže. Nadja Prosen Verbič Foto: npv Zimski pohod horjulskih Lazarjev Bil je idiličen zimski dan 9. februarja. Naveli­čani kidanja in dolgočasnih zimskih dni v za­prtih prostorih smo se zbrali na dogovorjenem mestu in se napotili proti Žažarju. Vreme nas je tega dne pošteno razvajalo, saj je bil sončen zimski dan brez kakršnegakoli vetra. To je nedvomno poskrbelo za dobro vzdušje, vsi smo bili nadvse razposajeni. Pot nas je vodila prek Zagoricedo Vrzdenca in naprej proti idiličnemu Žažarju. Po­gled na to značilno podeželsko vasico je bil nadvse prijeten. Toda ob razmisleku glede življenja v tem kraju smo bili enotnega mnenja, da je živeti v doli­ni gotovo lažje. Na planoti Žažarja smo imeli kratek postanek. Nekaj prijaznih deklet je prineslo s seboj domače pecivo. Tudi za pijačo nam ni bilo treba skr­beti. Imeli smo prav vse – od kavice in čaja do kon­kretnejših dodatkov. Na Razpoti smo se še enkrat ustavili, naredili skupinsko fotografijo in se podali po Lipalici proti domu. Nedvomno je bil to dan, ki je vse Lazarje nekoliko predramil iz zimskega dreme­ža in nas napolnil s pozitivno energijo. Zabeležila: Olga Gabrovšek / Fotografija: Anton Čepon sesalnega voda z začetkom ob 14.30 in finalom v večernih urah. Na tekmovanju, ki šteje za točke pokala Gasilske zveze Slove­nije, pričakujemo vse najboljše slovenske ženske in moške eki­ pe, ki bodo zagotovo poskrbele za pravo mero napetosti v medsebojnih dvobojih. Po tekmovanju pa bo ansambel Prosen poskrbel še za pravo gasilsko zabavo, tako za tekmovalce kot gle­dalce. Za več informacij in prijave ekip smo na voljo na tel. številki 031 380 493 in prek e-pošte: janez.jazbar@siol. net. Vabimo gledalce in navijače, da se nam pridru­žijo! Dan kulture v znamenju slovenskih popevk Horjul, 8. februar – V dvorani Prosvetnega doma Horjul je bilo na večer slovenskega kulturnega praznika zares prešerno. Tod se je pela slovenska pesem v izvedbi slovenskih fantov in deklet. Vabilo na gasilsko tekmovanje v spajanju sesalnega voda za pokal GZS PGD Žažar bo v soboto, 14. marca 2015, v športni dvorani OŠ Horjul organiziralo tekmovanje v spajanju »Iz otroštva dalje po drobnih delcih črpamo iz je.« Tako so ob slovenskem kulturnem prazniku bogatega tkiva kulture, te tople preje slovenstva, njej v čast in zahvalo zvenele besede povezoval­ki je svetel vzor in pokončna hrbtenica in pisana ke Katje Šušteršič, ki je skozi celoten program bisaga znanj in navdiha in trden kamen, da sto-spretno tkala niti in jih spletala v čudovito zgod­piš nanj in se opreš, ko te življenje boleče zama-bo večera. Snovalke le-tega, Martina in Maruša Mole, Irena Hozjan in Barbara Mlinar, so mu nadele pravljično ime – Košček sanj, a v njem so se našli mnogi, ki so ga želeli podeliti z drugimi ali pa ga najti in imeti le zase. Da je bilo temu res tako, je jasno izkazoval le skromen pogled na popolnoma zapolnjeno dvorano Prosvetnega doma, ki se je za to priložnost sicer spremenila v povsem magičen prostor in toplo zavetje bogate zakladnice slovenskih popevk. Čudoviti vokali pevk in pevcev iz Horjulske do-line in okoliških krajev, ki so se s svojim glasom šele začeli poigravati in svoj talent šele odkrivajo in spoznavajo ali pa z njim že suvereno razve­seljujejo poslušalce, so po besedah povezovalke vzbudili zavedanje, da vasica, iz katere priha­jamo, ni le vasica, temveč dragocen nahrbtnik znanj in kulturnih bogastev. Iz teh, ki so delček svojih sanj že našli, so torej ob instrumentalni spremljavi v živo nostalgično izzvenele vsem dobro znane O Vrba (Ida Treven in Miranda Gr­dadolnik), Brez besed (Ana Varlec), Mlade oči (Tina Prosen), Vrača se pomlad (Dejan Stojanov), Na pragu let (Barbara Mlinar), Ne mine niti dan (Klemen Dovjak), Lahko sem srce (Laura Marolt), Kaj pa ti (Martina Mole), Misli (Franci Rotar), Pli­ Vrača se trgovina s tehničnim blagom V začetku marca, bolj natančno 2. marca, bo na Slovenski cesti 7 v Horjulu, svoja vrata ponovno odprla trgovina s teh­ ničnim blagom – Janig tehnika Objekt Zadružnega doma, v Hor­ blagom. V lanskem poletju je Horjul sklenila predpogodbo za njuno nadvse dobra in uporabna julu na Slovenski 7, se je gradil trgovina Argo prenehala delova­ najem prej opisanih prostorov. zadeva. Poleg vsega naštetega bo­ leta 1955 in že v osnovi je bila v ti in prostori so ostali nekaj časa Občina se je zavezala, da uredi sta glede na letni čas na dobrih teh istih prostorih načrtovana prazni. Občina je za oddajo pro­ prostore, kar je tudi storila, nova 100 kvadratih razpolagala tudi s trgovina. Sprva je v stavbi svojo storov v najem večkrat objavljala najemnika pa sta obljubila, da v sezonskim blagom, tako bosta v dejavnost opravljala živilska tr­ razpise, tako kot tudi za ostale začetku leta 2015 začneta z opra­ novembru police založila s sveča­ govina, po gradnji nove trgovine sedaj še prazne prostore v Zadru­ vljanjem dejavnostjo. Tako se bo mi in peskom za grobove, v času Mercator, na sedanji lokaciji, pa so žnem domu. Prav v Našem časo­ tudi zgodilo. kolin pa z raznimi strojčki za mle­ bili prostori oddani v najem Jane­ pisu sta ga zasledila Jernej Janželj Jernej Janželj, ki prihaja iz Rovta tje mesa in podobnim. zu Grdadolniku, ki je v njih vzpo­ in Evgen Iglič ter se nanj odzvala. nad Lučinami in je sedaj preseljen Kot veliko prednost, ki jo bo nova stavil trgovino Argo s tehničnim V mesecu oktobru sta z občino v Borovnico ter Evgen Iglič iz Do­ trgovina s tehničnim blagom brove, sicer bratranca, sta že nekaj Janig tehnika lahko ponudila let imela željo po samostojni poti. kupcem, vidita lastnika v nepo- Zgrabila sta priložnost ter 15. ja­ srednem stiku med trgovcem in nuarja 2015 tudi uradno odprla kupcem, saj bosta sama skrbela podjetje Janig tehnika, trgovina in za vse ter se tako laže prilagajala storitve d.o.o. Stopila sta do različ­ povpraševanju in trgu. Tudi v pri­ nih ponudnikov in počasi začela meru večjih nakupov in projektov polniti police z različnimi orodji bosta stranki stopila na proti in in materiali. Trgovina z istim ime­ ji skušala po svojih močeh po­ nom bo tako svoja vrata odprla 2. magati. Poleg tega pa obljubljata marca, v njej pa bo mogoče najti povsem konkurenčne cene, kar osnove za slikopleskarsko dejav­ pomeni, da bodo domačini lahko nost, vodovod, elektriko, pisar­ prihranili tako na prevozu oziro­ niški material in gospodinjstvo. ma kilometrini kot tudi na času, Vesela pa sta, da sta se uspela ki je vse bolj pomemben dejavnik dogovoriti in v Horjul pripeljati današnjega tempa življenja. Jernej in Evgen - lastnika trgovine Ja nig tehnika. tudi mešalnico za barve, ki je po Nadja Prosen Verbič, foto: NPV ma (Martina Mole, Maruša Mole, Irena Hozjan in Barbara Mlinar), Nasmeh (Irena Hozjan), Naj­lepše pesmi (Eva Borin in Dejan Stojanov), Kdo še verjame (Nina Lončar), Telstar (Maruša Mole), Orion (Ida Treven in Miranda Grdadolnik), Le­tim (Neža Knapič), Spet (Anže Kenk). Svoj košček zanosa in sanj pa je z recitacijo Prešernove poezi­je – Neiztrohnjeno srce dodal Primož Bizjan. Ob koncu so svoj košček sanj ujeli prav vsi zbrani, ki so skupaj z nastopajočimi zapeli pravi zimzeleni popevki Zemlja pleše in Vrtiljak. Bogat in zares slovenski je bil večer popevk v Horjulu, ki je bil namenjen prav slovenski kul­turi, tej dragoceni in čudoviti dediščini, ki nam je bila – Slovencem in Slovenkam – položena v zibelko, da jo čuvamo, ohranimo in posredujemo naslednjim rodovom. Nadja Prosen Verbič, foto: NPV puhlih in prepozno odmerjenih besed, ki te ne zmorejo vrniti. bomo obžalujoče pobesili oči in ne bomo vedeli izreči nobene. V slovo Tanji Botički, Misel, ki reže in se otožno namnoži v neskončnost ... Iztrohnjeno bomo molčali in molku preštevali stoletja. Osiroma­rojeni Žakelj A če bi se vrnila za en sam samcat dih … Bi solze strto trklja-šeni modrih odgovorov in pojasnil bomo v tolažbo razpirali svoje le po licih. In vsi, ki smo se s teboj vsaj rahlo sprehajali skozi škrniclje s spomini in v iskanju izgubljenega časa pripovedovali Pismo, prgišče grenko odmerjenih let, bi ti skrušeno šepetali množice o dneh, ko smo v pisanih osnovnošolskih srajčkah stopicljali po posuto z borovimi iglicami opravičil, ker smo nemočno dopustili, da ti je življenje zastrlo svojem micenem, a prijaznem koščku sveta … Ko je bilo sonce Tisočkrat in tisočkrat z radirko oči, da ne bodo več uzrle svojih dečka in deklice, ki jima je noč še svetlo in žareče in izpraznjeno vsake slutnje. prezgodaj posrebrnila lase … Noč se utaplja v jutru in kliče k temu, da naposled presahnejo poblisnem čez izčrpano polo pa­še besede. Besede, ti približki neujemljivega, približki s katerimi pirja … Veš, ne zna in ne zmore S svojimi majcenimi dlanmi bosta, bratec in sestrica, svaljka­skromno in z mnogimi luknjami oblečemo in zakrpamo svoja ču­ postati pismo, ki bi ti hkrati, in la kepice dišečega testa, moka se jima bo lahno posipavala čez stva slovesa - ker bolje ne znamo in ne zmoremo ... In ni besed, kot bi želela, zajelo poklon in za-drobcene prste, da zamesita hlebček kruha, ki naj zraste, da z razen tistih, da nam je neskončno, neskončno žal. Bila si čudovit hvalo in slovo ... Mrak v temnih njim dragoceno pogrneta naročaje vseh, ki so jima ljubi … Le del našega otroštva, Tanja. In pogrešali te bomo znova in znova. kosmih lega na naša okna, ko mamica ne boš več segla s svojima rokama, da bi v eno zajela nemočno nizam prazne besede, še toplo rezino njunega truda in ju z drugo nežno pobožala po Žalostno te pozdravljam, iz svojih pokrajin v tvoje, da izrazijo vse tisto, česar v re-mehkih laseh … in vse so najine, snici ni mogoče izraziti. Košek In ko bosta v odraščanju šivala vprašanja, težja od najtežjih, Katja Ob mednarodnemu dnevu invalidov - intervju z Alešem Sečnikom »Reci priložnosti ja!« Ob pogovoru z Alešem Sečnikom, članom slovenske paraolimpijske pla­valne reprezentance, te nekaj presune. Ugotoviš, da se preveč ukvarjamo z malenkostmi in pozabljamo, kaj je zares pomembno - zdravje in družina. Aleš se je ponesrečil, ko je imel 14 let, in postal je 95-odstotni invalid. Danes me na vhodnih vratih pozdravi z berglami. Optimističen, vztrajen, pogumen 23-letnik, ki izkoristi vsako priložnost, saj kot pravi sam, živiš le enkrat. Ti je neprijetno razlagati svojo zgodbo, kaj se je zgodilo ob in po nesreči? Ni mi neprijetno razlagati, ampak ljudi to zani­ma in včasih iz tega nastane popolnoma dru­gačna zgodba, kot se je zgodilo v resnici. Ko me kdo vpraša, kako sem se poškodoval, se mi ne da več na dolgo in široko pripovedovati, ker mi je že dolgočasno (smeh), zato povem krajšo ver­zijo. Čeprav ti bo dolgočasno, mi vseeno zaupaš daljšo verzijo? Lahko. 15. januarja 2006 sva šla z očetom smu­čat na bližnje smučišče v Žažar. Po že končanem smučanju sem si rekel, da moram iti še na »za­dnjo rundo«. Odločil sem se, da bom skočil. Z velike višine sem priletel na ravno. Sprva sem bil pri zavesti, vendar od vratu navzdol nisem čutil ničesar. Polomil sem si vrat in tri četrt vre­tenc. Spomnim se rešilcev in helikopterja. Prve­ga tedna in pol po nesreči pa se sploh ne spomi­njam, ker sem bil v umetni komi. Kakšne so bile sprva napovedi zdravnikov? Rekli so, da če bom preživel, bo že to dovolj do­bro. Kako to, da se danes lahko sprehajaš s pomo­čjo bergel? Moja poškodba je bila res huda, ampak očitno ni bilo vse tako zelo poškodovano, kot so sprva mislili. Starši so mi kupili spodbujevalnik mišic, ki mi je pomagal, da ko sam nisem fizično delal, mišice vseeno niso upadle. Ko je prišel signal, se pravi, ko sem lahko nadzoroval določeno miši­co, sem s to mišico takoj delal na polno. Spodbu­jevalnik je pripomogel, da se mi je stanje začelo izboljševati. Ko si se zavedel, kaj se je zgodilo in kakšne posledice boš imel, kaj je bil prvi korak, s ka­terim si na novo začel? Če se malo pohecam, bi lahko rekel, da sem za­devo prespal (smeh) in se zbudil z novim ciljem, da iz te situacije iztisnem največ, kar se da. Kako so se tvoji bližnji soočili z nesrečo? V družini sem imel res ogromno podpore. Do­govorili smo se, da boj ne bo samo moj, ampak skupen. Po dveh mesecih v bolnišnici si šel še za de-set mesecev na rehabilitacijski inštitut Soča. Kako je potekalo okrevanje? V Sočo sem prišel negiben. Začel sem čisto od začetka: obrniti se na postelji, poskušati se use­sti, postaviti se na noge. V terapijah greš skozi faze, skozi kakršne gre majhen otrok. V Soči sem res garal, samo temu sem se posvetil. Po petih mesecih sem začel hoditi na plavalno te­rapijo. Voda ti odvzame težnost in gibanje je mnogo lažje. Ta terapija mi je bila res všeč, ker sem bil v vodi svoboden. S Soče sem odšel z ber­glami, kar je bil ogromen napredek. Katere fizične omejitve imaš še danes? Desno stopalo mi še vedno ne deluje, ko stopam navzgor, in določeni signali so še slabi. Še vedno uporabljaš invalidski voziček? Na dolge razdalje uporabljam voziček, na kratke pa bergle. Kaj je bilo tisto, zaradi česar se nisi predal in si se trudil? Čutil sem, da moram družini, ki mi je tako zelo stala ob strani, nekaj povrniti. Zaradi neumne­ga in nepotrebnega skoka sem jim bil dolžan, da jim dam vsaj nekaj nazaj. Ko sem prihajal ob vi­kendih domov in sem domačim lahko pokazal napredek, sem dobil novo motivacijo. Če bi zdaj moral še enkrat skozi vse te terapije, ne vem, ali bi mi uspelo, ker je bilo res naporno. Kako bi opisal samega sebe? Hmm … (dolg razmislek). Ko sem se poškodo­val, sem imel 14 let. Takrat sem se v razmišljanju postaral za nekaj let, zato zdaj tista leta, ki sem jih v mladosti izgubil, prinašam noter. Moj ži­vljenjski moto je take a f****** chance (sprejmi vsako priložnost, op. a.); če vidim neko prilo­žnost, ji vedno rečem ja. To se je do zdaj še ve­dno pokazalo kot uspešno. Si svetovni prvak v disciplini 50 metrov delfin (skupina S2, op. a.). Če primerjaš prvi trening s treningom danes, v čem se razlikujeta? (Smeh.) Vse je drugače. Na prvih treningih sem nekoga potreboval, da me je pripeljal in mi po­magal pri preoblačenju. Danes se sam pripe­ljem, se preoblečem, skočim v bazen, oddelam trening in se odpeljem domov. Kar se tiče pla­vanja, sem hitrejši in plavam mnogo več tehnik, kot sem jih na začetku. Na kateri rezultat si najbolj ponosen? Najbolj ponosen niti nisem na svetovni rekord, ampak bolj na to, da sem bil na mitingu v Nem­čiji v disciplini 50 m delfin skupno drugi od 120 plavalcev, kar mi je dalo vedeti, da sem dober. Lahko svoje rezultate še izboljšaš? Imam še ogromno rezerv. Težava je v tem, da v športu invalidov nimaš možnosti, da bi se ukvarjal samo s športom, saj za teboj ne stoji po­krovitelj, ki bi ti to finančno omogočil. Če bi se ukvarjal samo s plavanjem, sem prepričan, da imam rezervo še za 10-15 sekund. Je tvoj cilj še vedno priti na paraolimpijske igre, ki bodo leta 2016 v Braziliji? Trenutno sem na razpotju, ko se odločam med samim plavanjem in kariero. Trenutno sem zelo zaseden, delam na radiu v Kamniku, ukvarjam se s stand-upom, študiram in treniram plavanje. Vse skupaj je kar velik zalogaj. Če bi hotel na pa­raolimpijskih igrah nekaj doseči, bi moral imeti vsaj sedem treningov na teden, kar pomeni, da bi bili tudi stroški veliki, na sezono okoli sedem tisoč evrov. Zveza mi sicer priskoči na pomoč tako, da mi pokrije stroške tekem, vse preostalo pa moram sam. Že v času srednje šole si delal na internem ra­diu v zavodu CIRIUS, nato pa še na Radiu 1, kjer si pripravil in vodil oddajo Nočna sreče­vanja. Se vidiš na radiu? Rad bi delal karkoli v povezavi z radiem. Zelo dobro mi gre od rok, ko je treba napisati kaj ustvarjalnega. Ko sem zaradi plavanja nehal de­lati na radiu, mi je nekaj manjkalo. Si zato začel razmišljati o tem, da bi se preiz­kusil kot stand-up komik? Enkrat se mi je ponudila priložnost, da se preiz­kusim v stand-upu. Prvič sem nastopal na dne­vu erotične poezije v Podlipi (smeh). Do zdaj sem v enem letu imel 55 nastopov, kar za zače­tnika niti ni slabo. Ljudje so me res dobro spreje­li, zato sem se odločil, da s tem nadaljujem. Pred kratkim si v enem izmed intervjujev de­jal, da če ne bo druge, boš pa sit-down (sedi dol, op. a.) komik. Se rad pošališ na svoj ra­čun? Ko sem to rekel, še nisem vedel, da bom dejan­sko komik. Ampak za zdaj sem kar stand-up komik (v dobesednem smislu: vstani gor, op. a.). Rad se pošalim o invalidnosti. Ko pridem na oder, me ljudje gledajo z razdalje. Zato začnem s šalo oz. zgodbo na moj račun, da prebijem led. Po tem si ljudje oddahnejo in kar vidiš, da niso več napeti. Za deset centimetrov se pomaknejo nazaj in se sproščeno naslonijo na stol (smeh). Sem edini v Sloveniji, ki se ukvarja s stand­-upom v takšni smeri. Če se drugi komiki po­šalijo na račun invalidnosti, gre za črni humor, sam pa si to lahko privoščim. Koga bi označil za pogumnega? Pogumnega? Vsakega, ki … (razmišlja) ... je na razpotju in pri tem ne okleva, ampak se odloči, da bo poskusil nekaj novega. Ko se mu ponudi priložnost, jo sprejme in ga tega ni strah. Sara Leben Foto: Alešev osebni arhiv Slikar Krištof Zupet, ki je otro-se v rodni Horjul še vedno rad štvo preživel v Horjulu, nato vrača. Voljo do ustvarjanja, pa odšel študirat v Ljubljano, kot pravi sam, pa mu daje tudi kjer še danes živi in ustvarja, razstava, ki se že vse od leta Praznovanje kulturnega praznika Že je tu mesec februar in slovenski kulturni praznik, ki ga vsako leto proslavimo s prireditvijo v naši telovadnici. Večji otroci vedo, da je France Prešeren pesnik, znan po Zdravljici, ki je naša himna, pa tudi njegovega Povodnega moža dobro poznajo. V telovadnici smo postavili li­terarni kotiček, ga opremili s sliko pesnika, njegovimi deli in slovensko zastavo. Ob zvo­kih himne so otroci vstali in ji umirjeni prisluhnili. Najmlajši otroci, Gosenice, so nastopili z rajalno igro Ringa raja in poželi kar velik aplavz. Otroci iz sku-pine Žabice so nam s pesmicoAnje Štefan zaupali, kako sta mišek in miška pekla potičko. Bans Mravlja in polž pa nas je opozoril, da je dobro biti pre­viden ob srečanju z mravljo ali polžem. Sledila je živahna glasba Pujs v mlaki, ki je privabila pujske iz skupine Mravlje k čofotanju in valjanju po blatu. Program se je nadaljeval z zimsko temati­ko in zimskimi radostmi. Te so nam natrosili otroci iz skupine Kresnice z deklamacijo Janu­arja in bansom Babica Zima. Tudi Pikapolonice so v pesmici Miške vlečejo sani prepevale o prijaznem zimskem času, med­tem ko so Čebele v deklamaciji Zebe, zebe, zebe opozorile na krutost zime za živali v gozdu. Ob poslušanju švedske ljudske pesmi Ko si srečen, ki so nam jo zapeli otroci iz skupine Mur­ni, so gledalci spontano opo­našali gibe srečnih in veselih nastopajočih na prireditvenem 1960 postavlja njemu v čast. prostoru. Na koncu smo si Tudi letos je na ogled postavil ogledali ples v izvedbi Metu­različne portrete, med kateri­ ljev z naslovom Gremo okrog mi je bilo prepoznati nekatere sveta. Tudi mi bi odšli z njimi. njegove prijatelje in sorodnike, Ob zaključku smo si še enkrat največje pozornosti pa sta bila na vso moč zaploskali.deležna portret Franceta Pre- Vanja Šubic šerna ter avtoportret. Dovr­šeni in izpopolnjeni slikarski stvaritvi, na kateri je tudi sam izredno ponosen. V upanju na bolj prijazno medeno bero Letošnjega dogodka ob od­ prtju razstave, ki je bil hkrati Polhov Gradec, 21. januar – V domu čebelarjev so se v začetku leta na letnem počastitev slovenskega kul-občnem zboru zbrali člani Čebelarskega društva Dolomiti ter spregovorili o sta­turnega praznika, so se udele-ri in novi medeni letini. žili številni ljubitelji slikarske Sodeč po številu udeležencev čebeli prijazna zdravila. Do-željo po bolj prijaznem letu umetnosti od blizu in daleč. letošnjega letnega občnega taknil se je tudi aktivnosti in obilnejši medeni beri. Po Opaziti je bilo celo kamere, zbora je zavedanje o pomenu čebelarjev v lanskem letu, protokolu občnega zbora so ki snemajo dokumentarec o čebel in čebelarstva na obmo-in sicer je posebej izpostavil tudi čebelarji izvolili delovno slikarju Krištofu Zupetu. Do­čju horjulske in polhograjske delovne akcije, ki so bile lani predsedstvo, organi društva brodošlico vsem zbranim je doline še kako prisotno, saj je slabo obiskane, zato je vse pa so podali poročila, ki so jih najprej namenil župan Janko bila sejna soba čebelarskega navzoče povabil, naj se po-navzoči soglasno potrdili. Sli-Prebil, ki jim je med drugim doma skoraj premajhna za mladanske udeležijo z večjo šati je bilo tudi nekaj razprav, zaželel lepo praznovanje kul­vse udeležence. odgovornostjo; spomnil je nasvetov in pozivov; medturnega praznika ter se organi­drugim sta jih podala pregle­zatorjem zahvalil za pripravo dnik ČD Janko Božnar, ki je dogodka. Za čudoviti glasbeni opozoril na nevarnosti pre­vložek je letos poskrbel tričlan­prodajanja lanskega medu,ski glasbeni ansambel Ilonke ter veterinarka Martina Škof, Pucihar. Z vsebinsko bogatim ki je podelila nekaj koristnih govorom pa je tudi tokrat po­nasvetov. Ob koncu je pred­stregel prim. dr. Matjaž Luna­sednik podelil priznanja trem ček, ki se je ustavil pri besedni najzaslužnejšim čebelarjemzvezi Eros Uranios. Označil za izredno pomoč pri organi­jo je kot najbolj elementarno zaciji čebelarskega praznika, človeško silo, gon, brez katere­in sicer so priznanje Antona ga se ustavi gibanje, ki teži k Janše III. stopnje prejeli Ama­resnici. Ta ima namreč značaj lija Božnar, Janko Božnar in najbolj prodorne misli, skozenj Grega Urbančič. pa je življenje uresničeno, po­»Priznanje je lepa zahvala za veličano, osmišljeno. Prav zato opravljeno delo in prav tako je nujen za ustvarjanje – slika-Lepo udeležbo je uvodoma na prispevek čebelarjev pri dodatna odgovornost za vse nje, saj gre za nujen stik med pohvalil tudi predsednik Če-pripravi dogodka ob dnevu dobitnike, po drugi strani pa slikarjem in portretirancem, belarskega društva Dolomiti slovenske hrane, na lep obisk je to posebna spodbuda in pa naj bo to človek, gora ali Janko Prebil, v nadaljevanju piknika čebelarjev; nazadnje motivacija za vse, ki bi pri­morje, je med drugim dejal go-pa je spregovoril o lanski me-pa se je vsem zahvalil za pri-znanje želeli prejeti,« je dejal vornik. deni letini, ki je bila zaradi ne-spevek pri dobro organizira-predsednik in zbrane povabil Po zaključku programa so ugodnih vremenskih razmer nem čebelarskem prazniku, k sodelovanju, saj pri čebelar­razstavo tudi uradno odprli. izredno skromna oziroma je ki je potekal maja v Polhovem jenju ne gre le za opravljanje Obiskovalci so se sprehodili skorajda ni bilo, poleg tega pa Gradcu. V planu za letošnje dobrega dela, temveč tudi za skoznjo in slišati je bilo nema­je osiromašila mnogo čebeljih leto je med drugim izpostavil prijetno druženje, in v tem lo pozitivnih kritik ter besed družin. Navedel je tudi nekaj pomen izobraževanja za če-duhu je potekal tudi nefor­spoštovanja do avtorja razsta­nasvetov, kako se obvarovati belarje, ki je zaradi različnih malni del letnega srečanja če­vljenih del. Ta so bila na ogled nekaterih škodljivcev, kako pogojev vse bolj pomembno, belarjev. še ves konec tedna. postopati z zdravljenjem raz-naštel je nekatere že uteče-Nadja Prosen Verbič, foto: Nadja Prosen Verbič, ličnih bolezni in uporabljati ne aktivnosti ter zaključil z NPV foto: NPV NAS CASOPIS 424/26.2.2015 C M Y K 25 26. februar 2015, NČ_št. 424. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Občina Dobrova Poplave grozijo, ukrepi mudijo… Za učinkovito protipoplavno zaščito je pomembno, da je izvedena pravočasno, da je strokovna in da je izvedena v zadostnem obsegu. Objekte, ki so zgrajeni v ta namen je potrebno redno vzdrževati tako , da lahko vedno opravijo svojo funkcijo. Žal je praksa v naši državi precej drugačna. Veliko hrupa, govora in obljub je ob poplavnih dogodkih, še zlasti kadar ti povzročijo materialno škodo ali ogrozijo človeška življenja. Že nekaj mesec po poplavah pa se na večino zadrževalnikov , na male prodne pregrade , obljub danih ob poplavah pozabi ali pa zanje ni ki že obstajajo, pa se je skoraj pozabilo. Vloga več denarja (najbrž tudi ne volje nekaterih pri-prodnih zadrževalnikov je ob rednem čišče­stojnih). In tako do naslednjih poplav ostanejo nju predvsem v zadrževanju naplavin, ki bi jih obljubljeni ukrepi večinoma na papirju, za na-sicer hudourna voda odnesla v nižje dele strug, stalo škodo oz. stroške ob naslednjih poplavah jih tam odložile in povzročile zamašitve oz. pa ni odgovoren nihče. Poseben problem pri zmanjšano prevodnost strug (prodni pragovi izvajanju protipoplavne zaščite je tudi toga in v položnih delih strug in ob sotočjih). Prodni pogosto neživljenska zakonodaja ter »nadvse zadrževalniki tudi zmanjšujejo erozijsko moč hitra« birokracija. hudourne vode, zadržijo pa tudi veliko vejev-Protipoplavna zaščita je lahko učinkovita le ja in ostalega lesa, ki bi lahko povzročalo za­če ima izvedene ukrepe na celotnem vodo-mašitve pri mostovih čez vodotoke. Danes si zbirnem in odtočnem območju po principu od lahko ogledamo celo vrsto prodnih zadrže­zgoraj navzdol v smeri vodnih tokov. Najprej valnikov na Polhovgrajskem območju. Glede morajo biti na vodozbirnem območju ustrezno na debelino drevja, ki je zrastlo na zaplavkih urejene in vzdrževane vlake, gozdne poti in prodnih zadrževalnikov lahko sklepamo, kdaj ceste, prepusti, vodenice, zavarovana plazišča so bili nazadnje praznjeni (nekateri nikoli). V .. , nato so na vrsti ukrepi na hudourniških vo-najslabšem stanju so prodni zadrževalniki na dotokih (pragovi, zaščitene brežine, mostovi, območju Žirovnikovega grabna na katerem je prodni zadrževalniki, preprečevanje zarašče-več kot 20 prodnih pregrad. Vse so prekomerno nosti…), nato sledijo regulacije vodotokov in napolnjene in zaraščene. Najmanj 6 jih je moč­večji vodni zadrževalniki na terenih z ustrezno no poškodovanih- razpokanih, z razpadajočim obliko in geološko sestavo terena. ustjem, s spodjedenim temeljem…. V primeru protipoplavne zaščite JZ dela V zadnjih letih sta bila s strani Hidrotehnika Ljubljane je ta vrstni red nekoliko obrnjen. praznjena in predgrajena (lepo obnovljena ) Predvsem se je »forsiralo« gradnjo velikih dva prodna zadrževalnika in sicer eden v Pro- Poslanec bliže lokalnim skupnostim Dobrova in Polhov Gradec, 2. februar – Poslanec državnega zbora Anže Logar je tudi uradno odprl poslanski pisarni, kjer bo enkrat na mesec na razpolago za vprašanja, pobude in predloge vseh občank in občanov Občine Dobrova - Pol­hov Gradec. O dprtje poslanske pisarne je pomemben probleme, s katerimi se občina spopada že dogodek, saj lahko rečemo, da se na tak nekaj časa. Tako sta župan in poslanec kar ne-način državne ustanove približajo lokalni skupnosti, s tem pa se odprejo in povečajo možnosti medsebojnega sodelovanja, kar je za nadaljnje uspešno delo občine in njenih občanov večkrat izjemnega pomena. Vpraša­nje pa je, ali je naša lokalna skupnost za tovr­stno zavedanje dovolj zrela. To se bo izkazalo tudi z odzivi in obiski občanov. Vsekakor pa je pripravljenost na sodelovanje izrazil župan Franc Setnikar, ki se je udeležil uradnega od­prtja in poslancu predstavil nekatere pereče Polhograjska cesta 37 1356 Dobrova telefon: 01 364 21 40 odpiralni čas: pon. - pet. 7:30 - 19:00 sob. 7.30 - 12.00 nedelja in prazniki zaprto Parkirišče je zagotovljeno pred lekarno. Lekarna ima v svoji ponudbi zdravila na zelen in bel recept, zdravila, ki se dobijo brez recepta, homeopatska zdravila, Bachove kapljice, medicinske pripomočke v prosti prodaji in na naročilnico ZZZS, živila za posebne zdravstvene namene, prehranska dopolnila, sanitetni materijal, izdelke za osebno nego in nego bolni ka, kontaktne leče, lekarniško kozmetiko in mazila. -Polhov Gradec Nasip nastal po čiščenju Žirovnikovega grabna v Gaberju – vidna je zelo groba frakcija naplavi, fine frakcije so odnašene proti Ljubljani. Ob zadnjih poplavah oktobra 2014 je hudourna voda prek teh zadrževalnikov odnesla velike količine prodnega materiala, katerega grobe frakcije so skoraj zasule strugo pri Gaberju (glej sliko), drobne frakcije pa je odnesla Gra­ daščica (naplavine so tudi že v Malem grabnu). V primeru porušitve teh zadrževalnikov bi pro­ti Gradaščici odneslo skoraj 50.000 kubičnih metrov materiala. šci in eden v Mačkovem grabnu. Samo želimo lahko, da bi bili tako urejeni tudi ostali prodni zadrževalniki. Po poplavah 2014 potekajo intenzivna sana­ kaj časa namenila pogovoru o zadrževalniku oziroma zagotavljanju poplavne varnosti na območju občine ter projektih, ki potekajo, a se predvsem zaradi zapletenih birokratskih po­stopkov odvijajo prepočasi. Poslanec Logar je županu in vsem navzočim predstavil tudi svoj pogled na vlogo, ki jo bo kot poslanec v nasle­dnjih štirih letih poskušal dobro opravljati na območju izvoljenega okraja. Vse navzoče, kot tudi vse bralce Našega časopisa, pa vabi, da se s svojimi vprašanji, predlogi in pobudami obr­nejo nanj oziroma ga obiščejo v poslanskih pi­sarnah: v sejni sobi Občine Dobrova - Polhov Gradec, na naslovu Stara cesta 13, Dobrova, ter v prostoru Krajevne skupnosti Polhov Gradec, na naslovu Polhov Gradec 13, Polhov Gradec – vsak prvi ponedeljek v mesecu od 15.30 do 16.30 na Dobrovi ter od 17.00 do 18.00 v Polho­vem Gradcu. Nadja Prosen Verbič Foto: npv cijska dela na cestah in brežinah ob hudourni­ških vodotokih. Kako učinkovita je ta sanacija, bodo pokazale naslednje večje poplave. Obljube, dane pred leti s strani komisije za protipoplavno zaščito, so vsebovale tudi gra­dnjo novih prodnih zadrževalnikov – žal oblju­ba ni bila izpolnjena. Obljubljeno je bilo redno čiščenje zarasti ob vodotokih, kar se je deloma ob Gradaščici in Malem grabnu po lanskoletnem žledu res opravilo. Obljubljena je bila izgradnja razbremenilnega kanala 6a od Dolgega mostu na Barje – obljuba ni bila realizirana. Obljubljeno je bilo čiščenje struge in brežin Malega grabna , Gradaščice ter povečanje nji­hove prevodnosti. Ukrep je izveden le v manjši meri. Obljubljena je bila gradnja zadrževalnika Raz­ori, ki pa zaradi geoloških pogojev terena nebi bil funkcionalen. Še vedno potekajo aktivno­sti za izgradnjo nižjega zadrževalnika Razo­ri, vendar iz istih razlogov tudi ta varianta ni sprejemljiva. Obljubljen je bil tudi zadrževalnik na Glinščici, ki ni bil realiziran, je pa še vedno aktualen (v pristojnosti MOL-a). Obstajajo še drugi načini protipoplavne za­ščite JZ dela Ljubljane. Žal zanje pristojno ne želijo niti slišati. Morda bodo imeli več poslu­ha ob naslednjih poplavah , a morda prepo­zno. Več o možnih alternativni rešitvah protipo­plavne zaščite JZ dela Ljubljane pa prihodnjič. Vehar Stanislav univ.dipl.inž. Lovska družina Polhov Gradec vabi na LOVSKO RAZSTAVO, ki bo v Polhograjski graščini. Razstava bo trajala od 8. 3. 2015 do 31. 3. 2015. Polhograjska graščina je odprta od torka do petka in v nedeljo od 10. do 17. ure. Ogledi skupin so možni po predhodni najavi na telefon +386 31 641 317 (Marko Čamernik). Vljudno vabljeni! Vpis otrok v vrtec Občina Dobrova -Polhov Gradec obvešča, da bo vpis otrok v javne vrtce za šolsko leto 2015/2016 potekal v vrtcih vsak delovni dan od 2. do 31. marca 2015 v času uradnih ur. Vlogo oddajo: • starši, ki otroka prvič vpisujejo v vrtec, • starši otroka, ki je na centralnem čakalnem seznamu v šol. letu 2014/15, • starši, ki so vlogo oddali po 31. 3. 2014 in otrok ni sprejet v vrtec, • starši otrok, ki že obiskujejo vrtec, a želijo otroka vključiti v drug javni vrtec na ob­močju občine. Dodatne informacije: Vlogo s potrebnimi dokazili pošljete po pošti ali jo oddate na sedežu vrtca. Vloge, ki bodo prispele po 31. 3. 