GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA „BORIS KIDRIČ” KIDRIČEVO Štev. 7 Julij 1974 Letnik XI. Ob pričetku III. aluminijade je spregovoril ’1* imenu pokro; vitelja Zveze sindikatov Jugoslavije, odbora Sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije ing. Franc Godina, ki) je med, ostalim povedal: »Imam prijetno dolžnost, da v imenu pokrovitelja — zveznega odbora Sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije, pozdravim udeležence III. športnih iger proizvajalcev in predelovalcev ali> minija Jugoslavije. Ob tej priložnosti želim poudariti naše popolno soglasje in željo, da so taka in podobna srečanjp pogostejša, da bi tudi na tak način krepilo bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije, izmenjale izkušnje na področju samoupravne prakse in samoupravne organizacije združenega dela ter popularizirala in krepila fizična kultura in sposobnost proizvajalcev. Grupacija proizvajalcev aluminija v Jugoslaviji je imela ob koncu leta 1973 in v letošnjem letu poleg velikih težav tudi izredne uspehe pri povečevanju proizvodnje, samoupravnem integriranju in povezovanju proizvodnje in potrošnje. V prvih štirih mesecih tega leta je za 45 odst. porasla proizvodnja aluminija v blokih, proizvodnja valjanega aluminija in al-legur pa zia več kot 11 odst. Proizvodnja aluminija pri nas je po vojni dosegla eno od največjih štirih stopenj rasti proizvodnje v industriji in rudarstvu Jugosla- V imenu sodelujočih športnikov je podal športno zaobljubo — Mihael Kramberger Na stadionu Aluminija v Kidričevem se je zbralo nad 350 tekmovalcev iz šestih delovnih kolektivov petih republik, na katerem je po zvokih fanfar prebral zaobljubo visokokvalificirani delavec Tovarne glinice in aluminija Kidričevo Mihael Kramberger: »Že tretjič se srečujemo z željo, da idejo tov. Koste Lokasa o zbliževanju delavcev aluminijske industrije in širjenju bratstva in enotnosti narodov Jugoslavije še bolj utrdimo in še naprej uresničujemo. V imenu vseh prisotnih športnikov svečano obljubljam, da se bomo športno in disciplinirano, pošteno in sotovariško borili za barve dresov delovne organizacije, katere pripadniki smo. Obljubljam, da se bomo borili za vse cilje, ki se pred te igre zastavljajo in da bo na vseh igriščih vladal duh prijateljstva, bratstva in enotnosti. Ideja Pjera Kubertena je tudi naša ideja vodnica: »Važno je sodelovati — zmaga pa naj boljši in srečnejši!« vije. Tako je proizvodnja aluminija v blokih v letu 1973 bila 90.845 ton, kar je za 50-krat več kot v letu 1939, valjani aluminij in legure pa so leta 1973 znašale 85.137 ton ali za domala 6.000-krat več kot leta 1939. (Grupacija proizvajalcev aluminija bo tudi V bodoče intenzivno širila svoje kapacitete. Pričakovati je, da bomo v letu 1976 razpolagali z 1,600.000 tonami glinice in 375.000 tonami aluminija. Vzporedno z borbo za večjo produktivnost in večjo proizvodnjo se moramo boriti za vzpostavljanje takih socialističnih samoupravnih odnosov, kjer bo neposredni proizvajalec —• ustvarjalec dohodka odločal o rezultatih svojega dela v vseh sferah delitve in potrošnje. To je borba za uresničitev ustavnih principov in sklepov X. kongresa ZKJ. Da bodo proizvajalci dosegli boljšo proizvodnjo, osebni in družbeni standard, je nujno potrebna stalna akcija vseh subjektivnih sil in sindikalnih organizacij. Želim, da športne igre proizvajalcev in predelovalcev aluminijai Jugoslavije služijo za vzgled, kako je potrebno krepiti, razvijati in širiti bratstvo in enotnost med narodi in narodnostmi naše domovine, kako se uspešno izmenjujejo pozitivne izkušnje iz samoupravne prakse in kakšna mora biti športna in fer borba«. Direktor kadrovsko-socialne-ga sektorja TGA Kidričevo tov. Filip Dolinar je kot predstavnik gostitelja III. aluminijade pozdravil navzoče z naslednjimi besedami: »Dragi tekmovalci in spoštovani gostje! Dovolite mi, da v imenu prireditelja tega srečanja — TGA »Boris Kidrič« Kidričevo — izrečem dobrodošlico vsem sodelujočim in gostom na III. športnih igrah aluminijcev Jugoslavije. Zelo smo zadovoljni, da lahko danes v Kidričevem pozdravimo predstavnike kolektivov: Tvornice lakih metala »Boris Kidrič« iz Šibenika, Aluminijskega kombinata iz Titograda, Valjaonice bakra i aluminijuma »Slobodan Pene-zič-KrcuiH« iz Titovih Užic, Aluminijskega kombinata Mostar in Impola iz Slovenske Bistrice. Ob dejstvu, da se zelo uspešno razvija sodelovanje med delavci aluminijske indu- strije Jugoslavije tudi na športnem področju, želim poudariti tole: — Ideja o delavskih športnih igrah aluminijcev Jugoslavije, ki se je porodila v Šibeniku in so jo tam tudi pred tremi leti prvič uresničili, se je v zelo kratkem času razrasla v široko manifestacijo bratstva in enotnosti ter sodelovanja na športnem in družbenopolitičnem področji-, med delavci iz različnih republik ter tako postala ena izmed trdnih vezi, ki povezujejo naše narode in narodnosti v enotno in močno Jugoslavijo. — Špotrne igre, katere u-pravičeno imenujemo delavske, saj je velika večina sodelujočih ;z vrst neposrednih proizvajalcev, pomenijo nov dokaz, da delavci ne potrebujejo nikogar, ki bi bil nad njimi, ki bi jih usmerjal; saj vedno znova dokazujejo, da lahko sami skrbijo zase, da je med njimi dovolj spretnih organizatorjev, ki so sposobni praktično uresničiti vsako idejo. Tako kot so bili delavci — borci, katerih dan prav danes praznujemo, sposobni or- (Nadaljevanje na 4. strani) Iz tabel I. in II. je razvidno, kako smo poslovali v juniju 1974 in v času od I. do VI. 1974. Indeks 1974/1973 prikazuje odnos dosežene proizvodnje nasproti enakemu obdobju lani. I. DINAMIKA PROIZVODNJE — INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA Doseženo Obrat - mesec Plan v mesecu kumulat. 1974/1973 A. GLINICA: 1. Izluženo: — maj 100 91,09 98,71 98,55 — junij 100 99,46 98,84 97,95 2. Kalcinirano: — maj 100 112,95 106,05 112,33 — junij 100 104,55 105,81 109,25 ALUMINIJ: 3. Hala A: — maj 100 102,32 106,61 67,22 — junij 100 102,45 105,62 72,67 4. Hala B: — maj 100 101,51 102,72 103,27 — junij 100 100,88 102,41 102,53 5. Hala B-12: — maj 100 115,91 105,85 100,24 — junij 100 113,50 107,11 92,04 6. Hala B-12 S: — maj 100 65,76 95,79 91,74 — junij 100 53,19 88,73 90,30 7. Livarna: — maj 100 102,23 101,88 86,73 — junij 100 93,82 100,34 88,17 8. Anodna masa: — maj 100 160,67 102,15 176,72 — junij 100 72,26 96,78 172,24 II. PRIKAZ PORABLJENIH SUROVIN NA ENOTO PROIZVODA — VI/1974 Na 1 tono proizvoda Plan ---------------------- ____________________________________junij I—VI/1974 1. Al hidrat — AhOz — boksit 100 99,52 100,69 — Na OH 100 63,81 106,27 — para 100 114,37 108,03 2. Aluminij: Hala A: — glinica 100 100,00 100,00 — anodna masa 100 85,90 103,11 — kriolit 100 96,67 96,67 — alum, fluorid 100 77,50 87,50 — el. energija-kemija 100 96,52 95,69 Hala B: — glinica 100 100,00 100,00 — anodna masa 100 109,22 101,22 — kriolit 100 96,67 93,33 — alum, fluorid 100 75,00 80,00 — el. energija-kemija 100 104,17 101,24 Hala B-12 P: — glinica 100 100,00 100,05 — anodni bloki 100 115,89 106,25 — kriolit 100 96,67 86,67 — alum, fluorid 100 62,50 57,50 — el. energija-kemija 100 97,32 97,08 Hala B-12 S: — glinica 100 99,95 99,95 — anodna masa 100 96,87 98,09 — kriolit 100 93,33 86,67 — alum, flouridi 100 87,50 82,50 — el. energija-kemija 100 108,04 104,97 Število nezgod po virih: — lug — strojna priprava — prometna pota — tujek — prometna sredstva — vroča kovina — material iz železa — ročno orodje št. nezgod 4 4 2 2 2 1 2 1 SKUPAJ: 18 Število nezgod po vzrokih: — osebni vzrok 6 — pomanjkljiva naprava 1 — neprimeren način dela 4 — nezanesljiv način dela 4 —- neuporaba osebnih zašč. sred. 3 SKUPAJ: 18 JUNIJA SO SE POŠKODOVALI NASLEDNJI DELAVCI: TOZD GLINICA: 1. Vili SOSTAR, mat. št. 3342, iz glinice — skupina za vzdrževanje. — 17. junija 1974 je prečrpaval s sodelavcem lug iz greznice Cio v greznico C2. Med prečrpavanjem je nastal pritisk v tlačni cevi, zaradi tega se je snela gumijasta cev. Prišlo je do brizganja luga, ki je imenovanega poškodoval po obrazu. 2. Stanko CRNILA, mat. št. 3619, iz glinice — skupina za vzdrževanje. 19. junija je s sodelavci čistil plašče na izmenjevalcu toplote. Med čiščenjem mu je priletel košček hidrata v levo oko. Utrpel je lažjo poškodbo. 3. Stanko KOVACEC, mat. št. 176, glinica — beli del. 23. junija 1974 je črpal lug iz greznice. Med črpanjem se je zamašil tlačni vod črpalke. Med odstranjevanjem okvare na črpalki je brizgnil lug po ponesrečencu, zaradi tega je utrpel opekline n. stopnje. Zdravi se v mariborski bolnišnici. 4. Anton ŽERAK, mat. št. 753, je v glinici — beli del — (nova filtrirnica spodaj) skupaj s Kovačecem odstranjeval napako na črpalki za prečrpavanje luga iz greznice. Med popravljanjem ga je obrizgnil lug in ga opekel po obrazu. 5. Ivan CAFUTA, mat. št. 4104, je 27. junija 1974 s pnevmatskim vrtalnim strojem vrtal zamašene cevi ER — v vparilniku. Med vrtanjem si je poškodoval kazalec leve roke. TOZD ALUMINIJ 1. Henrik ZEBEC, mat. it. 4176, se je 10. junija 1974 ob 5.30 uri peljal z mopedom na delo. Na odcepu ceste Ptujska gora — Lovrenc je pripeljal na kamen, pri čemer ga je spodneslo. Pri padcu si je poškodoval palec leve roke. 2. Vido KAVARlC, mat. št. 3301, je 11. junija 1974 snemal spone s to-kovodnika, pri tem mu je ta zdrsnila iz rok in ga udarila po palcu leve roke; ponesrečenec je utrpel lažjo poškodbo. 3. Anton ANGEL, mat. št. 4026, se je 15. junija 1974 poškodoval pri vožnji z mopedom na delo. Zapeljal je na rob cestišča, zaradi tega je izgubil oblast nad krmilom. Padel je po vozišču in si poškodoval komolec leve roke. 4. Jože ŠKERGET, mat. št. 2396, je sekal odlitek; pri tem se mu je ta speljal in ga udaril po palcu desne roke, kjer mu je povzročil lažjo poškodbo. 5. Stanko PREDIKAKA, mat. št. 3599, je sodelavcu pomagal pri izpi-hovanju peči s stisnjenim zrakom. Ob tej priložnosti je vlekel gumijasto cev, katera je bila nepravilno spojena iz dveh delov. Cev se je nenadoma prekinila in stisnjen zrak mu je vrgel tujek v levo oko, katerega mu je tudi lažje poškodoval. 6. Vlado UNUK, mat. št. 2172, se je poškodoval pri odstranjevanju grude iz peči, pri tem mu je ročaj orodja s kavljem zdrsnil iz roke in ga udaril po kolenu desne noge, kjer je utrpel lažjo poškodbo. 7. Stanko KORPAR, mat. št. 3828, je usmerjal črpalni lonec; pri tem mu je stisnilo sredinec desne roke med lonec in obroč na prikolici za prevoz črpalnega lonca. Pri nezgodi je utrpel lažjo poškodbo. 8. Bojan VREŽE, mat. št. 4028, je vpenjal kavelj žerjava za uho črpalnega lonca; pri tem se je lažje opekel na podlaktnici desne roke. Do opekline je prišlo zategadelj, ker se je dotaknil vročega pokrova črpalnega lonca. TOZD VZDRŽEVANJE 1. Slavko GASPARIČ, mat. št. 1652, se je 4. junija 1974 poškodoval pri delu, ko je odvijal svornik na transformatorju. Pri odvijanju svor-nika mu je spodrsnilo, izgubil je ravnotežje in padel 3,8 m v globino. Ponesrečenec si je pri tem poškodoval desno roko. 2. Franc FUREK, mat. št. 2658, se je poškodoval 4. junija 1974, ko je dodajal elektrodo. Ko je gledal navzgor, mu je padel tujek v oko in utrpel je lažjo poškodbo. 3. Avgust šIJANEC, mat. št. 3964, ključavničar, je 5. junija 1974 s sodelavcem menjaval tesnilo na zasunu cevovoda rezervoarja za stisnjen zrak. Ko sta snela glavo zasuna, je prišlo do pritiska zraka, ki je zadel ponesrečenca in ga vrgel z višine 2,8 m na betonska tla. Ponesrečenec je utrpel težje telesne poškodbe. 