2015, bodo za šolsko leto 2015/2016 upošte­vane le, če bo prostih mest več kot oddanih vlog. Obrazec vloge za vpis z navodili je dose­gljiv na spletni strani vrtcev in Občine Do­brova - Polhov Gradec. Podatki za vpis v posamezni vrtec so objavljeni na spletnih straneh javnih vrtcev: VRTEC pri POŠ ŠENTJOŠT Polhov Gradec 95, 1355 Polhov Gradec 059 082 658 www.ospg.si OŠ Dobrova – VRTEC DOBROVA Cesta 7. maja 20, 1356 Dobrova 01/360 12 20 www2.arnes. si/~odobrovalj OŠ Dobrova – VRTEC BEZJE Cesta 7. maja 20, 1356 Dobrova 01/ 360 12 20 www2.arnes. si/~odobrovalj VRTEC pri OŠ POLHOV GRADEC Polhov Gradec 95, 1355 Polhov Gradec 059 082 658 www.ospg.si Skupnostno ustvarjanje Dobrova – Polhov Gradec V želji oživiti lokalno ustvarjalno skupnost smo v mesecu januarju v Občini Dobrova – Polhov Gradec organizirali delavnice in srečanja »Skupnostno ustvarja­nje«, ki so bile namenjene lokalnim ustvarjalcem. Polhov Gradec je idilično naselje ob vznožju hribov in ima veliko večji pomen, kot bi lahko sklepali po številu prebivalcev – teh je dobrih 600. Zaradi zgodovine nosi ime po tamkaj­šnjem hribovju in je kulturno središče Občine Dobrova – Polhov Gradec, nas pa je zanimalo, ali je tudi ustvarjalno središče. V občini na­mreč število prebivalcev z ustvarjalnim po­klicem nadpovprečno narašča, delovna mesta pa temu ne sledijo, kar pomeni, da je v občini veliko več prebivalcev z ustvarjalnim pokli­cem kot ustvarjalnih delovnih mest. V skladu z željo ustvarjalcev po medsebojni bližini kraja bivanja in kraja dela ter konceptom policentrič­ne mestne regije smo se odločili organizirati delavnice, ki bodo spodbudile k razvoju novih ustvarjalnih delovnih mest v občini. Glede na majhnost kraja je bil velik poudarek na upošte­vanju lokalnega konteksta, razvojnih možnosti občine ter predvsem na željah in interesih do­mačinov. Izhajali smo iz Miklavževega sejma, ki ga v decembrskem času vsako leto organizirajo v Polhograjski graščini, in katerega se udeležuje kar nekaj lokalnih ustvarjalcev in rokodelcev. Cilj delavnic je bil spodbujanje razvoja članov skupnosti v skupnostnem, oblikovalskem in poslovnem smislu ter njihovo povezovanje. Hkrati smo pripravili idejno zasnovo novega sejma oziroma tržnice, ki bi odprla nove mo­žnosti prodaje lokalnih izdelkov in doprinesla k razvoju kraja. Rokodelci, ki so sodelovali pri delavnicah Sku­pnostno ustvarjanje, se ukvarjajo z ilustracijo, zeliščarstvom, mlečnimi izdelki in vezenjem, izdelujejo mila, suho (papirnato) cvetje in lese­ne okrasne izdelke, pletejo ter pečejo kruh. V skupini smo opazili kar nekaj pozitivnih zna­čilnosti, ki so odstopale od tistih, značilnih za urbane ustvarjalne skupnosti. Opazna je bila večja vloga tradicije in avtentičnosti, vsi vklju­čeni pa so poudarili pomen ekološkega vidika in naravnosti. Projekt smo zasnovali kot vajo v dveh delih: iz­boljšavo izdelkov in stojnic ter grajenje skupno­sti. Srečanja so potekala enkrat tedensko v pro­storih Polhograjske graščine, kjer smo ustvarili odprt in prijeten prostor, kjer so se ustvarjalci in rokodelci srečevali, se medsebojno podpirali, raziskovali, izmenjavali ideje, mnenja in oseb­ne zgodbe. Na vodenih vajah in skozi pogovor smo se seznanili z resničnimi individualnimi potrebami lokalnih rokodelcev in njihovo mo­tivacijo pri vzpostavitvi skupnosti. Pomembnejše in kompleksnejše delo je bilo grajenje skupnosti ustvarjalcev, saj rokodelski sejem pomeni tudi skupnost trgovcev. Izkuše­ni prodajalci namreč vedo, da več prodajalcev privabi več kupcev in da večja izbira in raznoli­kost izdelkov večata prodajo. Če se rokodelski sejem ustanavlja in uveljavlja na novo, pa zah­teva skupnost še toliko večjo povezanost, ker so začetki praviloma zahtevni. Spoznavanju, zbliževanju in empatiji smo zato namenili ve­liko pozornosti, saj bodo rokodelci potrebovali medsebojno pomoč, usklajevanje in tudi odre­kanje. Z upoštevanjem vseh novo pridobljenih veščin in znanj bo vzpostavitev kmečke tržnice za prodajo živil ter rokodelske tržnice z unika­tnimi izdelki zagotovo lažja in uspešnejša. Pri tem se je vloga Občine Dobrova – Polhov Gradec izkazala kot izredno pomembna, saj je bila občina, kot organizator sejma in nosilka blagovne znamke Dobrote Blagajeve dežele, osrednji člen tega projekta. Poleg podpore žu­pana Franca Setnikarja je bila še posebej po­membna vloga Helene Budin Čuk, ki je aktivno sodelovala na delavnicah, pomagala pri vzpo­stavitvi stika z lokalnimi ustvarjalci in bila ne-izčrpen vir informacij. Veseli smo, da se je skupnost dobro odzvala. Že med delavnicami so lokalni ustvarjalci zavze­li določene vloge pri potencialni organizaciji nove lokalne tržnice ali sejma ter organizaciji rednih srečanj ustvarjalne skupnosti. Naslednje srečanje, na katerega ste vablje­ ni prav vsi, ki se ukvarjate z rokodelstvom, umetniško ali kulinarično dejavnostjo, bo potekalo četrtek, 5. 3. 2015 ob 17.00 v Polho­grajski graščini. Informacije in prijave na info@dobrova-polhovgradec.si. Sodelujoči pri projektu: Urban Jeriha, Društvo Preboj; Tjaša Bavcon in Jasmina Ferček, Oloop; Aidan Cerar, Nataša Mršol in Barbara Boh, RCKE; Helena Čuk, Dra­go Cvikič, Simona Košir, Marija Končan, Maša Kozjek, Milan Meden, Sonja Sečnik, Margita Vehar in Anica Tomšič. Avtorji: Urban Jeriha, Tjaša Bavcon, Aidan Cerar in Barbara Boh ŠRD Polhov Gradec Skoki Grad 2015 Ne pride daleč duh, če ga tišči telo, ki ni za rabo ... Dante Alighieri je ta verz napisal v svoji veličastni Božanski komediji, ampak fantom iz Polhovega Gradca in organizatorju ŠRD Polhov Gradec je šport in komedijo uspelo združiti v današnjem času! Letošnja zima je vendarle dovolila izvedbo skokov, in sicer na samem njenem belem repu, ki so ga še dan prej preganjale pustne šeme, zgornji pa nam je namenil celo sonce in brez­vetrje! Tradicionalno tekmovanje v smučar­skih skokih z alpskimi smučmi se je odvijalo v nedeljo, 15. februarja, z začetkom ob 13. uri, in sicer v štirih kategorijah: na mali skakalnici v kategorijah do 10 let in do 14 let, na velikanki pa do 18 let in nad 18 let. Strogi mednarodni sodniki se k sreči niso odločili za skrajšanje za­leta zaradi predolgih skokov, napovedoval pa jih je en Čuden Gregor: japonski sodnik Kita Muhira, Franz Durchmustal iz Nemčije, Rusi­nja Svetlana Bezjoškova in Hans Jodl iz Avstri­je ... Smeha med 16.000 gledalci tako ni manj­kalo, niti presenečenih vzdihov deklet, ko se je po velikanki spustil skakalec le v spodnjicah in ogrinjalu! Seveda si je prislužil tudi poseb­no nagrado za najboljši stil. Naj omenim tudi našega župana, ki nas je počastil z udeležbo in podelil glavna odličja najboljšim. Najboljši trije skakalci v svoji kategoriji so prejeli pokale in bogate praktične nagrade, pokroviteljev prireditve je bilo namreč več kot 30, a nikakor ne gre pozabiti podjetja Sch­warzmann, ki je omogočilo pokrit prireditveni prostor, pa tesarstva in krovstva Rus Marko ter Avtoklepa in ne nazadnje avtohiše Ford Bizilj; ta je bila pokroviteljica radijskega oglasa, ki je nekaj dni oglaševal »skoke do 300 decimetrov«! Kakor na zadnji tekmi leta 2013 je v najštevilč­nejši kategoriji, nad 18 let, zmagal Miha Hebrle, doma iz Sela pri Bledu, za katerega sta vestno skrbela njegova glavna »pokrovitelja« v podo­bi ata in mame, v ciljno areno pa je priletel z značilno rumeno perjanico. Zmagovalno sku­pno dolžino obeh serij, 60,5 metra, je dosegel na smučkah za smuk Rossignol, saj so ravno prav trde in nimajo izrazitega stranskega loka (carving). Devetnajstletni Miha pa vsekakor ni čisti amater, kajti v mladosti je skoke treniral celo na skakalnici v Žerovnici na Gorenjskem. Pa še podatek za oboževalke, saj marsikateri ni uspelo dobiti njegovega avtograma zaradi strogih varnostnikov: Miha obiskuje Višjo šolo za podeželje in krajino v Naklem pri Kranju, najdete pa ga tudi na socialnih omrežjih, kjer bo zagotovo podelil slike iz Našega časopisa! Še enkrat hvala vsem pokroviteljem, ki so za prostor, tekmovalce in nas, obiskovalce skr­beli na pustno-tekmovalno-zabavno-Čuden način! Sebastjan Vehar, foto: SV in Roman Čepon Rezultati (ime in seštevek obeh skokov): - pionirji (do 10 let, 8 tekmovalcev): Marcel Stražišar, 16 m skupno Urh Čepon, 15,5 m Maja Kuclar, 14,5 m - mlajši mladinci (10 –14 let, 20 tekmovalcev): Peter Dobrovoljc, 25 m skupno Urban Zibelnik, 24,5 m Nejc Nartnik, 24 m - starejši mladinci (15–18 let, le dva): Štefan Čepon, 39,5 m skupno Gašper Klun, 36,5 m - člani nad 18 let (17 tekmovalcev): Miha Heberle, 60,5 m skupno Damjan Lahajnar, 55,5 m Matej Martinčič, 54,5 m Ko je leto na Polhograjskem skoz' SOBOTA, 11. 4. 2015, ob 19. uri, Kul­turni dom Jakoba Trobca Polhov Gradec FOLKLORNA SKUPINA GROF BLAGAJ POLHOV GRADEC vabi na celovečerni kon­cert ob 15-letnici delovanja z naslovom: KO JE LETO NA POLHOGRAJSKEM SKOZ' Obljubljajo veliko zabave, zanimivih zgodb in precej drugačnosti. Prikazali bodo ljudsko izročilo skozi celo leto, na »kmečki« način. Vstopnice so brezplačne, zato vas vljudno prosimo, da jih rezervirate vnaprej, in sicer prek e-pošte: info@fs-grofblagaj.si. Vstopnice boste lahko prevzeli na dan prireditve, na pultu pred vstopom v dvorano. Prireditve v Knjižnici Dobrova Lepo vabljeni, da nas v marcu obiščete in si izberete kakšno zanimivo branje, pobrska­te po spletu, se poigrate z otroki, ponujamo pa vam tudi pestro dogajanje. • 4. 3. 2015 ob 17. uri ste vabljeni na uro pra­vljic z novo pravljičarko Ano Suhadolc, pripovedovala bo pravljico Zmaj Direndaj Kajetana Koviča. • 10. 3. 2015 ob 19. uri vas vabimo na stro­kovno predavanje Jane Lavtižar, specia­listke zakonske in družinske terapije, z naslovom Midva po rojstvu otroka: nova porazdelitev vlog v družini. Ko se rodi prvi otrok, se iz partnerstva začne razvi­jati družina, odnos med možem in ženo dobi novo globino. Znamo iz te globine čr­pati ali se bojimo njenih neštetih izzivov? • Vabljeni na ogled risbic in drugih likovnih izdelkov male, štiriletne Line – od 26. fe­bruarja do konca marca 2015 v Knjižnici Dobrova. Knjižnica Dobrova Mestna knjižnica Ljubljana, Knjižnica Prežihov Voranc Ul. Vladimirja Dolničarja 2, 1356 Dobrova www.mklj.si Tel. št.: 01/364 20 40 E-naslov: dobrova@mklj.si Vodja knjižnice: Maja Car Marn Urnik knjižnice: pon.: 8.00–15.00 tor., sre., pet.: 12.30–19.00 čet.: zaprto O vojnih časih, ki so soustvarjali slovenski narod in kulturo Polhov Gradec, 7. februar – V počastitev slovenskega kulturnega praznika je v dvorani Kulturnega doma Jakoba Trobca potekala prireditev, ki jo je tokrat pripravila Dramska skupina Neptun. Z uprizoritvijo zgodbe Od vodnjaka do vojaka so nagovorili mnoge, pred tem pa je urednica in avtorica Milka Bokal predstavila drugo številko zbornika Domači kraji, iz katerega je o svojem članku spregovorila Jožica Kavčič. Zbornik je izdalo in založilo Turistično društvo Polhov Gradec. "Slovenski jezik je tisto, kar mesi naša dejanja, naše hotenje, čustveno in razumsko plat naše­ga bivanja. Ni kulture, ki bi bila brez izražanja človeške misli. In mi jo posredujemo v sloven­skem jeziku," je uvodoma, po slovesno izvede­ni slovenski himni, dejala Milka Bokal, ure­dnica druge številke zbornika Domači kraji. V njem avtorji sicer prikrito, a prav tako z veliko ljubeznijo izražajo spoštovanje do svojega ma­terinega jezika in do slovenske kulture. V na­daljevanju je, kot bi na hitro prelistala zbornik, jedrnato in zgoščeno povzela poglavja, med katerimi je poudarila članek dr. Petra Mikše z naslovom Polhograjski puntarji – 500 let od slovenskega kmečkega upora. S posebnim spo­štovanjem se je dotaknila članka Vitala Ašiča, ki je zapisal svoje mladostne spomine, ter pri­spevka Janeza Dolinarja, ki je pisal o svojem očetu znamenitem rezbarju, Ivanu Dolinarju. Spomine na dogodke iz svojega življenja je za zbornik zaupal tudi lani imenovani častni občan občine Dobrova -Polhov Gradec Ivan Belec. Na nekoliko drugačen način pa sta v in­tervjuju z dr. Barbaro Ivančič Kutin spregovo- rili Marija Kožuh in Francka Kozjek ter Tončka Sečnik v pogovoru z Uršo Remškar iz sosednje Horjulske doline, v dnevniškem zapisu avtorja Franceta Pečenika pa lahko preberemo spo­mine iz bivanja v semenišču iz časa tik pred drugo svetovno vojno. Prispevek Cirila Velko­vrha prinaša spomine na kardinala dr. Alojza Ambrožiča, pomemben ter zmeraj aktualen in zgovoren pa je intervju s pokojnim akade­mikom prof. dr. Jožetom Trontljem. Dr. Alojz Demšar, ki je soavtor knjige Dediščina župni­je Šentjošt – Ljudje, domačije in znamenitosti, se je zborniku prijazno približal z natančnim povzetkom omenjene knjige. Zbornik vsebuje tudi kroniko občine Dobrova - Polhov Gradec za leto 2013 Gašperja Tominca, ki nosi posebno dokumentarno vrednost, ter slikovno prilogo; to so fotografije hišnega muzeja Milana Koširja iz Črnega Vrha. Ob koncu je kot urednica iz­razila še zahvalo vsem avtorjem, fotografom, vnašalki rokopisov, tiskarni Fabjančič, Turi­stičnemu društvu Polhov Gradec, ki je izdaja­telj in založnik zbornika, svojim domačim in vsem, ki so in še bodo po zborniku segli. Za njo je spregovorila zgodovinarka Jožica Kavčič, ki je sprva opisala razloge in potek prve svetovne vojne ter bojišča, kjer so umirali slovenski oziroma avstro-ogrski vojaki, nato pa prešla k predstavitvi preučevanja rokopisa Gregorja Oblaka, rojenega na Brišah, ki je med junijem 1914 in majem 1918 dnevniško zapiso­val življenje v vojni. To ima svoje mesto prav tako na straneh predstavljenega zbornika. V drugem delu prazničnega večera pa je Dramska skupina Neptun s svojim podmlad­kom občinstvu zaigrala nekaj utrinkov iz časa prve svetovne vojne. Ob gledanju je vsak od gledalcev v igri lahko prepoznal življenje svo­jega pradeda in prababice, saj je zgodba prika­zovala življenje običajne kmečke družine, kjer je oče moral v vojsko. Izpovedovanje moža in žene v pismih, stiske in tegobe vojakov na bojiščih, odraščanje otrok ob materi in starem očetu so na zgovoren način spregovorile, kako kruto, žalostno in strašljivo življenje so morali prestati naši predniki. In Bog ne daj, da se ti časi kdaj še vrnejo. Nadja Prosen Verbič, foto: NPV Odprtje priložnostne razstave na Bokalcah Bokalce, 11. december – V domu starejših občanov na Bokalcah so razstavljale članice Klekljarskega društva Polhov Gra­dec. Nagovorila jih je Milka Bokal, ki je med drugim povedala: »To je najbrž prva taka razstava v vašem domu, zagotovo pa je prva Klekljarskega društva Polhov Gradec. Naše društvo je bilo ustanovljeno 13. maja 1996. Ob ustanovitvi je imelo 13 članic, zdaj nas je 24 – 23 članic in en član, gospod Maks Oblak, ki je tudi častni član. Veže nas dolg razpon let, saj je starostna razlika med najmlajšo članico in najstarejšim članom več kot 50 let.« Ena od dejavnosti društva je popularizacija klekljanja s prirejanjem razstav. Samostojnih razstav je društvo do letos organiziralo kar 14. Zelo odmevna je bila razstava ob stoletnici čip­karske šole Polhov Gradec in desetletnici dru­štva. Takrat je društvo založilo koledar z motivi čipk. Čipke med besedami je bil naslov razsta­ve, ki je prikazovala klekljana knjižna kazala. Pomenljiv naslov je imela razstava z motivom srca: Prvo se zgane, zadnje umre. Razstave z imeni Pograjski gartelc, Punčka s čipko, Skriv­nost ženske torbice so nadaljevale sklekljano nit tematskih razstav. Vsaka je z umetnostjo bele niti prodrla v bistvo predstavljene vsebine in navdušila obiskovalce. Upamo, da bo tako tudi danes. In če se vprašamo, kaj je tisto, kar pritegne ... Morda se odgovor skriva v eni od misli, ki je bila zapisana ob razstavi Pograjski gartelc. Gartelc je bil del kmečkega doma, to je bil majhen ograjen del vrta, kjer je gospodinja z vso prizadevnostjo in ljubeznijo gojila rože od zgodnje pomladi do mrzle jeseni. Tako je zapi­sano: »Ni torej nenavadno, da ima najnežnejša od umetnih obrti v svojih vzorcih najpogoste­je cvetlični motiv.« Klekljanje je res umetnost, ki kaže prijazen, naklonjen odnos do ljudi, do stvari, do življenja sploh. In če je nežnejšemu spolu dano, da je nosilec življenja, se zdi, da gre za neko naravno povezavo, da so gonilna sila pri klekljanju prav tako ženske. Znamenje do­brohotnega odnosa do življenja pa so zagotovo rože, tudi te so še posebej priljubljene med žen­skami. Z veseljem so delale take prtičke in jih tako tudi poimenovale. Nekaj primerov: cvet­ke, tulpe, potonike, krizanteme. Vse te besede (in seveda še mnoge druge) so se vpletle v slo­vensko klekljarsko izrazje, ki je tudi zbrano in je lani zagledalo beli dan v obliki knjige, slovar­ja, pri katerem je soizdajatelj ob Inštitutu za slo­venski jezik Frana Ramovša prav Klekljarsko društvo Polhov Gradec. To je drobna knjižica, v kateri je 407 klekljarskih besed, in zraven njih je zapisano, kaj pomenijo. Založbo ZRC SAZU, ki je slovar založila, je za sprejem slovarja v svoj program razveselil z javno objavljeno čestitko etnolog in recenzent slovarja, dr. Janez Bogataj. Jezik živi med ljudmi, klekljarski pa še posebej med klekljaricami, zato lahko z vašo pomočjo preverimo slovar tudi v praksi. Kdo od vas zna klekljati? Pozna kakšen klekljarski izraz? Svetlice razsvetlile srca poslušalcev Dvor pri Polhovem Gradcu, 1. februar – Pod oboki stare gotske cerkve sv. Petra so se na predvečer krščan­skega praznika Gospodovega darovanja oziroma svečnice zbrali številni poslušalci, ljubitelji glasbe. Iz množice so stopili obrazi dvanajstih deklet in žena, ki s svo­jim glasom soustvarjajo čudovit zvok vokalne zasedbe Svetlice. Ta je skupaj s spremljajočimi instrumentalisti zbranim predsta­vila božično zgodbo z naslovom Spet zasije. Izbrani glasbeni repertoar je tako zajemal celotno dogajanje od nastanka sve­tlobe, kot ga opisuje Mojzes, prek adventnega hrepenenja in pričakovanja ter vse do oznanjenja in rojstva Luči, kot višek oprijemljivega. Izredna akustika je poleg lepih ženskih vokalov doprinesla velik del k čudovito odpeti zgodbi, kanček bogate vsebine pa je z odlomki iz Svetega pisma dodal še povezovalec Danijel Dolinar. Vokalna skupina Svetlice je s svojim prvim samostojnim kon­certom navdušila publiko ter ji podelila želeno – delček topline in svetlobe. Pevke so posebno pohvalo prejele tudi zato, ker se je njihova skupna pot rodila šele jeseni in je zato, glede na po­tencial, v prihodnosti še veliko pričakovati. Na to stavijo tudi člani Turističnega društva Polhov Gradec, ki so pobudniki na­stanka in gonilna sila novonastale glasbene skupine. Dvanajst­članska zasedba, ki jo sestavljajo večinoma priženjene in rodne domačinke, delujejo pa pod umetniškim vodstvom muzikolo­ginje Martine Kavčnik iz Šenčurja, si je ime Svetlice nadela kaj hitro, saj je njegov pomen izredno zgovoren, zanimive so tudi sestavljenke: svet-lice in svetli-ce, pomemben pa je vsekakor slovenski izvor besede. Izjemno hitro so se ujele, začutile, in že se veselijo novih srč­nih projektov, navdihov in glasbenih raziskovanj, ki bodo tako njihovim življenjem kot življenju drugih dali dodaten ton in barvo. Nadja Prosen Verbič, foto: NPV Gasilska mladina iz Preserja z novo hudomušno predstavo Gasilci v mestu Po dveh letih od prve odrske uspešnice Dan za gasilsko vajo gasilska mladina iz Preserja predstavlja novo hudomušno predstavo z naslovom Gasilci v mestu! Tako rekoč komedija za vse generacije, od mladih do mladih po srcu, na humo­ren način predstavlja malo mesto, Mesto sanj in vse njegove vsakodnevne težave. V mestu sta pristna italijanska kavarna in trgovina, rdeča nit predstave pa so se­veda domači gasilci, ki s svojimi prepro­stimi, včasih neresnimi, a učinkovitimi rešitvami poleg požarov rešujejo tudi krizo sodobnega sveta. Za Vas bomo predstavo uprizorili v so­ boto, 28. 2. 2015, ob 19. uri v Kulturnem domu Jakoba Trobca Polhov Gradec. Vljudno vabljeni! Vez s preteklostjo Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku na Dobrovi V petek, 6. februarja je kultur no društvo Dobrova stkalo čudovito vez s preteklostjo. S pomočjo foto­grafij iz arhiva Janeza Dolinarja smo spoznavali našo preteklost in jo s prijetnim kulturnim progra­mom lepo povezali s sedanjostjo. N amesto Prešernove himne smo v slikah in besedi obujali življenje domačinov nekdaj in s tem budili narodna in do­moljubna čustva, kar je siceršnji namen narodne hvalnice. Lep večer je bil spodbuda vsem nastopajočim in upam, da tudi gle­dalcem, da se bomo vsi skupaj še z večjim navdušenjem trudili ohranjati ali pa na novo postaviti, kar je bilo že nekdaj tako živo. Da imamo s tem resne namene, je dokaz tudi Otroška folklor­na skupina Kulturnega društva Dobrova, ki se je prvič pred­stavila tudi na prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku. Najstarejša vez s preteklostjo je ta večer segala v leto 1897 s pomočjo prve ohranjene fotografije Dobrove. Ogledali smo si Dobrovsko godbo s kapelnikom Francem Birtičem iz leta 1922, telovadno društvo Orli, folklorno skupino, dobrovske narodne noše, pevski zbor z zborovodjem Ivanom Sadarjem, zelo dejavno gledališko skupino, nekdanje dobrovske kultur­ne ustanove, dobrovske gasilce, izvedeli zgodbo o elektrarni pod Bokalškim gradom, in usode nekaterih posameznikov. Godba Dobrova Polhov Gradec, Glasbena šola Emil Adamič in organizator prireditve Kulturno društvo Dobrova so obiskoval­ce ob koncu prireditve ob pecivu in dobri kapljici v Kulturni dvorani zadržali še lep čas in poleg vezi s preteklostjo, tkali še vezi prijateljstva. Magdalena Tehovnik Iz poslanske klopi Anžeta Logarja Če je država lastnik ... V začetku februarja je vlada Mira Cerarja napovedala nov davčno-ad­ministrativni primež za male in sre­dnje podjetnike – uvedbo davčnih blagajn. Naši podjetniki naj bi bili nagnjeni k utajam davkov, zato je po mnenju vlade nujno okrepiti nadzor nad davčnim poslovanjem podjetni­kov in pridobiti dodatne informacije o njihovih gotovinskih mahinacijah. V vladnem gradivu lah­ko preberemo, da naj bi bili cvetličarji, gostilničarji ali frizerji še posebej nagnjeni k prirejanju računov. Na vprašanje, kakšen izplen si vlada obeta iz tega naslova, smo (opozicijski) poslanci dobili odgovor, da med 50 in 100 milijonov evrov. Na ministrstvu za finance so še posebno po­nosni na to, da bo z uvedbo davčnih blagajn upadla tudi po­treba po udarniških akcijah dacarjev pri denimo prodajalcih sveč za 1. november ali cvetličarjih za valentinovo, saj bodo preverbe lahko izvajali kar s preprosim pritiskom na računal­niški gumb. Iz tople pisarne. Od 50 do 100 mio. evrov, torej ... Pa se malo poigrajmo s šte­vilkami. Za pokritje izgub dveh tajkunskih bank – Probanke in Factor banke, iz katerih so si politični privilegiranci prosto izposojali denar, smo po »tvornem in tesnem sodelovanju« med guvernerjem Banke Slovenije in vlado Alenke Bratušek davkoplačevalci morali prispevati 450 milijonov evrov. Za po­kritje bančne luknje v državnih bankah pa konec leta 2013 še dodatnih 5 milijard evrov. In te dni izvemo, da naj bi zloglasna (samooklicana) »trojka« Bratušek-Čufar-Jazbec poskrbela še za eno preigravanje na naš račun – preplačilo bančne luknje. Da smo torej davkopla­čevalci plačali več, kot je bilo treba. Cvetličarka iz uvoda, ki je morda pozabila zaračunati en cvet, mora biti (in bo) po mnenju vlade nemudoma oglobljena. Ena­ko velja za frizerje, gostince, taksiste, vulkanizerje. Davke je treba plačati! Kaj pa bankir, ki je dal kredit brez ustreznih zavarovanj? Ni isto, nas poskušajo prepričati. Če bankir zapravi denar (dr­žavne) banke, imajo goreči zagovorniki nacionalnega interesa vedno v žepu še plan B. Slovenija ima vendar svoje državlja­ne, da pokrijejo izgube! V primeru zadnje dokapitalizacije in razlastitve lastnikov bank s(m)o nekateri bančne izgube po­krivali celo dvakrat. 100.000 državljanov RS, ki se je leta 2008 zaradi zaupanja v slovenski bančni sistem odločilo sodelovati pri javni prodaji delnic NKBM, je izgubilo svoj celotni vložek v delnice te banke, nosijo pa tudi posledice višjih in vedno novih davkov ter zadolževanja prihodnjih generacij zaradi enormne bančne luknje. Nova moralno-etična vlada se je »namenila podrobno preučiti zadevo in narediti red«. Tiste, ki so domnevno krivi za izračun prevelike luknje, so poklicali na sejo vlade. Naj jim pojasnijo, če je kaj resnice v teh obtožbah. Ko jim je guverner Jazbec za­gotovil, da so obtožbe neosnovane, vladi Mira Cerarja ni bilo težko sprejeti odločnega sklepa: »Zdi se, da do nepravilnosti ni prišlo.« Nekateri koalicijski partnerji so bili v svojih izjavah še bolj smeli. Dejali so: »Nimamo razloga za dvom v vodstvo Banke Slovenije.« Piko na i pa je postavil finančni minister Mramor, ko je dejal, da so postopki potekali transparentno in zakonito! Pa smo tam. Ker je ta privatizacija (dvakrat) udarila po žepu tudi mene, si dopuščam izreči dvom v zagotovila vladnih predstavnikov. Ne verjamem jim vsaj iz dveh razlogov. Raz­pravo o domnevnem prirejanju dejanskega stanja v bankah pred dokapitalizacijo je takoj oplemenitila še razprava o pri­vatizaciji bank. Vemo, NKBM je v fazi privatizacije in velik del zagovornikov »nacionalnega interesa«, ki je močno zastopan tudi v delu vlade Mira Cerarja, si prizadeva čim prej ustaviti vse privatizacijske postopke. In ravno ti so v odzivu na obtož­be o domnevnem prirejanju stanja v bankah takoj pohiteli z izjavo, da je zaradi nerazjasnjenih dvomov nujno treba ustavi­ti privatizacijo NKBM. Ja kako, če pa je vse potekalo »transpa­rentno in zakonito«? In ko mi finančni minister Mramor razlaga, da je bilo pri ugo­tavljanju globine finančne luknje vse transparentno in zako­nito, si ne morem kaj, da ne bi hudomušno pripomnil, da je te besede govoril že njegov predhodnik Čufer, pa poglejte, kam smo prišli. No, z njim ima Mramor še eno skupno točko – svojo »desno roko«. Državno sekretarko Vraničarjevo, namreč. Tistim gorečim nasprotnikom privatizacije pa zgolj v razmi­slek: koliko črnila je bilo v zadnjih 4 letih prelitega na temo bančne luknje ali finančnih problemov recimo v SKB banki, Unicreditu, Banki Koper? Nič. Njihova skupna lastnost (ali skrivnost?) je, da država ni njihov lastnik ... TD Polhov Gradec Maškare in Valentinov ples Polhov Gradec Gostili so ga v Kulturnem domu Jakoba Trobca in vsi, ki kaj veljajo, so se mu sredi februarja prišli poklonit in priznat vladavino ... Ne Miro Cmerar ne Alenka Angleškova nista požela toliko podpore kot Pust! En Čudna voditeljica v obliki mamke je prikrevsala na oder, oči-odrasle, temveč za otroke – za punce vijoličaste, za fante črno­tno zelo utrujena, ampak na sami palici se ji je svetila pijača, ki -bele. No, da so prišli na svoj račun tudi malo večji otroci, so veselje vrača! Priredba pravljice Anton zna čarati je terjala kar prizadevne članice turističnega društva na odru pripravile čisto nekaj poskusov, da se je ptič začaral, ko mu je padel klobuk na oči ... V bistvu je odletel, pa nič zato, njegov prijatelj pa odšel, otroci so sodelovali ... Glavni gost voditeljice je bil tudi mladole­tni Župan Župan s košatimi brki, ki je imel nehvaležno nalogo, da izbere najlepšo masko. Sprva seveda govor, potem pa izbor, a prav po politično se ni odločil za nikogar, ampak za vse, prav po socialistično-komunistično so bili zmagovalci vsi in čarovnik Anton je končno zares začaral, ko je v svojem zadnjem vrtenju čarovne palice z dolgim ogrinjalom in visokim klobukom ob dramatični glasbeni spremljavi spravil otroke v veselo vrešča­nje, nadnje se je namreč z balkona vsula cela jata pisanih balo­nov! Vsak otrok je dejansko prejel darilo, pa ne le za okras, tudi krofi so brž zaokrožili med njimi; prinesle so jih brhke mladen­ke, ki so kot članice organizatorja, TD Polhov Gradec, izbrale in same izdelale skupinske maske domine. Pa ne tiste domine za pravo plesno točko s skrbno izdelano koreografijo! Zvečer pa je bil na vrsti Valentinov ples v poskočnih ritmih z ansamblom Grajski kvintet, ki je prišel našemljen v mehiške maske. Grajski kvintet je bil ustanovljen pred tremi leti v Škofji Loki, še najbolj pa jim je pri srcu Avsenikova glasba – a za pusta hrusta so igrali vse zvrsti in krepko čez polnoč je bila ura, ko se je rajanje ustavilo. Treba se je bilo spočiti za prihod pod pograj­sko velikanko, kjer so pograjski orli leteli blizu 300 decimetrov daleč! Sebastjan Vehar Barka nasedla na Črnem Vrhu! Ne gre za Jehovove priče, niti za najnovejše protipoplavne ukrepe ... Barka je na 600 metrov višine priplula z Butajnove in s seboj pripeljala dekleta, veselje in dalmatinske ritme! Dom krajanov na Črnem Vrhu je na pustno dejanje večera razigrali dvorano našemljeni soboto pokal po šivih že ob 19. uri, ko so čla-v cigane. In v vednost, pušeljc v deželi suhe ni KD Črni Vrh uprizorili komedijo Župano-robe ni iz rož, ampak je drevesce v vazi, na ka­predstavljale bele kokoške ... »Pa kdaj imajo one masko, danes ali celo leto?