4. Maks DOVECAR, mat. št. 1022, se je poškodoval 18. junija 1974 na poti na delo. Pri vstopu na potniški vagon so mu vrata vagona stisnila mezinec na desni roki. TOZD PROMET 1. Marko PREPELIC, mat. št. 611, delavec transportne skupine, se je poškodoval 20. junija 1974. Ponesrečenec je nameraval očistiti notranjost tovornega vagona. Pri vstopanju na vagon mu je na stopnici spodrsnilo, pri tem je padel in si lažje poškodoval desno roko v ramenu. Aleksander Sankovič PERSPEKTIVE (Nadaljevanje iz prejšnje štev.) V letih 1971 in 1972 jepovpraše-vanje po primarnem aluminiju naraščalo vsako leto za okrog 12 odstotkov. Za leto 1973 predvidevamo progresijo reda velikosti 13 odst. Vendar se zdi verjetno, da bo ta nivo prekoračen; posebno če vzamemo v poštev registrirano rast tržišča v Zdrženih državah Ameriki za 18 odst., se bo porast povpraševanja v zapadnem svetu ustalil pri okrog 15 odst., računamo na nivo v letu 1972. Kaj nam bo prineslo leto 1974 po tako izjemnem skoku v tekočem poslovnem letu? Studija narejena po P. N. B. o-pozarja na previdnost za prihodnje poslovno leto. Za leto 1973 so glavne ocenitve nasledje: ZDA: +6 do 6,5% Japonska: +10 do 10,5% Francija: +6 do 6,2% Nemčija: + 5,5 do 6,5% Za leto 1974 so predvidevanja mnogo nižja, nekatero celo vodijo že k recesiji, predvsem v ZDA — v drugem polletju. ZDA: +1,3 do 4 % Japonska +6 do 9 % Francija: +4,8 do 5,5*/# Nemčija: +3,5 do 5 % Splošen trend je torej očutno zmanjšan porast. Kar se tiče naše panoge, se trend izraža s prelomom porabe primarnega aluminija v letu 1974. Ta bazira na dvehhipotezah: Po prvi znaša progresija 5,5 odst. na leto 1973, po drugi hipotezi je progresija samo 3 odst. Preneseno na ravnotežje ponudbe in povpraševanja, bi bile perspektive takšne, kot so izražene v tabeli III. Srednja kapaciteta 11.40 12.07 12.89 13.60 Dodatni viri 0.64 0.28 0.27 0.22 Možni viri 12.04 12.35 13.16 13.82 TABELA III. Ponudba — povpraševanje po aluminiju v perspektivi Zapad v milijonih ton 1973 1974 1975 1076 Srednja kapaciteta 11.40 12.07 12.89 13.60 Dodatni viri 0.64 0.28 0.27 0.22 Možni viri 12.04 12.35 13.16 13.82 Povpraševanje 10.90(1) 11.50(2) 12.40(4) 13.52(2) 11.22(3) 12.10(4) 13.19 Teoretični višek 1.41 0.85 0.76 0.30 1.31 1.06 0.63 Hipoteza porasta povpraševanja (l) + 15*/> (2)+5.5°/o (3)+3”/o (4) + 7.8°/o (5) + 9°/o Ta tabela kaže, da je razširitev sedaj programiranih kapacitet zadostna za prihodnja leta in je ni potrebno revidirati na višje,, če nočemo tvegati ponovnega po-rušenja ravnotežja med ponudbo in povpraševanjem. V nsprotju s tem bo potrebno od leta 1976 naprej ponovno povečati napore za razvoj. To spoznanje o perspektivah me vodi, da načenjam delikaten problem: aktualni monetarni nered. V decembru leta 1971 je ameriški dolar devalviral za 7,89 odst. na-pram zlatu. Februarza leta 1973 je bila nova devalvacija za 10 odst. Zaradi te druge devalvacije dolarja so komercialni partnerji reagirali različno: eni niso menjali svoje valute napram zlatu (to sta bili Francija in Belgija), drugi so sledili devalvaciji (to so bile države Južne Amerike in Grčija), drugi so zopet uvedli drseči kurs, med njimi Anglija in Italija, nekateri pa so se prilagajali na različne načine (Nemčija je v maju 1973 re-valvirala svojo valuto). (Nadaljevanje prihodnjič) 3. Anodna masa: Za izvoz: — petrol koks 100 — — katranska smola 100 — Za domačo uporabo: — petrol koks 100 100,75 —• katranska smola 100 98,76 — el. energija 100 96,86 101,03 98,72 100,79 97,85 95,03 NEZGODE V JUNIJU 1974 Junija se je poškodovalo 18 delavcev Prikaz ponesrečencev po TOZD in OS skupnih služb TOZD Glinica 5 — 5 TOZD Vzdrževanje 3 1 4 TOZD Aluminij 6 2 8 TOZD Promet 1 — 1 DS skupnih služb — — — SKUPAJ: 15 3 18 Kovaška delavnica Z ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA TGA O gospodarskem načrtu, delitvi stanovanj... 4. redno zasedanje delavskega sveta TGA je bilo 8. julija — torej že v času, ko se člani najbolj zanimajo za koriščenje rednega letnega dopusta. Zasedanje je bilo potrebno predvsem zaradi sklepanja o gospodarskem načrtu TGA za leto 1974 in razdelitvi stanovanj. — Gospodarski načrt Zbori delavcev so sprejeli gospodarske načrte za leto 1974 v vseh temeljnih organizacijah združenega dela. Delavski svet TGA pa je sprejel letni gospodarski načrt 1974 za TGA »Boris Kidrič« Kidričevo v obliki, kot mu je bil predložen, s tem: — Da je zadolžil direktorja TGA, da je treba takoj pristopiti k izdelavi programa razvoja podjetja v letošnjem letu in prihodnjih obdobjih; v zvezi s tem je potrebno opredeliti angažiranje obstoječih sredstev, nakazanih v gospodarskem načrtu za leto 1974. O postopni realizaciji te točke naj bo vsak mesec poročano organom upravljanja. Sočasno naj bo poročano o odnosih, ki 'jih imata TGA in IMPOL pri izvozu aluminijskih polizdelkov in izdelkov v inozemstvo. — Da sprejme plan o koriščenju sredstev sklada skupne porabe za leto 1974 v obliki, kot je nakazan v gospodarskem načrtu; — Ker je za april in maj bila obračunana točka po 0,02 din, z gospodarskimi načrti vseh TOZD pa je predvidena vrednost 0,02l7 je obračunati razliko v vrednosti točke za ta dva meseca in izplačati do 15. julija 1974. Kriterij za obračun je enako kot za I. kvartal 1974. Obračunska vrednost točke za junij 1974 je 0,0217 din; — Obračunska vrednost točke za III. kvartal 1974 je 0,0224 din, tako, da je predvidena z gospodarskimi plani vseh TOZD. — Poročilo o rezultatih glasovanja o sprejemu samoupravnega sporazuma o delitvi sredstev in virov sredstev TGA. Zbori delavcev, ki so bili v vseh TOZD v času od 10. do 15. junija 1974, so sprejeli samoupravni sporazum o delitvi sredstev in virov sredstev TGA »Boris Kidrič« Kidričevo. Za samoupravni sporazum je v posameznih zborih glasovalo: — v TOZD Tovarna glinice 53,44 odst. vseh delavcev, — v TOZD Tovarna aluminija 59,93 odst. vseh delavcev, —- v TOZD Vzdrževanje 64,57 odst. vseh delavcev, — v TOZD Promet 63,84 odst. vseh delavcev. Na osnovi poročila o rezultatih glasovanja o sprejemu citiranega sporazuma je delavski svet TGA ugotovil, da je samoupravni sporazum sprejet v vseh temeljnih organizacijah združenega dela in ga je po določilih 152. člena Samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo TGA tudi objavil. — Osnutek pravilnika o dodeljevanju stanovanj Po uveljavitvi temeljnih organizacij združenega dela in po sprejemu samoupravnega sporazuma o združitvi v organizacijo združenega dela TGA dodeljuje stanovanja delavski svet TGA. — Delavski svet TGA je bil mnenja, da je potrebno na drug, enostavnejši način razdeljevati stanovanja, zato je naročil nov osnutek pravilnika o dodeljevanju stanovanh Svet za samoupravljanje, živ^ Ijenjska vprašanja delavcev in obveščanje je za to sejo predložil delavskemu svetu TGA osnutek novega pravilnika; tega je delavski svet nekoliko dopolnil in ga posredoval v razpravo članom delovne, skupnosti. V smislu določil 152. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo TGA mora biti predlog pravilnika pred končnim sprejemom najmanj 15 dni v razpravi med delavci vsake TOZD in delovne skupnosti skupnih služb. Po določilih 153. člena citiranega sporazuma bo delavski svet TGA sprejel pravilnik potem, ko ga bodo obravnavali delavski sveti TOZD in delovne skupnosti skupnih služb. Predlog besedila pravilnika bo pripravil svet za samoupravljanje, življenjska vprašanja delavcev in obveščanje. — Razdelitev stanovanj Na razpolago je bilo nekaj prostih stanovanj. Svet za samoupravljanje, življenjska vprašanja delavcev in obveščanje je pripravil predlog za razdelitev teh stanovanj v taki obliki, da bi zadostili potrebam kar največ članov delovne skupnosti. Delavski svet je ta predlog sveta sprejel in dodelil stanovanja naslednjim prosilcem: — Ivanki Tašner, kv. šivilji, stan. v Kidričevem 9, zaposleni v splošnem sektorju kot krojačica, trisobno stanovanje v Kidričevem 6, katerega je prej uporabljal Ivan Trstenjak. —- Alojzu Turku, pkv. ključavničarju, stan, Kidričevo 9, zaposlenemu v TOZD Vzdrževanje kot ključavničar III, dvosobno stanovanje v Kidričevem št. 9; tega je prej uporabljala Ivanka Tašner. — Mirku Nežmahu, brez stanovanja, začasno stanuje v Ptuju, Ob Dravi 3, pkv. elektrolizerju, zaposlenemu v TOZD tovarna aluminija kot elektrolizer, enosobno stanovanje v Kidričevem št. 9; tega je prej uporabljal Alojz Turk. — Katarini Skok, delavki, stan. Njiverce št. 10, zaposleni v delovni skupnosti skupne službe kot čistilka, dvosobno stanovanje v Kidričevem št. 14; tega je prej uporabljal Avgust Zemljič. — Ivanu Kustecu, stan. v Kidričevem št. 13, strojnemu tehniku, zaposlenemu v TOZD Vzdrževanje kot tehnolog mazanja, trisobno stanovanje v Kidričevem št. 5 (prej ga je uporabljal Ivo Težak). — Mariji Gradišnik, stan. v Kidričevem št. 21, pkv. delavki, zaposleni v splošnem sektorju kot perica, trisobno stanovanje v Kidričevem št. 6, tega je prej uporabljal Ludvik Mesarič. — Cirilu Zajcu, stan. v Apačah št. 6, zaposlen v TOZD Tovarna aluminija v livarni kot livar, dvosobno stanovanje v Kidričevem št. 21; tega je prej uporabljala Marija Gradišnik. — Franju Škvorcu, VKV el. mehaniku, stan. Kidričevo št. 33, zaposlenemu v TOZD Vzdrževanje, trisobno stanovanje v Kidričevem št. 5; tega je prej uporabljal Franc Palčar. —■ Antonu Jazbecu, stan. Njiverce št. 10, kv. avtomehaniku, zaposlenemu v prodajnem skladišču komercialnega sektorja kot posluže-valec polnilnega stroja, dvosobno stanovanje v Kidričevem št. 33, tega je prej uporabljal Franjo Škvorc. — Jožetu Kokotu, stan. Kidričevo št. 9, pkv. gradbenemu delavcu, zaposlenemu v TOZD Vzdrževanje kot brusilec šamota, dvosobno stanovanje v Kidričevem št. 9; tega je prej uporabljal Janez Mesarič. — Vojislavu Veličkoviču, stan. Kidričevo 26a, strojnemu tehniku, zaposlenemu v komercialnem sektorju kot referent za kooperacijo I, tri in pol sobno stanovanje v Ptuju, Potrčeva c. 48; tega je prej uporabljal Oto čelofiga. — — Francu Menoniju, stan. Ptuj, Vrazov trg št. 2, kv. e-lektrolizerju, zaposlenemu v TOZD Tovarna aluminija kot preddelavec — elektrolizer, trisobno stanovanje v Ptuju, Kajuhova ul. 3; tega je prej uporabljal Lovrenčič. Nadalje je delavski svet TGA v smislu določil 3. člena Pravilnika o dodeljevanju stanovanj dodelil stanovanje Zlati Podvomik, predmetni učiteljici za slovenski in angleški jezik, zaposleni na Osnovni šoli »Boris Kidrič« Kidričevo, ki začasno stanuje v Kidričevem št. 13 kot podnajemnik, trisobno stanovanje v Kidričevem št. 13; tega je prej uporabljal Ivan Kustec -— pod pogojem in za čas, ko bo opravljala delo na osnovni šoli »Boris Kidrič« v Kidričevem. Vse osebe, ki imajo pravico do dodelitve stanovanj po pravilniku o dodeljevanju stanovanj, lahko zahtevajo preizkus tega sklepa, če je v nasprotju z določili pravilnika. Zahtevek za preizkus je treba podati v roku 15 dni po objavi. •—• Imenovanje članov v svet za glasilo »Aluminij« Po določilih 3. člena Pravilnika o oblikovanju sveta za glasilo »Aluminij«, ki je bil sprejet na zadnji seji, je delavski svet TGA imenoval v ta svet naslednja dva člana: Djordja Panzaloviča iz TOZD Tovarna aluminija in Franca Meška iz TOZD Tovarna glinice. V svet za glasilo »Aluminij« so še bili imenovani: po delavskem svetu TOZD Tovarna glinice Janez Sukič, po DS TOZD Tovarna aluminija Stojan Kerbler, dipl ing., po DS TOZD Vzdrževanje Vlado Peternel, po DS TOZD Promet Anton Zadravec, po DS delovne skupnosti skupnih služb Boris Gornik, dipl. ing., po sindikalni organizaciji TGA »Boris Kidrič« Kidričevo Anton Kurilič in po svetu osnovnih organizacij ZK TGA »Bo- ris Kidrič« Kidričevo — Boris Urbančič. — Nagrade za delo v izobraževalnem centru Delavski svet TGA je določil naslednje nagrade za delo v izobraževalnem centru: — Za predavanja v tečajih in seminarjih za PKV delavce 40 din, za KV delavce 43 din, za VKV delavce 45 din, za srednje strokovne delavce — delovodska šola 50 din, za enkratno predavanje do 2 uri 200 din, do 4 ure pa 400 din. Predavateljska ura in delo izpitnih komisij traja 45 minut. Ura praktičnega pouka traja 60 minut. — Za pisanje skript: — strokovna skupina, samostojno lastno delo, normalno tipkana stran okrog 2000 znakov (30 vrstic s 66—67 u-darci) neto 65 din) pregled rokopisov in strokovnih skript za stran 20 odst. od avtorskega honorarja. — Zbiranje raznih predpisov in uredb iz uradnih listov in pravilnikov — normalno tipkana stran 2000 udarcev neto 45 din — tipkanje matric 2000 udarcev (ena matrica) neto 10 din, za posebne vrste, večkrat vložiti v stroj + 20 %. Nagrade v novih višinah pričnejo veljati takoj. Stare višine nagrad za delo v izobraževalnem centru so bile določene leta 1972 in niso bile več v sorazmerju z osebnimi dohodki v našem podjetju. Ob koncu je delavski svet TGA obravnaval še poročilo odbora za notranjo