« se je glasno pohecal redni podpornik šanka, ampak za pusta hrusta se dogaja marsikaj ... Mladi vol­kodlak ostrih zob se je pomešal med draku­lo, zombije, čarovnice in princeske, izvirno masko je napravil sam – kar na motoristični čeladi. Tu je bil še debeli Garfield, zelo izvirni sta bili tudi teti z metlami v podobi snežakov; prostora za parkiranje prevoznih metel je bilo zunaj dovolj, tako da ne vem, katera se je na­skočnic, so se sodniki odločili, da je najboljša maska mala čebelica! Z mamico sta bila res lep par in tudi praktično darilo bo prišlo v številčni družini še kako prav. In ko smo mislili, da smo že doživeli vrhunec večera, ko je dež počasi pojenjal, ko smo greli roke ob živem ognju iz živega štora oziroma čole, kot tu rečejo, se pripelje barka z Butaj­nove, ki se je ustavila v nizkih vodah Črne­ga Vrha, da bi natočili zlatega goriva v mor­narje in odtočili, saj WC-ja kljub vsej bogatiji Večer Avsenikovih viž z Godbo Dobrova – Polhov Gradec Polhov Gradec, 10. januar – Ljubitelji narodno-zabavne glasbe so se tokrat zbrali v dvorani kulturnega doma Jakoba Trobca, kjer je godba Dobrova – Polhov Gra­dec pripravila tradicionalni koncert. Večer Avsenikovih viž, kot so 3. tradicionalni slušalci, ki jih je glasba tako prevzela, da je niso letni koncert poimenovali organizatorji, je obe-le poslušali, pač pa so si včasih melodijo tudi tal veliko dobre glasbe. In res je bilo tako. Člani zamrmljali, jo zapeli ali pa v taktu le zaploskali. Godbe Dobrova – Polhov Gradec, ki so ves čas Tudi takrat so pošteno zavihali rokave in močno pridno sledili dirigentski roki Mateja Rihterja, zaploskali, ko je bilo nastopajoče potrebno na­so se odlično znašli med notnim črtovjem Avse-graditi z aplavzom. Bučnega aplavza pa si niso nikovih viž in tako publiko očarali z odlično zaslužili le gostitelji večera, pač pa tudi njiho­izvedenimi, večini dobro znanimi, skladbami vi gostje, in sicer Ansambel Odklop, Fantovski kot so Na Roblek, Na Golici, Slovenija od kod zbor Dobrova in Pograjski kvintet, ki je bil tudi lepote tvoje in mnoge druge. Številni so bili po-letos posrečeno sestavljen oziroma priložno­stno. Vsi ti so bili na oder pospremljeni z duho­vitimi verzi, zapisanimi na telegramih, ki jih je na oder osebno prinesel poštar Grega, zadolžen za razvedrilni del programa. Da pa obiskovalci niso Avsenikov spoznali le preko njihovih glas­benih stvaritev, je poskrbel povezovalec večera Danilo Lukan, sicer pevec ansambla Gašperji, ki je poskrbel za jedrnato besedo. O slovenskih legendah – bratih Slavku Avseniku in Vilku Ovseniku – je povedal marsikaj zanimivega in mnogim še ne poznanega. Sprehodil se je sko­zi njuni glasbeni poti ter navedel nekaj njunih največjih uspehov. Seveda pa večer ni šel mimo uspehov Godbe Dobrova – Polhov Gradec, ki v svoji mladi zgodovini beleži že lepo število nastopov. Ta se večkrat udeleži občinskih prire­ditev, proslav v okviru Osnovne šole Dobrova, gasilskih parad, pa tudi podoknice ji niso tuje, predvsem pa godba temelji na povezovanju kulture in druženju mladih. Toda, če bodo člani imeli za vzor glasbeno pot bratov Avsenik, se jim obeta še dolga in uspešna glasbena kariera, in to ne le na domačih, pač pa tudi tujih tleh. Seveda jim želimo vse najboljše, kot tudi vsem tistim novincem, ki so iz rok direktorja Godbe Dobrova – Polhov Gradec, Boruta Dolinarja, prejeli drobno pozornost. Naučimo se v drobnih pozornostih uživati tudi mi in naj živi Avsenikova glasba, posebej v iz­vedbi Godbe Dobrova – Polhov Gradec. Nadja Prosen Verbič vedbo dejavnosti in pester pro­gram ter se jim zahvalil za dobro Upokojenci aktivno v novo sezono sodelovanje. Pohvale na račun do-Polhov Gradec, 2. februar – Člani Društva upokojencev Polhov Gradec ter številni gostje brega sodelovanja so izrekli tudi predstavniki sosednjih upokojen­ so se v začetku meseca svečana zbrali na rednem letnem občnem zboru v gostišču Pograjski skih društev in predstavniki krov­ dom, kjer so pregledali aktivnosti v preteklem letu ter začrtali delo v prihodnje. nih stanovskih zvez (Anton Don-Predsednik DU Polhov Gradec ko, podpresednik Zveze društev Marjan Plestenjak je izrazil zado­ upokojencev Slovenije, ter Ana voljstvo nad delovanjem društva, Tominšek, predstavnica Osrednje saj so lani uresničili vse zastavljene pokrajinske zveze). cilje. Pohvalil je vodje komisij za Uradni del je zaključil predsednik vestno in odgovorno delo ter po­ društva Marjan Plestenjak z neka­verjenike in druge, ki prispevajo k terimi novostmi, ki jih bo društvo uresničevanju programa društva, v tem letu začelo uvajati, in sicer posebej je izpostavil delo tajnice uradne ure, kjer bodo člani lahko društva Cecilije Jarc, ki je v prvem dobili kakršnekoli informacije in letu delovanja na tej funkciji izka­ odgovore na različna vprašanja; zala svoje sposobnosti. Poročilo po novem bodo vsa obvestila DU komisije za socialno skrbstvo je Polhov Gradec izobešena v oma­pripravil predsednik Jože Bizjan, rici, ki je nameščena na sprednjem v njem je omenil pomembno delo delu kulturnega doma; podana je poverjenikov, ki obiskujejo ostare-bila ideja, da upokojenci začnejo le člane, ki se jih vselej razveselijo, obujati različna dela domače obrti ter srečanje, ki ga pripravijo za sta-saj to ne le da koristi zdravju, tem-Rednak pa za pohodniško sekcijo. ter tako pripomorejo, da ta del kul­rejše nad 85 let. Helga Kuclar je po-več pomeni tudi druženje. Nato so Komisija za izlete je lani izvedla turne dediščine ne bi zamrl. Do­dala poročilo komisije za šport, re-nekaj natančnejših dejstev navedli šest izletov, a po besedah njenega bre novosti so udeleženci občnega kreacijo in pohodništvo, v katerem odgovorni za posamezna področja predsednika Lada Nartnika ti niso zbora pospremili z aplavzom, nato je pohvalila delo posameznih sek-– Janez Novak za področje bali-vedno dobro obiskani. pa se v sproščenem vzdušju lotili cij ter zbrane povabila, naj se jim narske sekcije, Milena Pustovrh za Zbrane je pozdravil tudi župan okusne pogostitve. pridružijo na njihovih dejavnostih, telovadbo za upokojence, Herman Franc Setnikar, ki je pohvalil iz-Nadja Prosen Verbič, foto: NPV Združeni otroški zbor je zapel skupaj s skupino Iskra bend. Lepo zapolnjena dvorana osnovne šole Veselo na Dobrovi 2015 močnim aplavzom in jih tako opogumili pri na-na plesišču pozneje pridružilo ter zaplesalo in daljnjem uspešnem glasbenem ustvarjanju. To se razmigalo ob ritmih glasbene skupine. Poleg je bilo povsem primerno ogrevanje in uvertura aktualnih trikratnih svetovnih prvakinj v kate­v nadaljevanje večera, ki mu je sledil izredno goriji show dance so se zbranim s plesno točko Na Dobrovi veseli in dobrodelni dinamičen nastop letošnjih osrednjih glasbenih predstavile in program prijetno popestrile tudi gostov – skupine Abba Mia. Slovenska glasbena mlade, gibčne in simpatične plesalke, tretje iz za- Dobrova, 24. januar – V športni dvorani Dobrova je v organizaciji Sveta staršev skupina, ki se na slovenski glasbeni sceni poja-dnjega svetovnega prvenstva v Pragi, ki trenira­ in Osnovne šole Dobrova drugo potekal tradicionalni dobrodelni koncert Veselo vlja že nekaj let, od nedavnega sicer pod novim jo znotraj članske show skupine Plesnega kluba na Dobrovi, ki so ga oblikovali veseli otroci, navdušujoči glasbeni gosti, živahni bolj prepoznavnim imenom, je v živo izvajala Forma, vodi pa jih prav tako nekdanja učenka plesni skupini ter spodbudna vezna beseda. legendarne glasbene hite ene najbolj uspešnih in dobrovske šole, Nataša Potočnik. Ob stopnjeva­ priljubljenih skupin v zgodovini popularne glas-nju veselega vzušja v lepo osvetljeni in z barv-Dobrodelni koncert, ki je zbrane prispevke od bend. Zatem se je petčlanska skupina, ki jo se-be – švedske pop skupine Abba. Obiskovalci so nimi efekti popestreni dvorani, ob živahnem prodanih vstopnic, prostovoljnih denarnih pri-stavljajo trije nekdanji dobrovski učenci ter ena bili navdušeni. Nič čudnega, saj se je ob krasnih nastopu šestčlanske glasbene skupine Abba Mia, spevkov in peciva, ki so ga spekle pridne roke učenka, peti član pa se jim je pridružil z Brezo-glasovih ter spretnem igranju glasbene skupine ki je prva in edina glasbena skupina v Sloveniji Društva kmečkih in podeželskih žena Dobrova vice, zbrani publiki predstavila z živahnim iz-Abba Mia in ob slišanih hitih, kot so Chiquitita, z Abba Tribute programom, so za sanjski konec -Horjul -Polhov Gradec ter nekaj staršev, na-borom glasbe slovenskih izvajalcev. Poslušalci, Dancing Queen, Gimme Gimme Gimme, Mam-znova poskrbeli otroci OŠ Dobrova, ki so s sku­menil v Šolski sklad, torej za dodatne dejavnosti med katerimi so bili tudi župan Franc Setnikar, ma Mia, Money Money Money, Knowing Me, pino ubrano, skoraj angelsko zapeli skladbo I in za socialno šibke otroke, je tudi letos zažarel v predsednik KS Dobrova Marjan Pograjc, župnik Knowing You, Take A Chance On Me, Waterloo Have A Dream. vsem svojem bistvu. Alojzij Golob, ravnatelj Viljem Kovačič, predse-ter mnogih drugih, v njih prebudila nostalgija Sledila je le še zahvala povezovalca večera Ro-Prijeten uvod v glasbeno dogajanje so z odpeto dnik Sveta staršev Peter Grabner in seveda šte-in jih popeljala kdo ve kam. Skladba Honey Ho-berta Kržiča, ki je v imenu organizatorjev izrazil himno OŠ Dobrova izvedli otroški glasovi, ki so vilni starši, šolsko osebje ter mnogi drugi gostje ney pa je pod oder pripeljala plesalke Formamas hvaležnost vsem zaslužnim za organizacijo ter zapeli v združenem pevskem zboru, in sicer ob od blizu in daleč, so mlade glasbenike za njihov Plesnega kluba Forma, ki so uigrano dopolnile izvedbo veselega in nostalgičnega večera na Do­instrumentalni podlagi glasbene skupine Iskra premierni nastop v takšnem obsegu nagradili z dogajanje in opogumile občinstvo, da se jim je brovi. Nadja Prosen Verbič, foto: NPV Zaradi vse bolj aktualnega stališča, da je mo-zdravja storiti veliko več kot z drugimi sred-davanje, ki bi nam obogatilo znanje o zdravi goče z uravnoteženo prehrano za dolgoročnost stvi, smo ob počastitvi obletnice pripravili pre-prehrani. Povabili smo gospo Marijo Merljak, 62. obletnica dipl. inž. živilske tehnologije, ki je priznana svetovalka na tem področju. Ob prijetnem po­dajanju znanja o zdravi prehrani nam je pred- DU Dobrova stavila svoje dolgoletne izkušnje, ki jih je pov­zela tudi v več knjigah. Osnovno načelo, ki ga Tudi letos je društvo zaznamovalo obletnico zagovarja, je, da naj bi jedli predvsem sezonsko svojega delovanja. Ob res častitljivem jubileju hrano iz domačega okolja in pri tem upoštevali je januarja pripravilo poseben program. Dva­stoletne izkušnje naših prednikov. inšestdeset let res ni malo, poleg pestrih do­godkov se je nabralo tudi zanimivih in pred- Ob zaključku predavanja je društvo pripravi­vsem lepih spominov na vsa ta leta delovanja. lo manjšo pogostitev. Seveda brez pridnih rok Društvo je bilo ves ta čas zelo dejavno, seveda članic društva ni šlo. Kot vedno so tudi tokrat z namenom, da poskrbi za druženje njegovih pripravile čudovite dobrote, tako da smo kar članov. Njegov moto pa je bila vedno tudi po­ malo pozabili na zdravo in pravilno prehrano. moč vsem članom v najtežjih trenutkih življe- Poleg drugih povabljencev sta se srečanja ude­nja. Društvo je zadnja leta še povečalo število ležila župan Občine Dobrova -Polhov Gra­dejavnosti, zato lahko glede na svoje potrebe in dec Franc Setnikar in predsednik KS Dobrova zmožnosti vsak najde nekaj zase. Marjan Pograjc. Rajko Komat Proslavljanje drugega mesta naših učenk (foto: Barbara Trnovec) OPB ima talent na POŠ Črni Vrh V oddelku podaljšanega bivanja na podružnični osnovni šoli Črni Vrh smo, tako kot na matični šoli v Polhovem Gradcu, zelo dejavni. Za prvi cilj novega koledarskega leta smo si za­dali, da poiščemo talente. Zavihali smo rokave in pridno vadili vse do 21. januarja, ko so učenci prvič predstavili znanja in spretnosti, ki jih de­lajo posebne. Na predtekmovanju se je predsta­vilo osem točk, konkurenca je bila zelo velika in delo strokovne komisije izjemno težko. Na pri­reditvi se je zvrstilo vse, kar smo pričakovali, in še več: petje, ples, čarovnije, igranje harmonike, kitare ter komentiranje športne tekme. Predstavili sta se Nina in Tanja, ki sta zapeli in na kitaro zaigrali pesem Slovenskega naroda sin. Teja in Lovro sta zapela uspešnico Modri­janov Ti, ti, ti moja rožica, Tina in Žiga pa Kuža pazi. Rafko in Florjan sta zapela in zaigrala Slakovo pesem Mamici. Nejc in Nace sta nam prikazala neverjetne čarovnije. Začaral pa nas je tudi prvošolček Lenart, ki je zapel čisto svojo Izmišljeno pesmico o smreki. Urban je komenti­ral tekmo smučarjev skakalcev, saj je navdušen navijač Roberta Kranjca. Gregor, naš »črnovrški slavček«, pa je zapel zmagovalno pesem Brez tebe, ansambla Smeh. Poleg Gregorja so se v finale uvrstili še Nina in Tanja ter Rafko in Florjan. Finale smo navduše­no spremljali v Polhovem Gradcu, 2. 2. 2015, in se veselili srebrne medalje Nine in Tanje. Barbara Trnovec, POŠ Črni Vrh Prizorišče spektakularnega dogodka Učenci od 1. do 5. razreda so se predstavili s plesnimi in pevskimi točkami. OPB ima talent Polhov Gradec, 2. febru­ar – Na zvezdniškem odru Osnovne šole Polhov Gra­dec je že peto leto zapored potekal pravi šolski spek­takel, poimenovan OPB ima talent. Pred številčno šolsko publiko se je letos pred­stavilo dvajset glasbenih Miha razdelil že v petek. snimi nastopi, dramskimi uprizo-dogodek skupaj z učenci ustvar­oziroma plesnih točk, stro-Ker je šlo za prvo manjšo obletni-ritvami ter talentiranim igranjem jali dlje časa. Posebno pozornost kovna žirija pa je izbrala co, so k sodelovanju povabili še na različne inštrumente. Gledalci, so letos namenili reklamiranjunajboljše. učence s podružničnih osnovnih med katerimi so bili učenci pred-dogodka, in sicer so poleg plaka­ šol Črni Vrh in Šentjošt. Ko se je metne stopnje, učitelji, nekateri tov in letakov izdelali še ogromen Tudi največjim spektaklom včasih dan prevesil v popoldan, so se šolski delavci ter nekaj ponosnih mikrofon, ki je vabil na priredi­ponagaja vreme in to pot je bilo učenci podaljšanega bivanja za-staršev, so z bučnimi aplavzi, tev. Poleg tega so otroci posneli tako pri izvedbi dogodka OPB čeli zbirati v šolski avli, kjer so vriski in žvižgi nagradili vse na-nekaj kratkih reklam, ki so jihima talent, ki so ga učitelji podalj-nestrpno pričakovali svoje favori-stopajoče, žirija pa je na koncu teden pred dogodkom predva­šanega bivanja (OPB) pripravili te. Prepoznati jih je bilo mogoče ocenila in izbrala najboljše tri na-jali po šolskem radiu. Dogodek že petič. Petkovo obilno sneženje po izstopajočih priponkah I OPB. stope, in ti tekmovalci so prejeli pa so naredili še prepoznavnejše­jo je namreč tako zagodlo, da je Napetost je začela naraščati, ko tudi bogate nagrade. Zmago si ga z izdelavo majic in priponk z večji del Polhovega Gradca ostal sta na zvezdni oder stopila na-je z odličnim plesnim nastopom napisom I OPB, ki jih je doniralo brez električne energije, brez ka-povedovalca, nadvse zgovorna priplesala hiphop plesalka Naja podjetje Schwarzmann, d. o. o. tere pa seveda ni bilo mogoče in razposajena učenca Urška in Kovačič, drugo mesto sta osvo-Takšne vrste projekt je zahteval izvesti – v očeh otrok – enega naj-Gašper, ter v prvo vrsto povabila jili učenki Nina Dolenc in Tanja tudi nekaj finančnih in material­večjih in najpomembnejših pro-članici strokovne žirije, pevko Si-Kožuh, POŠ Črni Vrh, kot duo nih sredstev, ki so jih zagotovili jektov tega šolskega leta. Ta tako mono Černetič - Aynee ter članico Jagode in rock & roll s točko Bo-s pomočjo lokalnih sponzorjev; težko pričakovani dogodek je bil ansambla Jurčki Tadejo Lončar, gnedaj, da bi crknu televizor, tre-to so TD Polhov Gradec, Bife tako prestavljen na ponedeljek, ki sta s svojim glasbenim nasto-tje mesto pa so si z uprizoritvijo Avtobusna postaja, Hiša medu zato so morali OPB-jevci ustvariti pom popestrili program. Bitka po Sneguljčice priigrala dekleta Neli Božnar, Javni zavod Polhograj­nekaj novih plakatov, ki so vabili vzoru televizijske oddaje Sloveni-Dolinar, Ana Rebeka Vogrinčič in ska graščina, Ustvarjalni dotik na prireditev, navijači so dobili ja ima talent se je začela z napo-Tjaša Mrzlikar. Posebno pohvalo (spletna trgovina z materialom za dodaten vikend za izdelavo navi-vedjo prvih glasbenih točk in je pa so prejeli prav vsi nastopajo-ustvarjanje), Storck adria, d. o. o., jaških transparentov, nastopajoči trajala vse do konca. Z dvajsetimi či, ki so pogumno pokazali svoj in Štefka Skopec. Navedenim se pa dodatna dva dneva za urjenje točkami so se šolski javnosti tako talent in tako popestrili ponedelj-aktiv učiteljev OPB tudi v imenu in piljenje svojega nastopa. Le predstavili najpogumnejši učenci kov popoldan. otrok iskreno zahvaljuje. zvezdna torta ni mogla počakati, od 1. do 5. razreda ter zbrane nav-Z uspešno organizacijo so bili za- Nadja Prosen Verbič, na veliko veselje otrok jo je kuhar dušili s svojimi pevskimi in ple-dovoljni tudi učitelji OPB, ki so foto: NPV Iz šolskih klopi OŠ Polhov Gradec Šola v naravi Cerkno Prireditev ob kulturnem prazniku Šesti razredi smo se v ponedeljek, 12. 1. 2015, zjutraj odpeljali v Cerkno, kjer V ponedeljek, 9. 2. 2015, je v osnovni šoli Polhov Gradec potekala prireditev ob smo imeli smučarsko šolo. Tam smo kulturnem prazniku. Prireditev bi morali imeti že v petek, 6. februarja, vendar preživeli pet čudovitih dni. smo jo zaradi predvidenega slabega vremena prestavili na ponedeljek. N a smučišču smo bili šest ur na dan. Tam nit prireditve je bilo ljudsko slovstvo, saj so stopili so učenci s kulturnimi točkami; recitali, Prireditev je potekala prvo šolsko uro. Rdeča vstvo za narod in razvoj narodne zavesti. Na­ smo jedli tudi kosilo. Smučati smo za­prav romantiki, med katere sodi France Preše-pevskimi točkami in uprizoritvami Desetnice, čeli ob desetih dopoldne, nato pa smo ob 14. ren, poudarjali, kako pomembno je ljudsko slo-Od lepe Vide ... Vsi so bili odlični, največ apla­ uri imeli kosilo kar na smučišču. Hrana je bila okusna. Zajtrk in večerjo smo jedli v hotelu. Na smučišču smo bili šestošolci razdeljeni v štiri skupine, in sicer glede na smučarsko znanje. Smučali smo po strmih pa tudi po bolj položnih progah. V teh petih dneh so nekateri postali odlični smučarji. Zadnji dan so bile razmere za vza pa so si prislužili štirje mladi glasbeniki, smučanje že nekoliko slabše. Med smučanjem ki so nam zaigrali pesem z naslovom Happy. smo sem ter tja odšli na čaj ali vročo čokolado, Učenka 5. razreda Naja Kovačič, zmagoval­ da smo se malo pogreli. Imeli smo tudi dva za­ka šova OPB ima talent, nam je zaplesala svoj bavna večera. Vsak dan po smučanju smo odšli zmagovalni ples. Prireditve smo se udeležili plavat v bazen. En dan smo gledali film Butec učenci razredne in predmetne stopnje. Po kon­čani prireditvi smo se učenci vrnili v šolske in butec, drug večer pa smo imeli disko. klopi in imeli pouk po urniku. Imeli smo se zelo lepo, tako da mi bo smučar­Nastopajoči so se zelo potrudili, zato je bila pri­ska šola ostala v lepem spominu. reditev uspešna. Lea Kumar, 6. b Špela Bizjan, 6. b Skupina Pikapolonice iz Vrtca Dobrova Ko je zadišalo po praznikih, smo se v naši skupini pogovarjali o darilih, poticah, novoletni jelki … Otrokom sem dejala, da so lahko veseli, saj bodo gotovo dobili veliko daril. Nekateri pa nimajo igračk, h katerim bi se stisnili, ko jim je hudo. Tako smo se odločili, da se pridružimo akciji Pezovo ObdaRajanje. Tako bomo mehke igrače, »objemčke« iz blaga, podarili otrokom, ki jih potrebujejo. Akcija je stekla. Z Nino sva poiskali primerno blago, zrisali modele ter izrezali primerne oblike račke, medvedka in Bar­bapape. Mamica Hane Suhadolc je izrezane modele odnesla k svoji teti, da jih je zašila. Ko smo imeli v vrtcu srečanje s starši in starimi starši, smo te modele natlačili s peno in jih do kon­ca zašili. Pisani gumbi in raznobarvni trakovi so postali oči, smrčki in usta teh igrač. Vsi smo se zelo trudili. Otroci so tlačili peno, lepili, starejši pa smo šivali. Najbolj spretni pri šivanju so bili »dedki«. Ko smo končali, bi otroci igrače najraje kar obdr­žali. Dogovorili smo se, da obdržimo tri, preostale pa smo za­vili in jih s kombijem odpeljali v Ljubljano na Zvezo prijateljev mladine Moste Polje. Bili so nas zelo veseli. Podarili so nam sladke čokolade. Čez nekaj dni pa je sledilo še eno preseneče­nje. Ker smo se pridružili akciji Pezovo ObdaRajanje, so nam poslali darilo. Dobili smo Pezove plastične figurice, v katere smo dali Pezove bombone, posladkali pa smo se še z lizikami Chupa Chups. Mislim, da so se iz tega našega dela otroci veliko naučili. Ker so delili »objemčke« drugim, so tudi sami dobili nekaj v zame­no. Mogoče pa ste se tudi Vi, ki berete ta članek, kaj naučili ali pa se Vam je utrnila kakšna dobra misel. Irena Humar in Nina Arzenšek Zaključek delavnic Zdravje na vsakem koraku V soboto, 24. januarja 2015, smo projekt Zdravje na vsakem koraku celostno zaključili z zaključno Na podlagi 19. člena Odloka o na­domestilu za uporabo stavbne­ga zemljišča (Ur. l. RS, št. 106/99, 131/2003) Občina Dobrova -Polhov Gradec objavlja J A V N I P O Z I V k priglasitvi sprememb v zvezi z odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Dobrova- Polhov Gradec I. Javni poziv je namenjen vsem za­vezancem za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v obči­ni Dobrova – Polhov Gradec. Zavezanec za nadomestilo je ne­posredni uporabnik funkcionalne enote (lastnik, imetnik pravice upo­rabe, najemnik,...), ki je lahko fizična oseba, pravna oseba ali samostojni podjetnik oziroma fizična oseba, ki opravlja dejavnost in je vpisana v ustrezni register ali drugo predpisa­no evidenco. Lastnik in najemnik v najemni po­godbi določita medsebojne obvezno­sti v zvezi s plačilom nadomestila. V primeru, da take določbe ni in naje­mnik kot posestnik ne izvršuje svoje obveznosti po Odloku, za njega soli­darno odgovarja lastnik. II. Zavezanci so občini Dobrova – Pol­hov Gradec dolžni v roku 30 dni po nastanku spremembe sporočiti po­datke in obvestila, ki so pomembni za odmero nadomestila; sprememba zavezanca, sprememba vrste de­javnosti ali namembnosti prostora, objekta ali zemljišča, sprememba poslovne ali stanovanjske površine, sprememba stalnega prebivališča oziroma naslova zavezanca in po­dobno. Če zavezanci ne sporočijo spremembe, se za odmero uporabijo podatki, s katerim razpolaga občina ali se lahko pridobijo brez sodelova­nja zavezanca. Poleg tega je kršitev določb o sporočanju podatkov ali sporočanju nepravilnih podatkov v Odloku opredeljena kot prekršek in se kaznuje po določbah Odloka. III. Spremembe zavezanci sporočajo ob­čini Dobrova -Polhov Gradec s pi­sno vlogo ter morebitnimi dokazili kot prilogami, osebno v sprejemni pisarni občine ali po pošti, priporočeno na naslov; Občina Do­brova – Polhov Gradec, Stara cesta 13,1356 Dobrova. Obrazci se dobijo v sprejemni pisarni občine ali na sple­tnih straneh občine. Številka: 422-0003/2015-1 Datum: 11.02.2015 Občina Dobrova- Polhov Gradec Na podlagi 16. člena Statuta Občine Dobrova -Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 26/2012) je Občinski svet Občine Dobrova - Polhov Gradec na 3. redni seji 28. januarja 2015 sprejel SKLEP o ukinitvi statusa javnega dobra. 1. člen Ukine se status javnega dobra na ne­premičnini, parc. št. 3048/6, k.o. Do­brova, v izmeri 449 m2 (ID 2429082). 2. člen Nepremičnina iz prvega člena tega sklepa preneha imeti značaj zemlji­šča javnega dobra v splošni rabi in postane last Občine Dobrova -Pol­hov Gradec. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Našem časopisu. Številka: 011-0002/2015-3 Dobrova, 28. januarja 2015 Franc Setnikar, župan Na podlagi 17. člena Odloka o na­domestilu za uporabo stavbnih ze­mljišč (Uradni list RS, št. 106/99 in 131/03) in 16. člena Statuta Občine Dobrova -Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 26/12) je Občinski svet ob­čine Dobrova - Polhov Gradec na 3. redni seji 28. 12. 2014 sprejel S K L E P o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. 1. člen Vrednost točke za izračun nadome­stila za uporabo stavbnega zemlji­šča na območju Občine Dobrova -Polhov Gradec za leto 2015 znaša 0,002433 evra. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Našem časopisu, upora­blja pa se od 1. januarja 2015 naprej. Številka: 011-0002/2015-4 Dobrova, 28. januar 2015 Župan Občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar, l. r. delavnico. »Zdravje na vsakem koraku« je projekt promocije zdra­vega življenjskega sloga, s poudarkom na sodelovanju posameznika, ki naj bi prevzel aktivno vlogo v procesu varovanja in krepitve zdravja. 12 delavnic, ki smo jih organizirali od oktobra 2014 do ja­nuarja 2015, je vsakemu nudilo: • izobraževanje odraslih o kakovosti življenja , možnostih sa­mopomoči in spoznavanju različnih možnostih podpiranja zdravja, • druženje, • zadovoljstvo, • spodbudo, da preizkusite osnovno znanje in veščine, ter • motivacijo. Govorili smo o funkcionalnih motnjah prebavil, ki so v veliki meri povezane s tempom življenja in vplivajo na ka­kovost življenja, o različnih oblikah alternativnega zdra- Pri izvedbi delavnic so sodelovali zdravniki, pedagogi,delovni terapevti, holistična terapevtka, babica, kuhar idr. Celotni projekt Zdravje na vsakem koraku smo zaključi­li in zaokrožili z zaključno delavnico. Delavnice so bile razdeljene v dva sklopa, delavnice namenjene odraslim in delavnice za otroke. Z Alenko Oven, delovno terapevtko, smo se pogovarjali o padcih in njihovi preventivi. Na delavnici smo spoznali vzroke padcev in dejavnike tveganja, največ pozornosti pa smo namenili ukrepom za preprečevanje oz. zmanjša­nje tveganja za padce. Med drugim smo predstavili, kako oblikovati bivalno okolje, da bodo prostori brez ovir, uporabni in predvsem varni. Spoznali pa smo tudi nekaj osnovnih vaj za ravnotežje, ki pomagajo pri preprečeva­nju padcev. vljena ter spoznali različne možnosti podpiranja zdravja, spoznali divjo hrano in njeno možnost priprave. Terapev­ti so nas seznanili s stresorji, ki nas obremenjujejo v dolo­čenih letnih časih in o možnih preventivah ter kaj bi lahko storili, da bi naravno, pametno in najbolj zdravo prežive­li letne čase, predstavili osnovne pristope in znanja pri nujnih stanjih, ki naj bi jih poznali in obvladali tudi laiki, govorili o demenci, ki je ena najhitreje naraščajočih bole­zni pri starejših in lahko doleti kogarkoli, kadarkoli in ne nazadnje udeležencem pojasnili kako z razstrupljanjem telesu pomagamo, da si pomaga samo. Pred prazniki smo izdelovali novoletne čestitke, kjer smo poleg prijetnega druženja med drugim krepili tudi ročne in kognitivne spretnosti. Pripravili smo delavnice o zdravi prehrani, na njih tudi prikazali pripravo zdravih obrokov in seveda poskusili pripravljeno. V nadaljevanju programa sta nam Mauro Lugano in Tina Djekić predstavila starodavno zdravilno vadbo Qi Gong. Zanimiva je, ker je zaradi svoje preprostosti primerna za vse starosti in jo lahko izvajamo brez kakršnihkoli pripo­močkov. V času delavnic je bilo poskrbljeno tudi za otroke, saj so vzporedno potekale ustvarjalne, športne, plesne in gleda­liške delavnice, kjer je vsak našel zabavo zase. Po zaključku delavnic je sledila podelitev priznanj stal­nim udeležencem delavnic Zdravje na vsakem koraku in topel obrok ob zaključku. V oktobru 2015 bomo pričeli z novo sezono delavnic Zdravje na vsakem koraku, na katere ste vabljeni prav vsi. Ponovno bomo spoznavali nove možnosti podpiranja zdravja in se prijetno družili. Simona Kostrevc Proračun gre v javno razpravo Log -Dragomer, 11. februar 2015 – Občinski svetniki so, potem ko so na novembrski redni seji obravnavo proračuna za leto 2015 prekinili ter ga v pregled predali v ta namen usta­novljeni delovni skupini za prora­čun, potrdili novi predlog proračuna Občine Log - Dragomer za leto 2015 in ga posredovali v javno razpravo do vključno 23. februarja. P redlog proračuna za leto 2015, ki ga je s svojimi smernicami in izhodišči so­oblikovala nova Delovna skupina za pro­račun, je težak dobrih 2,8 milijona evrov, kar je skoraj 678 tisočakov manj kot v no­vembrskem predlogu. Kot je na seji poja­snil Martin Martinčič iz občinske uprave, so pri pripravi novega predloga upoštevali smernice in priporočila Delovne skupine za proračun. Na odhodkovni strani so v planu proračuna samo najnujnejše naloge in investicije, katerih realizacija se prenaša iz leta 2014 v 2015. Nekoliko so se v novem predlogu znižali davčni prihodki, očitno pa je znižanje kapitalskih prihodkov, torej prihodkov od prodaje občinskega premo­ženja, ki so kar stokrat nižji kot v prvotnem predlogu. Iz proračuna so namreč izločili vse prodaje občinskih zemljišč, ki so bile v prejšnjem predlogu ocenjene na 918 tisoča­kov, ter tudi vse odkupe, vredne 156 tisoč evrov. Bistveno pa so se povišali transferni prihodki, s 130 tisočakov na skoraj 414 tisoč evrov. Na občini namreč računajo, da naj bi že v letošnjem letu pridobili evropska in državna sredstva za gradnjo kanalizacije, česar pa v prvotnem predlogu niso pred­videli. Za več kot milijon se znižujejo tudi odhod­ki, teh bo za 2,4 milijona evrov, predviden pa je tudi letni proračunski presežek, visok skoraj 375 tisočakov. Tako naj bi skupaj s presežkom iz preteklih let na koncu leta na računu občine ostalo 665.443 evrov. Na odhodkovni strani so se sredstva nekoli­ko zmanjšala prav na vseh postavkah, od tekočih odhodkov do tekočih transferjev, predvsem pa investicijskih odhodkov, ki bodo skoraj za en milijon nižji kot v prvem predlogu. Do te razlike je prišlo zato, ker so v novi proračun vključene le investicije, ki so se začele v lanskem letu in se bodo letos nadaljevale. Iz proračuna so tako izključe­ne praktično vse gradnje in rekonstrukcije cest (prej 104 tisočake), oporni zid Molščica, vodovod na Aljaževi cesti, vrtec Log, manj bo sredstev za vzdrževanje športnih par­kov, če naštejemo le večje. Katere investicije so prednostne in kje, kako ter kdaj naj bi jih financirali, naj bi razkril novi dokument, ki so ga vključili v proračun, Strategija razvo­ja občine – zanj so namenili 15.000 evrov. Na seji so svetniki soglasno podprli pre­dlog proračuna. V razpravi pred potrdi­tvijo tega dokumenta smo slišali, da je delovna skupina opravila dobro delo in da bo ta dokument služil kot dobro izhodišče. Končno podobo naj bi proračun dobil po tem, ko bo izdelana Strategija razvoja ob­čine; takrat naj bi občinski svet sprejemal rebalans. Predlog proračuna bo v javni razpravi do 23. februarja. V tem času bodo predlog proračuna obravnavala delovna telesa sve­ta, sveti in organi ožjih delov občine ter zainteresirana javnost, ki bodo pripombe in predloge k predlogu proračuna poslali županu. Predvidoma v začetku marca naj bi dopolnjeni odlok o proračunu občine na seji ponovno obravnaval in sprejemal ob­činski svet. V. L. Cena praznjenja greznic in MKČN bo nižja Povprečna štiričlanska družina naj bi po novem za storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami (MKČN), s položnico plače­vala za 0,73 evra manjši znesek. Podizvajalec Komunalnega podjetja Vrhnika naj bi greznice tudi v prihodnje čistil najmanj enkrat na tri leta, če bo treba, tudi pogosteje (brez dodatnega plačila). O bčinski svet Občine vaja v nepretočno grezni-predpisi države). pričakovanih količin na-Log - Dragomer je co, obstoječo greznico ali Po prejšnji ceni, ki je bila črpanega blata izhajali iz na februarski izredni seji MKČN (prej 0,4067 €/m3). uveljavljena s 1. januarjem pravilnika o gradnji gre­ ob samem praznjenju pa potrdil nove, nižje cene V primeru, da na objek-2014, je štiričlanska druži-znic, ki je veljal leta 1985. uporabnikom ni treba nič storitev, povezanih z ne-tu ni merjenega odjema na s povprečno mesečno Ta je predpisal, da morajo doplačati. Za izvajanje te pretočnimi greznicami, vode, se količina storitev porabo 12 m3 vode za to imeti hiše s štirimi ali več storitve je KPV na podla­ obstoječimi greznicami in obračuna po osebi, in sicer storitev plačevala 5,34 € člani družine greznice, gi razpisa izbralo podjetje malimi komunalnimi či-0,15 m3 na osebo na dan. na mesec, po novem pa se velike 8 m3, pri čemer naj Eko pretok. Kot je pojasni­stilnimi napravami. Nova K ceni storitve se zaraču-ji bo zaračunalo 4,61 € na bi bil prvi prekat veliko­ la Brigita Šen Kreže, so kot cena znaša 0,3512 €/m3 na še okoljska dajatev za mesec. Nove cene bodo sti 5,28 m3. Tekom leta izvajalec javne službe dol­dobavljene vode, ki se od-odpadne vode (skladno s veljale od 1. marca 2015, se je nato izkazalo, da je žni vsako greznico izpra­torej bodo prvič obračuna-bilo povprečno praznje­ zniti najmanj enkrat na tri Konec lanskega leta je dosedanji vse svetnike, saj so povsem sogla-slovnika občinskega sveta, ki pra-mreč ena izmed glasovnic ni bila direktor ZD Vrhnika Tomaž Gla-sno dvignili zelene kartone. Pred vi: »Če kandidat ne dobi potrebne veljavna. S strani Osnovne šole žar, ki odhaja na novo delovno me-Strgarjem sta še dve oviri, večin-večine oziroma če tudi pri ponov-Log - Dragomer so bili v omenje­sto na ministrstvo, svetu zavoda sko ga morata namreč podpreti še nem glasovanju noben kandidat no skupino imenovani Darja Leb, vrhniškega zdravstvenega doma preostala dva občinska sveta. ne dobi potrebne večine, ali pa ni Ana Rozman iz centra za socialno posredoval prošnjo za razrešitev izvoljeno zadostno število kandi-delo, Andrej Majcen s policijske Zapleti pri glasovanjih in prenehanje delovnega razmer-datov, se za manjkajoče kandidate postaje, s strani društev, kjer so ja, ki so jo svetniki na seji soglasno Zelo zanimiva pa je bila situacija ponovi kandidacijski postopek in svetniki glasovali o štirih kandi­podprli. Kot je pojasnila takrat še pri imenovanju predstavnika v postopek glasovanja na podlagi datih, pa je bila imenovana Her­predsednica sveta zavoda Her-svet javnega zavoda Zdravstveni novega predloga kandidatur.« Po mina Šabanov. Lokalni akcijski mina Šabanov, je ta nato izvedel dom Vrhnika. Politične stranke različnih interpretacijah tega čle-skupini za preprečevanje zasvo­postopek razpisa za izbiro novega in liste, zastopane v občinskem na so tajno glasovanje naposled jenosti manjkata še dva člana, saj direktorja. Na razpis se je prijavilo svetu, so Komisiji za mandatna ponovili, ponovil pa se je tudi Mladinski klub Log - Dragomer in 12 kandidatov, a jih je le šest iz-vprašanja, volitve, imenovanja in rezultat. Tako Likar kot Šabanova župan nista predlagala svojih kan­polnjevalo zahtevane pogoje, in z administrativne zadeve posredo-sta znova dobila vsak po šest gla-didatov, zato ju je Komisija vnovič njimi je petčlanska komisija opra-vale dva predloga. Svetniki so na sov, zato ni bil imenovan nobeden pozvala, naj predložita predloge vila razgovore. »Komisija je svetu tajnem glasovanju lahko glaso-od njiju. Komisija bo tako znova za imenovanje kandidatov. zavoda v imenovanje predlagala vali ali za Andreja Likarja ali pa pozvala liste in stranke, naj po-Na seji so se svetniki seznanili Romana Strgarja kot kandidata, Hermino Šabanov; oba sta dobila sredujejo predloge kandidatov za in precej obsežno razpravljali o ki je dosegel največje število točk,« enako število glasov, zato v prvem predstavnika v svet javnega zavo-povzetku regijskih izvedbenih na­so zapisali v gradivu. Svet zavoda krogu glasovanja nobeden izmed da Zdravstveni dom Vrhnika. črtov na področju socialnega var­je Strgarjevo imenovanje podprl kandidatov ni bil imenovan za S podobno situacijo so se svetniki stva za obdobje 2014–2016 za Osre­in predlog za soglasje k njegove-predstavnika tega sveta zavoda. srečali pri imenovanju članov Lo-dnjeslovensko statistično regijo, ki mu imenovanju posredoval vsem Nekoliko nenavadni in neobičaj-kalne akcijske skupine za prepre-ga je občinam poslalo ministrstvo trem ustanoviteljicam zdravstve-ni situaciji je sledila razprava, na čevanje zasvojenosti v Občini Log za delo, družino, socialne zadeve nega doma, Občini Log -Drago-kateri so poskušali rešiti zagato. - Dragomer, a se je zagata razrešila in enake možnosti. Zeleno luč so mer, Borovnici in Vrhniki. Rešitev so našli v 105. členu Po-ob drugem glasovanju, prvič na-dali tudi menjavi opuščenega delaNa predlog Komisije za manda-Rimske ceste za del Šolske ceste, s tna vprašanja, volitve, imenova-tem ukrepom naj bi občina posta­nja in administrativne zadeve so la lastnica celotne omenjene ceste. Romana Strgarja povabili na sejo, Soglasni so bili tudi pri zadnjih kjer so mu svetniki postavili ve-dveh točkah izredne seje, in sicer činoma vprašanja, povezana z so soglašali z usklajeno višino en­zagotavljanjem zdravstvene oskr-kratne denarne pomoči za novo­be v log-dragomerški občini. Ro-rojence, ki bo v letu 2015 znašala man Strgar je Vrhničan z več kot 231,04 evra, ter z višino indeksa 20-letnimi izkušnjami na vodilnih za obračun stroškov za odmero delovnih mestih v različnih orga-komunalnega prispevka – njegova nizacijah. Kandidat je s svojimi vrednost v letu 2015 bo 101,113416.referencami in odgovori prepričal V. L. Pripravljajo dokumentacijo za projekte Občinska uprava ima tudi pod taktirko novega župana Mirana Stanovnika polne roke dela. V letošnjem nekoliko bolj papirnatem letu bo poudarek predvsem na pripravi in dokončanju dokumentacije, ki bo osnova za uresničitev projektov. Potem ko je občinski svet konec lanskega leta imenoval odbore in komisije ter so se med županovo odsotnostjo oblikovale delovne skupine, te že delajo s polno paro. Ena izmed prvih prioritet župana in občinskega sveta je bil z gradnjo kanalizacije, ker bodo tako stroški manjši,« je pou­ zdravnika, zato ne želimo ničesar prehitevati,« pojasnjuje Sta­ zagotovo proračun za leto 2015. »Tokrat smo se proračuna lo­ daril župan. novnik. tili nekoliko drugače kot v preteklosti, skupina za proračun Precej daleč so tudi pri pogovorih za organizacijo zdravstve- Izvedeli smo še, da neuresničeni projekti iz prejšnjih dveh je delo dobro opravila – z zavedanjem, da je pred nami naj­ ne oskrbe v Občini Log -Dragomer. Razmišljajo ter se dogo­ mandatov niso ostali na dnu predala. Zadnje tri mesece si na večji projekt v zgodovini občine, tako po finančni kot po or­ varjajo o vzpostavitvi splošne zdravstvene ambulante. Ta naj občini zelo prizadevajo za dogovor v pogajanjih za vzposta­ ganizacijski plati,« nam je pojasnil župan Miran Stanovnik. vitev trgovine v Dragomerju, še vedno pa se pogovarjajo s Dodal je, da bo proračun končno podobo dobil po tem, ko Pošto Slovenije, saj želijo doseči ugodnejši delovni čas loške bodo izdelali strategijo razvoja občine, do takrat pa naj bi bile pošte. »Delamo na projektu visoke cone Lukovica, na potezi vanj vključene le investicije, ki so jih začeli že lani. »Delovna je država. Pogovarjamo se z Darsom in DRSC. Poslovna cona skupina Strategija razvoja Občine Log -Dragomer, ki jo vodi na Logu je v zaključni fazi komasacije,« nam je zaupal župan. podžupan, je s temelji začela tukaj. Ekipa je zelo resna,« je po- Dodal je, da se pogajajo tudi s Telekomom, saj želijo na delih udaril župan. Kot smo izvedeli, naj bi na osnovi gradiva, ki ga občine, kjer ni optike, zagotoviti razširitev zmogljivosti bakre­ bosta pripravili delovna skupina in občinska uprava, doku­ nega omrežja. ment izdelala zunanja institucija. Stanovnik predvideva, da Organizirati želijo tržnico s pretežno lokalnimi proizvodi ter se bo to zgodilo do poletja. postati stoodstotni lastniki vrtca na Logu. Obetajo pa se tudi »Čeprav pravimo, da bomo letos 'delali samo papirje', je glede novi projekti. Eden izmed njih je ureditev točk druženja, ki na to, s čim se ukvarjamo, dela ogromno,« je izpostavil Sta­ naj bi pokazale, kje je najbolj smiselno načrtovati občinsko novnik in nam naštel nekaj projektov, ki jih pripravlja upra­ središče. va. Ta zagotovo največ naporov vlaga v uresničitev največjega Sicer pa je Stanovnik na koncu povedal, da odbori, komi­ projekta v zgodovini občine, izgradnje kanalizacije s čistilno bi sprva nekajkrat na teden delovala v najetih prostorih. Rav­ sije in delovne skupine delajo s polno paro, v delo je zagri­ napravo, ki pa zahteva pripravo in dokončanje izdelave do- no obisk v ambulanti naj bi dal odgovor na to, ali bo ta ostala zel tudi podžupan Strgar, ki je prevzel kar nekaj projektov. kumentacije tudi za preostale projekte. »Pripravlja se papiro­ odprta tudi po pretečenem prehodnem obdobju, dobili pa naj »Tolikšnega napredka pa ne bi bilo brez prostovoljnega dela logija za električne vode, plinifikacijo, vodovod, telekomuni­ bi tudi odgovor o smotrnosti gradnje zdravstvenega centra. številnih občanov, ki so začutili, da jih občina potrebuje, in kacijo, javno razsvetljavo, saj mora izvedba časovno sovpadati »Vemo, da se ne bodo vsi občani naenkrat izrekli za enega ponudili svojo pomoč,« je zaključil. V. L. Predstava Začarani prazniki v Vrtcu Log - Dragomer V organizaciji Zavoda Enostavno Prijatelji smo si v četrtek, 29. 1. 2015, v telovadnici centra Toscana ogledali igrano predstavo Za­čarani prazniki. Predstavo so izvedli za otroke prvega starostnega obdobja, otroke, ki obiskujejo zasebni vrtec Zvezdica, ter tudi za otroke, ki vrtca ne obiskujejo. Dogajanje v predstavi je bilo zimsko obarvano. Snežna kraljica Izabela je iskala prijateljice snežinke. Ker se snežinke nikakor niso hotele spustiti na zemljo, se je spomnila na prijatelja čarovnika Uršulina. Skupaj jima uspe, seveda ob pomoči otrok, in veselje na snegu se lahko prične. Predstavo smo si ogledali ravno ob pravem času, saj je tudi nas naslednje jutro presenetila snežna odeja. Igrače ob prihajanju v vrtec niso bile zanimive, saj je bilo pravo veselje skozi okna naših igralnic opazovati padanje debelih kosmov snega na tla. Dopoldan je prehitro minil ob uživanju na snegu, izdelova­nju sneženega moža, kepanju in lopatanju. Veselje se je nadaljevalo tudi naslednje dni. Zahvaljujemo se KUD Kosec za organizacijo in delno financiranje predstave. Vzgojiteljica Sabina Miklavčič KD Borovnica - Gledališka skupina ŠOTA v sodelovanju s KUD Kosec vabi na GLEDALIŠKO PREDSTAVO, OGLED KOMEDIJE OBLAST JE SLAST V SOBOTO, 28. 2. 2015, v Gasilskem domu Log ob 19. uri »Lepo je v naši domovini biti poslanec.« Družina želi biti čim bolj revna, delavna, kajti pričakuje obisk KPS – »Kontrole premoženja sodržavljanov«. Poslanec je bogat usrane, podkupljiv, skorumpiran, pohlepen, domišljav, prepričanja menja kot srajce, z vsako potezo išče osebni profit. Družina! Ojoj! In kaj tu delajo mafijski izterjevalci dolgov? To in še marsikaj vam razkrijemo v naši predstavi. Vstopnice so v prodaji na dan predstave, uro pred začetkom. Obvestilo Komunalnega podjetja Vrhnika V tednu od ponedeljka, 2. 3. 2015, organske odpadke v občinah Borovnica, Log - Dragomer spet odvažamo vsak teden. Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. Novi direktor občinske uprave je Igor Rojec Natečajni postopek za zasedbo mesta direktorja občinske uprave Občine Log - Dragomer je zaključen. Izmed treh kandi­datov je natečajna komisija kot strokovno najbolj usposobljenega za to delovno mesto izbrala Igorja Rojca. Igor Rojec je bil za direktorja občinske uprave članska komisija po vnaprej določenih kriteri-pnja strokovnosti, organiziranosti in izkušenj za mandat petih let kot najprimernejši ocenjen jih dodelila Igorju Rojcu. z različnih področij. Verjamem, da lahko pri­na podlagi zahtevane dokumentacije in razgo-Novi direktor občinske uprave naj bi uvajanje spevam velik del tega,« je zapisal v svoji vlogi vora z natečajno komisijo. Kot smo že poročali v delo začel na začetku marca, vajeti občinske za zasedbo omenjenega uradniškega mesta. v januarski številki Našega časopisa, so na raz-uprave pa naj bi prevzel maja, ko v pokoj odha-Rojec je po izobrazbi univerzitetni diplomirani pis za izbiro direktorja občinske uprave Občine ja dosedanji direktor Andrej Kos. pravnik. Je direktor in lastnik večinskega dele-Log -Dragomer, objavljen 24. decembra lani, Igor Rojec prihaja z Loga in bo letos dopolnil 50 ža oglaševalskih podjetij Media bus in Urbano prispele tri vloge, od katerih so vse ustrezale let. »Kot je razvidno iz življenjepisa, imam pre-oglaševanje Rijeka. V svoji karieri je kot direk­formalnim razpisnim pogojem ter so izpolnje-cej izkušenj z vodenjem gospodarskih družb z tor družbe vodil še Opekarno Novo mesto ter vale vnaprej določena merila za izbiro. Z vsemi različnih področij. Zagovarjam vrednote kolek-KOTO, leta 2001 pa je bil vpisan v zlato knjigo tremi kandidati je natečajna komisija opravila tivnega, celovitega in analitičnega pristopa pri najuspešnejših podjetnikov. Rojec je bil lani iz razgovore. Kot nam je pojasnil župan Miran izvajanju delovnih nalog. Sem občan Občine vrst županove liste imenovan za člana nadzor-Stanovnik, so vsi trije odgovarjali na strokov-Log -Dragomer in občina je v obdobju velikih nega odbora. no zelo visoki ravni, najboljšo oceno pa je štiri-izzivov razvoja, kjer bo potrebna visoka sto-V. L. Balon ogrevan, a drago Športni balon v Športnem parku Dragomer, pod katerim so tudi v zimski sezoni na svoj račun prišli ljubitelji tenisa, je ogrevan. Investitor je rešil sezono s pri­klopom objekta na utekočinjeni naftni plin. Medtem se nadaljujejo postopki za plinifikacijo športnega parka, občinske stavbe in vrtca. Kot smo poročali v zadnji številki Naše-strani dolga jesen in prizanesljivo vreme ter ga časopisa, so svetniki na zadnji lanski seji prizadevanja najemnika, da izpelje začrta­podprli sklep, da se nadaljujejo aktivnosti za ni projekt. Korak naprej so na omenjeni sejiureditev plinske napeljave v športnem parku. omogočili tudi svetniki, ki so podprli sklep Po načrtih bi sicer dragomerški športni park o nadaljevanju aktivnosti plinifikacije. Kljub športnega parka medtem potekajo dalje; kotmorali priključiti na plin še pred začetkom se-temu so postopki, z zimo pred vrati, potekali smo še izvedeli, so v fazi zbiranja ponudb za zone in novopostavljeni balon naj bi se ogre-prepočasi. izvedbo ter pogajanja za najugodnejšo ceno. val s tem energentom. A se je projektiranje in »Najemnik balona je želel rešiti sezono. Balon Občina bo ob plinifikaciji športnega parka na pridobivanje dokumentacije precej zavleklo, se ogreva na najdražji način, a je bila to edina plin priključila tudi vrtec in občinsko stavbo, zato je bila teniška sezona pod balonom celo možna hitra rešitev,« je pojasnil župan Sta-kar je bilo tudi priporočilo občinskega sveta. nekoliko pod vprašajem. Rešili so jo na eni novnik. Dodal je, da dejavnosti za priključitev V. L. Vabilo na predavanja na OŠ Log - Dragomer V sodelovanju z Lokalno akcijsko skupino za preprečevanje zasvojenosti v Občini Log - Dragomer organiziramo več pre­davanj za starše in drugo zainteresirano javnost, in sicer: -V torek, 3. marca 2015, ob 18.00 bo predaval podiplomske študije, da je svojo strokovno dejav-prepovedi? Specialni pedagog Marko Juhant pozna dr. Viljem Ščuka na temo »Rajsko otroštvo, nost lahko usmeril na področje odklonov v vzgoji, odgovore na številna starševska vprašanja. peklensko mladostništvo«. Predavanje bo tra-čustvovanju in vedenju ter v obravnavo psihoso-- V četrtek, 16. aprila 2015, ob 18.00 bodo pre­jalo predvidoma 2 šolski uri, sledi interaktiven matskih težav otrok in mladine. V Novi Gorici je davali predstavniki Logouta na temo »Varna pogovor. v okviru zdravstvenega doma osnoval pedopsihia-raba interneta«. Predavanje bo trajalo 60 mi-Dr. Viljem Ščuka je specialist za obravnavo trični dispanzer, vodil komisijo za razvrščanje otrok nut, sledi razgovor. psihosomatskih težav otrok in mladine. Pedi-z motnjami v razvoju in organiziral ambulanto za Vsa predavanja bodo potekala v večnamen­ ater s 40-letno prakso, psihoterapevt za mladino ter obravnavanje bolezni odvisnosti. skem prostoru na sedežu matične šole. raziskovalec zdravja duha in osebnosti. Zdravnik, ki - V četrtek, 19. marca 2015, ob 18.00 bo preda- Vljudno vabljeni! se je dodatno specializiral v šolski medicini, dispan-val Marko Juhant na temo »Sodobna vzgoja«. zerski metodi dela in psihoterapiji ter opravil štiri Se sprašujete, zakaj otrok ne uboga vaših navodil in mag. Mihaela Mrzlikar, ravnateljica Kurenti odganjali zimo V Dragomerju je zadonela kurentova pesem. Sedem velikih kosmatincev, en mali ter še črni hudič za povrh so s pisanimi trakovi in velikimi zvonci okrog pasu ob glasnem poskakovanju v občino prinesli dobro in obilno letino ter pre­gnali zimo in zlo. Značilne pustne šeme s Ptujskega polja so naj­prej s svojim obiskom presenetile otroke in vzgojiteljice v vrtcu Dragomer. Sprva previdni otroci so se kurentovega glasnega poskakovanja nekoliko prestrašili, a so kaj kmalu ugotovili, da se pod strašljivimi maskami skrivajo prijazni moški in ženske. Kurenti iz etnografskega dru­štva korantov Pravi demoni so s seboj pripeljali tudi komaj šestletnega malega kurenta, ki se je kmalu spoprijateljil s svojimi vrstniki. Ob odho­du so nam dragomerški otroci hiteli pripove­ dovati, da kurenti niso nič strašni ter da so zelo prijazni. »Veš, jaz se pa nič ne bojim kurentov, pa še mladička so s seboj pripeljali,« je o malem kurentu dejala ena izmed deklic. Pisani sprevod je nato krenil še na občino, kjer so pozdravili župana Stanovnika in njegove so­delavce, nato pa so s svojim obiskom navdušili še goste picerije. V občini so se tako kot zadnjih nekaj let mudili pernati kurenti, oblečeni v bo­gate kožuhe, pripasano so imeli verigo s petimi zvonci, na nogah zelene gamaše, na glavah pa značilne maske s strašljivim rdečim usnjenim jezikom in pisanimi trakovi. Po tradiciji so ime­ li s seboj tudi ježevko, na katero so jim dekleta privezovala robčke. Če so si kurentovo opravo nekoč nadeli le mo­ški, pa danes ni več tako. Društvo je s seboj pri­peljalo tudi dve dekleti, ki sta imeli okoli pasu sicer pripasane nekoliko manjše zvonce, a njuna oprava še zdaleč ni bila lahka. Kot so nam pove­dali kurenti, je teža oprave odvisna od velikosti človeka, ki jo nosi, na splošno pa moška oprava tehta do sedemdeset kilogramov, medtem ko je ženskam namenjena nekoliko lažja. Kurent ali korant je najbolj priljubljen in mno­žičen tradicionalen pustni lik Ptujskega in Dra­vskega polja ter Haloz. Strašljiva maska izhaja iz ljudskega izročila; svoje zvonce in opravo si lah­ko kurenti nadenejo po svečnici. Koranti vedno nastopajo v skupinah, kjerkoli so, na cesti ali pa v hiši; stalno poskakujejo in se hkrati vrtijo, da nji­ hovi zvonci čim glasneje rožljajo. V. L. Tinetu Malovrhu v slovo Zima, mraz in sneg v februarju leta 1966 so prinesli veliko veselje v hišo na Molski cesti, kajti 23. februarja se je mami Francki in očetu Tinetu rodil sin Tine. Marko pa je dobil bratca in sopotnika na poteh življe­nja. Družina, služba, gradnja hiše, vse sta zmogla starša, le da sta uredila prijetno domovanje svojima sinovoma. Vzgojila sta ju v poštena in delavna fanta. Leta so tekla, tudi zate, Tine, je bil čas šo­lanja, čas izbire poklica, čas samostojnosti v službi, čas ljubezni. Za življenjsko družico si si izbral Žanet in sad vajine ljubezni je bila danes že 22-le­tna hčerka Ellen. Dolgo časa smo bili sosedje tu, na Molski cesti. Vsak dan prijateljski pozdrav, klepet, stisk rok ob praznikih. Lepo je imeti take sosede. Hvala ti, Tine, za vse skupne tre­nutke, ostali nam bodo v toplem spominu. Kot član planinskega društva Rega si se s svojo družino z veseljem udeleževal planinskih pohodov, seveda če ti je čas to dopuščal. Ljubil si gore in tako z višin spoznaval našo lepo domovino. Tudi pri zahtevnih turah, ko je bila pot proti vrhu naporna in težka, si na cilju z nasmehom dejal: »Kakšen razgled, to se je splačalo potrudit'.« Takega so te prijatelji planinci poznali in te imeli radi. Bil si dober oče svoji deklici Ellen. Tiho si občudoval njene šolske, gimnazijske in fakultetne uspehe. Solze veselja si imel v očeh, ko je z odliko zagovarjala svojo di­plomsko znanje. Oba z Žanet sta čutila, da morata svoji deklici dovoliti, da odide v svet za znanjem. Dobro pa sta vedela, da se bo vedno rada vračala domov. Vajina tiha želja z ženo Žanet je bila imeti svoj lasten dom. Z vajino pridnostjo, skro­mnostjo, delavnostjo in iznajdljivostjo sta uresničila ljudski pregovor Kamen na ka­men palača, in v naselju Lesno Brdo je ob robu gozda zrasla vajina čudovita lesena hiša. Tudi tu so tebe, Tine, in tvojo druži­no ljudje prijazno sprejeli. Rad si imel toplino lesa. Pohištvo, mize, stole, vse si z veliko ljubeznijo in natanč­nostjo izdeloval sam. Tvoje veliko veselje so bili pozabljeni stari predmeti. Znal si jih obnoviti, jim zopet vdahniti dušo, in danes krasijo notranjost tvoje hiše. Vedno pa si našel čas za svoje in ženine starše. Pogosto si se ustavljal na Logu in jim priskočil na pomoč, to tvojo skrb smo vsi zelo cenili. Tine, pomlad bo prišla in te čakala, da se sprehodiš okoli svoje prijazne hišice, ure­diš potke, posadiš čebulice narcis in tuli­panov, obrežeš grmovje in drevje. Pomlad bo prišla in te bo iskala. Življenje naše je kot knjiga, list za listom, za dnevom dan, nihče ne ve, kdaj bo ta roman napisal zadnjo stran. Odšel si mnogo, mnogo prerano s knjigo življenja nedokončano. Naj ti bo lahka domača zemlja in nasvidenje pri Bogu. Soseda z Loga, Lojzka Šarabon Ježku posvečena kulturna prireditev Log - Dragomer, 5. februar 2015 – V log-dragomerškem hramu učenosti so se v tednu pred kulturnim pra­znikom zbrali številni ljubitelji kulture. Ustvarjalci prireditve so ob nedavni stoletnici rojstva Franeta Milčinskega - Ježka proslavo ob prazniku kulture posvetili omenjenemu igralcu, humoristu, pevcu, šanso­ njerju, piscu besedil, režiserju in predvsem pesniku. 8. februarja je minilo 166 let od smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, v spomin katerega na ta dan po vsej Sloveniji pripravijo kulturne prireditve. KUD Kosec pa je tokra­tno prireditev posvetil še enemu izjemnemu Slovencu, ki se je z velikimi črkami zapisal v slovensko kulturo. »Današnje prazno­vanje smo namenili izjemnemu vsestranskemu slovenskemu umetniku 20. stoletja. Decembra je minilo sto let od njegove­ga rojstva. In kot se ob obletnici spodobi, se bomo na današnji dan, ko slavimo kulturni praznik, spomnili njegovega življenja in dela, predvsem pa njegovih besed,« je o Franetu Milčinskem -Ježku povedala povezovalka prireditve Brigita Žitko, ki je sku­paj s svojim sovoditeljem, osnovnošolcem Janom Vajglom, spre­tno povezovala program proslave. Ježkove besede so obiskovalci spoznavali in obujali v peti in govorjeni besedi. Najprej jih je v njegov izjemen opus popeljal Emir Jušič, lutkovni animator, režiser in sinhronizator, nekda­nji član vokalne zasedbe Perpetuum Jazzile in učitelj, ki mu je Ježkova Zvezdica Zaspanka prirasla k srcu in jo smatra za eno najpomembnejših del mladinske književnosti. Jušič je obisko­valce med drugim popeljal v zvezdnati svet »Zaspanke« ter se sprehodil tudi po bolj humorno obarvani Ježkovi poeziji. V dvorani pa so odmevala tudi uglasbena dela iz Ježkove zakla­dnice. Mladinski pevski zbor Osnovne šole Log - Dragomer se je predstavil z dobro znanima Kekčevo in Mojčino pesmijo, solo pa je zapela Petra Kodba. Da je bila Ježkova poezija pisana za izvajanje in da so njegove večne melodije tudi danes še kako žive, je zborček dokazal s prepevanjem popevk; pesem Ne čakaj pomladi je s spremljavo na trobenti popestril Klemen Lorber, Narobe svet in Sončno uro pa so mladi pevci začinili z izvrstno spremljavo Orffove skupine. Občinstvu so se na odru z živahnimi ritmi in elementi rock 'n' rolla prvič predstavili otroci, ki v KUD Kosec vadijo pod okri­ljem Ule Leban. Ti so začeli vaditi šele pred dobrimi tremi me­seci, a so svoj nastop že tako izpilili, da so pogumnim malčkom gledalci namenili glasen aplavz. Da je tudi v naši sredini živel nadarjen pesnik, pa so se obisko­valci prepričali, ko sta učenki Tjaša Grabnar in Tadeja Vidmar prebirali poezijo Zdravka Pečana. Ta je obiskovalcem Debelega hriba znan po svojem kipu žabe, svojo umetniško žilico pa je prenesel tudi na papir. V pesniško zbirko z naslovom Most je za­ pisal svoje misli, učenki sta tokrat predstavili njegove Sončnice, Prijazen dan in Proza ali poezija. Prireditev so s prepevanjem večnih slovenskih popevk zaključi­la tri dekleta iz vokalne skupine Diversa. Ta je bila ustanovljena pred tremi leti, sestavljajo pa jo Jana Ravnikar, Barbara Filipič in Dominika Naveršnik. Dekleta so si kot skupina tako ime nadela zaradi pomena besede, ki v latinskem jeziku pomeni: različna in raznolika. Kot pravijo, je raznolik njihov repertoar in tudi one same, ki pa se, kot dodajajo, kljub razlikam odlično razumejo in dopolnjujejo. Na odru sta jih spremljala pianistka Irena Zajec in basist Jure Brunšek. Ob koncu prireditve so po Prešernovem vzoru članice Koščeve sekcije za ohranjanje kulturne dediščine med otroke razdelile fige. V. L. Društvo upokojencev Dragomer - Lukovica Kaj napovedujemo v zimskih in pomladanskih mesecih leta 2015? Januarja so se začeli treningi pikada. Te ima-nju s kulturnim društvom Kosec ter Društvom Osmi marec bomo počastili s tradicionalnim prejeli neposredno na zboru. mo vsako sredo od 10. do 12. ure in izraziti upokojencev Log. Začetek tečaja je 2. marca; pohodom do Notranjih Goric. Dobimo se v so-Kot že veste, so naše uradne ure v kotičku vsak moram presenečenje ob številu udeležencev: prijave zbiramo po telefonu (031 670 996, Jožica boto, 7. marca, ob 9. uri pred Gasilnim domom torek od 10h do 12h. Kontrola krvnega sladkor­vedno se nas zbere za dve močni ekipi (žensko Sevšek). Dragomer – vabljeni v čim večjem številu. ja in pritiska pa poteka vsak drugi torek v me­in moško). Tudi šah smo začeli igrati, in sicer se Februarja in marca bomo organizirali kopanje 12. marca ob 15. uri imamo redni Občni zbor secu, pod strokovnim vodstvom medicinske srečujemo ob četrtkih od 10. do 12. ure. Ker bi v enih izmed slovenskih term. Zato ne spreglej-Društva upokojencev Dragomer - Lukovica. sestre iz Zdravstvenega doma Vrhnika. se radi v to sekcijo vključili tudi mlajši, bomo te naših plakatov v rumeni barvi, prijavite se, Pričakujemo dobro udeležbo, saj bomo na tem Vse tiste, ki še niste poravnali letne članarine, poskušali urnik prilagoditi tudi njim. mi pa bomo poskrbeli za ugodne cene in dobro občnem zboru prvič neposredno volili predse-prosimo, da to storite čim prej v pisarni dru-Marca se začne računalniški tečaj pod vod-razpoloženje. Vabimo, da se nam pridružite dnika društva. Izvoljeni bodo tudi člani uprav-štva. stvom g. Gerbca. Organizator tečaja je Društvo tudi drugi občani, kajti program bomo lahko nega in nadzornega odbora ter člani častnega Jože Sevšek upokojencev Dragomer - Lukovica v sodelova-uresničili le ob zadostnem številu prijav. razsodišča. Letni plan dela za leto 2015 boste »Kolesarska pot« Ljubljana–Vrhnika Neki Ljubljančan mi je »svetoval«, da je za kole­sarjenje proti Vrhniki bolje iti čez Horjul, da se izognem neumni in nevarni »evropoti« od Brezo­ vice proti Vrhniki ... Novembra 2014 sem poslal dopis na direkcijo za infrastrukturo in prostor, kjer je morda kaka oseba, ki ima vpliv na zmanj­šanje števila norosti. Odgovora ni bilo. Med Ljubljano in Vrhniko se že 10 let sofinancira varna kolesarska pot. Med Ljubljano in Brezovico je uporabna pot za kolesarje, pluženje, zavijanje v levo, reševalce, traktorje itd. Pred petimi leti sem izvedel, kako bodo na obmo­čju Drenovega Griča uredili kovinske ograje z zla­to jamo za inkasantski radar na ravnini, znake za beganje voznikov, inkasantski semafor, ovire za dostop reševalcev v primeru nesreče, pasove za poskakovanje kolesarjev in ozko cesto z otočkompo ravnini. Županu Občine Log -Dragomer sem predlagal, naj se s klovni za napihovanje bruselj­skih deležev dogovori, da prek Lukovice, Drago­merja in Loga severno stran takoj podaljša logična varianta Vič–Brezovica, ki je obenem varna pot všolo. Župan je po treh letih povedal, da ima »v sredo« zaključni sestanek s projektanti ... Leta 2013 so začeli v naši občini s skrivnostnim pro­jektom razkopavati po Lukovici in Dragomerju, s hitrostjo cca 2 m pločnika na dan, z 1–3 semaforji na 0–3 delavce. Na občinskem svetu sem vprašal, kdo se norčuje ob prenovi tega dela ceste in za­kaj se ne ureja za otroke najnevarnejši del ceste – od vrtca, šole in pošte proti Jordanovemu kotu.Župan ni odgovoril ... V letu in pol so posejali tudi nekaj različnih tabel za inkasantske radarske točke. Pri križišču v Dolino so za pol leta izdelali polico za sekanje gum. Znak »nimaš prednosti«, steber, tablo Dolina in tablo Mikrateh so zmečkali decembra 2013, januarja 2015 so pa postavili nov znak za konec omejitve 30. Ob križiščih in potokih so postavili police. Prekrili so odtoke pod Tičnico, kjer so izviri vode iz Dolomitov, in drenaže ter Rimsko cesto. Na asfaltu in odtokih so naredili 2 m širok travnik, pločnik zavili nad škarpo in na­suli grob material za spidvejiste. Luknje ob stebrih so pustili, polomljeno drevje pa smo pospravljali uporabniki nevarne poti. Ob prehodu za pešce na avtobusno postajo so pol metra od stebra odrezali asfalt po dolžini in zabetonirali jamo, cca 10 cm nižjo od pločnika. Po dveh mesecih so odstranili še del žive meje na vrtu, katerega lastnik je 2 me­seca za hojo uporabljal bergle. Ob oglasni deskiŠD in tabli z zemljevidom so pustili kup zemlje, zavarovali jamo z izkopanim asfaltom, zožali do-stop v Dragomer in zaprli pločnik k prehodu za pešce s trakom. Pot na prehod za pešce k avto­busni postaji in del varne poti v šolo so predelali v nevarno, del usmerili na desni pas ceste, brez poti za kolo. Na južni strani ob avtobusni postaji so postavili kup robnikov in polic, podobno kot na ovinku sredi Lukovice, predelanem v ožjega in bolj ostrega s policami, stebri, kupčki, kockami itd. Ograje za oviranje reševalcev in prometa in uničevanje motoristov ter kup stebrov z znaki in svetilkami bodo verjetno služili izginjanju denarja in uvozu premoga. Ciril Krašovec Župan športnik Novega župana že dolgo poznam iz več športov in spremljam njegovo vzdržljivost na motorju. V ND sem prebral ohrabrujoči Brajerjev intervju in pogumno Stanovnikovo izjavo, kako nestrankar­sko namerava delati. Upam, da bosta s Strgarjem podobno delovala kot dolgoletna člana ŠD Drago­mer -Lukovica: župan in podžupan občine Brezo­vica. Mogoče bo tudi kak svetnik primerjal šole, vrtce, trgovine, kanalizacije, mestni avtobus, am­ bulante občine Brezovica in tudi delovanje manjše občine Horjul po številu prebivalcev. Bojim se, da večina ni prebirala Našega krajana in da večina ne ve, kaj bi KS z 0,5 mio. na leto. Čeprav moji pre­dlogi v naši občini niso bili zaželeni, pa predloge tistih, ki ponujajo 2 prehoda za pešce nad 10.000 evrov, in avtorjev 8-letne politike za pospeševanje fekalij v Ljubljanico predlagam za tarče pri biatlo­nu, kar novi župan zagotovo obvlada. Ciril Krašovec Kosec vabi na delavnice Kulturno-umetniško društvo Ko­sec je tudi januarja in februarja pripravilo številne zanimive, po­učne, dobre in časovno aktualne delavnice. V društvu si želijo, da bi bile te še bolj obiskane. Doga­janje v Koscu pa ne obsega le re­dnih in tematskih delavnic, saj znotraj društva delujejo številne sekcije, med drugim tudi tiste, ki so namenjene najmlajšim. Tokrat vam predstavljamo Koščevo rock 'n' roll in folklorno skupino. Odkar so konec leta 2008 ustanovili KUD Kosec, se je kulturno dogajanje v občini začelo krepiti, vrhunec pa je brez dvoma doživelo v zadnjih dveh letih, ko skorajda ne mine teden brez dogodka, delavnice ali tečaja, ki ga organizira Kosec. Ponudba je pestra, slabši pa je odziv. Kot nam je pove­dala predsednica KUD Kosec Anica Vengust, društvo poskuša vplivati na zadostno mero kakovostne kulture in ustvarjalnosti v občini, kar pa seveda ni mogoče brez obiskovalcev. »Vsake­ga obiskovalca na naših delavnicah, tečajih in dogodkih smo zelo veseli, ko ste lahko izdelovali nakit in broške iz filca ali pa ste obiskali delavnico iz­delovanja valentinovih voščilnic. Zalo zabavno pa je bilo tudi konec januarja, ko so si otroci med seboj iz­ menjali igrače in otroške knjige. Kot nam je povedala Mojca Primužič, ima marsikateri otrok na voljo precej več igrač, kot jih v resnici potrebu­je. Otroci se marsikatere svoje stare, a še vedno dobro ohranjene igrače naveličajo ali jo prerastejo. Tako se je porodila ideja, da bi jih med se­boj zamenjali, tako prihranili denar in hkrati nekaj dobrega naredili za okolje. Nabralo se je precejšnje števi­ lo igrač, manj pa je bilo otrok, ki so si te izmenjali. Tisti, ki so prišli, so se domov vrnili z nasmeški na obrazih, novimi igračami, med malčki pa se je ob menjavi igrač spletlo tudi prisrčno otroško prijateljstvo. Podobne menja­ ve igrač so pripravili že lani, takrat v sklopu menjave semen. Marca se znova začenjajo redna sre­čanja likovne sekcije, ki so bila lani zelo dobro obiskana. Tečajniki bodo vsak drugi torek ob 18.00 pod men­torstvom Drage Davitkove, Milana Eriča in Emilije Erbežnik izdelovali akvarele. Redno se občani srečujejo tudi v bralnem krožku. »Novo leto smo začeli s prebiranjem priljublje­ne ljudske pesnice Milke Hartman, številne njene pesmi so ponarodele in številne so uglasbili, ter poezije pesnika, prevajalca in uveljavljenega slikarja Gustava Januša. Načrtuje­mo spoznavanje ostrega, kritičnega pripovednika, satirika in dramatika Janka Messnerja, v prihodnjem me­secu pa še dveh pesnikov in pripove­dnikov, Andreja Kokota in Valentina Polanška,« je pojasnila Alenka Logar Pleško. Folklorna skupina se pripravlja na prvi nastop, rokenrolovci že stali na odru Nova folklorna skupina KUD Kosec je sredi oktobra začela z vajami, ki jih obiskujejo otroci od 1. do 4. razreda. Njihova mentorica Nataša Kogovšek je povedala, da so bile prve vaje na­menjene medsebojnemu spoznava­ nju, ugotavljanju ritmičnih, pevskih in retoričnih sposobnosti otrok, se­znanili so se s tem, kaj sploh je folklo­ ra oziroma kaj bodo na vajah počeli, kakšni bodo njihova oprava, oblačila, pripomočki, kaj bodo predstavili na nastopih. »Naša srečanja so name­njena spoznavanju kulture, običajev in življenja v preteklosti, tako da se seznanjamo s starimi igrami, plesi in navadami, s tem, kakšna so bila obla­ čila otrok v tistih časih, kako in s čim so se igrali ... Skratka, ugotavljamo, da je bilo življenje naših prababic in pradedkov zelo drugačno! Prav to razliko smo nameravali prikazati v našem prvem spletu, ki ga trenutno še utrjujemo, oblikujemo in skupaj dodajamo elemente, da se bomo lah­ko z njim predstavili tudi širši jav­nosti,« nam je zaupala Kogovškova. Dodala je, da je glavni namen dva­ najstčlanske skupine druženje, dobro počutje in ob tem spoznavanje življe­nja naših prednikov ter ohranjanje običajev, navad, iger in plesov iz pre­teklosti. Precej drugačnih plesnih korakov pa se učijo otroci, ki obiskujejo Ko­ščevo rock 'n' roll skupino, ki jo vodi Ula Leban. Za skupinico je že prvi nastop pred javnostjo, na odru so se namreč občinstvu predstavili na ne­davni prireditvi ob kulturnem pra­zniku. Kot nam je zaupala Lebanova, so pred novoletnimi počitnicami se­stavili vajo, ki so jo začeli vaditi in se pripravljati na nastop. Skupinica se je sicer že lepo oblikovala, a imajo še ne­kaj prostora za vse hitre in poskočne otroke, ki radi plešejo. V. L. / Foto: KUD Kosec NAS CASOPIS 424/26.2.2015 C M Y K 38 26. februar 2015 Skupne strani elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Območje Policijske postaje Vrhnika Za območje vrhniške policijske postaje tokrat združujemo t.i. »praznični čas« (december–ja­nuar ), ko penina teče v potokih, le-ti pa sem in tja naplavijo kak biser z dna buteljke. Eden ta­kih se je še ves omotičen zbudil na avtobusu, ki je drvel po avtocesti od Vrhnike proti Logatcu in odmotovilil med sedeži do voznika, spotoma pa razgrajal in zmerjal namišljene sovražnike, ki jih je skozi meglico videl v sopotnikih. Ko je vozniku v obraz spihal oblak odurne alkoholne sape ter izbor domačih in tujih