kontrolo. Podan je bil po sklepu delavskega sveta. Odbor je bil zadolžen, da razišče zadevo v zvezi s pritožbo Rudija Belšaka in sicer: kako je bil obravnavan predlog za racionalizacijo v TOZD Tovarna aluminija, ki ga je tov. Belšak vložil 3. julija 1973 po strokovnih in samoupravnih organih, in v kakšni meri so bili pri tem kršeni splošni akti podjetja. Preveriti pa je moral tudi resničnost izjav, ki so bile podane na seji delavskega sveta TGA 27. februarja 1974, pa se nanašajo na to, da je podjetje utrpelo nad 10 milijonov din škode zaradi tega, ker ni bilo pravočasno po-stopano po predlogu racionalizacije, ki je bil podan po tov. Balšaku. Delavski svet TGA je razpravo o tem poročilu preložil in bo z njo nadaljeval na prihodnji seji, ko bo prisoten tudi Vojteh Raj her, dipl. ing., in Milan Trop, dipl. ing., iz TOZD Tovarne aluminija. Delavski svet je na tej seji tudi sklenil, da bodo člani delavskega sveta TGA oblikovali vprašanja, ki se ne tičejo dnevnega reda, v pismeni obliki pred začetkom seje. Na taka vprašanja bodo dobili odgovor na naslednji seji delavskega sveta TGA. K.—n. Govor predsednika zveze borcev — Franca Lončariča — na letošnji proslavi dneva borcev v Kidričevem Pozdravni nagovor ob pričetku Aluminijade 74 Šibeniška ekipa (Nadaljevanje s 1. strani) ganizLrati in uresničiti našo revolucijo, tudi njihovi nasledniki ne pokleknejo pred nobeno oviro, ničesar jih ne more zadržati pri uresničevanju smotrov naše socialistične družbe, pa naj si bo to na športnem ali pa kakem drugem področju. — Telesna kultura, ki obsega telesno vzgojo, šport in aktivno rekreacijo, je izredno pomembna za sleherno, posebno pa še za našo družbo. Telesna kultura je v neposredni zvezi z nekaterimi osnovnimi dejavniki naše samoupravne družbe, kot so: družbeno ekonomski odnosi, produktivnost dela, prosti čas, hkrati pa je tudi v funkcionalni zvezi s človeškim razvojem, predvsem zaradi njenega učinka na psihosomatski, zdravstveni in socialni status. V naši družbi proizvajalna aktivnost postopno osvobaja človeka od materialne odvisnosti, aktivnosti v upravljanju pa od družbene zasužnje-nosti. Zato se pri nas veča človekova svoboda, ki omogoča organizacijo življenjskega o-kolja, v katerem človek dosega pravo zadoščenje v športu in telesni kulturi in se pri tem razvija v celovito osebnost. Šport in telesna kultura imata pri izkoriščanju prostega časa tudi vlogo regulatorja med pridobljeno in oddano e-nergijo, med monotonijo in pravo svobodo gibanja, misli in reakcij. Ko danes ugotavljamo u-spešnost povezovanja med delavci1 aluminijske industrije Jugoslavije na športnem področju in smo zadovoljni ob do- seženih uspehih, pa se moramo zavedati, da so delavske športne igre sestavni del programa športno rekreativnih dejavnosti v delovnih organizacijah. Zato ne smemo dovoliti, da bi igre postale same sebi namen, pač pa morajo sloneti na stalni in načrtni aktivnosti večjega števila zaposlenih. Temelj delavskih športnih iger je zato v tekmovanjih znotraj temeljnih organizacij združenega dela. Kajti le takrat, če bomo uspeli vzbuditi zanimanje za šport tudi med nikov in občinstva, ki so se zbrali na slovesnosti ob otvoritvi, ob navzočnosti družbenopolitičnih delavcev ptujske občine, poslali predsedniku Zveze komunistov Jugoslavije tovarišu Titu brzojavko z naslednjo vsebino: Dragi tovariš Tito! V veliko zadovoljstvo nam je, da Ti s III. delavskošport-nih iger proizvajalcev in pre- delovalcev aluminija in ustanovne konference samouprav-ljalcev aluminija Jugoslav/,ie pošiljamo prisrčne pozdrave z obljubo, da bomo še naprej krepili svetlo idejo bratstva in prijateljstva med narodi Jugoslavije. Kot delavci — samoupravljal«, bomo izvrševali vse naloge, katere si postavil Ti in X. kongres zveze komunistov Jugoslavije. „ALUMINIJADA 74 večino delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, lahko pričakujemo še več in še večjih manifestacij, kot je današnja. Naj na koncu še enkrat zaželim vsem gostom prijetno REZULTATI TEKMOVANJ: 1) MALI NOGOMET: 5.—6. mesto 3.—1. mesto 1.—2. mesto Titograd : Impol Šibenik : Kidričevo Sevojno : Mostar 8:4 2:0 3:5 bivanje med nami, vssem tek- 1. mesto Mostar 6 točk 4. mesto Kidričevo 2 točki movalcem pa obilo športnih u- 2. mesto Sevojno 4 točke 5. mesto Titograd 2 točki Žitkov*, ki naj jih ne skali 3. mesto Šibenik 4 točke 6. mesto Impol 0 točk grenkoba poraza, saj ni po- membno za vsako ceno zrna- gati, pomembno je sodelovati 2) ODBOJKA: v športnih igrah, katerih os- 5.—6. mesto Titograd : Mostar 2:0 novni namen je zbliževanje jn Kidričevo : Šibenik 2:0 povezovanje vseh delavcev a- luminijske industrije, povezo- 1.—2. mesto Sevojno : Impol 0:2 vanje in krepitev bratstva in 1. mesto Impol 6 točk 4. mesto Šibenik 2 točki enotnosti med našimi narodi«. 2. mesto Sevojno 4 točke 5. mesto Titograd 2 točki 3. mesto Kidričevo 4 točke 6. mesto Mostar 0 točk Udeleženci III. aluminijade so pred zbrano množico šport- (Nadaljevanje na 5. strani) Ob zaključku III. delavsko-športnih iger aluminijcev je predsednik sindikalne organizacije TGA »Boris Kidrič« Kidričevo vsem navzočim povedal naslednje: »Dva dneva prijateljskih srečanj delavcev — proizvajalcev in predelovalcev aluminija iz Mostarja, Slovenske Bistrice, Sevojna, Šibenika, Titograda in Kidričevega sta za nami. Posamezne prijateljske vezi, vzpostavljene na prvem srečanju v Šibeniku, so se danes, kar lahko zagotovb trdimo, spremenile v močno verigo prijateljstva; vsakodnevni prizori v teh dveh dneh ALU-MINIJADE 1974 so bili v pravem vzdušju prijateljstva med Crnogorci, Hrvati, Slovenci, Srbi in Hercegovci. Pri tem je naša vodilna ideja popolnoma uspela — bratstvi in enotnost med narodi Jugoslavije, ki je tokrat dobila nove temelje naše revolucije. Na koncu želim ob zaključku športnega dela izreči zahvalo vsem nastopajočim za sodelovanje in lepo športno vedenje. Še enkrat: hvala vsem, ki so kakorkoli prispevali k uspešni izvedbi iger in nasvidenje prihodnje leto na ALU-MINIJADI 75! V imenu pokrovitelja — ZSJ — je odprl Aluminijado 74 tajnik predsedstva ing. Franc Godina Pokali za najboljše ekipe III. DELAVSKE ŠPORTNE IGRE ALUMINIJCEV Prvič tudi: KONFERENCA ALUMINIJCEV V dneh od 4. do 6. julija 1974 so bile v Kidričevem že III. sindikalne športne delavske igre proizvajalcev in predelovalcev aluminija Jugoslavije. Najprej je potrebno vseka- o ustanovni konferenci druž- samoupravljavcev v aluminij- . kor spregovoriti nekaj besed benopolitičnih organizacij in ski industriji Jugoslavije, ka- Ena od športnih disciplin je bil mali nogomet 5) ŠAH: Kidričevo : Šibenik 3,5:0,5 Mostar : Sevojno 2:2 Impol : Titograd 1,5:2,5 1. mesto Titograd 15 točk 2. mesto Mostar 11,5 točk 3. mesto Kidričevo 11 točk 4. mesto Sevojno 9,5 točk 5. mesto Impol 7 točk 6. mesto Šibenik 6 točk 6) STRELJANJE SKUPNA UVRSTITEV: 1. mesto Kidričevo 2. mesto Sevojno 3. mesto Titogra 4. mesto Impol 5. mesto Šibenik 6. mesto Mostar 2.517 krogov 2.452 krogov 2.394 krogov 2.380 krogov 2.012 krogov 1.841 krogov 1. mesto Kidričevo 2. mesto Sevojno 3. mesto Mostar 4. mesto Šibenik 5. mesto Titograd 6. mesto Impol 34 točk 32 točk 30 točk 29 točk 28 točk 24 točk smoter, kar je bilo zelo lahko ugotoviti iz razprave sodelujočih delegatov. Posebna pozornost je veljala.) tudi udeležbi predstavnikov rudnikov boksita v Jugoslaviji, ki pa se, žal, sploh niso udeležili tega pomembnega posvetovanja. Poudarjeno je bilo, da bo potrebno po CK ZKM in sindikatu Makedonije pospešiti vključevanje Alumin-a iz Skopja v to združenje, brez nadaljnjega pa je potrebno in razumljivo, da bi se v tem združenju znašli tudi proizvajalci boksitne rude v Jugoslaviji, saj je znano, kakšne težave so danes pri nabavi domačih boksitov. Udeleženci konference so tudi ugotovili, da je konferenca nujno potrebna tudi glede na prizadevanja o nadaljnjem sodelovanju in povezovanju aluminijske industrije v Jugoslaviji. Poleg ustanovitve te konference so se delegati zavzeli tudi za čimprejšnjo u-stanovitev samoupravne interesne, skupnosti proizvajalcev in predelovalcev aluminija Jugoslavije. Zanimiv je tudi podatek, ki je bil iznešen na tej konferenci glede letošnje proizvodnje aluminija v Jugoslaviji! Iz podanega poročila direktorja TOZD Tovarna glinice Jožeta Kuzme, dipl. ing., je bilo moč povsem jasno razbrati, da bomo letos kljub povečani domači proizvodnji morali še uvoziti okrog 80 tisoč ton aluminija. Vsi dobro vemo, da izvozimo v druge države precejšnje količine aluminija, vendar se temu ni mogoče izogniti, ker so nas v to pač, razumljivo, primorali najeti mednarodni krediti, brez katerih prav gotovo še danes ne bi imeli tolikšnih kapacitet za proizvodnjo aluminija. Kakšne so danes cene surovinam za potrebe aluminijske industrije, ni treba govoriti; teh pa moramo uvoziti precejšnje količine, pri tem pa moramo še plačevati precejšnje takse in seveda carinske dajatve, da sploh ne omenjamo težav pri pomanjkanju električne energije, saj smo prav« mi na lastni koži občutili vso grenkobo redukcije električne energije. Delegati so razpravljali o vseh teh perečih problemih in že dali vedeti, da so pred na novo ustanovljeno konferenco precejšnje, zahtevne in odgovorne naloge, katere bodo morali sproti reševati — s skupnimi močmi, saj je dokazano, da razdrobljenost v aluminijski industriji ni kos vsem problemom, ki so iz leta v leto večji. Dogovorili so se tudi o tem, da bo predsednik omenjene konference iz naše tovarne, podpredsednik iz tovarne lahkih kovin, iz Šibenika, tajnik iz Impola iz Slovenske Bist; rice, izvolili pa jih bodo na prvi naslednji konferenci, katera bo morala biti čimprej, po vsaj verjetnosti v Beogradu, kjer je tudi sedež združene aluminijske industrije Jugoslavije. Delovalo bo tudi nekaj komisij in odborov: komisija za razvoj samoupravnih odnosov, komisija za razvoj medsebojnih odnosov, komisija za delavskošportne, igre, arbitražna komisija ali sodišče časti, nadzorni odbor in — kot dodatno predlagana — še komisija za življenjska vprašanja delavcev in rekreacijo. Prav gotovo bodo tudi te komisije in odbori imeli do- (Nadaljevanje na 6. strani) 7) PETEROBOJ: 1. mesto Titograd 2. mesto Sevojno 3. mesto Mostar 4. mesto Kidričevo 5. mesto Šibenik 6. mesto Impol 521.5 točk 498 točk 409.5 točk 383 točk 303.5 točk 264 točk 8) KEGLJANJE: 1. mesto Šibenik 2. mesto Impol 3. mesto Titograd 4. mesto Kidričevo 5. mesto Mostar 6. mesto Sevojno podrtih keglj NAJBOLJŠI POSAMEZNIKI PO DISCIPLINAH: Mali nogomet — Vojo Veličkovič Odbojka — Stanko Kmetec Rokomet — Leo Ernjak Namizni tenis — Ivan Ferlinc Šah — Vladimir Stamatovič — Titograd Streljanje — Pavle Zlatic — Sevojno Peteroboj — Miomir Grbovič — Titograd Kegljanje — Milosav Nedič — Titograd — Kidričevo — Impol — Šibenik — Kidričevo Mimohod po otvoritvi Naša ekipa ob otvoritvi JHIIADA 74” (Nadaljevanje s 4. strani) 3) NAMIZNI TENIS: 5.—6. mesto mizi A in B 3.—4. mesto mizi C in D 1.—2. mesto mizi A in B 1. mesto Kidričevo 6 točk 2. mesto Mostar 4 točke 3. mesto Sevojno 4 točke Titograd : Impol 0:5 Šibenik : Sevojno 4:5 Mostar : Kidričevo 4:5 4. mesto Šibenik 2 točki 5. mesto Impol 2 točki 6. mesto Titograd 0 točk 4) ROKOMET: 5.—6. mesto 3.—4. mesto 1.—2. mesto 1. mesto Šibenik 5 točk 2. mesto Mostar 4 točke 3. mesto Sevojno 4 točke * 1 2 3 4 5 6 Impol : Titograd 26:10 Sevojno : Kidričevo 18:12 Šibenik : Mostar 18:17 4. mesto Kidričevo 2 točki 5. mesto Impol 3 točke 6. mesto Titograd 0 točk tera je bila dan pred pričetkom tretjih delavskošportnih iger aluminijcev Jugoslavije. Tako so se v sredo, 3. julija 1974 zbrali delegati iz tovarne lahkih kovin iz Šibenika, aluminijskega kombinata Titograd, tovarne bakra in aluminija Sevojno, aluminijskega kombinata Mostar, tovarne metalnih polizdelkov Impol iz Slovenske Bistrice in razumljivo — gostiteljice tretjih delavskih športnih iger, tovarne glinice in aluminija Kidričevo. Brez kakršnihkoli komentarjev in pripomb lahko poudarimo le to, da je konferenca popolnoma dosegla svoj Gledalci ščala s posebnimi bilteni posebna ekipa, ki je delovala zares izvrstno. Vsekakor pa velja poudariti to, da so delavskošportne igre aluminijcev Jugoslavije