kletvin, je bila mera polna. Možje v modrem so ga pospremili z avtobusa ter mu spisali primerno globo. Pra­ znično razpoloženje je navdalo tudi dva možaka na Vrhniki, da sta odprla svoji srci in izlila vsa čustva, ki sta jih gojila drug do drugega. Najprej sta se obdelovala z jeziki, nato z rokami, eden od njiju je celo uporabil na daljšo palico nasajeno motiko, na vrhuncu se je razgretežema od ne­kod pridružil še tretji, da so možje zakona naza­dnje morali obravnavati ves trojček. Prav vsem so naložili plačilo globe zaradi kršitve javnega reda in miru, proti tistemu, ki je uporabil neva­ren predmet, pa so podali še kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja ogroža­nja z nevarnim predmetom pri prepiru oz. pre­tepu. Med žrtvami prazničnih maliganov sta se znašla tudi dva mladeniča, ki sta po nekem vrh­niškem lokalu iskala sebi enake. Takšnih na sre­ čo ni prav dosti, vsaj v tistem lokalu jih ni bilo, in ko sta s svojimi monologi in klici na »aufbiks« že prav nadležno motila preostale goste, ki so uživali v dobri kapljici in smučarskem prenosu, so poklicali može postave. Ker sta še kar obešala čreva na plot in verbalno preštevala rebra, so ju le-ti ročno pospremili čez prag, zunaj pa jima za popotnico izrekli še več glob po Zakonu o jav­nem redu in miru. V nek drug lokal pa so varuhi zakona prispeli malce zatem, ko jo je nasilnež že popihal iz njega. Izvedeli so, da gre za hu­dega »ženomrzneža«, ki je surovo pretepel nič hudega slutečo natakarico, za nameček pa kot pravcati našopirjeni petelin skočil še v dva go­sta. Naknadno so ga seveda izsledili in mu za­gotovili termin pred sodnikom, kjer bo pojasnil svoje nasilniške vzgibe. Daleč od gostilne, a še vedno preblizu steklenice pa je bil malopridni mož, ki je doma, na obrobju vrhniškega mesta, dvignil roko nad svojo ženo. Slednja se je komaj­da uspela skriti. Ob prihodu policistov je bil še kar v alkoholnem deliriju, grozil in krilil je z ro­kami. Če bi grožnje bolele, bi policisti podlegli, tako pa je podlegel sam, namreč strokovnim pri­jemom, s katerimi so ga odvlekli na treznjenje v prostore za pridržanje. Za začetek si je pridelal globo po Zakonu o javnem redu in miru. Duh božično-novoletnega obdarovanja pa je povsem prevzel rokomavhe, ki so šli v svet in – se obdarovali. V Bevkah so se v odsotnosti domačih spravili nad dve hiši in iz ene odnesli denar ter zlatnino, iz druge pa ključe od vozila, a brez vozila, in seveda, kot se za tatinske sra­ke spodobi, vse, kar se je količkaj zlato svetilo. so na teh koncih zabeležili pravcati rop epskih razsežnosti, ko sta še neznana tolovaja obdelala zaklenjena vrata trgovine, od tam pa v neznano znosila za neverjetnih 6000 evrov cigaret. Ko bo­sta to pokadila, bo TEŠ6 videti kot otroški vrtec, velenjski rudnik pa v primerjavi z njunimi pljuči kot bele sobane ljubljanske klinike. Našli so se tudi neki prostočasni mehaniki in s tujega avto­mobila odstranili za 1000 evrov vrednih delov. Za zmikavti, ki jim je poštenje nadležnejše od zobobola, policisti še poizvedujejo. Je pa kljub nizkim temperaturam tudi na Do­brovskem vrelo med določenimi posamezniki. V enem primeru je težka roka zakona napravila red z ustreznimi ukrepi zoper kršitelja, v dru­gem so policisti ugotavljali, da gre za medsosed­ski spor in so udeležencem zgolj svetovali, naj svoja nesoglasja uredijo po pravni poti. Če pa bo nadaljnja preiskava pokazala, da je vendarle šlo za kršitev javnega reda in miru, bodo zoper kršitelje ustrezno in dosledno ukrepali. Podob­no so hitro vzpostavili red na horjulskem koncu, NAS CASOPIS 424/26.2.2015 C M Y K 39 26. februar 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani Nasveti Kluba Gaia Želimo si zdrav krompir Na kakšni temperaturi shranjujemo zgodnji krompir za saditev, da do­bro kali? Kdaj in kako naj začnem s sajenjem? Zlatka z Verda Za zgodnejši pridelek krompirjeve gomolje nakalite tako, da jih zložite v plitve zabojčke in za mesec do dva postavite v svetel prostor s tempera­ turo od 12 do 16 °C. Ko bodo klice velike približno 2 cm, bodo tudi tla že dovolj ogreta in boste gomolje previdno posadili na prosto. Vznik bo tako tudi deset dni zgodnejši in enakomernejši, kot če gomoljev ne bi nakalili. Pozne sorte krompirja sadite, ko se zemlja dovolj ogreje, zgodnje pa v primernem vremenu in dovolj osušeni zemlji že marca, na Primorskem že prej. V celinskem delu Slovenije krompir sadimo mar­ca in aprila, ko se tla ogrejejo do 9 °C in ne pričakujemo več nižjih tempe- Nižje cene praznjenja greznic in MKČN Občinski sveti občin Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika so potrdili nove, nižje cene storitev, povezanih z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami (MKČN). Nove cene bodo začele veljati s 1. poraba pitne vode, potem morate na nje lahko sporočite na e-naslov info@ marcem 2015 in bodo prvič obraču-vrhniško komunalo najkasneje do kpv.si, preko spletnih strani www. nane na položnicah, ki jih bodo upo-konca februarja 2015 sporočiti stanje kpv.si, www.koumunala.info ali na rabniki prejeli v prvih dneh aprila vašega vodomera. Vsi poračuni sto-telefonsko številko 01 750 29 50. 2015. Če želite, da se vam pri raču-ritve praznjenja greznic in MKČN od Nove cenike in več informacij o ce­nu za februar, ki bo obračunan še s 1. marca naprej se bodo namreč lah-nah dobite tudi na spletni strani starimi cenami, upošteva dejanska ko obračunali le po novih cenah. Sta-podjetja. ratur. Pri pridelavi je obvezno upo­števati kolobar, da ne pride na isto površino prej kot v treh ali raje štirih letih. Splošna sadilna razdalja naj bo 60 cm med vrstami in 40 cm v vrsti, vendar zgodnje sorte lahko sadite ne­koliko bolj skupaj. Površino, kjer go­jite krompir, pri osnovni obdelavi tal pognojite z dolgo delujočim organ-skim gnojilom, ki ima dodan naravni vir kalija. Prav kalija primanjkuje v gnoju in kompostu, ki ga vrtičkarji po navadi uporabljate za gnojenje krompirjevih gredic. Kalij je pomem­ben element, saj spodbuja ohranja­nje krompirjevke ob koncu rasti, povečuje odpornost gomoljev proti udarcem ter proti različnim oblikam sivenja pred kuhanjem gomoljev in po njem, zato je pomembno, da ga vaše organsko gnojilo vsebuje. Kalij omogoča boljšo absorpcijo kisika, s čimer izboljšuje rast rastlin, korenin­ski sistem in odpornost proti suši. Organska snov v gnojilu z dodanim kalijem povečuje sposobnost tal za zadrževanje vode, s čimer omogoči hranilom, da so lažje dostopna rastli­ni. Spomladi ob pripravi tal posuje­mo dolgo delujoče organsko gnojilo po gredi in nanj pograbimo tanko plast zemlje. Gnojimo štirinajst dni pred začetkom sajenja. Priporočamo ga predvsem za: paradižnik, papri­ko, jajčevce, zelje, ohrovt, korenje, krompir, rdečo peso, vse sadne vr­ste in vinsko trto. Za razvoj in dober okus plodov potrebujejo veliko kalija (K). Le-ta povečuje količino vitami­na C in ima pomembno vlogo pri tvorbi sladkorjev. Strokovnjaki Kluba Gaia S strokovnjaki Kluba Gaia pripravljamo nasvete in odgovore na vprašanja naših bralcev. Kadar naletite na nerazrešljivo oviro, pokličite brezplačno številko Kluba Gaia 080 81 22 in skušali bodo najti najboljšo rešitev. Kosovne odpadke v občinah Borovni­ca, Log - Dragomer in Vrhnika bomo letos odvažali štirikrat. Spomladi jih bomo odvažali marca in maja, jeseni pa septembra in novembra, in sicer ob sobotah: Obrazec Prijavljam odvoz kosovnih odpadkov na spletni strani JP KPV, d. o. o., (www.kpv.si) pravočasno izpolnite in ga oddajte. Na obrazcu označite kosovne odpadke, ki jih želi­te oddati. Odvoz kosovnih odpadkov lahko naročite tudi na info@kpv.si. ali na tel. št. 750 29 59 (ga. Rupnik). Zaradi organizacije rednega odvoza kosovnih odpadkov vas obveščamo, važamo kosovne odpadke. da bomo upoštevali samo pravoča-Naročene izredne odvoze kosovnih sno prejeta naročila. Izpolnjeni elek-odpadkov (ne ob določenih dneh) pa tronski obrazci morajo prispeti k nam boste morali plačati. vključno do srede pred soboto, ko od-Delovni čas – Zbirni center Vrhnika Depo v središču Vrhnike Novi dom Depoja, ki februarja praznu-doslej ni izvajal še nihče. je prvo obletnico delovanja, bodo po-Letos marca načrtujemo selitev v novo stali prostori nekdanje čitalnice. Depo trgovino, ki bo delovala v prostorih smo začeli razvijati že septembra 2013, nekdanje čitalnice. za uradni datum začetka njegovega Na začetku bo trgovina odprta trikrat delovanja pa velja dan, ko se je v njem na teden: ob torkih, četrtkih in sobo­zaposlil prvi delavec. O Depoju je bilo tah. Da bi omogočili obisk čim več v zadnjem letu napisanega že veliko, občanom, bo delovni čas ob torkih in kljub temu pa o projektu še zdaleč ni četrtkih deljen. Dopoldne bo trgovina povedanega dovolj. Večina ljudi si ga odprta od 9. do 12. ure, popoldne pa predstavlja kot trgovino za prodajo ra-od 15. do 19. ure. Ob sobotah jo boste bljenih in preoblikovanih predmetov, lahko obiskali od 8. do 13. ure. toda to je le del področja, na katerem Razen odprtja trgovine sredi mesta deluje. Odločili smo se, da bomo s tem načrtujemo še razvoj novih dejavnosti. člankom osvetlili tudi del njegovega Ena izmed njih bo povezana z medge­delovanja, ki doslej ni bil omenjen. neracijskim sodelovanjem, saj bomo Poslanstvo depoja je opravljanje de-starejšim ljudem pomagali pri doma­javnosti, ki jih v lokalni skupnosti čih opravilih oziroma pri delu okoli potrebujemo, vendar jih do zdaj ni hiše. izvajal nihče. Del, ki ga mnogi od vas Načrtujemo tudi krepitev dejavnosti, že poznajo, je prodaja rabljenih in pre-povezanih z ozaveščanjem občanov. oblikovanih predmetov, s čimer jim Lani smo 1200 slušateljem predstavili podaljšujemo življenjsko dobo. To je različne vsebine s področja trajnostne­povezano s trajnostnim načinom raz-ga razvoja in jim omogočili ogled Zbir­mišljanja, na drugi strani pa omogo-nega centra in Centra za ravnaje z od­ča ljudem, da pridejo do stvari ceneje padki. Letos pripravljamo novost, in oziroma najdejo predmete, ki jih v sicer ogled čistilne naprave na Vrhniki navadnih trgovinah ni mogoče kupiti. in razlago postopka čiščenja odpadne Vsa sredstva, pridobljena z dejavnostjo vode. Na prenovljeni spletni strani depoja, so namenjena ustvarjanju ze-bomo objavljali različne vsebine, po­lenih delovnih mest. V prvih desetih vezane z varovanjem okolja, in z njimi mesecih smo ustvarili prihodek, ki za-ozaveščali občane. dostuje za poravnavo 80 % plač dveh Trenutno si lahko predmete, ki jih zaposlenih. Z novimi programi, ki jih ponujamo, ogledate na naši spletni načrtujemo letos, želimo prihodke še strani www.kpv.si, v rubriki depo, povečati in se približati znesku, po-v salonu, ki deluje v okviru zbirnega trebnemu za zaposlitev treh ljudi. centra, ali v izložbi bodoče trgovine. depo deluje in bo deloval na vseh po-Če vas kateri predmet zanima, nas dročjih, ki so povezana s trajnostnim lahko pokličete na telefonsko številko razvojem in ustvarjanjem razmer za 041 777 385. Naši zaposleni vam bodo odpiranje novih delovnih mest. Ob odgovorili na vsa morebitna vpraša­tem bo sledil potrebam lokalne sku-nja in se z vami dogovorili o prevze­pnosti in se loteval dejavnosti, ki jih mu predmeta. NAS CASOPIS 424/26.2.2015 C M Y K 40 26. februar 2015 Skupne strani elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kaj ne sodi v kanalizacijo? Pri našem delu opažamo, da po kanalu pri­haja vedno več odpadkov (predmetov in usedlin), tudi takšnih, ki ne sodijo v kanali­zacijo. Ti odpadki povzročajo zmanjševanje pretočnosti kanalov, okvare na črpališčih in povečanje usedlin v kanalih, kar posledično lahko povzroči tudi neprijetne vonjave. Zato občane obveščamo, da v kanalizacijo ne so­dijo: • gradbeni odpadki (malta, cement, ostan­ki opažnih elementov, ostanki beljenja …), ker povzročajo zamašitve kanalov in zmanjšujejo njihovo pretočnost, • odpadna olja in naftni derivati, ker se ne razgradijo in povzročajo motnje v delova­nju čistilne naprave, • trdni odpadki (tekstil, čistilna vol­na, higienski vlož­ki, palčke za ušesa, nogavice, tamponi, razni robčki, ki se uporabljajo za osebno higieno, drobna embalaža …), ker preprečujejo prevodnost kanalov in povzročajo mehanske poškod­be črpališč, • barve, topila, dezinfekcijska sredstva, fi­tofarmacevtska sredstva, ker motijo pro­ces biološkega čiščenja odpadne vode, • organski odpadki (ostanki hrane, poko­šena trava, listje …), ker preprečujejo pre­vodnost kanalov, so hrana glodavcem in njihovo razkrajanje lahko povzroča nepri­jetne vonjave, • greznična gošča, ki povzroča usedline v kanalu in smrad, • padavinske vode, ko gre za ločen kanali­zacijski sistem, in • neprečiščene tehnološke odpadne vode, ki nastajajo v obrtnih dejavnostih (vode, ki po sestavi in nastanku niso podobne vodi po uporabi v gospodinjstvih). NAS CASOPIS 424/26.2.2015 C M Y K 41 26. februar 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani AMBULANTA ZA KRČNE ŽILE IN ŽILNO KIRURGIJO Dr. Matej Makovec, specialist kirurgije Opravljamo preglede bolnikov s krčnimi ži­lami, drobnimi žilicami, dolgotrajnimi ra­nami, bolečinami v nogah ter ultrazvočne preglede. Bolniki, ki potrebujejo operacijo, se lahko naročijo na lasersko operacijo in druge sodobne načine zdravljenja. Za nadaljnje in­formacije lahko pokličete na telefonsko števil­ko 031-881-745. PREDAVANJE S PREVENTIVNIM PREGLEDOM PROSTATE Primož Rus, dr. med., spec. spl. med., druž. medicine Žal ugotavljamo, da pojav raka prostate v Sloveniji bolj narašča kot pojavnost preo­stalih vrst raka pri moških. Rak na prostati je dolgo pritajena bolezen, zato ne dovolite, da napreduje predaleč; odkrijte jo pravoča­sno in ustavite. Poznamo dva načina obram­be: seznanite se z rakom na prostati in po 50. letu starosti enkrat na leto opravite pregled prostate, ki obsega prstni rektalni pregled in test iz kapljice krvi – PSA, ki ga določimo laboratorijsko. Za nadaljnje informacije lahko pokličete na telefonsko številko 031-881-745. ULTRAZVOČNA DIAGNOSTIKA Prim. Anton Kenig, dr. med., specialist pedi­ater in specialist radiolog Ultrazvok trebušnih organov (jetra, trebušna slinavka, ledvice, vranica), sečnega mehurja, prostate in testisov, ščitnice ter vse preostale vrste ultrazvočnih preiskav – rama, koleno ... Saša Staparski Dobravec, dr. med., specia­listka radiologinja Ultrazvok trebušnih organov (jetra, trebušna slinavka, ledvice, vranica), sečnega mehurja, prostate in testisov, ščitnice, vratnih žil. ULTRAZVOK KOLKOV NOVOROJENČKOV Doc. dr. Rina Rus, specialistka pediatrinja Za zgodnje odkrivanje nepravilnosti v ra­zvoju kolka je zelo pomemben UZ-pregled kolkov v najzgodnejšem obdobju po rojstvu otroka. Tako lahko odkrijemo morebitne Krvodajalska akcija vabimo vas, da se nam pridružite na krvoda­jalski akciji, ki bo za občane Vrhnike, Borovni­ce in Loga -Dragomerja V TOREK, 17. 3. 2015, OD 7. DO 13. URE, V SREDO, 18. 3. 2015, OD 7. DO 13. URE V PROSTORIH NEKDANJE CANKAR­JEVE KNJIŽNICE NA TRŽAŠKI CESTI 9A, VRHNIKA. Kri je najbolj dragoceno zdravilo, ki nima cene, in pomeni življenje. Vse, ki še niste darovali krvi in ste zdravi, va­ bimo v naše vrste. Pridobite si izkušnjo, kaj pomeni darovati del sebe in zagotoviti kri – ne le drugim, tudi sebi, če bi bilo potrebno. Darovanje organov Slovenija transplant – projekt darovalec Darovanje organov ali tkiv pomeni: • da smo rešili življenje na smrt bolnemu srč­nemu bolniku, pljučnemu bolniku ali bolni­ku z odpovedjo jeter, za katerega zdajšnja medicina ni imela več druge rešitve kot pre­saditev, • da smo ledvičnemu bolniku, ki je bil ure in nepravilnosti in preprečimo kasnejše teža­ve otroka pri hoji in vseh aktivnostih od ta­krat, ko shodi naprej. Preiskavo se v večini primerov opravi do tretjega meseca starosti. Najnovejša priporočila so, da bi morali imeti vsi otroci opravljen UZ kolkov med 6. in 8. tednom starosti. Pri pregledu leži novorojen­ček ali dojenček na nasprotnem boku. Otroka drži mati ali medicinska sestra. Preiskava je povsem neboleča in neinvazivna. Ultrazvoč­no preiskavo opravimo z ustrezno UZ-sondo. KARDIOLOŠKA DEJAVNOST Marko Hudnik, dr. med., specialist kardiolog Poleg kardioloških pregledov in snemanja EKG opravljamo tudi ultrazvočni pregled srca (ehokardiografija). Preiskava je neboleča in varna za preiskovanca in zdravnika. Po­ trebna je skoraj pri vseh srčnih obolenjih. Dr. Hudnik jo priporoča tudi športnikom, pred­vsem zaradi izključitve pomembne prirojene srčne napake, ki je pri veliki telesni aktivnosti lahko usodna. DERMATOLOGIJA Prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., specialist dermatovenerologije Na voljo je dermatološko svetovanje s podro­čja vseh kožnih bolezni in alergij ter derma­toskopija. GINEKOLOŠKA DEJAVNOST Prim. mag. Vida Stržinar, dr. med., specia­listka ginekologije, onkologinja Ginekološki pregledi in svetovanje, gineko­loški UZ, ginekološko-onkološko svetovanje, preventivni pregledi dojk. Robert Likar, dr. med., spec. ginekologije in porodništva Svetuje in odgovarja na vaša vprašanja v po­vezavi z: • načrtovanjem nosečnosti in morebitnih te­žav z zanositvijo, zdravljenjem neplodnosti • pomoč pri vodenju nosečnosti, porodnim načrtom • možnosti lajšanja porodne bolečine • drugo mnenje glede ginekoloških težav, vr­sti in možnosti operacij dneve priključen na aparat – umetno ledvi­co – pomagali, da spet živi svobodno, • da smo marsikateremu bolniku pomagali vrniti vid .... Območno združenje Rdečega križa Vrhnika je pooblaščeno za zbiranje pristopnih izjav darovalcev. Če se odločite za darovanje, se oglasite v pisarni Območnega združenja RK Vrhnika, Poštna ulica 7B, telefon: 01-7502­447, da izpolnite in podpišete pristopno iz­javo darovalca. Opredelitev za darovanje je zapisana na kartici zdravstvenega zavarova­nja. Tečaj prve pomoči za bodoče voznike motornih vozil Vabimo vas na tečaj in izpit iz prve pomoči za voznike motornih vozil. Tečaje organiziramo enkrat na mesec, po potrebi tudi večkrat, nu­dimo brezplačno izposojo literature. Prijave sprejemamo: vsak dan od 8. do 14. ure v pisarni OZ RK Vrhnika, Poštna ulica 7B, po telefonu 7502-447 ali na e-naslov: rk.vrhnika@siol.net OZ RK VRHNIKA - Ambulanta družinske medicine - Referenčna ambulanta - Ultrazvočna diagnostika - Specialistični pregledi Vse informacije dobite na spodnjih telefonih ali na spletnem naslovu: • razlagi različnih načinov operacij pri uhaja­nju urina, zdrsu rodil in preostalih gineko­loških težavah. ONKOLOŠKO SVETOVANJE Dr. Vida Stržinar – vam nudi onkološko sve­tovanje. Ima dolgoletno prakso iz onkologije, zadnjih nekaj let je bila vodja specialističnih ambulant in triaže na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Je magistra onkoloških znanosti. Na vse omenjene specialistične preglede se lahko naročite vsak dan od 8. do 19. ure na telefonsko številko 031-881-745. ARTERIOGRAFIJA Primož Rus, dr. med. spec. Začenjamo z relativno novo, neinvazivno, nebolečo meritvijo togosti arterijskega žilja. Namenjena je odkrivanju sprememb na malih arterijah in aorti. Za bolnike na zelo preprost način lahko odkrijemo spremembe na arterij­skem žilju, ki pokažejo, kdaj sta potrebna na­daljnja diagnostika in zdravljenje bolezni srca in ožilja, kot so arterijska hipertenzija, atero­skleroza, sladkorna bolezen, ki lahko pripe­ ljejo do srčnega infarkta, možganske kapi ipd. Preprečevanje bolezni je najpomemb­nejša metoda skrbi za naše zdravje, odvisna pa je od zgodnjega odkrivanja dejavnikov tveganja, na katere še z večjo gotovostjo po­kaže izvid arteriografije. Namenjena je vsem: zdravim ljudem med 30. in 70. letom, in tudi bolnikom z boleznimi srca in ožilja. Naroča­nje poteka osebno v ambulanti Stara cesta 4A na Vrhniki, po telefonu 01-7504-755 ali na e-naslovu: ambulanta.dr.rus@gmail.com. V naši ordinaciji pomaga tudidr. LJUBOMIRA PREBIL BOŽOVIČ, dr. med., spec. družinske medicine. STUDIO R, d. o. o. Zdravstveni center za preventivo, zdravstve­no svetovanje in izobraževanje Primož Rus, dr. med. 26. februar 2015 Skupne strani elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Od Polhovega Gradca do Borovnice v letu 1851 Pred 164-imi leti se je po krajih, kjer se danes raznaša Naš časo-in posebno pridnim pisateljem slovenskim, ki verh mnogo dru-rimskih Ursinov. Že pod ogerskim kraljem Ludovikam okoli pis, od Polhovega Gradca pa do Borovnice, potoval sloviti pisa-ziga tudi cerkveno zgodovino, mende pervi v slovenskim na-leta 1350 se je odraselk te slavne rodovine na Horvaškim vsta­telj, popotnik in velik rodoljub Mihael Verne (28.9.1797-29.7.1861). rečji, piše. novil, pa še le 200 let pozneje, ko so siloviti Turki Blagajsko graj-Verne je bil po posvetitvi sprva imenovan za duhovnega po-Drugikrat sim šel še nekoliko dalje bolj proti izhodu v Horjul. ščino napadli in vzeli, se je Franc Ursini v letu 1547 na Krajnsko močnika v Vrtojbi pri Novi Gorici, nato za kaplana in kateheta Tu me je g. fajmošter Jerala, ki ga ljudje zastran njegove poh-preselil, in od takrat so Blagajski Ursini tudi naši vedno blagi in v Postojni (1824), zatem je šel za škofovega kaplana in pisarja v levnosti in miloserčnosti visoko spoštujejo, prav prijazno spre-domoljubni Krajnci. – Nekdanji Polhov grad je bil na okroglim Trst (1825), postal katehet na c.kr. normalki (1826), kanonik pri jel. Vselej sim vesel, kader se s kakošnim takim verlim možem stermim griču ravno nad vasjo. Sedanji grad pa je blizo vasi v stolni cerkvi sv. Justa (1835), šolski nadzornik, nazadnje prošt snidem, ki v tihim stranskim kotiču, za kteriga svet ne ve in ne nekim kotu na severno-izhodni strani. Cerkvi, ki je popolnama (1846) in po smrti škofa Matevža Ravnikarja celo škofov namest-mara, med priprostim ljudstvam, ko oče vsred svoje družine, greški križ, in v kteri so pod vodstvam g. Rihar-ja ravno nove nik. Konec avgusta 1851, tri leta po revolucionarnem letu 1848 in živi in veliko dobriga dela in pospešuje. Majhna, pa zala Horjul-orglje stavili, ni kaj reči, kakor de je znabiti nekoliko premajhna. prav toliko let od ustoličenja presvitlega cesarja Franca Jožefa I., ska dolina pa bi mi bila še bolj dopadla, ako bi o nekterih krajih – Tu sim ogledal tudi delavnico nekiga podobarja, ki, desiravno se je Verne podal na daljše popotovanje po slovenskih deželah, preveč močirna ne bila. Horjulci so si nov, 24 centov težek zvon samouk, lesene podobe prav lično in umetno izdeluje. kar je popisal in objavil v tedanjih Novicah kmetijskih, obertnij-napravili in so ga, ravno ko sim tam bil, v zvonik stavili. Našim Iz Polhoviga gradca sim šel po dolgi zali dolini svojiga nekdanji­skih in narodskih reči pod naslovom „Potovanje po nekterih jugo-rojakam je soglasno zvonenje posebno veselje, in pobožni deželi ga součenca g. Poklukar-ja, fajmoštra na Dobrovo, obiskat. slavenskih krajih“. V 6., 7. in 8. pismu, ki so izšla od 8. do 15. maja so lepe bele cerkve, večidel na gričih, krasen kinč. Nekoliko od Polhoviga gradca, ali marveč sred pota med Pol­1852, zelo slikovito opisuje tudi naše kraje: Vrhniko, Borovnico, hovim gradcam in Dobrovo, sim prišel v Dvor, kjer sim staro, Podlipo, Horjul, Dobrovo in Polhov Gradec, kjer se je srečeval veliko cerkev sv. Petra našel, kakoršne se tu nisim nadjal. Vsa je z nadvse znamenitimi ljudmi, kot so polhograjski grof Rihard iz rezaniga kamna, in že v letu 1544 je bila sozidana, kakor napis Blagaj, podlipski duhovnik Peter Hicinger ter bistriški gospod nad krasnimi velikimi vrati pove: »Gregorius Ruckenstain Ma-Franc Galle, predvsem pa je bil priča tektonskim spremembam, gister operis An. Dom. MDXLIIII.« Škoda, de prenisko stoji, in ki so te kraje neogibno čakali s prihodom železne ceste. de je nekdo notranje stebre z neko rumeno barvo olosal. – Tudi Dobrova ima prav zalo cerkev, kamor Ljubljančani pogostama Potovanje po nekterih jugo-slavenskih krajih na božjo pot hodijo, kakor so pobožni ljudje že v začetku tri- M. Verne najstiga stoletja hodili. Fajmoštrovo pohištvo, nekoliko više ko Iz Logatca pride človek tudi peš v dveh urah skozi gojzd čez cerkev, na griču sred mnoziga sadniga drevja, je veliko in lepo hrib lahko na Verhniko, ki je velik, lep terg v zahodnim kotu kot grad. lepe ravnine, blizo izvirka Ljubljance, tri milje nad Ljubljano. Ta Iz Dobrove sim se na Verhniko vernil, in potem na južno stran kot je bil že o starodavnih basnoslovnih časih znan in imeniten. v Borovnico (Franzdorf) šel. Pot pelje čez Ljubljanco po lepim Nekdanji Greki so namreč basnovali, de je Jazon, ki je bil v Kol­ rodovitnim polji v veliko premožno vas z imenom Vert, ki je hidu zlati run, in verh tega tudi Medeo, ondašnjiga kralja hčer, štric Verhnike in komaj pol četerti ure od nje; – dalje pa poleg si pridobil, pred serditim Kolhiškim kraljem iz Černiga morja v visociga ogojzdeniga hriba. Iz tega hriba izvirajo tudi nektere Donavo bežal, in iz Donave v Savo, iz Save pa v Ljubljanco, in de majhne reke, namreč mala Ljubljanica, Bistra, Borovnica in še je, ko je vidil, de iz tega kota naprej ne more, zastran zime, ki je dalje proti izhodu Išca, ki se vse v Ljubljanico stekajo, in vodo bila nastopila, nekoliko nižje mesto Emono, sedanjo Ljubljano, nar berže iz Cerkniškiga jezera dobivajo. – V eni uri se pride v sozidal; o naslednji spomladi pa so nek čversti junaki, njegovi Bistro (Freudenthal), ki je bila nekdaj bogat meniški samostan tovarši, ladijo v jadransko morje prenesli in domu jadrali. Kdo konec velike ravnine Ljubljanskiga močirja. Dandanašnji grad je ne ve, de je to čez tri tisuč let stara basen! Gotovo pa je, de je bila verliga rodoljuba g. Galle-ta s krasnim vertam in z lepimi ribni­sedanja Verhnika nekdaj veliko bogato mesto, ki so ga Rimljani ki. – Še eno uro naprej je v ravnim, pa ne širokim kotu med vi-Nauport imenovali. Strabon pravi, de je bilo vselitev Taurišča­ sokimi hribi Borovnica, kjer se zdaj krasno, važno delo izpeljuje, nov na meji nekdanje Norike. Tu je bilo teržišče še neobtesanih namreč čudovid potovod ali most za železnico. Kakih 220 sež­narodov severnih krajev; sem so svoje blago nosili in za pridelke njev bo dolg in 20 sežnjev visok; gotovo je malo takih na svetu. bolj južnih dežel, posebno pa za vino menjevali. Ob času Kris- Ta potovod bo tedaj čudež človeške umetnosti, in bo z mnogimi tusoviga rojstva pod cesarjem Augustam je bil Nauport vojaška čudeži narave notranje Krajnsko znamenito kinčil; tode še neko­založnica ali zakladnica, in od tod so rimski vojaki, ki so se z Da­ liko let bo treba čakati preden bo doveršen.kiani vojskovali, po Ljubljanci in po Savi svoje potrebe dobivali. Drugikrat sim se peljal v čolnu po Ljubljanici do Žalostne gore. Pa kmalo potem je bila ta bogata zakladnica razdjana. Po Au- Prej ko sim gor šel, sim ogledal na močirji silno težavno delo, ki gustovi smerti so se bili namreč trije Panonski legioni spuntali, ga je za železnico treba. Železnica bo šla iz Ljubljane nad Vičemin ta punt je Nauport razdjal. Rimska vojska (armada) je imela do Škandra; od tam pa do Žalostne gore zmiram po močirji. K mnogo čet ali kardel, ki so jih legione imenovali. Vsako kardelo sreči je močirje od Škandra do Srednje ali Notranje Gorice že je imelo, kakor zdaj naši polki posebno ime, in je bilo v raznih dobro vterjeno, in silna težava je le dobre pol ure od Gorice do časih tudi razne moči ali razniga števila; nar večkrat pa je štelo Žalostne gore. kardelo od 5400 do 6200 pešcov in od 300 do 400 konjikov. Verh Tod je močirje, tako reči, brez dna; in vunder se bo tudi ta te­te znamenite trume zgol prostih rimskih deržavljanov je imela žava in overa premagala. Železna cesta je že osnovana, in vter­vsaka četa še več tisuč družbenikov. Pod imenam »legion« si je diti jo, ji kopljejo na obeh straneh po dva ali tri sežnje široke in treba tedaj množico saj deseterih tisuč glav misliti. – Une tri kar­ nekoliko sežnjev globoke jarke, ki jih z velicim teškim kamn­dela, ki so jih (desiravno je vsako posebno številno in še drugo jem nasipajo. Ko se kamnje po svoji teži v tla pogrezne, spet lastno ime imelo, kakor Legio Octava, Nona in Quinta decima druziga nalože in tako delajo, dokler kamnje do terdih tal ne – in Augusta, Hispaniensis in Apollinaris) po deželi, v kteri so pride. Ko se bo dovolj kamnja pogreznilo, bo tudi brez dvo­stanovali, Panonske imenovali, so šteli tedaj gotovo čez 30 tisuč ma pot v sredi, po kteri bo železnica napeljana, dovolj terdna mož. – Kakšen strah mora biti, ko tolika truma orožjenih odivja in brez nevarnosti. Za tako napravo je treba res veliko težav­in se spunta! Tak strašen punt je bil po Augustovi smerti tudi v niga dela in lepiga denarja. Ko sim tod postopal in delo ogle­naši deželi, in posebno v Nauportu, ali kakor zdaj pravimo, na doval, mi je bilo, kakor de bi že hlapon z dolgo versto vozov Verhniki. Tacit pripoveduje: »Med tem so trume, ki so bile prej, priderdrati vidil in neprijeten mašinin vrisk in voditelja naz­ko se je punt vnel, v Nauport poslane, de bi poti in mostove nanilo slišal: »Station Trauerberg – 3 Minuten Aufenthalt!« in druge reči popravile in napravile, hrup v stajah zvedile, ter Verh Žalostne gore pri samotni cerkvi je krasen razgled po celi zastave pobrale, in bližnje sela in tudi Nauport, ki je bil nekak- Verhniški in Ljubljanski okolici, in še dalje na Kamniške planine šno samoblastno mesto, oropale, in svoje vikše (oficirje), ki so in druge gore po Gorenskim. Precej za goro je vas, ki se Kamnik se jim zoperstavili, zasmehovale in zasramovale in poslednjič imenuje, in nekoliko dalje v kotu druga vas z imenam Presar. oteple«. – Po tem strašnim razdjanji se Nauport ni nikdar več Ves ta kraj je sicer silno kamnit, zemlja pa vender prav dobra in povzdignil, temuč Rimljani so svoje zakladnice v bližnji Emo­ rodovitna. Tudi zrak je tod zdrav, desiravno je Ljubljansko mo­ni (Ljubljani) napravili, in dandanašnji ni več ne sledu ne tiru čirje blizo, in Presarški fajmošter, častiti g. Rogič, prav prijazen nekdanjiga Nauporta. Emona je bila pa tudi za take zakladnice starčik, mi je pravil, de v 106 letih je on še le (ne spomnim se res bolj pripravna, ker je bila tri milje bližej Save, in ker ni bila prav če) tretji ali četrti fajmošter tukaj. pogostim povodnjem tako podveržena, ko velik močir med njo Pozneje sim šel pri Zablati (Mostal) in Notranji Gorici še enkrat in Nauportam. To pa je današnjimu tergu vender še ostalo, de se čez močirje v Ižansko ali Iško okolico. Vedil sim namreč, de si je veliko kupčijskiga blaga tu preklada in po vodi v Ljubljano vozi, g. Melcher žlahni Reiterburg, izsluženi vodja cesarskiga kobils­kar Verhničenam mnogo zaslužka daja. tva v Lipici, v tistim kraji majhno grajšinico kupil; in ker sva od Verhnika ima več prav lepih hiš. Poseben kinč pa ji je velika mladih nog znana in dobra prijatla, sim ga obiskat šel. V neki in krasna, še le letos sozidana cerkev sv. Pavla. Poprejšna farna vasi z imenam Brest ima zalo terdno poslopje, ki ga po nemško cerkev je bila že davno premajhna, in častiti g. tehant Pečar je »Ebenporten« imenujejo. – Pol ure od tam stoji na nekakšni verle Verhničane napravil, si z lastnimi stroški novo sozidati. višavi krasen Ižanski grad (Sonneg), ki me je silovite prigodbe Stroškov pa je bilo veliko, in nabirati jih, je opomnjenimu tehan-Iz Horjula sim še tisti dan v drugo, nekoliko prostorniši dolino, v letu 1848 žalostno spomnil. Še tistidan sim se na Verhniko tu mnogo skerbi napravilo. Za svoj trud, za svoje goreče priza-namreč v Polhovgradec prišel. Tudi ondašnji duhovni so me vernil. devanje in velike skerbi ima pa zdaj veselje, de je fara s krasno, prijazno sprejeli, in iz serca sim bil vesel, odkritoserčnost najti, Vir: M. Verne, „Potovanje po nekterih jugo-slavenskih krajih“ dovolj prostorno cerkvijo previdena kakor gre. kakoršne ni povsod. Nar več pa me je veselilo, de sim, kar mi v: Novice kmetijskih, obertnijskih in narodskih reči, 8. maj 1852 Ker sim bil več dni na Verhniki, sim imel čas, tudi Verhniško je bilo že dolgo pri sercu, priložnost imel, se g. grofu Blagaj-u (let. 10, št. 37), str. 147-148; 12. maj 1852 (let. 10, št. 38), str. 151; 15. okolico ogledati. Narprej sim šel na severno stran po lepi, skoraj in njegovi gospej pokloniti. Cela dežela ju spoštuje zastran mi­ maj 1852 (let. 10, št. 39), str. 154 dve uri dolgi, pa ne široki dolini v Podlipo, kjer sim se soznanil loserčne priljudnosti, in resnično sta vse hvale in časti vredna. z ondašnjim g. fajmoštram Hicinger-jem, iskrenim rodoljubam Gospod grof, verli domorodec naš je po rodu slavnih mende Zbral in uredil: Damjan Debevec 26. februar 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto Z izidom knjige spomnili na lanski žled Vrhnika, 11. februar – Spomin na lanski žled, ki je v svoje ledene kremplje oko­val tudi naše konce, je še vedno živ. Da ne bi zbledel, so poskrbeli pri Založbi Fran, kjer so ob obletnici naravne ujme izdali zbirko kratkih izkustvenih zgodb o tem pojavu. Knjigo Žled, v kateri ima svoje poglavje tudi Rozka Saje iz Pod­lipe, je založba predstavila v Cankarjevi knjižnici Vrhnika, ki je bila obenem tudi organizatorka dogodka. no skrbi za domače družinske člane, ki so se na tak ali drugačen način soočili z ledenim pojavom. Kot sta pojasnila urednika Andre­ ja Blažič Klemenc in Franc Merkač, je njena zgodba le ena od številnih iz domala vse Slovenije, ki so prispele na literarni natečaj. Poleg samih zgodb so knjigo dopolnili tudi z estetskimi in dokumentarnimi fotografijami. Predstavitev sta popestrila Franjo Čretnik iz PGD Verd in poveljnik Civilne zaščite Viktor Razdrh, ki sta bila lani oba operativno vpeta v dogajanje. Predstavila sta svoje izkušnje, Rozka Saje, zadaj pa naslovnica knjige Žled. napor gasilcev in drugih, ki so pomagali pri Literarno delo Rozke Saje je eno od števil­ odpravljanju posledic žleda. Enajstdnevna ne­ nih pripovednih enot, ki je po strokovnosti, prestana akcija je od vseh terjala veliko požr­ slogu in vsebini prepričalo uredništvo za­ tvovalnosti, za kar so ob lanskem občinskem ložbe, da jo je umestilo v zbirko tridesetih prazniku prejeli posebno županovo priznanje. kratkih zgodb. Sajetova v njej opisuje, kako Dogodek so po kulturni strani popestrili mla­ se je čisto navadna, celo dolgočasna sobota di glasbeniki iz Podlipske doline. nenadoma prelevila v napeto dogajanje, pol- Gašper Tominc, foto: GT 2 pogleda Razstavljali mati in hči V okviru kulturnega praznika, ki se je na Vrhniki nekoliko podaljšal, je bila v torek, 10. februarja, v prostorih Cankarjeve knjižnice Vrhnika odprta zanimiva ki­parska razstava. Svoje kiparske umetnine sta na ogled postavili akademski kipar­ki Sonja Tavčar Skaberne in Saba Skaberne. To sta mati in hči, ki sta kot umetnici različnih generacij že predstavljali skupaj. Zato tudi zanimiv naslov razstave 2 pogleda, ki ponazarja dva pogleda na kiparsko umetnost, v dveh različnih ob­dobjih. Razstavo si je vredno ogledati in oceniti umetnine dveh generacij v dveh pogledih. Razstava bo odprta do 7. marca 2015. N a odprtju se je zbralo kar nekaj ljudi, predvsem tistih, ki poznajo umetniško pot obeh akademskih kipark. Zbrane je prva nagovorila vodja Cankarjevega doma Tatjana Oblak Milčinski. Za glasbeni vložek sta poskr­bela glasbenika baskitarist Nino de Gleria in violinist Matjaž Sekne. O umetniškem ustvar­janju matere in hčere pa je umetnostno kriti­ko prebral Gvido Komar. Za odprtje kiparske razstave 2 pogleda je bila narejena zanimiva zgibanka, ki je tudi predstavila obe kiparski umetnici z naslednjimi besedami: »Sonja Tavčar Skoberne (1931) sodi med prve kiparke povojne generacije, ki so diplomirale na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Njen bogati opus zajema več ciklusov; mala klasična skulptura, miniature, cvetje, Eros in psiha, Ljubezen, Ikona, Čas… Je izrazita fi­guraličarka in intimistka, čeprav je ustvarila tudi veliko skulptur cvetja, živali, portretov. Najbolj znani so njeni ženski akti, ki jih obrav­nava skozi prizmo ženske duše, najraje pa ustvarja v žgani glini. Tokrat se predstavlja z izborom del iz ka­snejšega obdobja, z značilnimi stiliziranimi formami in simboličnimi krožnimi oblikami, oblikami jajca ali fetusa. Saba Skaberne (1962) je prav tako diplomirala na ljubljanski likovni akademiji. Kot izziv fi- gurativnemu kipar­stvu nenaklonjeni klimi, se je v devetde­setih letih prejšnjega stoletja tako kot mati lotila figure malega formata. Kot pred­ stavnica svojega časa in modernizma Saba ustvarja tako figurali­ko kot instalacije, po­stavitve za konkretne prostore (site-speci­fic), animacije in v za­dnjem obdobju kipar­sko polstenje. Na razstavi predsta­ vlja delo iz žgane gline. Za starejša dela (1997 do 2000) so značilni fragmenti človeškega telesa, predvsem noge in roke, s katerimi na­ domešča celo figuro. Predstavlja pa nam tudi najnovejša snova­ nja, nekakšne zatične sestavljanke.« Simon Seljak Regijsko tekmovanje 2015 Tradicionalno dobri Glasbena šola Vrhnika se je ponovno izkazala. Na osemnajstem Regijskem tekmovanju okolice Ljublja­ ne in Zasavja so prav vsi učenci prejeli zlate plakete 26. februar 2015 Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si in se uvrstili na 44. Državno tekmovanje TEMSIG V Nauportus viva je živahno 2015. Tokrat so bile na vrsti naslednje discipline: violina, violončelo in kitara. V kategoriji violina so Glasbena, pohodniško- V sklopu kulturne sekcije tekmovale Klavdija Zalokar, ki je v svoji kategoriji -planinska, izobraževal­ potekajo dobro obiskana zasedla tretje mesto, Ema Brlan je v svoji kategori­ na in kulturna sekcija v srečanja Bralnega kluba ji zasedla prvo mesto in Urška Gutnik ravno tako Društvu Nauportus viva v Cankarjevi knjižnici prvo mesto v svoji kategoriji s kar 99 točkami od sto so že aktivno zaživele. Vrhnika pod vodstvom mogočih. Vse tri učenke je na tekmovanje pripravila Mladinski mešani pevski Špele Jerina in Zale Ku­ njihova mentorica Nastja Cajhen Rode in ponovno zbor Nauportus musica rinčič. Lepo vabljeni, da potrdila, da dela dobro. V kategoriji kitara sta letos je v času od ustanovitve pokukate v svet pripo­ tekmovala Ivan Šraj iz razreda Vesne Soban, ki je v sodeloval na treh kon­ vedk vsak tretji torek v svoji kategoriji zasedel sedmo mesto, in Erazem Jaz­ certih. Pevke in pevci so mesecu ob 17. uri. binšek iz razreda Amela Ramiča, ki je dosegel tre­ pod vodstvom zborovod- Kulturna sekcija je v go­tje mesto v svoji kategoriji. Zadnja se je tekmovanja je Jake Jerina v relativno ste povabila tudi igralca udeležila komaj devetletna Eva Mivšek na violonče­ kratkem času že usvojili Pavleta Ravnohriba in lu iz razreda Urše Kržič. S svojim čutnim igranjem pester repertoar in vedno tako poskrbela za lep ve­ je Eva v močni konkurenci dosegla neverjetnih 97 naleteli na pozitiven od-čer v družbi prijetnega točk in zasedla prvo mesto. Njena mentorica, pred ziv poslušalcev. gosta ob glasbeni spremljavi pevk in nekaj leti še učenka Glasbene šole Vrhnika, uspešna Pohodniško-planinska sekcija pod vod-pevcev iz zbora Nauportus musica. glasbenica na koncertnem področju, se je tokrat iz­stvom Jane in Poldeta Rusa je organizi­kazala tudi kot odlična učiteljica in na šoli smo res rala že več odličnih pohodov. Naslednji Vabilo k sodelovanju v lutkovni veseli, da jo imamo. Nikakor pa ne smemo pozabiti pohod bo marca, za podrobne informa-skupini na korepetitorke oz. učiteljice, ki so mlade glasbeni­cije pa vabljeni, da obiščete našo spletno Društvo za kulturo in kakovost življe­ce spremljale na klavirju – Kaje Stražar, Nike Tkalec stran https://nauportus.wordpress.com/. nja Nauportus viva vabi vse, ki bi si že­ in Olge Zalokar. Tudi njihovo kakovostno spremlja-V okviru izobraževalne sekcije smo leli ustvarjati v lutkovni skupini, da se nje je ogromno pripomoglo k dobremu nastopu in v društvu konec januarja zaključili s nam pridružite na prvem srečanju, ki bo kakovostni izvedbi tekmovalnega programa. Vsem trimesečnima tečajema angleščine za v torek, 3. marca, ob 18. uri v Beli dvora­udeležencem, mentorjem in korepetitorkam iskrene malčke in odrasle. Odrasle je anglešči-ni Župnijskega vrtca. Prijavite se lahko čestitke in veliko uspeha na Državnem tekmovanju no učila Polona Kovačič, 36 vrtčevskih preko elektronske pošte na nauportus. v marcu. Nasvidenje do naslednje številke, ko bomo otrok v starosti od 4 do 6 let pa je Poloni viva@gmail.com oziroma po telefonu na ponovno s ponosom lahko pisali o uspehih naših Kovačič pomagala učiti lutka marioneta št. 031 288 479. tekmovalcev. N. D. z imenom Violet. Polona Kovačič Ob 100-letnici pisatelja Franceta Kunstlja Na predvečer Prešernovega dne je bila v Cukaletovi dvorani župnijska proslava ob slo­venskem kulturnem prazniku. Dvorana se imenuje po Jožetu Cukaletu, vrhniškem du­hovniku, misijonarju in pesniku (1915–1999), proslava sama pa je bila posvečena Cuka­letovemu prijatelju, vrstniku, duhovniku in književniku Francetu Kunstlju (1914–1945). Za uvod smo najprej poslušali dve Prešernovi pe-Kljub slabim gmotnim razmeram se je Kunstelj smi: znameniti sonet o Vrbi in Uvod h Krstu pri Sa-leta 1927 vpisal na ljubljansko Klasično gimnazijo, vici. Obe besedili sta bili slovesen uvod v osrednjo naslednje leto pa na Škofijsko klasično gimnazijo temo proslave: življenje in delo vrhniškega rojaka v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu.. Verjetno je na Franceta Kunstlja. Prešernova Vrba nas je s svojim njegovo odločitev za šolo vplivalo dejstvo, da sta domotožnim sporočilom navezala na Kunstljev ro-šla v šole že njegova bratranca Ignacij Kunstelj in dni kraj, na Vrhniko, še posebno na rodno Vas, o Ciril Jerina ter njegov leto mlajši sošolec Jože Cuka­kateri je toliko pisal in je bil nanjo zelo navezan; le. V gimnaziji je bil zelo dober dijak; poleg učenja Uvod h Krstu pa nam je priklical v spomin tragič-ga je zaposlovalo tudi pisanje za šolska leposlov­no usodo duhovnika in pisatelja, ki je izgubil svoje na gasila. Pisal je v Jutranjo zarjo in Domače vaje, mlado življenje v boju »za vero staršev«, v času, ko poleg tega pa je bil zelo dejaven v igralski sekciji je posebno prišel do izraza Prešernov vzklik: »Slo-zavodskega kulturnega društva Palestra. Igranje venec že mori Slovenca, brata,/ kako strašna slepo-ga je zelo privlačilo. Leta 1934 so na oder posta­ta je človeka!« Pesnik in pisatelj Kunstelj je umrl na vili Shakespearovega Julija Cezarja; v njej je igral Teharjah maja ali junija 1945. Samozvani oblastni-glavno vlogo. Da mu je bila igra silno blizu, priča ki so namenili enako usodo kot njemu tudi njegovi njegov prvi zunaj šole objavljen zapis Igra življenja. literaturi, ki je bila dolga leta zamolčana. Nekatere V njem odkriva drobec svojega otroštva in zgodnjo njegove kratke zgodbe, črtice in novele so izšle pod nagnjenost do gledališkega odra: naslovom Butara v uredništvu Tineta Debeljaka »Še vsi nebogljeni smo se podili po vasi, pa so nas že šele ob 30-letnici njegove smrti, leta 1975, v Buenos klicali in nam delili vloge ali pa smo si jih sami izbirali. Airesu. V domovini je po demokratizaciji Sloveni-Igrali smo, da je bilo veselje. /…/ Igra, igra, igra, ta je je njegovo literaturo iz pozabe začel reševati prof. bila vedno naše veselje, pri njej so se naše misli najraje France Pibernik: leta 1991 je Kunstlja predstavil mudile. /…/ Mladi, veseli, polni upanja in nad, visokih med enaindvajsetimi zamolčanimi književniki v načrtov in gotovih zmag, se niti zavedali nismo, da sto­zborniku Jutro pozabljenih, leta 1994 pa je poskrbel jimo pravzaprav sredi prave in resnične življenjske igre, za izdajo knjige njegovih »izbranih črtic in novel« da se sučemo po pravem življenjskem odru.« Luč na mojem pragu. Njegovi dramski poskusi in Po maturi leta 1935 se je moral odločiti za nadaljnje njegove pesmi pa v svobodni Sloveniji še niso bile šolanje oz. poklic. Vleklo ga je na slavistiko in k objavljene. delu v gledališču. Rad bi postal režiser, a tovrstne-France Kunstelj se je rodil 22. novembra 1914 na ga študija v Ljubljani ni bilo, pa tudi njegov gmotni Vrhniki, v Vasi, pri Bajtnovih, Ob potoku 32 (zdaj položaj je bil tak, da se je najlaže odločil tako, kot Dobovičnikova 4). Francetov Oče Jakob se je l. je želela mama: šel je na teologijo. Za duhovništvo 1907 priženil v družino Ovsenk, k Bajtnovim. Z se je odločil tudi zato, ker je bil prepričan, da bo ženo Ano sta imela osem otrok: dva fanta in šest lahko tudi kot duhovnik udejanjil svoj književni in deklet. Preživljali so se z majhno kmetijo; v hlevu gledališki talent, kot npr. F. S. Finžgar, s katerim se so bile tri ali štiri krave. Zanje so nakosili sena na je zbližal, ko je sodeloval pri njegovi Mladiki. V bo­travnikih in lazih pod Sveto Trojico, sicer pa je bil goslovju je skupaj z drugimi za književnost zavze­oče zaposlen kot delovodja na žagi lesnega trgovca timi bogoslovci (Viktor Zorman, Jože Cukale, Tone Mihaela Tomšiča, kasneje na žagi Josipa Kunstla. Polda, Janez Kmet, France Lokar, Karel Mauser) Torej kmečko-delavsko poreklo. ustanovil literarno glasilo Mlada setev. Uredništvo »Otroštvo in osnovnošolska leta so Francetu tekla v raz-lista je prevzel Kunstelj sam in ga obdržal vsa leta gibanem okolju, zajela ga je pastirska obveznost, poleti izhajanja (od l. 1937 do 1941). V uvodniku v prvo se je udeleževal prigod ob potoku Beli, ki je iz votline številko tega rokopisnega lista je zapisal, da »brze pod Zaplano po zmajevo bruhal vodo dvakrat na dan, ob krog nas in preko nas sumljive sape«, očitno zavedajoč devetih dopoldne in ob petih popoldne. To je bila njegova se totalitarizmov, ki so bili v tistem času v silovi­enajsta šola pod mostom,« je zapisal F. Pibernik. tem vzponu in kot da bi tudi že slutil vojni vihar, NAS CASOPIS 424/26.2.2015 C M Y K 45 26. februar 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ki se bo rodil iz teh »sap«. Kunstelj in drugi bogoslovci, ki so se zbirali v krožku, so imeli v njem visoko li­terarno šolo. Vendar niso bili dejav­ni le na literarnem polju. Posegli so tudi v družbeno oz. socialno življenje v veliki skrbi za usodo slovenske­ ga naroda v tistem svinčenem času, času zle slutnje, da bo nad nas prišlo nekaj silno usodnega. Leta 1938 je na Koroškem umrl narodni delavec duhovnik v Škocjanu Vinko Pola­nec, in sicer za posledicami nacistič­ne torture. Pogreba sta se udeležila tudi vrhniška študenta teologije Jože Cukale in France Kunstelj. O tem, kakšno je bilo vzdušje in kako sta se nanj odzvala, priča izjava: »Med potjo sva krepko trgala plakate po Podjuni, ki so klicali Hitlerjugend v zbor.« Lahko si mislimo, kako je mladi bogoslo­ vec doživljal uboj Vinka Polanca, tak brutalen napad na Slovence na Koro­škem, v deželi, ki mu je bila tako pri srcu in o kateri je dve leti pred tem v Domu in svetu objavljeni črtici v cankarjanskem slogu zapel visoko pesem: »Zemlja Korotana, kako si mi sveta! Vzljubil sem te, kakor sem vzljubil sanje, porojene iz čistega srca, kakor sem vzljubil ljubezen, ki je spala daleč tam nekje in čakala name, trudnega in lačne­ga popotnika. Vzljubil sem tvoje ljudi, ki sesajo iz tujčevih prsi, vzljubil sem tvojo kri, vzljubil tvoje dneve in noči, ki so mi dale občutiti dih tvojega srca.« Kunstelj je bil izredno dinamičen in radoveden fant. Za širjenje svojega obzorja je izrabil vse možnosti. O tem, kako je preživljal počitnice, je pisal svoji sestri Ani v Ameriko: »Prišle so težko pričakovane počitnice in že sem se odpravil na rajžo. Najprej na nove maše na Štajersko. Hm, tam so nove maše – kar po teden dni trajajo – in svatov! Na dveh sem bil in na vsaki jih je bilo cca 300. In potem še posebna muzika in posebni obi­čaji, da se še popisati ne da v enem roma­nu. Potem pa smo jo v gore mahnili za štirinajst dni. Oblezli smo celo Logarsko dolino iz Maribora, nato cele Kamniške planine (Ojstrica, Planjava, Kamniško sedlo, Kočna, Grintovec, Storžič) in vse Karavanke (Ljubelj, Zelenica, Stol) – tako Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto da smo prišli na Jesenicah ven – pa smo mislili še naprej, pa so mi omagali tova­riši, da je morala tura na Triglav potem odpasti.« Potem poroča, kako je šel v Italijo, v Benetke in si vse »temeljito ogledal«. V bogoslovju se je za ideale navduše­ ni fant vključil tudi v socialno delo za uboge. Pridružil se je Vincencijevi družbi in vsa leta v bogoslovju de­loval v Karitas. Med počitnicami je del svojega prostega časa preživel z otroki iz najrevnejšega ljubljanskega predmestja Sibirije v Baragovi koči na Zabreški planini pod Stolom. Kot bogoslovca pa sta hotela Kunstelj in Cukale nekaj narediti tudi za dvig kulture v domačem kraju, na Vrhni­ki. Zato sta skupaj z drugimi vrh­niškimi študenti ustanovila društvo Vrhnika, v okviru katerega so po­ tekale različne kulturne dejavnosti. Imeli so dramsko sekcijo in leta 1940 izdajali revijo, »poljudnoznanstveni list« Močilnik, ki je izšel žal le dva­krat, obe številki je uredil F. Kunstelj. O društvu in njegovi usmeritvi je v prvi številki Močilnika pisal pred­sednik Cukale takole: »Smo katoliški slovenski študentje! Katoličani, ki hoče­mo verske nauke preliti v življenje, Slovenci, ker hočemo veliko in sveto de­diščino naših očetov, to je jezik in izročila ohranjati od rodu do rodu nepokvarje­ na./…/ Ob največjem sinu Vrhnike – Cankarju smo se napili ljubezni do svojega kraja in domovine, pod farnim zvonom sv. Pavla ljubezni do Boga. Tedaj je planila iz mla­dih src kakor iz enega: Mati, Domovina, Bog! … In zdaj imamo društvo. /…/ Počasi se je nabrala skupina mladih rodoljubov, ki se je napila doma in v šoli ljubezni ob naših velikih možeh. V mislih imam Cankarja, Opeka, Petkovška, Ogrina pa Sušnika in Turšiča, ki so delali in živeli med nami.« Podobno kot Cukale je usmeritev društva in njegove temeljne vredno­te opredelil Kunstelj v uredniškem uvodniku v prvo številko Močilnika: »Za narod naš in za Boga, taka je naša ustanovna listina.« Za Močilnik pa piše, naj bo odraz dejavnosti društva: »'Močilnik' naj bo izraz naše skupnosti, naj bo glas, ki naj pove, kaj smo in kaj hočemo biti, naj bo torej odsvit naše de­javnosti.« V Močilniku so poleg leposlovnih prispevkov objavili tudi zgodovin­ske, etnološke, domoznanske in dru­ge. Celoten list je bil na zavidljivi strokovni in umetniški ravni. Kunstelj se je zelo angažiral na Vrh­niki tudi na dramskem področju. V času bogoslovnih študijev je režiral več zahtevnih iger: Klabundrov Pra­znik cvetočih češenj, Ibsenovo Gospo z morja in Shakespearovega Julija Cezarja. V prvi številki Močilnika je poročilo, kako je društvo Vrhnika 8. septembra 1939 v Prosvetnem domu priredilo akademijo in postavilo na oder igro Luč z gora, ki jo je režiral »tov. Kunstelj France«. Tudi drugega, bolj ljudskega kultur­nega življenja se je udeleževal. Njego­va sestra Tona je pisala sestri Ani v Ameriko: »Letos smo imeli na vasi lepo domačo pobožnost. Devet dni pred Boži­čem smo nosili Marijo po hišah. Vsak ve­čer v drugo hišo. Ljudi je bilo pa toliko, da jih ni šlo niti četrt v nobeno hišo. Vse je bilo v svečkah. Otroci so svetili z laterni­cami. Naš France, Cukalov Jože, Škvarča in Kraljič so nam pa peli po poti litanije. V hišah po oknih je bilo vse v lučkah.« Poleg tega je leta 1939 mnogo pisal in nastopal tudi na radiu Ljubljana, pre­vajal, pripravljal svoje kratke zgodbe za tisk, skratka, bil je silno dejaven. Sredi zagnanosti pa je Bajtnov dom obiskala nesreča: umrl je oče, ki ga je zadela srčna kap. To ga je hudo priza­delo. Duhovniško posvečenje je pre­stavil na naslednje leto, pač pa je bil leta 1940 posvečen prijatelj Jože Cu­kale in ob njegovi novi maši je imela Vrhnika pravi veliki praznik. France je bil posvečen naslednjo pomlad; za­radi negotovih razmer predčasno, in sicer na cvetno nedeljo, na dan nem­ škega napada na Jugoslavijo, novo mašo pa je imel na Vrhniki 15. aprila 1941, na belo nedeljo. Kunstelj bi šel po novi maši rad štu­dirat, a zaradi vojnih razmer to ni bilo mogoče. Nameščen je bil za ka­plana v Mirni na Dolenjskem. Leta 1942 se je »s partizanskimi likvidacija­ mi po Ljubljani in na podeželju, posebno na Dolenjskem, ko so padali predvsem vplivni katoliški možje in duhovniki, začela državljanska vojna. Samo v letu 1942 so partizanski likvidatorji v Lju­ bljanski pokrajini pobili 17 duhovnikov.« (Pibernik) Mnogi med njimi so bili njegovi znanci, npr. Vinko Kastelic in njegov novomašni pridigar Jožef Ge­oheli. Zaradi stopnjevane napetosti se je umaknil v Ljubljano. O svojem položaju je prijatelju Kraglju za božič 1942 pisal: … pri nas je položaj čedalje slabši, bojimo se najhujšega. Ali veš, kaj je Marija rekla v Fatimi. So to stvari ži­vljenjskega pomena, grozljivo resne. Daj ljubi Bog, da bi ta tok zaustavil, sicer gor­je nam! Jaz imam eno samo glavo, pa še to sem komaj odnesel. In zdaj jo čuvam v Ljubljani, koliko časa še, ne vem.« Ker je bil brez službe, se je pozno jese­ni 1942 vpisal na ljubljansko slavisti­ko. Vpisan je bil sicer tudi naslednje leto, v tretji semester, vendar študi­rati ni mogel, čakale so ga druge dol­žnosti. Pomladi leta 1943 ga je skupaj še z drugimi enajstimi kaplani škof G. Rožman imenoval za vojnega ku­rata vaških stražarjev. Dodeljen je bil enoti v Rovtah, kjer je ostal tudi po razpadu Italije vse do konca vojne. Vojna je vsekakor zavrla njegovo lite­rarno ustvarjanje, ob koncu vojne je sicer pripravljal izdajo knjige kratkih zgodb, vendar ji ni bilo dano ugledati belega dne. Kunstelj se je maja 1945 umaknil na Koroško, v Vetrinj, od tam pa so ga preko Pliberka in Celja odpeljali v te­ harsko taborišče. Ves čas je na smrt obsojene tovariše tolažil in jim, pre-den so odhajali na tovornjake, ki so jih vozili na morišče, dajal odvezo. O njegovih zadnjih urah se je ohranilo več pripovedi. Pričevanje enega od rešenih jetnikov pravi: »Bledega, brez moči sta ga podpirala dva partizana. Bolj vlekel se je, kot hodil. Ko me je zagledal, je tiho dejal: 'Reci fantom, naj obude ke­sanje. Nazaj grede vam bom dal odvezo. Naše skupine sem o tem obvestil: čete iz Rovt, Šentjošta in Svetih Treh Kraljev.' Oči vseh so bile uprte v kurata, ko se je vračal: dajal nam je odvezo. Ko so rablji to videli, so zarjuli: 'Čakaj, hudič, pokazali ti bomo!' Odgnali so ga v bunker. Skoraj do pasu slečenega so ga vrgli na razbeljen pesek: prste je imel zdrobljene, iz zapestja je tekla kri, k nam obrnjen – na pesku leže – je z razmesarjeno desnico še vedno delil odvezo.« F. Pibernik zaključuje študijo o nje­govem življenju v zborniku Luč na mojem pragu z besedami: »To se je do­gajalo nedoločljivega dne v juniju 1945. Kunstljevo truplo leži nekje pod nasutimi plastmi industrijskih odpadkov, ki naj bi prikrili sramoten zločin nove oblasti, ki je prihajala v imenu tako imenovane svo­bode. Žalostna usoda premnogih nadar­jenih slovenskih katoliških izobražencev, med njimi tudi pisatelj France Kunstelj, ki je odšteval svoje mladostne korake na isti poti kot literarni sopotniki Janez Re­ mic, Ivan Hribovšek, Leopold Legat min Tone Polda.« Kunstljevo literarno delo predsta­ vlja predvsem kratka proza: črtice in novele, nekaj dramskih poskusov in pesmi. Skoraj vse njegove zgodbe so postavljene v vrhniško okolje, večino kar na Vas, ki jo obkrožajo Košaci in Sveta Trojica, Planina, Raskovec, Lju­bljanski vrh. Protagonisti so pogo­sto otroci, pa tudi vaški proletariat, skratka, preprosti ljudje, ki se otepajo revščine in po cankarjansko hrepe­nijo, da bi se je rešili. To hrepenenje pa ne najde utehe in ima pogosto verske razsežnosti. Pogosti so motivi iz verskega življenja: jaslice, butare, procesija, zvonjenje. Njegove zgodbe so kot nekakšen pejsaž, kot izsek iz življenja: pogosto življenje neke ose­be le naslika, noče pa vsiljivo vzgajati in tudi zgodbe nimajo katarzičnega konca. Bralca preprosto postavi v sredino življenja. Njegov prikaz re-vščine je hkrati protest zoper njo in njene vzroke. Po tej strani tudi slo­govno nadaljuje Cankarja. Nekateri pasusi so taki, da bi jih bralec zlahka pripisal njegovemu slavnemu rojaku. Vendar se v Kunstljevi prozi oglaša tudi vpliv Ivana Preglja, katoliškega pisatelja s Tolminskega, pa Finžgarja in še koga. Kunstelj v veliko svojih delih piše o otrocih in za otroke. Predvsem je taka njegova poezija. Pesmi je obja­ vljal v otroških glasilih tistega časa, predvsem v Vrtcu. Taka je npr. njego­ va pesem, primerno za zimski čas. Jože Kurinčič Zunaj snežec naletava Metuljčkov belih, mehkokrilih vsa polna je dobrava. V gorki izbi dedek ždi. Mi k njemu sedemo, strme poslušamo, ko nam o kraljeviču govori: – Bila nekoč je zlata noč, je jezdil kraljevič čez plan, pred njim je grad blestel krasan. – Zunaj snežec naletava, na okna mraz že potrkava, a mi v deželi smo deveti, kjer ni snega, kjer sonce zlato sonce sveti. NAS CASOPIS 424/ 26.2.2015 C M Y K 46 26. februar 2015 Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 27. Petek 20. Koncert Koncert NAJOUA NAJOUA 28. Sobota 18:30 Predavanje Naše zdravje korenini v prsti Anton Komat 1./2. Nedelja Ponedeljek ZAPRTO 3. Torek 18. Meditacija Transmisija Anka 3. Torek 19:30 Ples Salsa večeri Suzana 4. Sreda 18. Oder mladih VOX 5. Četrtek 20. Meditacija Zvočna kopel - GONG Ilonka Pucihar 6. Petek 20. Koncert Koncert STOPINJE Stopinje 7. Sobota 18:30 Predavanje Vrt brez prekopavanja Aljaž Plankl 8./9. Nedelja Ponedeljek ZAPRTO 10. Torek 19:30 Meditacija Transmisija Anka 10. Torek 18. Ples Salsa večeri Suzana 11. Sreda 20. Oder mladih GŠ Postojna 12. Četrtek 20. Delavnica Priprava presnih jedi Tanja Gabrijel 13. Petek 19. Koncert Orfejev JaMzz večer 14. Sobota 18. Predavanje Feng shui v mojem domu Anka 15./16. Nedelja Ponedeljek ZAPRTO 17. Torek 19:30 Meditacija Transmisija Anka 17. Torek 18. Ples Salsa večeri Suzana Dobrodošel je vsak, ne glede na trenutno stanje v denarnici. Lahko je deležen vsega, kar se tu dogaja, saj vstopnine ni, se pa zbirajo prostovoljni prispevki za nekatere dogodke. REZERVACIJE so zaželene! Aktivnosti v Klubu Orfej organizira Center Astera in so samo za člane društva Orfej! Kdo in kako lahko postane član društva Orfej? Vsakdo s podpisom pristopne izjave, ki jo dobite v Klubu Orfej in je BREZPLAČNA. Informacije na št. 040 90 66 90 – Gorazd Rožnik, info@centerastera.si www.CenterAstera.si Nadvse zadovoljni poslušalci januarskega predavanja so želeli, da gospoda Komata čim prej spet povabimo v Klub Orfej, Sinja Gorica 87. Prijazno se je odzval in tokrat nam bo na predavanju v soboto, 28.februarja, ob 18.30 z naslovom NAŠE ZDRAVJE KORENINI V PRSTI pojasnil zdravstvene posledice industrijske hrane in pomen lo­ kalne pridelave. Naše prehranjevanje je dandanes večinoma odvisno od tega, kar nam ponujajo marketi. Zato bodo nasveti poznavalca naših in tujih razmer na področju pri­delave in predelave hrane še kako dragoceni. Če imate pomisleke v povezavi s svojo prehrano, pripravite vprašanja. Gospod Komat bo z veseljem odgovoril nanje. Zaradi omejenega števila prostih mest so zaželene rezervacije na info@CenterAstera.si ali 040 90 66 90! Zadovoljni udeleženci se bodo lahko zahvalili s prostovoljnimi prispevki. Nedelja, 5. 4., ob 18. uri: Počitniški, pomladni in velikonočni film v Kinu Bevke Noe (D. Aronofsky, ZDA, 2014) – apokaliptični spektakel Pomlad prinaša s seboj sonce, vese-skih počitnicah. Nekaj posebnega so, Nedelja, 15. 3., ob 18. uri: lje, razigranost in življenje. Takšni so saj jima odrasli zgradijo čisto pravi Med volkovi (G. Olivares, Španija, Filmska adaptacija biblične zgodbe o apokaliptičnem vesoljnem potopu. tudi filmi, ki bodo na sporedu marca ledeni iglu, v katerem lahko tudi spi-2010, 9+, s podnapisi) – mladinski Samotarski Noe doživi vizijo konca v Kinu Bevke. Najprej nekaj posebej ta! Veliko se igrata na snegu in uživa-pustolovski filmza otroke po zasluženih zimskih po-ta kot že dolgo ne – vse dokler se ne Film je posnet po resnični zgodbi o sveta, zato se odloči s svojo družino zgraditi velikansko plovilo, kamor čitnicah. Sledi ljubezenska zgodba pojavi Peter. Zares je dober v smuča-dečku Marcosu, ki je odraščal z vol­se bodo med uničenjem sveta lahko o dečku in volku, za velikonočno nju in Petri se zdi, da je dobila nove-kovi. Režiser pravi: »Film Med volko­vzdušje pa bo poskrbel Noe s svojo ga prijatelja. Gašper ni tako spreten, vi je ljubezenska zgodba med mladim zatekli skupaj z živalmi. Njegovo po­četje opazi izprijeni lokalni poglavar druščino. zato izgublja Petrino pozornost, pa dečkom in divjino. Prav tako je zgod-Tubal, ki se želi polastiti Noetove bar­ še mami in oči se kregata. Gašper je ba o prijateljstvu, zvestobi, preživetju Nedelja, 1. 3. ob 18. uri: v vedno večji stiski. Kaj bo storil naš in osebni rasti. Marcos mi je povedal, ke, toda božji izbranec ima na svoji strani nepričakovane sile pravičnosti Gašper in Petra na zimskih počitni-veliki mali junak, da bo Petra spet da so bila njegova najlepša leta prav in božjega srda. cah (A. L. Naess, Norveška, 2014, 4+) njegova prijateljica in da se mami in tista, ki jih je preživel med volkovi. V – sinhroniziran igrano-animirani oči ne bi razšla? Igrano-animirani divjini je spoznal tiste vrste ljubezen Soustvarjalci Kina Bevke vas prisrč­ film za otroke film je narejen z izjemnim občut-in prijateljstvo, ki ju v družbi ni. To je no vabimo v našo dvorano. Druga zgodba malih junakov Ga-kom za najmlajše gledalce. bila osnova za film.« Sodobna knjigašperja in Petre, ki sta tokrat na zim-o džungli iz španskih gora. Program prireditev za marec 2015 ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Do 7. 3. 2015 Vstop prost. Sonja Tavčar Skaberne in Saba Skaberne 2 POGLEDA Kiparska razstava Cankarjeva knjižnica Vrhnika OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA TOREK, NAŠI PRSTKI USTVARJAJO 10. 3. 