dosegle svoj namen; pri vsem pa je bilo tudi nekaj kritičnih pripomb nekaterih članov, naše delovne skupnosti, med katerimi tudi nekaj natolcevanja, ki ni bilo resnično in je le imelo za cilj — ustvariti slabo vzdušje med člani kolektiva. Vsi namreč dobro vemo, da so v vsej državi vsako leto razne delavskošportne igre raznih panog in grupacij, zato je bil skrajni čas, da smo se dokopali tudi do teh iger, na katerih se vsako leto v drugem kraju merijo med seboj v raznih športnih panogah vsi proizvajalci in predeloval- šteno preznojili. Vendar so se športno borili za svoj kolektiv in dokazali, da se s takimi in podobnimi srečanji zares zbližujemo in spoznavamo med seboj •—• aluminijski delavci iz cele Jugoslavije, kar pa je še kako pomembno. Praznik tovarne. — 20-let-nico obratovanja naše tovarne, katero bomo praznovali 21. novembra — smo tako s temi igrami dostojno počastili, zato nas čaka le sklepna svečanost. Vsi gostje na III. alumini-jadi 74 so se v Kidričevem in Ptuju dobro počutili in so bili hvaležni domačinom za vljuden sprejem, saj so, kot so tudi sami povedali, preživeli nekaj, kar bodo pomnili in kar so nam pripravljeni tudi povrniti, ko bodo igre v njihovem kraju. Zato pri- volj dela, predsedniki pa bodo iz vseh delovnih kolektivov iz združenja aluminijske industrije Jugoslavije. Torej dela bo za vse dovolj; o njihovem delu pa bomo tudi v. bodoče poročali bolj ob- športne igre proizvajalcev in predelovalcev aluminija Jugoslavije, $ katerih so vsi udeleženci poslali tovarišu Titu pozdravno brzojavko, v kateri so poudarili, da se bodo tudi v bodoče borili za razvoj bratstva in enotnosti med narodi Naša ekipa med igranjem odbojke širno, ko bodo že znani prvi sadovi skupnega delovanja. Kot je znanoi, so bile 4. in 5. julija 1974 III. delavsko- Jugoslavije in da bodo dosledno izvajali sprejete sklepe na X. kongresu ZKJ. Rrviö tudi: KONFERENCA ALUMINIJCEV (Nadaljevanje s 5. strani) Člani delovne skupnosti so ci aluminija Jugoslavije, prav gotovo povsem seznanje- Ves čas tekmovanj je bilo ni s potekom iger — tekmo- tekmovalcem naklonjeno tudi vanj, saj jih je sproti ob ve- vreme, zato so se nekateri po- IZ II. SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE PTUJ Zakaj manjka največ delegatov iz družbenopolitičnega zbora? hodnje leto — na svidenje v Sevojnem (Titovo Užice) v bratski republiki Srbiji!. mf,— 25. junija je bila v prostorih Narodnega doma v Ptuju že druga seja novoizvoljene občinske skupščine. Na dnevnem redu je bilo kar 16 točk, od katerih so jih na skupnem zasedanju vseh treh zborov občinske skupščine Ptuj obravnavati 13, medtem ko je družbenopolitični zbor občinske skupščine tri točke obravnaval na ločeni seji — zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela pa sta vse točke dnevnega reda obravnavala skupaj. Na skupni seji vseh treh zborov so razpravljali in potrdili družbeni dogovor o uresničevanju programa dolgoročnega razvoja kmetijstva v SR Sloveniji za obdobje 1974 do 1980, sprejeli odlok o zaključnem računu, proračunu in rezervnem skladu občine Ptuj za leto 1973, pa potrdili zaključne račune desetih skladov za leto 1973: komunalnega sklada, cestnega sklada, sklada za pospeševanje kmetijstva, sklada za požarno varnost, sklada za financiranje obrambnih potreb, sklada za štipendiranje in izobraževanje, socialnega sklada, zdrav-stvenoinvesticijskega sklada, sklada za investicije in solidarnostnega stanovanjskega sklada. Potem so sprejeli odlok o ukinitvi zdravstvenega inve- sticijskega sklada občine Ptuj, odlok o družbeni materialni pomoči občanom v občini Ptuj, odlok o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter imenovali člane sveta. Razpravljali so še o odločbi o prenosu ustanoviteljskih pravic do časopisnega podjetja zavoda Tednik Ptuj na občinsko konferenco SZDL Ptuj, nato pa so imenovali predsednike komisije za prošnje in pritožbe, komisije za odlikovanja in komisije za verska vprašanja. Ustanovljen je bil iniciativni odbor za ustanovitev temeljne samoupravne skupnosti za socialno varstvo občine Ptuj, iniciativni odbor za ustanovitev interne požarne skupnosti občine Ptuj. Imenovali so tudi člane organov upravljanja, samoupravnih organov in skupnosti (glasbena šola, ljudska in študijska knjižnica). Izvoljen je bil tudi delegat, ki se je udeležil zbora samoupravljavcev; ta je bil 27. junija v Ljubljani, prav tako pa sta bila izvoljena delegata za skupščino skupnosti slovenskih občin in temeljne interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije. Ob koncu je bilo na skupnem zasedanju vseh treh zborov še zastavljeno vprašanje o sprejetju družbenega dogovora o merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov voljenih in imenovanih funkcionarjev v občini Ptuj; ta pa ni bil sprejet, ker ni bil pravočasno dostavljen delegatom. Zato bo skupščina o njem razpravljala na tretjem zasedanju, ki bo po vsej verjetnosti koncem julija. Na ločeni seji družbenopolitičnega zbora je bilo zastav- (Nadaljevanje na 7. strani) KAKO DELEGACIJA PRIDE DO INFORMACIJ? Novi delegatski sistem je vnesel med mnoge naše državljane tudi delček nezanesljivosti, saj določena vprašanja le niso povsem razčiščena ali bolje rečeno: vsakemu izmed nas popolnoma jasna. Je že tako, da je bilo v zadnjem času več seminarjev na vseh ravneh in področjih. Takšen seminar je bil organiziran tudi za vse delegate družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, krajevne skupnosti in za zbor združenega dela. zbora skupščine občine Ptuj in menim, da sem celo dolžan prenašati vse, o čemer morajo biti seznanjeni naši ljudje in moji sodelavci. Na predavanjih smo bili pred- usposabljanju delegatov v krajevnih skupnostih. O tem je govoril na seminarju o usposabljanju delegatov v Ljubljani letos maja tovariš Marko Herman, vendar je v tem njegovem predavanju toliko kaj vse je pri tem potrebno imeti v vidu. Seveda so za vse zelo pomembna določena vprašanja o pogojih delovanja delegacije — od družbenopolitičnih pa vse tja do materialnih, organizacijskih, tehničnih itd., so prav v