2015, Razstava ročnih in likovnih izdelkov učencev, ob 18. uri. ki obiskujejo interesne dejavnosti: Vstop prost. oblikovanje gline, ročne spretnosti, klekljanje. Razstava bo odprta do 31. marca 2015. Cankarjeva knjižnica Vrhnika Za gostoljubje se iskreno zahvaljujemo Cankarjevi knjižnici Vrhnika, kjer gostujemo zaradi trenutne obnove Cankarjevega doma. Poročilo o delu Svetovalnega središča Ljubljana na dislokaciji Vrhnika za leto 2014 Svetovalno središče Ljubljana deluje že od leta 84 % žensk. V 80 % so bili brezposelni, 16 % 2005 in je namenjeno informiranju in svetova-zaposleni, 4 % dolgotrajno brezposelni. Izo­nju odraslih za izobraževanje in učenje. Sedež brazba svetovancev: 32 % z dokončano osnov­je na Centru za dopisno izobraževanje Univer-nošolsko izobrazbo, 28 % s srednješolsko po­zum v Ljubljani. Svetovalno središče je pove-klicno izobrazbo, 36 % s srednje tehniško oz. zano v mrežo informativno-svetovalne dejav-gimnazijsko izobrazbo ter 4 % z višješolsko nosti (ISIO), ki jo strokovno vodi Andragoški izobrazbo. center Slovenije. Mrežo sestavlja štirinajst re-Ker odlično sodelujemo z Zavodom za zapo­gijskih središč. slovanje, so večino udeležencev napotili iz za­ voda. Svetovalno središče opravlja svojo dejavnost Zato je svetovalec vodil pet skupin, na katerih brezplačno in zaupno. je predstavil pisanje vlog za delo, CV, pripravo na razgovor ter nudil veliko informacij o mo-Informira: žnosti izobraževanja in usposabljanja ter iska­– o možnostih učenja in izobraževanja za po­ nja zaposlitve. klic, strokovno izpopolnjevanje ali za prosti Svetovalno središče Ljubljana bo v letu 2015čas, v Cankarjevi knjižnici opravljalo svetovalno – o vpisnih pogojih, trajanju izobraževanja, delo štirikrat na mesec po tri ure: dvakrat do- učni pomoči. poldan: vsako prvo in tretjo sredo v mesecu Svetuje: od 8. ure do 11. ure, in dvakrat popoldan vsak – pri odločanju za primerno izobraževanje, drugi in tretji ponedeljek v mescu od 15. ure – pri premagovanju učnih in drugih težav, po­do 18. ure. Namen popoldanske prisotnosti vezanih z izobraževanjem, v knjižnici je, da bi bili bolj dosegljivi tudi za – pri načrtovanju in spremljanju izobraževa­zaposlene in tiste, ki v dopoldanskem času nja, ne morejo priti. Poleg tega bomo promovirali – pri kariernem svetovanju.. dejavnost na več krajih Vrhnike in Logatca ter Borovnice z letaki v knjižnicah, uradih za delo, Minulo leto (2014) je bilo v znamenju mnogih CSD-ju in še na drugih mestih, kjer bo mogoč težav, predvsem glede financiranja dejavnosti, dogovor. Prav tako želimo dejavnost promo­selitve knjižnice in drugih težav na CDI Uni­virati v Našem časopisu. Velika škoda bi bila, verzum. Tako je bil svetovalec le sedemkrat da ne bi uporabili storitve, ki je brezplačno na prisoten na dislokaciji. voljo vsem. Financiranje za informiranje in svetovanje je bilo odobreno šele v začetku maja, projekt pa Dosegljivost na sedežu se je moral končati konec oktobra. V tem času se je tudi knjižnica selila v nove prostore, od OSEBNO: vsak dan od 10.30 do 13.00 začetka julija do konca avgusta, tako da delo po dogovoru na dislokaciji v tem času ni bilo mogoče. PO TELEFONU: 01/510 22 70 PO POŠTI: Svetovalno središče Ljubljana Delo na dislokacijiGrošljeva ulica 4 Lani je bilo zgolj 25 individualnih svetovanj, 1000 Ljubljana skupin je bilo pet (110 udeležencev). PO ELEKTRONSKI POŠTI Svetovanci so bili po spolu: 16 % moških in svetovalno.sredisce@cdi-univerzum.si Tečaj računalništva Obveščamo vas, da so popolnjeni vsi termini za­četnega brezplačnega tečaja računalništva v ra­čunalniški učilnici Kemis Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Zaradi velikega zanimanja bomo tečaj ponovno izvedli v začetku aprila. Prijave spre­jemamo do konca meseca marca na knjiznica@ ckv.si, 01 7553 114 ali osebno v knjižnici. Občni zbor Turističnega društva Blagajana Vrhnika V ponedeljek, 2. marca 2015, ob 18. uri vabimo v Grabeljškovo dvorano Cankarjeve knjižnice Vrhnika na Občni zbor Turističnega društva Blaga­jana Vrhnika. Pred zborom bo ob 17.15 organizi­ran voden ogled knjižnice s poudarkom na do­moznanski oddelek, saj je poznavanje kulturne in naravne dediščine temelj za razvoj turizma. Ogled bo vodila arhitektka Nataša Oblak Japelj, ki je sodelovala pri zasnovi idejnega načrta. Va­bimo člane društva, prijatelje in podpornike. Upravni odbor TD Blagajana Vodenje po novi knjižnici V ponedeljek, 2. marca 2015, ob 17.15 in v to­rek, 31. marca 2015, ob 17. uri vas vabimo na ogled nove knjižnice pod vodstvom arhitektke Nataše Oblak Japelj, ki je sodelovala pri zasno­ vi idejnega načrta. Zbirno mesto bo v čitalnici naše knjižnice, ki smo jo poimenovali Pri Čr­nem orlu 1876. Predstavitev pisateljice in pesnice Nuše Ilovar Cankarjeva knjižnica Vrhnika vabi na predsta­vitev pisateljice in pesnice Nuše Ilovar v sredo, 4. marca 2015, ob 17. uri v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Nušine pesmi, nekatere tudi uglasbene, bosta interpretirali Si­mona Kropec in Anica Ilovar. Nuša Ilovar živi in deluje v Žalcu, kjer je od leta 2002 včlanjena v celjsko literarno društvo in je med ustanovnimi člani literarne revije za književnost Vpogled, ki izhaja v Žalcu, ter članica Glasbeno-literarnega društva Aletheia v Žalcu in literarnega društva Gnezdo v Slovenskih Konjicah. Leta 2005 je za bogato ustvarjalnost na književ­nem področju prejela Savinovo priznanje, ki gapodeljuje Občina Žalec za ugledne dosežke na področju kulture. Na pesniškem turnirju 2014 se je po izboru občinstva s pesmijo Vesela pe­sem uvrstila med prve tri. Predstavitev pripra­vljamo v počastitev 8. marca – dneva žena Šola za bodoče starše Zdravstveni dom Vrhnika vabi v šolo za bodo­ če starše v Grabeljškovo dvorano v Cankarjevo knjižnico na Vrhniki: četrtek, 5. 3. 2015 petek, 6. 3. 2015 četrtek, 12. 3. 2015 petek, 13. 3. 2015 Vsakokrat od 17.00 do 18.30. Informacije in pri­jave: od ponedelj­ ka do petka na št. 051/390-922 (od 13.00 don 14.30) ali na e-naslov: petra.sest@zd-vrhnika.si Naši prstki ustvarjajo Osnovna šola Ivana Cankarja Vrhnika in, Za­vod Ivana Cankarja Vrhnika vabita na razstavo ročnih in likovnih izdelkov učencev, ki obisku­jejo interesne dejavnosti: oblikovanje gline, ročne spretnosti, klekljanje. Odprtje razstave bo v torek, 10. 3. 2015, ob 18. uri v prostorih Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Lahko jo obišče­te do 31. marca 2015. Bralni klub 1.4: zmaj! Zmaji so živali, ki pogosto nastopajo v pripo­vedkah. Kot zapuščina legende o Argonavtih je upodobljen v ljubljanskem grbu, v naših koncih, pri Lintvernu, pa ga je iskal tudi Janez Vajkard Valvasor, čeprav se je kasneje izkazalo, da gre za človeško ribico. Vabimo vas, da se nam pridru­žite v torek, 17. 3. 2015, ob 17. ur i v Grabeljškovi 26. februar 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si dvorani Cankarjeve Knjižnice Vrhnika in sku­paj z nami poklepetate o teh zanimivih bitjih. Predavanje dr. Sebastjana Vörösa: Podobe neupodobljivega: med mistiko in misticizmom V sredo, 18. 3. 2015, ob 17. uri vas vabimo v Grabeljškovo dvorano na zgoščeno enourno predavanje z vprašanji in odgovori. Podobe neu­podobljivega: med mistiko in misticizmom Sebastjana Vörösa s Filozofske fakultete iz Ljubljane. Misti­ ka je tema, ki se je v sodobnem času drži dokaj nenavaden status: po eni strani se nad njo nav­dušuje vrsta "duhovnih iskalcev", po drugi pa je v akademskem svetu obravnavana s posmehom ali negodovanjem. A kaj pravzaprav je mistika? Gre za stvar neposrednega izkustva ali se ji je mogoče približati z znanstvenim aparatom? Je mistika ena ali jih nemara poznamo več? Gre le za prazno blodnjo, kratek stik v možganskem kroženju ali se v ozadju skriva kaj več? In kako na tem zapletenem področju ločiti zrno (misti­ka) od plevela (misticizma)? Zlata Brezovar Knjižna čajanka V četrtek, 19. marca 2015, ob 9. uri vas vabim na Knjižno čajanko; njen naslov je 75 pesmi. Ob dišečem čaju in pecivu vam želim pred­staviti knjižne novosti za vso družino. Prisrč­no vabljeni v Malavašičev kotiček Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Predavanje KVŠ: Dežela dolgega belega oblaka Za dežjem posije sonce – tudi v deželi dolgega belega oblaka, domovini Maorov, kjer so ovce posejane kot regratove lučke in kjer neprimerlji­vo lažje poješ kivi kot srečaš kivija, skorajšnjega mitološkega narodnega junaka. Vulkansko pri­vzdignjena in ledeniško izklesana pokrajinska prelest kar kliče po bližnjem raziskovanju in raztegovanju zaspanih krakov, tudi bosih nog, če je treba zabresti po rečni strugi, v derezah, ki se oklepajo ledenika, ali na sledi Gospodarju prstanov in Hobitom; v zibelki adrenalinskih doživetij neizbežno tudi z viharjem v laseh in srcem v hlačah. Vabimo vas, da se pridružite Manci Čujež in njenim doživetjem v četrtek, 26. marca, ob 18. uri v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice! Predstavitev knjige Antona Komata: Potniki na ladji norcev – umetnost preživetja Svobodni raziskovalec, okoljski aktivist, scena­rist, pisec in publicist, tudi ombudsman matere Zemlje Anton Komat med drugim rad poudarja: “Imamo dve stroki, ki se imenujeta ekologija in ekonomija. Prva je veda o našem planetu, druga o gospodarjenju na tem planetu. In namesto da bi sodelovali, stojita na nasprotnih bregovih.« V torek, 24. marca, ob 18. uri v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice Vrhnika bo avtor predstavil knjigo Potniki na ladji norcev – ume­tnost preživetja. To je zbirka kolumen, ki kričijo, da pohlep in sebičnost ne smeta več vladati. Za­njo je na lanskem knjižnem sejmu prejel nagra­do za najboljšo poslovno knjigo 2014. Vabljeni! Letna skupščina ZZB NOB Vrhnika Vabljeni na letno skupščino ZZB NOB Vrhnika v sredo, 25. 3. 2015, ob 18. uri v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice Vrhnike. 3 SOCIOLOGIJA. POLITIKA. EKONOMIJA. 82–3 ROMANI. KRATKA PROZA. Najbolj iskane ali brane knjige v januarju Novosti v januarju 2015 PRAVO. VZGOJA. ETNOLOGIJA. 2015 CETIN Lapajne, A. M.: Žarek ČUK, K.: Naša brezčasna narava 1. Russell, R. R.: Zguba: dnevnik GOŠTE, I.: Otroci knapov 0 SPLOŠNO: KNJIŽNIČARSTVO, ENCIKLO-10 let Slovenije v Evropski uniji 2. Dostojevski, F. M.: Zločin in kazen HOBBS, R.: Ghostman PEDIJE, ZBORNIKI ... LAPAJNE, I.: Kriza sistema 3. Ingolič, A.: Tajno društvo PGC HORVAT, T.: Tretji izvod MLADI in organizacija Združenih narodov4. Bucay, J.: Ti povem še eno zgodbo? NACIONALNI program za kulturo : 2014-HOWEY, H.: Sand ŽITNIK, M.: Kazalniki zelene rasti 5. Sparks, N.: Na prvi pogled 2017 KLEYPAS, L.: Odpelji me opolnoči 6. Chase, E.: Ujeta v mrežo OVSENIK, D.: Besede v številkah, številke v KRACAUER, S.: Ginster 6 MEDICINA. TEHNIKA. KMETIJSTVO. VO-7. Moriarty, L.: Vse za ljubezen besedah MOERS, W.: Divji potep skozi noč DENJE. INDUSTRIJA. OBRT. 8. Kovič, K.: Maček Muri STAM, J. J.: Polja skritih povezav v organiza-WEIR, A.: The Martian 9. Makarovič, S.: Sapramiškacijskih sistemih ENERGETSKA pismenost10. Young, S.: Londonska ulica ESSELSTYN, C.: Preprečite in odpravite srčno­82–4 . ..9 ESEJI. HUMOR. SPOMINI. DNEVNI­1 FILOZOFIJA. ETIKA. OKULTIZEM. PSIHO-žilne bolezni KI. POTOPISI. Filmi za odrasle LOGIJA. MAYRHOFFER, M.: Človek in antropozofska STAR wars. Episode I–III, fantastika HADERLAP, A.: Moje zarje: spomini na povoj- DEBEVC, M.: Moč ljubezni medicina na leta DOLINAR, S.: Priročnik življenja MOSLEY, M.: Dieta 5 Dokumentarni filmDUHIGG, C.: Moč navade STARC, R.: Projekt Hujšanje KOS, J.: Umetniki in meščani VEDUN: Zvočne podobe sveta in slovenske LELJAK, R.: Speča udbaHUGO de Sancto V.: Didascalicon SULLI, M.: Tanker duše KALIŠNIK, V.: Bela v ljubezni VASEY, C.: Uravnotežena dieta za optimalno Zvočni CD za odrasle in mladinoMIDDLETON, K.: Stres zdravje 82C–P–M MLADINSKO LEPOSLOVJE. CHANT music for paradise MILLBURN, J. F.: Minimalizem WILBERG, P.: Bolezen je zdravilo KASTELIC, M.: Deček in hiša KIM, Hae Sook: Corée ŽMAHAR, C.: Nebesa pripovedujejo VEDUN: Blagozvočje grškega buzukija v me­7 UMETNOST. ARHITEKTURA. FOTOGRA­ lodijah sveta 2 VERSTVO FIJA. GLASBA. ŠPORT. 9 DOMOZNANSTVO. GEOGRAFIJA. ZGO-The VERY best of native american music DOVINA. BIOGRAFIJE. JAEGER, W.: Zgodnje krščanstvo in grška pa-TAVČAR, L.: Vzporedni svetovi ideía FURLAN, A.: O hrani, besedah, zmaju, Mi-Novosti prejšnjih mesecev lahko prebirate na naših NA notranji poti k Bogu82–1 POEZIJA. klavžu in svetem Juriju straneh na svetovnem spletu: www.ckv.si in na SLIVKA, E.: Zakaj pri nas ni takoBRIN, T.: Bil je tako domač LOWE, K.: Podivjana celina www.mojaobcina.si/vrhnika. Izbor: Niko Ni­SLOMŠEK, A. M.: Svetniki DYLAN, B.: Ni še mrak RATEJ, M.: Ruski diptih kolčič NAS CASOPIS 424/26.2.2015 C M Y K 49 26. februar 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Šport in rekreacija Novičke Športne zveze Vrhnika Športna zveza Vrhnika je pristopila kot partner k sodelova­nju pri mednarodnem projektu preprečevanja medvrstniške­ga nasilja. Za nami je zelo delovni mesec januar, ki je minil v znamenju priprave in organizacije naše tradicionalne prireditve progla­sitve športnika Vrhnike za leto 2014. Za novo vodstvo je bila to prva tovrstna izkušnja in prireditev je bila prvič na novem prizorišču, to je v športni dvorani pri O Š Antona Martina Slom­ška. Po odzivih povabljenih gostov, športnikov in obiskovalcev nam je kar dobro uspela. Kot že leto poprej je tudi letos zima ravno na dan prireditve obilno postregla s snežnimi padavina­mi in nas posledično prikrajšala za obisk predsednika Olimpij­ skega komiteja Slovenije g. Bogdana Gabrovca, pa še koga od povabljenih športnikov Vrhnike iz predhodnih let. Več in po­drobneje o sami prireditvi pa v sliki in besedi na drugem mestu te številke Našega Časopisa. Na poziv občine Vrhnika smo tudi mi izvedli poziv za prijavo in izmed prijavljenih kandidatov izbrali tri predstavnike Špor­ tne zveze Vrhnika ter jih predlagali županu za imenovanje v komisijo v skladu s Pravilnikom o sofinanciranju letnega pro­grama športa v občini Vrhnika. V komisijo, ki jo je imenoval župan, so bili s strani Športne zveze Vrhnika predlagani Ines Fefer, Primož Jurca in Franci Rožmanec. Župan Stojan Jakin je poleg omenjenih v komisijo imenoval še za predsednico komi­sije Ireno Oblak in Danila Todoroviča. Članom komisije čestita­mo k imenovanju in jim pri njihovem odgovornem delu želimo uspešno delovanje. Ob tej priložnosti bi želeli spomniti, da se bo letošnji razpis za sofinanciranje letnega programa športa za­ključil 27.2.2015.IO Športne zveze Vrhnika je obravnaval pisno povabilo ravna­teljice O.Š. Antona Martina Slomška Darje Guzelj, k sodelova­nju v mednarodnem projektu preprečevanja medvrstniškega nasilja. Pristop za sodelovanje pri projektu je IO Športne zveze Vrhnika soglasno podprl. Projekt je namenjen izdelavi stra­ tegije za ozaveščanje mladine, učiteljev in staršev ter drugih, identificiranju dobrih praks in njihovo širjenje na druge izbrane pristojne institucije po Sloveniji in med deležniki. Šport je za­gotovo eden izmed pomembnih dejavnikov v procesu vzgoje mladih, saj mlademu človeku privzgoji pozitivne vrednote in spoštovanja pravil, zdrave tekmovalnosti in spoštovanja sotek­ movalcev. Ves čas potekajo različne akcije ozaveščanja v športu proti nasilju, proti rasnemu ali kakršnemkoli drugemu razliko­ vanju, solidarnosti in medsebojnem druženju in spoznavanju. Ozaveščanje trenerjev, vaditeljev in drugih športnih delavcev v naših društvih s problematiko medvrstniškega nasilja lahko veliko pripomore k uspešnem širjenju dobrih praks in tudi v obratni smeri lahko izkušnje, ideje in poznavanje problematike pripomorejo k končnemu cilju tega projekta. Šport je bil in bo vedno dober povezovalni člen in bo usmerjal pozornost od na­silja, hkrati pa je eden izmed ciljev projekta širjenje mreže tudi izven šolstva. Tako organi Športne zveze Vrhnika kot tudi špor­tna društva se že veselimo sodelovanja pri projektu in z velikim zanimanjem pričakujemo nadaljnje aktivnosti Športna zveza Vrhnika Zahvala Za nami je še ena uspešna prireditev proglasitev Športnika Vrh­ nike, ki je letos prvič potekala v Športni dvorani pri O.Š. Antona Martina Slomška. Pri organizaciji in nato izvedbi prireditve je so­delovalo veliko število organizacij in posameznikov, ki so se prija­zno in brez pomislekov odzvali našemu povabilu za sodelovanje in pomoč. Zato se na tem mestu prav iskreno zahvaljujemo: Častnemu govorcu g. Stojanu Jakinu, županu občine Vrhnika za vso podporo pri izvedbi prireditve in vzpodbudnem govoru, v katerem je med drugim izpostavil položaj športa v občini Vrhnika, ki je visoko na lestvici prioritet, tudi skozi realizacijo objektov na­menjenih športu in povečanje sredstev za delovanje športnih dru­štev v letošnjem proračunu. Podeljevalcem plaket in pohval Miru Cerarju st., Erazmu Lorbku, Mojci Rode in Davidu Nagodetu. Prav posebna zahvala gre povezovalcu in moderatorju celotne pri­ reditve g. Borisu Ličofu. Članom komisije za izbor športnika leta 2014 predsednici Zdenki Dežman in članom Vid Drašček, Boštjan Koprivc, Matjaž Justin, Leon Malovrh in Borut Fefer, ki je s svo­jimi dolgoletnimi izkušnjami pomagal komisiji pri njenem delu. Zahvala gre tudi redakciji Našega časopisa in Gašperju Tomincu za medijsko pokrivanje prireditve in Vesni Lovrenčič za fotografi­ranje na sami prireditvi in pripravo članka. Zahvaljujemo se tudi fotografu Martinu Vogriču Dežmanu za fotografiranje dogajanja na prireditvi. Vodji redarske službe Eldinu Fazliču. Prijaznim ho­stesam Tari Varl Milič, Medeji Kogovšek in Tei Kovač za asistenco pri podeljevanju priznanj, sprejemanju gostov delu v garderobi in usmerjanju obiskovalcev. Zahvaliti se želimo vsem nastopajočim in njihovim mentorjem na prireditvi Pevskemu zboru O.Š. Antona Martina Slomška z men­torico Heleno Grbec,za doživeto zapeto Zdravljico, Slomškovim zabijačem: Rej Ban, Oto Gvardjančič, Gašper Medmeš, Tomaž Je­senko, Anže Oblak, Bor Šturm in Nebojša Živanovič z mentorjem Tadejem De Glerija. Gimnastičnemu društvu Vrhnika in predse­dniku Silvu Mramorju ter ritmičnim gimnastičarkam: Nina Žiž­mond, Ana Jazbinšek, Neža Cuk, Meta Mramor, Ajda Ratkovič in trenerki Urši Cvetko. Akrobatom: Nik Potočnik, Izza Šraj Miklič, Jan Šraj Miklič, Ožbe Kuhar, Ivan Šraj, Inja Groznik, Maja Skerbi­nek, Katja Fortuna, Matevž Malovrh, Rok Šraj Miklič in trenerju Petru Sternadu. Učencem glasbene šole Vrhnika: Skupini Oto & Rusi, Oto Gvard­jančič, Ivana Rus, Rahela Rus, Zala Rus, David Rus in Marko Rus ter mentorici Zali Kejžar. Harmonikarju Timu Rvaniku in mentor­ju Dejanu Kuserju. Zahvaliti se želimo tudi Občini Vrhnika za sofinanciranje prire­ditve in prav tako Zavodu Ivana Cankarja, direktorju Boštjanu Koprivcu za brezplačen najem dvorane in sofinanciranje pogosti­tve ter praktičnih daril, vsem zaposlenim v zavodu za logistično tehnično in administrativno podporo prireditvi. Posebna zahvala gre Glasbeni šoli Vrhnika in njeni ravnateljici Dominiki Navršnik, O.Š. Antona Martina Slomška, ravnateljici Darji Guzelj in pomoč­nici ravnateljice Maji Zobec, O.Š. Ivana Cankarja Vrhnika, ravna­teljici Polonci Šurca Gerdina. Zahvala tudi O.Š.Log Dragomer in ravnateljici Mihaeli Mrzlikar.Še posebna zahvala podjetju Interplan d.o.o. za brezplačno tehnič­no pomoč pri projekciji. Prav lepa hvala je namenjena tudi stalnim partnerjem podjetju Avtotrade gostinstvo Bajc, podjetju Starling, Komunalnemu podjetju Vrhnika za postavitev transparenta in pluženju parkirišč, cvetličarni Karmen, graverstvu Bruno Kosi s.p. in g. Černetiču za ozvočenje. Za zaključek bi se želeli zahvaliti še celotnemu Odboru za pripra­vo prireditve: Biljani Nagode, Damjani Oven Medmeš, Zdenki Dežman, Maticu Vidicu, Primožu Jurca, Iztoku Zajcu za pripravo projekcije, Sebastjanu Zalarju, Leonu Malovrhu, Andreju Smre­karju, Milošu Komarju, Džemalu Mustafiću, Matjažu Staretu, Janu Zaletelu, Juriju Mesecu in Gorazdu Petrovčiču. Zahvaljujemo se vsem športnikom, dobitnikom priznanj, častnim gostom, obiskovalcem in prijateljem športa za vašo udeležbo na naši skupni prireditvi proglasitev vrhniškega športnika leta. Tež­ko je našteti prav vse posameznike in organizacije, ki so prispevali k prireditvi, brez nevarnosti, da koga nehote izpustiš. Zato nam naj bo oproščeno, saj obljubimo, da bomo to in še kakšno stvar prihodnje leto še izboljšali. Hvala vsem in nasnidenje prihodnje leto, ko bomo proglasili športnika Vrhnike za leto 2015.Športni pozdrav. Športna zveza Vrhnika mag. Gvido Mravljak, predsednik Ajda Opeka, športnica leta Vrhniška športnica leta je Ajda Opeka Vrhnika, 30. januar 2015 – Laskavi naziv športnik Vrhnike za leto 2014, zlato značko in zlato plaketo je iz rok župana Stojana Jakina prejela kolesarka Ajda Opeka. Poleg nje se je na odru Slomškove športne dvo­rane zbrala še vrsta odličnih in obetavnih športnic in športnikov, ki so lani dosegli vidnejše rezultate, za katere so prejeli zlate, srebrne oziroma bronaste plakete, posebna priznanja in pohvale. Športna zveza Vrhnika je tradicionalno tovnem amaterskem prvenstvu v Ljublja-sta osvojili tudi naslov državnih prva­podelila pohvale in priznanja najboljšim ni, kjer je pometla z vso konkurenco in si kinj v jazz parih. Lahko pa se pohvalita športnikom občine. Tokrat je, za razliko prikolesarila zlato. Na najvišji stopnički še s prestižnim naslovom svetovnih pod- Skupina (del) prejemnikov bronastih plaket Srebrne plakete je podeljeval vrhniški športnik leta 2005, boksar in kikboksar David Nagode. Na fotografiji skupina prejemnikov iz sveta avtomoto športa. od prejšnjih let, dogajanje gostila športna dvorana Osnovne šole Antona Martina Slomška. Najvišje odlikovanje si je s svo­jimi športnimi dosežki prislužila kolesar­ka Ajda Opeka iz Kolesarskega društva Branik Maribor. »Ajda je naša amaterska kolesarka s profesionalnim vložkom v svoje delo in izvrstnimi dosežki, ki so, upam, vrhniškemu kolesarstvu dali prav posebnega zagona,« je o športnici leta dejal povezovalec prireditve Boris Ličof. Ajda Opeka se s kolesarstvom ukvarja že petnajst let. Začela je s tekmovanji na ob­činskih prvenstvih, leta 2004 pa je prvič postala državna prvakinja. Temu naslo­vu je sledilo še pet naslovov prvakinje in trije naslovi državne podprvakinje. Leta 2007 je bila dominantna tudi zunaj drža­ve, saj je postala evropska prvakinja v ul­trakolesarstvu. Vrhunec njene kariere je zabeležila lani, ko je bila odlična na sve­je stala tudi v Vipavi in na Golteh, kjer je postala državna prvakinja v cestnem kolesarstvu in državna prvakinja v vzpo­nu, osvojila pa je še skupno prvo mesto za pokal Slovenije v ciklokrosu. Zaradi vseh njenih izjemnih dosežkov v minu­lem letu ji je Kolesarska zveza Slovenije podelila naslov najboljše amaterske kole­sarke Slovenije za leto 2014. Temu naslo­vu je Ajda Opeka na prireditvi dodala še naslov športnice leta Občine Vrhnika ter zlato značko. Ajda je obenem dobila tudi zlato plake­to, ki jo je tokrat prejelo deset najboljših lokalnih športnikov, izmed katerih so izbrali športnika leta. Del prestižnega kluba sta postali lanski športnici leta se­stri Špela in Liza Urbančič iz ŠŠD Log -Dragomer, ki sta bili lani dominantni v kategoriji freestyle parov na evropskem prvenstvu in državnem prvenstvu, kjer prvakinj v freestyle parih v Orlandu na Floridi. Zlato plaketo so prejeli državni in evropski prvaki v mešanih skupinskih dvigih Ines Macanovič, Ida Grom, Anže Zadravec in Ingrid Sever iz ŠŠD Log -Dragomer. Slednja je na Floridi osvojila še naslov svetovne podprvakinje v meša­nih skupinah. Smučar Štefan Hadalin iz Šport kluba Dol Ajdovščina je lani osvojil naslov državnega prvaka, zlato plaketo pa si je priboril še z naslovom podprvaka v superkombinaciji ter dvema bronoma. Avtomobilist Tomaž Trček iz Društva autosport Jazon, ki nastopa v krožnohi­trostnih dirkah, je osvojil drugo mesto v FTA CEZ-u (centralno evropski coni) v kategoriji endurance (dveurne vztraj­nostne krožne dirke), dva naslova po­kalnega prvaka v pokalu Lema Grande Punto, naslov državnega mladinskega prvaka ter posebno nagrado za dosežke in zastopanje slovenskega avtošporta v tujini za leto 2014. Zlato plaketo je prejel tudi Slavko Turšič, član Lokostrelskega kluba DLL – Potens, ki je lani nanizal šte­vilne uspehe v kategoriji sestavljeni lok. Na Evropskem prvenstvu 3D v Estoniji si je pristreljal prvo mesto, superioren je bil tudi na tretji tekmi Pro Archery Series v Angliji, kjer je bil najboljši med 45 pro­fesionalnimi tekmovalci iz vsega sveta. Bron pa je dobil v Zagrebu na Svetovnem prvenstvu Arrowhead. Posebna priznanja je podelil predsednikŠportne zveze Vrhnika mag. Gvido Mra­vljak, dobili pa so jih Športno društvo Dren, Nogometna šola Dren, vse njego­ve ekipe so osvojile prvo ali drugo mesto v svoji skupini, Društvo autosport Jazon za drugo mesto v razvrstitvi društev ozi­roma klubov v seštevku vseh disciplin avtošport za leto 2014, Matej Poličnik iz Varstveno-delovnega centra Vrhnika, ki že vrsto let skrbi za dobro fizično kondi­ NAS CASOPIS 424/26.2.2015 C M Y K 50 26. februar 2015 Šport in rekreacija elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si cijo tekmovalcev Varstveno-delovnega centra in njihovo pripravljenost na tekmovanja v različ­nih disciplinah. Posebna priznanja so dobili tudi dolgoletni trener in športni delavec na Vrhniki Sebastian Zalar iz Nogometnega kluba Vrhni­ka, ki je s svojim delom veliko prispeval vrhni­škemu športu, poleg tega je popolnoma prenovil vrhniški nogometni klub; trener članov in mla­dincev Matic Vidic iz košarkarskega kluba Vrh­nika, ki je bil trener košarkarjev in košarkaric Slovenije na Mladinskih olimpijskih igrah 2014, in Primož Arhar iz Društva nogometnih sodni­kov Ljubljana. Omenjeni je v prvi slovenski ligi kot prvi pomočnik sodil več kot tristo tekem, višek pa je dosegel na mednarodnem nivoju, kjer je sodil na več kot osemdesetih tekmah, in sicer prijateljskih, meddržavnih, do vseh nivojev UEFE in FIFA, vključno z Ligo prvakov. Praznik športa so s svojimi glasbenimi vložki popestrili učenci Glasbene šole Vrhnika ter pev­ski zbor OŠ Antona Martina Slomška, ritmične gimnastičarke in akrobati iz Gimnastičnega dru­štva Vrhnika ter Slomškovi zabijači. Tako kot v prejšnjih letih je bila prireditev, ki je potekala na novem prizorišču, kljub zasneženim in polede­nelim cestam, zelo dobro obiskana. Tudi letos so se odzvali skoraj vsi nagrajenci, prišli niso le tisti, ki so bili zadržani na športnih tekmovanjih. Sicer pa so poseben pečat prireditvi s svojimi spodbudnimi besedami dali tudi letošnji govor­ ci. Novi predsednik Športne zveze Vrhnika mag. Gvido Mravljak je ob tej priložnosti spomnil na vsestranski pomen športa. »Šport zaradi svoje narave pripomore mlademu človeku k razvija­nju pozitivnih vrednot, oblikovanju zrele oseb­ nosti, pripomore k zdravemu načinu življenja, pravilnemu odnosu do okolja, spodbuja med­sebojno sodelovanje in tovarištvo, vztrajnost in pogum in omogoča doživljanje radosti zmag in nauči tudi sprejemanja trpkosti porazov pa še mnogo več dobi mladi športnik na svoji poti.« Njegovo razmišljanje je podkrepil olimpionik Miroslav Cerar, ki je v svojem nagovoru dejal, da je lepo, kadar so športniki za športne dosežke deležni pohvale tudi v lokalnem okolju. »Rezul­tatov ne smemo ocenjevati po tem, ali so odmev­ni v mednarodnem smislu, ampak jih moramo pohvaliti že, ko se izkažejo v domačem okolju in jim dati priznanje, saj je v vsakem okolju izjemno pomembno, da se čim več ljudi ukvarja s špor­tom.« Z njim se je strinjal tudi vrhniški župan Stojan Jakin, ki je povedal, da je rekreacija po­memben dejavnik zagotavljanja zdravja. »Tega se zavedamo tudi v občinskem vodstvu, zato se po najboljših močeh trudimo, da zagotovimo kar najboljše pogoje kar največjemu številu udele­žencev, in to po možnosti za vse občane že od rane mladosti.« Srebrne plakete je podeljeval vrhniški športnik leta 2005, boksar in kikboksar David Nagode. Prejemniki so osvojili naslov državnega prvaka v mladinskih ali članskih kategorijah, nanizali pa so tudi druge vidne uspehe. Iz ŠŠD Log - Dra­gomer Natalija Turk, Anja Turk, Ajda Sedlar, Jan Zadravec in Tjaša Žakelj. Iz Strelskega dru­štva Vrhnika ekipa dvojni trap (Štefan Dominik Pleško, Denis Vatovec in Aleš Hozjan) iz Atlet­skega društva Kronos Anamarija Jeraj, iz Loko­strelskega kluba DLL Potens Urban Ravnjak,iz Športnega društva viteško lokostrelski red Vilijem Renata Nolimal, Uroš Krička, iz Dru­štva autosport Jazon Nives Verbič, Tilen Tancik Pogačar, Matjaž Mihevc ter iz Avto moto kluba Grom Aleš Prek. Bronaste plakete je podelil košarkar Erazem Lorbek, dobili pa so jih: ekipa starejših učenk – rokomet Lina Kavčič, Jerneja Cankar, Maja Mole, Tia Robida, Urša Smrekar, Veronika Cvel­bar, Tinkara Mele, Lara Gabrovšek in Eva Oven (Osnovna šola Antona Martina Slomška Vrhni­ka), štafeta 4 x 100 m – U-14, mlajši pionirji (Mar­tin Molk, Tadej Tinta, Rok Skvarča, Miha Moži­na), Martin Molk, Tadej Tinta, Miha Možina in Žan Dobrovoljc (Športno društvo Vrhnika, atlet­ska sekcija), Zdravko Buh, Rok Grahovar, Petra Bolta, Vid Velkavrh, Jurij Podgoršek (Športno društvo viteško lokostrelski red Vilijem), Nastja Podvratnik (Gimnastično društvo Vrhnika) ter veteranska ekipa zračna puška (Bojan Lampreht, Matija Japelj in Vladimir Ravnikar ). Na predlog športnih društev in posameznikov jeŠportna zveza Vrhnika športnikom letos podeli­la več kot 120 pohval, ki jih je podeljevala nek­danja uspešna ritmična gimnastičarka in nosilka naslova športnica leta, Mojca Rode. Prejemniki, ki prihajajo iz šestnajstih različnih športnih dru­štev, so: Tia Robida, Nika Peklar, Manca Dre­melj, Brina Štante, Špela Remškar, Urša Smre­kar, Neja Štirn, Maja Mole, Jerneja Cankar, Hana Gabrovšek, Mirjam Kodba, Eva Guštin, Kaja Zimšek, Eva Oven, Monika Janša, Klavdija Le­ben, Anja Jereb (Športno društvo rokometna šola Vrhnika), Filip Lukežič, Patrik Petrovčič, Ama­dej Likar, Tim Galič, Luka Makek, Arton Avdič, Tom Hudin, Matej Kupljen, Matej Drašler, Jonas Javornik, Blaž Vidmar, Van Vučko, Gregor Širok, Andraž Metljak, Luka Sedej, Žan Kelvišar, Jan Beržan, Tim Hudin, Matevž Ogrin, Kris Kolar Leban, Kris Gruden, Žiga Kavčič, Filip Cukjati, Jakob Cukjati, Oskar Gruden, Gašper Rojec Tine Kustec, Oskar Jakše (Športno društvo Dren), Anže Celar, Tod Ciuha, Martin Molk, Alen Ra­stoder, Rok Križman, Luka Mištrafovič, Janez Tomažič, Jure Vojska, Jan Gorza, Jernej Krašna, Tadej Tinta, Nik Božnik, Anže Zdešar, Lun Toni Bončina, Mark Seliškar, Matevž Doles, Kristijan Divkovič, Luka Podobnik, Matija Lukežič, Tim Zalar, Julijan Benedetič, Imbrija Ismaili, Mark Rus, Siebe Sytse Hartmans, Maj Jerman Zore, Jon Fridl Jarc, Andraž Pavlovič (Nogometni klub Vrhnika), Ula Telban, Vesna Pogačar, Ana Luna Stupica, Neža Podvratnik, Ajda Ratkovič, Meta Mramor, Ivona Vukičevič, Ivan Šraj (Gimnastič­no društvo Vrhnika), Tjaša Železnik, Iza Obal, Iza Šraj Miklič, Sara Dodič, Neja Kovačec, Rok Skvarča, Gašper Štirn (Športno društvo Vrhni­ka, atletska sekcija), Martina Jan (Atletsko dru­štvo Kronos), Jaka Fefer (Atletsko društvo Mass Ljubljana), Urša Smrekar, Maja Molek (ŠŠD Log -Dragomer ), Ožbe Drašler, Jurij Medic, Jaka Čretnik, Jan Rom, Meta Dobrovoljc, Ajda Kogoj Fabčič, Jošt Čretnik, Ambrož Jilek,(Strelsko dru­štvo Vrhnika), Tinkara Kužnik, Klara Trček, Ja­kob Kužnik, Aljaž Kužnik (Smučarsko društvo Vrhnika), Tomaž Mole (Športni klub »2002« Vrhnika), Jan Japelj, Job Japelj, Jošt Plestenjak (Teniški klub Vrhnika), Simon Malacko (Varstve­no-delovni center Vrhnika – Idrija, enota Vrhni­ka), Zahid Abdakovič (Športno društvo Zapla­na), Matevž Čuden, Miha Prek (Avto moto klub Atom), Andrej Velkavrh, Nina Gorenc (OPV Špo rt). Vesna Lovrenčič ZA POKLIC DETEKTIV, DETEKTIVKA EDINO USPOSABLJANJE V SLOVENIJI Usposabljanje je pogoj za opravljanje izpita na Detektivski zbornici Slovenije. Prijave zbiramo: do 30. marca 2015 Pričetek usposabljanja: 9. april 2015 Za več informacij: urska.kavcic-rihar@cpu.si 01 58 97 652 GZS Center za poslovno usposabljanje Kardeljeva ploščad 27a 1000 Ljubljana www.cpu.si 26. februar 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Šport in rekreacija 16. občinsko prvenstvo v namiznem tenisu ŠD Sinja Gorica je s sodelovanjem ŠD Vrhnika uspešno organizirala 16. občinsko prvenstvo. Nastopilo je okoli petdeset igralcev in igralk. Rezultati so bili naslednji: Moški od 35 do 50 let: Prva ekipa, ki nastopa v postavi Tone 1. Drago Torkar (Bevke) Štih, Mat jaž Rus, Marjan Šurca, Peter Gu-Dvojice, moški: 2. Peter Vrbančič (Sinja Gorica) tnik, Drago in Peter Vrbančič, nastopa v 3. Peter Gutnik (Sinja Gorica) drugi ligi in je v jesenskem delu s šestimi 1. Kaiser (Vrhnika) in Simič (Vrhnika) 4. Tomaž Gutnik (ŠD Vrhnika) zmagami na sredini lestvice. Uspešna je 2. Grampovčnik (Vrhnika) in Oberčkal tudi druga ekipa, ki nastopa v postavi (Vrhnika) Ženske: Janez Čekada, Alenka Nišavič, Tanja Ni­3. Torkar (Bevke) in Gutnik, T. (Vrhnika) 1. Teja Seliškar (ŠD Vrhnika) šavič, Marko Bozovičar in Jože Berginc, 4. Janič (Vrhnika) in Kandare (Vrhnika) 2. Karmen Žižek (ŠD Vrhnika) in je z dvema porazoma pri vrhu lestvice. Za spomladanski del, ki se je začel konec Moški nad 50 let: Delovanje namiznoteniške sekcije v mi- januarja 2015, ekipi obljubljata še boljše 1. Berginc (Sinja Gorica) nulem letu 2014 je bilo zelo uspešno. V rezultate. 2. Čekada (Sinja Gorica) namiznoteniških ligah LRNTL Ljubljana Zapisal Bruno Kosi 3. Malovrh (Vrhnika) nastopata dve ekipi. Ožbe Kuhar državni prvak v skokih z male prožne ponjave Z izrednim ponosom oznanjamo, da so se naše akrobatke in preostalih prvin. Na društvenih nastopih je svoje znanje poka­akrobati 31. 1. 2015 udeležili Državnega prvenstva v skokih z zal tudi s prvinami na krogih. male prožne ponjave v Kopru in vsi skupaj domov prinesli več Veliko vidnih rezultatov je pokazal že v prejšnjih letih. Omeni­kot odlične rezultate. Še več, Ožbe Kuhar je postal državni pr-mo tiste najboljše, in sicer: vak v kategoriji mlajših dečkov. Naslov si je priboril z odlič-• 8. mesto posamezno in 4. mesto ekipno na 18. Odprtem pr­ venstvu Renč v skokih z male prožne ponjave, 2013; no izvedeno serijo štirih skokov. Vsekakor si Ožbe kot mlad nadobuden akrobat Gimnastičnega društva Vrhnika zasluži v tem prispevku nekaj besed, namenjenih njegovi predstavitvi širši javnosti. Obiskuje 5. razred OŠ Ivana Cankarja in je vse­stranski športnik, najraje pa ima gimnastiko. Že šesto let redno obiskuje treninge na Vrhniki in ob priložnosti dodatno trenira še v Ljubljani. Ožbe se je že večkrat izkazal s svojim lahkotnim učenjem akrobatskih elementov. Pridobljeno znanje hitro upo­rablja tudi na tekmovanjih. Uči se premetov, saltov na parterju ter iztegnjenega salta z obrati z male prožne ponjave in še vrsto • 3. mesto na Državnem prvenstvu v akrobatiki, Koper 2013; • 2. mesto posamezno in 3. mesto ekipno na Odprtem prven­stvu Srbije v skokih z male prožne ponjave, Beograd (SRB), 2013; • 5. mesto posamezno na Odprtem prvenstvu Srbije v skokih z male prožne ponjave, Beograd (SRB), 2014; • 10. mesto posamezno in 8. mesto ekipno na 39. Odprtem pr­venstvu Bežigrada v skokih z male prožne ponjave, Ljubljana 2014; Ožbeju so v spodbudo tudi preostali člani in članice našega društva, saj se skupaj učijo novih, zahtevnejših akrobatskih ele­mentov. Z Maticem Slavcem, Erazmom Jazbinškom in Ivanom Šrajem sestavljajo odlično tekmovalno ekipo, s katero dosegajo lepe rezultate tudi na ekipnih tekmovanjih. Na tokratnem Dr­žavnem prvenstvu so skupaj dosegli tako peto mesto. V nadaljevanju smo nanizali še preostale rezultate z omenje­ nega Državnega prvenstva: Rok Šraj Miklič je med cicibani zasedel 8. mesto, med mlajšimi deklicami Katja Fortuna 33. in Inja Groznik 71. mesto. Med mlajšimi dečki je bil Ivan Šraj 16., Erazem Jazbinšek 23. in Matic Slavec 32. V kategoriji starejših deklic je 35. mesto zasedla Laura Drašler. Mladinki Nika Kogo­všek in Iza Šraj Miklič sta bili 16. in 21., Nik Poličnik in Jan Šraj Miklič pa sta bila med mladinci 21. in 22. Vse preostale utrinke s tekmovanja si lahko ogledate na naši novi spletni strani: http://5k.amadeus.si/GD/. Urša Cvetko (GD Vrhnika) Deseti Mednarodni karate turnir pokal Nestla Žganka Dosegli smo lepe rezultate. Med veterani sta se pomerila Džemal Mustafić, ki je dosegel prvo mesto, in Toni Kra­šovec z doseženim tretjim mestom. V borbah kategorije +50 kg je Benjamin Husaković osvojil tretje mesto. Tre­tje mesto v katah pri starejših dečkih je si je pridobil Ser­gej Arh. Nastopile so tri ekipe v katah, ki so vse osvojile četrto mesto: Lan Gabrijelčič, Aljaž Hodnik in Gal Habič v kategoriji starejši dečki, Lan Gabrijelčič, Taj Tomše in Val Trajkovski v kategoriji mlajši dečki ter Žiga Japelj, Žan Svetlin in Janez Mavri v kategoriji mlajši dečki. V katah je med mlajšimi deklicami tekmovala Sara Arh. Hkrati naj zapišemo, da je 10. januarja v istem mestu po­ tekalo tudi Državno prvenstvo za člane in veterane, kjer je naš član Džemal Mustafić osvojil tretje mesto. 26. februar 2015Šport in rekreacija elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si DRŠ Vrhnika Konec januarja je DRŠ Vrhnika organiziral drugi turnir mini rokometa od treh pod okriljem Rokometne zveze Slovenija. Mini rokomet je igra brez rezultata, s pomenom razvoja roko­metnih prvin za deklice, ki ga kasneje uporabljajo v starejših selekcijah. Deklice letnika 2004 in mlajše so odigrale dve tekmi proti ŽRK Tržič in ŽRK Sava Kranj. Obe tekmi sta bili lepi, brez hujših prekrškov, z veliko golov vseh ekip. Po besedah trenerke Zdenke Dežman so se deklice zelo izkazale. Proti prvim so bile precej izenačene, proti slednjim pa veliko boljše. Zadetkov posameznic in rezultat tekme se ne beleži; tako igralke in trenerji niso v obremenjeni z rezultatom oziroma zmago in lahko igrajo prav vse deklice ne glede na znanje. Tudi preostale selekcije DRŠ Vrhnika so imele pester tekmoval­ni ritem, ki poteka že od konca oktobra. Mlajše selekcije MDB in MDA pod okriljem Zdenke Dežman tekmujejo v skupini Center. MDB trenutno zasedajo drugo mesto v skupini, MDA pa tretje. Do konca tekmovanja jih čaka še nekaj tekem v gostovanju in na domačem igrišču v športni dvorani OŠ Antona Martina Slomška. Starejše deklice A pod okriljem trenerke Sendy Jonovič so svoje tekmovanje končale na izvrstnem drugem mestu v skupini Cen­ter. Med najboljšimi desetimi strelkami lige so kar tri igralke DRŠ Vrhnika, kar je lep pokazatelj, da so dekleta res izvrstna v svoji igri. Tudi selekcijo kadetinj vodi trenerka Sendy Jonovič in dekleta tek­mujejo v skupini Vzhod; zasedajo deveto mesto v skupini. Ekipa je najstarejša v klubu in obenem edini vzor mlajšim rokometašicam.DRŠ Vrhnika se lahko pohvali z dobrimi uspehi v mlajših selek­cijah prejšnjih let. To se je videlo tudi na prireditvi Športnik leta 2014 Vrhnike, ko je klub dobil pohvale za delo z mladimi. Selekcija MDA, letnika 2001 in mlajše, je osvojila pohvalo za drugo mesto na državnem prvenstvu v sezoni 2013/2014, dekliška rokometna ekipa OŠ Antona Martina Slomška, pod okriljem domače trenerje Sendy Jonovič, pa je dobila bronasto priznanje za osvojitev naslova državnih šolskih prvakinj v šolskem letu 2013/2014. Čestitke vsem rokometašicam. DRŠ Vrhnika MNC Dren * sd-dren.si * MNC Dren * sd-dren.si * MNC Dren * sd-dren.si * MNC Dren * sd-dren.si *MNC Dren * sd-dren.si * MNC Dren * sd-dren.si * MNC Dren * Prireditev Športnik Vrhnike 2014 Med dobitniki pohval za vidne športne dosežke v minu­lem letu sta bili tudi naši selekciji U-9 (letošnja U-10) in tretjič zapored U-11 (letošnja U-12). Posebno priznanje za športne dosežke je že drugič zapored prejela Nogome­tna šola Dren, saj z vrhunskimi rezultati dokazuje, da se pod vodstvom izkušenih in strokovno usposobljenih trenerjev uvršča med najboljše in najbolj urejene nogo­metne šole v Sloveniji. Vsem našim nagrajencem iskreno čestitamo! Vse selekcije zelo dejavne na turnirjih U-7 se predstavi prvič Svoj prvi nastop je dočakala tudi naša najmlajša selekcija. Kar dve ekipi sta se predstavili na turnirju v športni dvorani OŠ Do­brova. Ekipi sta se pomerili z nasprotniki v igri štiri na štiri, na male gole. Naši najmlajši žogobrci so pokazali zelo veliko borbe­nosti, pa tudi veliko lepih zadetkov. Turnir je bil netekmovalne­ga značaja, zmagovalci so bili vsi sodelujoči, velja pa prišepniti, da so imeli prav Drenovčki najglasnejšo podporo s tribun. Tudi na prijateljskih tekmah, ki so prav tako potekale na OŠ Dobrova in na katere je bila selekcija U-7 povabljena prek NK Dolomiti, so najmlajši nogometaši prikazali lepo igro in veliko golov, prisotni pa so pozdravljali lepe poteze in dosežene zadet­ke ter jih nagradili z bučnim navijanjem. U-8 nabira izkušnje Zaradi številčnosti otrok, selekcijo U-8 namreč sestavlja kar osemnajst otrok, je bila januarja celotna ekipa razdeljena na dve ekipi. Prva je zastopala barve Drena na turnirju v Kamniku, druga pa v dvorani OŠ Antona Martina Slomška na prijateljski tekmi z Borovnico. Cilji na obeh tekmah so bili doseženi, saj je bilo predvideno, da bodo otroci prikazali svoje znanje, ki so ga pridobili na treningih, se zabavali ob igranju nogometa ter se naučili primernega vedenja na tekmah in turnirjih. Nogometno šolo Dren je celotna selekcija U-8 izvrstno zastopala v Kamniku in na Vrhniki, zato veljajo čestitke vsem našim nogometašem. U-9 dosegla odličen uspeh v Kamniku Selekcija U-9 se je sredi januarja odpravila na turnir v Kamnik, kjer je sodelovala že lani. Premoč so morali priznati le v finalni tekmi, kjer so zmago slavili igralci NK Domžale. Med šestnajsti­mi ekipami so naši nogometaši z znanjem in borbenostjo osvojilipokal za drugo mesto, vratar Žiga pa je bil izbran za najbolj­šega vratarja na turnirju. To je vrhunski rezultat, na katerega smo zelo ponosni in je potrditev, da smo na pravi poti. Vse fante je treba v največji meri pohvaliti za prikazano igro, dosežene zadetke, borbenost in upoštevanje navodil skozi celoten turnir. Zadnji dan v januarju so je selekcija U-9 udeležila prvega leto­šnjega turnirja Rad igram nogomet, kjer so v dveh tekmah sla­vili zmago, eno tekmo pa so odigrali neodločeno. Vsi fantje so se izkazali in dobro upoštevali trenerjeva navodila. Odlično so se izkazali tudi pri spretnostnih nalogah, kjer je pri žongliranju dvakrat zmagal Miha, v strelih iz sredine igrišča pa Kristjan. U-10 osvoji pokal v Ivančni Gorici Na turnirju v Ivančni Gorici se je pomerilo osem ekip. Selekcija U-10 je v skupinskem delu kot za stavo premagala ekipe Trigla­va, Ilirije in Ivančne Gorice. Tekma za uvrstitev v finale z eki­po Krškega se je končala z neodločenim izidom, o rezultatu pa so odločali kazenski streli. Sreča je bila tokrat na nasprotnikovi strani, vendar pa sta se vztrajnost in borbenost pokazali v tekmi za tretje mesto, kjer je Dren ponovno premagal Ilirijo in osvojil pokal. Ekipa si je brez večjih napak in z zelo všečnim nogome­tom zaslužila osvojeni pokal. U-11 še naprej niza uspehe Z igranjem na turnirju Rad igram nogomet je začela tudi selek­cija U-11. Fantje so igrali dobro, dosegli pa so eno zmago in dva neodločena izida. Prav tako jih velja pohvaliti za izvedbo spre­tnostnih nalog, kjer sta pri žongliranju z nogo zmagala Damir in Leon, pri žongliranju z glavo pa Tian. Prvi dan v februarju se je ekipa U-11 udeležila futsal turnirja v Kamniku, kjer je sodelovalo šestnajst ekip. Naši fantje so se prebili do finala, kjer so po penalih klonili proti Komendi. Naši fantje niso bili razočarani nad osvojenim drugim mestom, ki je zagotovo lep uspeh. U-12 prikazuje dobro igro tudi z leto starejšimi Zadnjo soboto v januarju se je ekipa U-12 udeležila futsal turnir­ja v Kamniku. Turnir je bil namenjen starostni kategoriji U-13, sodelovalo pa je šestnajst ekip. Fantje so se v skupini srečali z ekipami Sava Kranj, Slovan in Vir. Na vseh treh tekmah so pri­kazali dobro igro in bili v polju boljši nasprotnik. Za napredova­nje je zmanjkalo nekaj zbranosti pred golom nasprotnikov, tako da so z zmago, remijem in porazom končali na tretjem mestu v skupini, v četrtfinale pa sta vodili le prvo in drugo mesto. NAS CASOPIS 424/26.2.2015 C M Y K 53 26. februar 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Šport in rekreacija spuščeni na 2,6 m in poleg nekaj igralcev letnika 2002 se naprej tri zmage in en po-danskemu delu kvalifikacij Naslednji nasprotniki bodo KK Vrhnika igre 4 na 4 pred začetkom udeležuje prvega regijskega raz. Vsaka tekma bo zelo po-za prvo A SKL, hkrati pa v ekipe Krvavca, Kranjske Gore Košarkarska tekmovalna se-tekme igrajo štafetne igrice, selekcioniranja preko KZS, membna za končno uvrstitev jesenskem delu prinaša lažje in Gorenje vasi. V februarju in zona 2014/2015 je prinesla kjer mladi tekmovalci pri-katere trener je domači tre-na lestvici. Naš cilj je seveda nasprotnike za vstop v prvo marcu nas čakajo izjemno za­ kar ne-kažejo svoje spretnosti z ner Primož Jurca. Rad pove, uvrstitev na zaključni tur-A mladinsko SKL. Lahko se nimive tekme, naša ekipa pa kaj spre-žogo. Trenerji so v tekmi zelo da je ekipa dobra, fantje so nir osmerice (F8), ki bo vodil pohvalimo z dobrim delom, je na začetku tekmovanja na memb v pomembni za vzpodbudo med seboj prijatelji in obe-preko izločilne tekme 28. 3. saj je bil konec januarja igra-prvem mestu v novi skupini. tekmo -najmlajših košarkarjev, saj nem tekmeci, kar je mogoče 2015. Višje mesto na lestvici lec Nikolas Šuša (letnik 99) Končno prvo in drugo mesto vanju in med tekmo nimajo minute videti v sami igri in razvoju. pomeni lažjega nasprotnika, povabljen v reprezentanco vodita ligo višje.predvsem odmora za taktične popravke. Ekipo čakata še dva turnir-kar je velik cilj kadetske eki-Slovenije in uspešno odigral Vse košarkarske navdušen­v času V prvem delu tekmovanja ja prek koncem tekmovanja. pe. Večina igralcev te ekipe tri tekme proti reprezentan-ce znova vabimo, naj prekotekmovanja. Vse košarkarske je ekipa Vrhnike nastopala v Pri selekciji U-15, starejši pi-igra uspešno tudi za našo ci Argentine v Kranjski Gori. plakatov na obeh vrhniškihselekcije KK Vrhnika že vse skupini s Postojno in Ajdo-onirji, smo pred zaključkom mladinsko ekipo. Ekipa Najstarejša selekcija naših ko-osnovnih šolah spremljajood pridno tekmujejo v prvi vščino B. Na treh turnirjih drugega dela tekmovanja mladincev U-19 ima do kon-šarkarjev, ekipa članov, pa je razporede tekem vseh selekcijSlovenski košarkarski ligi in smo odigrali šest tekem. Vsi . Trenutno smo na sredini ca tekmovanja še pet tekem, zaključila s prvim delom tek-KK Vrhnika, ki bodo v febru­tudi v pokalu Spar ter Mini igralci so dobili priložnost lestvice s polovičnim izku-trenutno pa so v svoji skupi-movanja v četrti SKL, kjer so arju, marcu in aprilu. Vzpod­pokalu Spar. Poleg treningov za igro, vsi so se tudi vpisali pičkom zmag. Verjetno bi ni na tretjem mestu s petimi dosegli sedem zmag in en buda najmlajšim košarkarjemmed tednom med vikendi med strelce. Za naše igral-imeli tudi kakšno zmago več, zmagami in tremi porazi, kar poraz. Kot prvouvrščena eki-in tudi vsem preostalim se­gostujejo ali igrajo ligaške ce so bile to v glavnem prve če bi bila ekipa poplna, brez pomeni trinajsto mesto v Slo-pa skupine Zahod A so se uvr-lekcijam na čelu s člani je šest tekem v vrhniških športnih tekme, kljub temu so prika-poškodovanih in večjih šol-veniji. Končni cilj je ostati med stili v nadaljnje tekmovanje za igralcev na igrišču na poti k dvoranah obeh osnovnih šol. zali všečne igre in uživali v skih obveznosti, ki jih imajo najboljšimi šestnajstimi, kar uvrstitev v tretjo SKL skupaj uspehu.Tekme potekajo po celotni igri. Zasedli so drugo mesto učenci 8. in 9. razredov. Od-pomeni izogniti se spomla-s KK Metlika in KK Hidria. Vabljeni! igrali smo že dvajset pr­venstvenih tekem, čaka nas jih še osem v tretjem delu tekmovanja, kjer pričakuje­mo veliko zmag. Kljub ne­ razumnem razporedu KZS, saj je KK Vrhnika uvrstila na skupino Vzhod, kjer so dol­ ga in težka potovanja vse do Murske Sobote in celotna Šta­jerska regija, je pomembneje, da igralci pridno trenirajo in košarkarsko napredujejo. Lahko pa smo zelo ponosni na starejši selekciji vrhniških košarkarjev. Teko ekipa kade­slovenski deželi od Kopra v skupini, za Postojno. V na-tov U-17 in ekipa mladincev vse do Murske Sobote. Kar daljevanju tekmovanja pod U-19 tekmujeta v najelitnej­nekaj igralcev KK Vrhnika je okriljem KZS bodo naši ko-ših skupinah prve SKL. Ka­preko OŠ Ivana Cankarja le-šarkarji igrali z ekipama Lo-detska ekipa nastopa v prvitos, kot vsako leto prej, pred-gatca in Nove Gorice. Igralci SKL, med dvanajstimi naj­stavljajo vrhniško košarko se že veselijo novih tekem. boljšimi ekipami v Sloveniji. tudi preko osnovnošolskega Selekcija pionirjev U-13 se je V drugem delu tekmovanja košarkarskega tekmovanja po prvem delu uvrstila med smo zasedli četrto mesto Superšolar, kjer so se prebili ekipe, ki se borijo za mesta od za ekipami Union Olimpi­v tretji krog tekmovanja. Vsi 16 do 32 na državni lestvici. ja, Slovan in Elektro Šoštanj. igralci kadetske in mladinske Ekipa se je začela sestavljati Prikazali smo nekaj izjemnoselekcije poleg tekem v prvi šele v začetku šolskega leta dobrih iger, premagali smo SKL za matični klub KK Vrh-in pridružuje se ji vedno več ekipi Maribora in Murske So­nika igrajo tudi srednješol-fantov okoliških občin, ki se bote in tesno izgubili z eki­sko košarkarski ligo – ŠKL, želijo razviti v prave košar-pama Olimpije in Slovana. kjer predstavljajo svojo šolo. karje. V drugem delu tekmo-V tretjem delu tekmovanja V januarju so s tekmovanjem vanja imajo za nasprotnika bomo odigrali še šest tekem začeli tudi najmlajši pionirji močno ekipo Nove Gorice z ekipami Grosuplja, Trigla­selekcije U-11. Igralci igrajo in za razred slabo ekipo Pla-va in Pingvinov. Iz drugegaz manjšimi žogami, koši so ma Pur iz Ilirske Bistrice. Kar dela tekmovanja prenašamo .Planinski kotiček .Planinski kotiček .Planinski kotiček .Planinski kotiček .Planinski kotiček .Planinski kotiček .Planinski kotiček .Planinski kotiček• 13. 12. 2014 - Izjemno delovno leto za markaciste Leto 2014 bo markacistom še dolgo ostalo v spominu, ravno tako tudi planincem in ostalim obiskovalcem Planine, ki so jih srečevali na pla­ninskih poteh. Vremenske ujme v začetku leta, ki so se začele s februarskim žledom, so nadaljevale svojo pot skozi vso leto, v orkanskimi vetrovi in obilnim deževjem. Na planinskih poteh so puščale svojo sled in jih največkrat neprehodno zapirale. Na spletni strani društva so si kar sledili zapisi: • 3. 2. 2014 – Planinske poti na Planino zaprte • 6. 2. 2014 – Nevarne razmere v gorah in goz­dovih • 22. 2. 2014 – Planinske poti na Planino še zapr­te • 16. 3. 2014 – Uradno odprta le ena pot na Pla­nino • 23. 3. 2014 – Pot Blatni dol – Planina uradno odprta Planinsko zvezo Slovenije smo obvestili: 30. 9. 2014 -Markacistom Markacijskega odseka Planinskega društva Vrhnika je uspelo očisti­ti večino poti, katerih skrbnik je naše društvo. Tako dejansko ostajata do nadaljnjega zaprti le planinska pot iz Starega malna mimo Lintverna na Planino in del evropske pešpoti E 7 Verd – Bistra. Tudi razglednemu stolpu ni bilo prizaneseno in tako smo na spletu objavili: 14. 7. 2014 – Stolp je prestal ognjeni krst. Ob vsem tem markacisti niso stali križem rok, saj so takoj po žledu namestili opozorilne table, si po odsekih ogledali nastalo škodo in naredili načrt, kje najprej pristopiti k reševanju nastale­ga stanja. Tako so 9. 2. 2014 opravili v izredno nevarnih razmerah ogled poti Storžev grič – Planina in 16. 2. 2014 še pot Stara Vrhnika – Kuren – Pla­nina in si ogledali razdejanje v dolini Bele ter Starem malnu. Razmere več kot katastrofalne. Mnogo razuma in treznih odločitev je bilo potrebnih, da je na­čelnik Markacijskega odseka, Tone Gutnik, ob usklajevanju del z Odborom za planinska pota Notranjske in Komisijo za planinska pota pri Planinski zvezi Slovenije, izdelal načrt varne obnove planinskih poti na Planino. Tako so potekale velike delovne akcije, včasih tudi s pomočjo planincev našega društva, na naslednjih lokacijah: • 22. 3. 2014 – Blatni dol – Planina • 31. 5. 2014 – Star maln (čez reber) – Planina • 30. 8. 2014 – Stara Vrhnika – Kuren – Planina Potrebnih pa je bilo tudi več manjših posegov, ki pa niti niso ostali zabeleženi. Načelnik Tone in njegovi markacisti niso zgubi­li moči v dosedanjih akcijah, saj že kujejo načrte, kako bi ponovno odprli pot iz Starega malna, mimo Lintverna, na Planino. Da bi rešili ta turi­stični biserček Vrhnike, bi bilo potrebno izvesti obširno akcijo, kjer bi nam morali prisluhniti Občina Vrhnika, Turistično društvo Blagaja­na, gozdno gospodarstvo in lastniki parcel. Že dolgo imajo naši markacisti obljubljeno pomoč Gorske reševalne zveze Slovenije in Komisije za planinske poti Planinske zveze Slovenije in ni vrag, da jim ne bo uspelo očistiti doline Bele nad in pod Lintvernom. Velik poseg namreč zahteva odstranitev poškodovanega drevja iz Iz marčevskega koledarčka »kanjona« Bele, da ne bi ob naslednjem večjem izbruhu naredil večjo škodo, V društvu smo nadvse ponosni, da imamo izje­mno dober Mladinski odsek, ki pobira prizna­nja na nivoju Slovenije in z njimi se enakovre­dno kosa le Markacijski odsek, ki brez »rompa in pompa« deluje vse leto, o njem pa se bolj malo sliši. Da bi mu prisluhnile vsaj lokalne strukture in jim, skupaj s planinci društva, priskočili na pomoč pri reševanju Lintverna. Zapisal: Milan Jerman Fotografije: Markacijski odsek Vsa dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzeleni in Sončki) najdete v Upokojenskem kotičku Našega časopisa, vse objavljene članke pa si lahko v celoti preberete in si ogledate še več fotografij na spletni strani Planinskega dru­štva Vrhnika: www.pd-vrhnika.si. Datum Dogodek Odhod Ur pohoda Organizator / vodnik 7. 3. OD SOČE DO BRD (I) 7:00 6 ROMAN NOVAK 21. 3. ČISTILNA AKCIJA 8:00 VARUHI NARAVE IN PD Stari maln Delovna akcija Blatni dol – Planina Zaključek ene od akcij Delovna akcija Star maln (čez reber ) - Planina NAS CASOPIS 424/26. 2. 2015 C M Y K 54 26. februar 2015 Oglasi elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si V Borovnici oddam v najem opre-in pri vzgoji otrok. Tel.: 041 239 delih, pomoč starejšim in onemo-in 2 kopalnici, večinski del hiše je vašo težavo po zelo hitrem po-Lep apartma za do 4 osebe, Čer­mljeno garsonjero, 36 m2. Info: 769 ali www.srcna-moc.si. glim na območju Vrhnike. Tel.: 051 adaptiran, kljub temu je potrebna stopku. Tel.: 051 251 489. var – Porat (do Poreča 5 km), blizu 041-863-600. Manjšo samostojno hišo s pripa-399 019. delna prenova. ZK je urejeno, pre-Imam več ženskih oblačil, lepo morja, infrastruktura kolesarske in Nudim pomoč pri gospodinj-dajočo parcelo kupim. Tel. 040 978 Kupim telico, staro do dveh let, za vzem je možen takoj, ste vabljeni ohranjenih. Pokličite na številko: sprehajalne poti, oddajam po ugo­skih opravilih, tudi delo s starej-448. zakol. Tel: 041321602 na ogled! Cena: 95.000,00 EUR, 01 755 10 18. dni ceni. Za prvomajske praznike šimi na ožjem okolišu Vrhnike, Star mizarski ponk, skrinje, oma-Prodam mešana drva (bukova), tel.: 030 – 415 004 in sezono, junij, julij, avgust in V centru Vrhnike prodam no­031751523. re, voziček ciza, kripa ali lojtrnik že od 30 evrov dalje na kubični Ugodno prodam suha bukova september. Tel.- 041 828 455. vejše, sodobno in povsem Prodamo dve PVC-cisterni, 1000 in druge stare predmete kupim. meter. Tel.: 041 634 964 (Razorska drva, 20 kubičnih metrov, po 40 Iščem delo na območju Vrhnike: opremljeno dvosobno stanova­ l, za čisto vodo, ojačani s kovinsko Tel.: 031878351. dolina, Vrhnika). evrov (Podlipa), 031 662 529. proizvodnja, razvoz, pomagam lah­armaturo in ventilom za izpust. Prodam zelo dobro ohranjen otro-Vrhnika – Center; prodam samo-Na Dolu pri Borovnici nudim ta­ nje v izmeri 70 m2. Stanovanje je ko tudi pri sečnji lesa.031-616-031 Cena 100,00 EUR za kos. Vse preo-ški voziček »hoco«. Cena po do-stojno starejšo hišo, 115 m2, ki koj vseljivo družinsko stanovanje v tretjem nadstropju (mansarda) Prodam manjšo samostojno sta­stale informacije na št. 040 25 88 99. govoru. leži na razgledni parceli, z zunanjo nekadilcem. Tel: 041 299 821. in je opremljeno z materiali viš­ novanjsko hišo na Bloški Polici, Nudim strokovno pomoč pri te-Informacije na tel. št.: 041 472-975. shrambo, majhnim vrtom in gara-Prodam suha bukova drva, mo­ jega cenovnega razreda (parket, 80 m2, zgrajena l. 1850, adaptira­ žavah s partnerskim odnosom Nudim pomoč pri gospodinjskih žo. Hiša ima vse priključke, 5 sob žen tudi razrez. Lokacija: Horjul, pohištvo, masažna kad, talno na l. 1975. Priključki: vodovod, tel.: 031 852 871 elektrika, telefon, poleg hiše stoji Prodam cepilec na sveder, Jago­ ogrevanje v kopalnici). Vklju­ gospodarsko poslopje, hiša ima čuje tudi balkon, garažni boks dic, za 100 evrov. Horjul, tel.: 031 tudi lasten vrt. Hiša s pripadajo­852 871 in dvigalo. Cena: 149 000 evrov. čim zemljiščem (970 m2) je bremen Info: 041 690 502 Prodam manjši nasad ameriških prosta in vpisana v zemljiško knji­borovnic v Bevkah, cca 210 gr-Prodam škodo felicio, letnik 97, go, ob hiši je tudi prostor za parki­mov, z vso pripadajočo opremo. cena po dogovoru. Tel: 031 643 ranje. Hiša je potrebna adaptacije. Informacije na telefon: 031 537 110. 602. Energijska oznaka stavbe: G. Cena Prodam aljaške malamute, čisto­ 58.000 evrov oz. po dogovoru. Za Kava bar v centru Vrhnike z krvne, brez rodovnika. Tel. 031 več informacij, prosim, pokličite: najdaljšo tradicijo išče novega 643 602. 041 502 870. Prodam otroški voziček znam- V Dragomerju na lepi sončni lo­obsega 70 m2, letni vrt in parkiri­ gospodarja. Lokal obratuje in ke Quinny Speedi, malo rabljen, kaciji prodamo dve sosednji zazi­brezhiben, rjave barve. Rabljen za dljivi parceli, št. 717/1 (614 m2 ) inenega otroka. Cena 90 evrov. Gsm šče. Bar oddamo, pogoj: odkup 717/2 (536 m2 ), obe k. o. Log. Par­ inventarja. Info: 041 690 502. 041 617 151 (Nataša). celi sta med Prečno ulico in Potjo Prodam naravna domača mila, Prodam zazidljivo parcelo v iz-ob Snešaku. Parceli sta naprodaj narejena po hladnem postopku. meri 530 m2 za gradnjo stanovanj-skupaj ali vsaka posebej. Vpisani Na voljo sivkino, ognjičevo, čo-ske hiše na Lukovici pri Brezovici. sta v zemljiško knjigo in sta prostikoladno in še mnoga druga. Več Vsa infrastruktura, na katero se bremen. o milih si lahko ogledate na FB objekt priključuje, je ob parceli. Info na tel. št.: 041/ 575 430.strani Milo Milo, naročila na e-Dostop urejen po asfaltirani cesti Harmoniko, diatonično, Janez -naslov: milommmilo@gmail.com do parcele. Za dodatne informa-Železnik, B Es As, skoraj nova, Ugodno prodam suha in polsuha cije pokličite po telefonu na: 030 ugodno prodam. Tel.: 051 311 573. razcepljena bukova drva. Okolica 931 750. Prodam novo motorno žago, Solo Borovnice. Tel: 041/764-592. Rad bi nemškega ovčarja, samca, 637 - 1,9 kW, težko 3,7 kg. Cena 200 Vedežujem in rešujem vse vaše če ga lahko kdo podari. Tel.: 041 evrov. Tel.: 01 75 65 802. težave, večinoma zakonske.Zato, 616 714. Prodam malo rabljen gorilnik če jih imate, pokličite, rešila bom Dobrova z okolico: iščemo v na­ za nafto, francoskega izdeloval­ jem garažo, velikosti 20 m2. Tel.: 041 832570. Nudim učno pomoč za otro­ke. Sem pedagoginja in terapev­tka. Telefon: 051 346 179. Nudim energijske tretmaje in svetovanje za osebno in duhovno rast. Telefon: 051 346 179. Podarite odvečne knjige, priroč­nike …? Pokličite, z veseljem pri­dem, jih odpeljem in ohranim. Tel.:030 996 225. Kupim motorno žago znamke Husqvarna ali Stihl, lepo ohra­njeno, malo rabljeno, novejšo, in motorno kosilnico, bočno na nit­ko, takoj kupim za gotovino. Tel.: 041/541-858. ca Cvenon NC 4, s predgretjem, Cena 150 evrov. Tel.: 01 75 65 802. Prodam cisterno za kurilno olje, 3200 l. Cena 200 evrov. Tel.: 01 75 65 802. Podarite odvečne knjige, priroč­nike. Pokličite, pridem z veseljem, jih odpeljem in ohranim. 030 996 225. V Hrvaški Istri oddam opre­mljen apartma v stanovanjski hiši v pritličju s pokrito teraso, 1.600 m od morja, za dalj časa (od maja do septembra) za 4*1 osebo. Tel.070 710 771. NAS CASOPIS 424/26. 2. 2015 C M Y K 55 26. februar 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi OGLAŠUJTE vNAŠ ČASOPIS www.peugeot.si PEUGEOT 208 STYLE že za 10.990 € KASKO 1€ *Ponudba velja za peugeot 208 STYLE 1,2 PureTech 60 kW s kovinsko barvo, samodejno klimatsko napravo, LED žarometi ter popustom v višini 1.000 € ob nakupu s pomočjo Peugeot Financiranja. Primer informativnega  izračuna . nančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo Peugeot 208 (Style 1,2 PureTech, 5V, kovinska barva, avtomatska klimatska naprava, LED dnevni žarometi) – mesečno odplačevanje; maloprodajna cena z DDV in vključenim bonusom Peugeot  Financiranje je 10.990 EUR; mesečni obrok je 119 EUR pri 30 % pologu in ročnosti 84 mesecev; DDV je obračunan v obrokih; EOM na dan 11. 02. 2015 znaša 7,9 % in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna; izračun temelji na osnovi indeksa obresti  ­3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 6,5 %; . nancirana vrednost 7.693 EUR; skupni znesek za plačilo 12.950 EUR; stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi jamstvo za dobo 4 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma  60.000 km in avtomobilsko kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto; Peugeot Financiranje si pridržuje pravico do izbire zavarovalnice. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot. Slika je simbolična. Poraba v kombiniranem načinu vožnje: 4,5 l/100 km. Izpuh CO2: 104 g/km. Emisijska stopnja: EURO 5. Vrednost speci. čne emisije dušikovih oksidov NOx: 0,0265 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim  koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. PEUGEOT 208 AVTO LEV d.o.o. Vrhnika, Ljubljanska 16a, 1360 Vrhnika, tel. 01 755 80 10 NAS CASOPIS 424/26. 2. 2015 C M Y K 56 Oglasi OGLAŠUJTE v NAŠ ČASOPIS 26. februar 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si GRADBENA DELA IN IZKOPI • Razni izkopi • Traktorski prevozi www.avtohisa-seliskar.si • Adaptacije - novogradnje • Fasade • Urejanje dvorišč • Raznih škarp • Prodaja peletov in drv • Zimska služba Bojan Nadlišek s.p. Vas 18, 1360 Vrhnika, T: 01 7553 418 T: 041 742 018 ® info@avtohisa-seliskar.si/(01)750 22 52 Cenjene stranke, obveščamo Vas, da gradimo nov servisno-prodajni center na lokaciji IOC Zapolje 2A, 1370 LOGATEC. Spremljajte naš facebook profil in seznanjeni boste z vsemi aktualnimi novostmi, akcijami in nagradnimi igrami. Avtohiša Seliškar d.o.o., Betajnova 16, 1360 Vrhnika / (01) 750 22 52 / info@avtohisa-seliskar.si 26. februar 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAS CASOPIS 424/26. 2. 2015 C M Y K 58 26. februar 2015 Oglasi elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si NAS CASOPIS 424/26.2. 2015 C M Y K 60 26. februar 2015 Oglasi elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Reliability Guarantee • 15,6'' HD LED, nesvetleč ekran • Intel Quad-Core Pentium N3540 (2,16Ghz) • RAM 4GB • 500GB trdi disk • DVD-RW enota, • Wi-Fi, Bluetooth 4.0 • spletna kamera • čitalec kartic • Windows 8.1 • garancija 24 mesecev • 17,3'' HD LED ekran • Intel Quad-Core N2940 procesor (2,25GHz) • RAM 4GB • 1TB trdi disk • DVD-RW enota • Wi-Fi, Bluetooth 4.0 • spletna kamera • čitalec kartic • Free DOS • garancija 24 mesecev DVA TELEFONA ZA CENO ENEGA 2x Samsung Galaxy Trend Lite 424X € v paketu Premium M Tušmobil priporoča! • Operacijski sistem: Android 4.1.2Jelly Bean • Zaslon: 4.0” • Procesor:1.0 GHz • Pomnilnik: 4 GB, 512 MB RAM • Fotoaparat: 3 MP Ponudba je namenjena novim naročnikom, obstoječi naročniki z veljavnim aneksom pa se o načinu prehoda lahko informirajo na prodajnih mestih. Vključene količine storitev veljajo v radijskem omrežju Tušmobila (prikaz omrežja: Tusmobil), storitve opravljene iz radijskega omrežja ponudnika nacionalnega gostovanja (prikaz omrežja: Tusmobil Mobitel ali znak za gostovanje) in storitve po porabi vključenih količin v radijskem omrežju Tušmobila se obračunajo dodatno po Ceniku. Za pakete PREMIUM veljajo Posebni pogoji naročniških paketov “PREMIUM”. Vključenih količin paketov ni mogoče porabiti za klice in druge storitve (SMS, MMS, prenos podatkov; skupaj s klici “storitve”) na posebnih in komercialnih številkah, ali storitve, ki so prejete ali vzpostavljene iz tujine ali klice v tujino. Prenos podatkov v omrežju ponudnika nacionalnega gostovanja se obračuna posebej. Cene terminalov v naročniških paketih Premium veljajo ob sklenitvi aneksa za razširjeni paket z Opcijo za obdobje vezave 24 mesecev. Z izbiro Opcije se naročniku za določeno naročnino dopolni mesečna količina zakupljene količine prenosa podatkov, in obenem omogoči določena višja stopnja popusta za terminal ali akcijsko blago kot je ta na voljo v razširjenem paketu brez Opcije. Natančna pravila obračunavanja in porabe so opisana v Ceniku, na spletni strani www.tusmobil.si, ter dostopna na brezplačni telefonski številki 080 700 700 ter v vseh poslovalnicah Tušmobila. Ponudba velja do spremembe ali preklica. Vse cene vključujejo DDV. Ob sklenitvi naročniškega razmerja se naročniku obračuna enkratni strošek priključnine v višini 12 EUR. Prinesite svoj odslužen mobilni aparat na najbližje Tušmobilovo prodajno mesto in prejmite 20€ za nakup novega telefona. Ugodnost v višini 20 EUR pridobi vsak, ki od 12.02.2015 dalje na prodajno mesto Tušmobila prinese odslužen mobilni terminal ter istega dne sklene naročniško razmerje z aneksom za razširjeni paket ali razširjeni paket z Opcijo za 24 mesecev, pri čemer lahko ugodnost uveljavi pri maloprodajni ceni terminalske opreme v razširjenem paketu ali razširjenem paketu z Opcijo ali kot popust na mesečno naročnino v primeru sklenitve aneksa za razširjeni paket ali aneksa za razširjeni paket z Opcijo za 24 mesecev. Če je maloprodajna cena telefona v paketu enaka ali nižja od višine ugodnosti, se razlika ne vrača. V tem primeru je cena telefona 1€. Ugodnost je združljiva s posebno ponudbo za zveste uporabnike. V primeru uveljavljanja ugodnosti za popust na mesečno naročnino ob sklenitvi aneksa za razširjeni paket ali aneksa za razširjeni paket z Opcijo, se morebitna razlika neporabljene ugodnosti prenaša v naslednji mesec, dokler se ugodnost v celoti ne porabi. Ugodnost kot popust na mesečno naročnino se upošteva od prvega meseca dalje do porabe, izključno na osnovno naročnino in ne velja za morebitno Opcijo ali dodatne pakete storitev. Ugodnost že vsebuje DDV in ni izplačljiva v gotovini. Ponudba velja za . zične in pravne osebe. Ugodnost ni prenosljiva. Več o ponudbi in paketih na www. tusmobil.si, prodajnih mestih Tušmobil in 080700700. Mislim Zeleno!