vsaki temeljni organizaciji združenega dela zelo pomembni. Brez nadaljnjega morajo strokovne službe zagotoviti delegacijam in njihovim članom vsa potrebna obvestila, podatke in ostalo gradivo za presojo in odločanje. Urediti je treba tudi vprašanje nadomestila osebnega dohodka za čas, ko bodo delegati izven delovnega procesa (to je v naši delovni skupnosti zaenkrat že urejeno). Bolj pereče je vsekakor vprašanje prostorov za seje delegacij, pa prostorov za arhiviranje raznega gradiva. To je predvsem pomembno zaradi tega, ker pri nas v vseh TOZD tega nimamo urejeno tako, kot bi moralo biti za normalno in uspešno delo. Seveda je to šele pričetek in bomo vse to reševali skladno s celotnim procesom. Kako pride delegacija do informacij, o tem pa dobeseden citat tovariša Hermana: »Med nalogami delegacije in delegatov zavzema posebno pomembno mesto to, kako pride delegacija do informacij, kako oblikuje stališča in kako jih prenaša naprej v skupščine družbenopolitičnih skupnosti. Predvsem gre že za zelo znano in dostikrat poudarjeno ustavno odločbo, da je delegacija sicer vezana na temeljna stališča in smernice svoje delegacije in svoje delovne skupnosti, da pa so delegati pri opredeljevanju in pri glasovanju v skupščinah povsem svobodni. Bistvo vsega tega zelo dobro pojasnjuje Kardeljeva misel, da tirati stališča s stališči drugih, svoja stališča prilagajati in usklajevati, iskati z vsemi delegati take rešitve, ki bodo, če že ne za vse, pa vsaj za večino delovnih skupnosti in delovnih ljudi — sprejemljive. To je ena od najtežjih nalog delegatov v skupščini, bodisi, da gre za delegate v krajevni skupnosti, kjer bo odločano o sredstvih, bodisi, da gre za delegate temeljnih organizacij združenega dela, kjer bomo spet odločali o stvareh, ki so v interesu delavcev v delovnih organizacijah. Prav gotovo je s tem povedano vse ali bolje rečeno: povsem jasno in razumljivo, zato tukaj ni več dilem za delo naših delegacij in delegatov v skupščinah, v katerih morajo zastopati stališča, katera so sprejeli v delovni organizaciji. Izmed vsega, kar je povedal tov. Herman, imam za pomembno tudi to, da končno posvečamo posebno pozornost pravicam delegatov v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti. Izredno pomembna pravica je ta, da ima delegat pravico zahtevati vse podatke, obvestila itd. od državnih organov, OZD in od drugih institucij v občini, v kateri je delegiran, in sicer tistih, ki so mu potrebni za njegovo normalno delo. Delegatu morajo biti torej dostopni vsi podatki iz občine, iz OZD in iz drugih organizacij in skupnosti, vendar to pravico ustava zaradi logičnih in razumljivih razlogov omejuje na občino in na tiste podatke, ki so delegatu potrebni za njegovo delo, ne pa na neke poljubne podatke, katere bi delegat morda imel čisto za osebno informacijo. Nejasnosti so bile tudi o tem, kdo ima imunitetno pravico in kako dolgo. Ustava sicer tega ne določa, saj je tu jasno le za tiste delegate, ki so izvoljeni za štiri leta, medtem, ko je delegat, katerega voli iz svoje sredine delegacija— delegat v skupščini vse od tedaj, ko je na seji svoje delegacije izvoljen ali določen, da se bo udeležil seje nekega zbora, pa vse do takrat, ko je določen za delegata v ta zbor drug delegat, oziroma, je dopuščena tudi rešitev, dokler ga delegacija, konferenca ali skupina delegatov ne razreši funkcije. Prav gotovo pa bo o tem še govora in bo morda celo vključeno v poslovnike občinskih skupščin. O vsem tem se bomo tudi v bodoče še dosti pogovarjali, saj nam delegatski sistem prinaša precej Čiščenje pretočne greznice pri pralcih plina vsem vsi seznanjeni z nasled- življenjskega za nas, da se mora-njimi temami: družbenoekonom-ska in družbenopolitična ureditev Jugoslavije, temelji delegatskega sistema in skupščinskega sistema, komuniciranje v delegatskem sistemu, vodenje sestankov delegacij, razvojni program občine mo o tem bližje seznaniti. Pri vsem tem gre namreč za osnovo za razumevanje delegatskega sistema sploh, predvsem pa osnovo za razumevanje sestave, Na tem enodnevnem seminarju v Ptuju smo slišali marsikaj, zato ne morem mimo tega, da o tem ne bi zvedeli tudi člani kolektiva; to pa želim prenesti še predvsem zato, ker sem bil izvoljen za delegata družbenopolitičnega Ptuj in ob koncu je bila izvedena — še posebna anketa. Za danes bi se želel ustaviti ob temi, ki govori o temeljih delegatskega skupščinskega sistema, saj je to za nas trenutno najbolj potrebno. Prihodnjič pa kaj več o Zakaj manjka največ delegatov iz družbenopolitičnega zbora? (Nadaljevanje s 6. strani) 1 j enih več zanimivih vprašanj, tudi o sklicevanju sej OS v popoldanskem času, saj bi tako prihranili znatna sredstva, ker je večina delegatov na sejah v delovnem času. Toda, o vsem tem bo govora še v posebni analizi in bomo o tem še razpravljali. Posebno vprašanje pa je bilo tisto, katerega je zastavil predsednik SO ■Ptuj Branko Gorjup, ko je dejal, da je zaskrbljujoče to, da na seji manjka največ delegatov družbenopolitičnega zbora, katerih bi ravno moralo biti največ. Da nekaj ni v redu, se je pokazalo tudi na minulem seminarju v Ptuju, ko je prav tako manjkalo največ delegatov ravno iz tega zbora. Sklenili so, da bodo opravili posebno analizo, s katero bodo skušali ugotoviti, ali se delegati nočejo udeleževati sej in kateri so to, da bi jih lahko čimprej zamenjali. Morda pa jih v delovnih organizacijah ne pustijo na seje občinske skupščine, njenih organov in komisij. Će bi bilo slednje resnično, potem bo prav gotovo nujno potrebno ukrepati, saj se izvoljeni delegati morajo udeleževati sej, zato bodo prav delovne organizacije dolžne, da uredijo takim članom izgubljeni zaslužek, oziroma, da ga bodo delegati tudi dobili. Ker so seje občinske skupščine pomembne in zelo važne za vse občane ptujske občine, bom v bodoče redno poročal našim članom delovne skupnosti o vseh pomembnih dogodkih na teh sejah! Franc Meško Rezanje strukture delovanja in funkcij skupščin družbenopolitičnih skupnosti. Potem, ko je bilo na seminarju povedano precej o delegatskem sistemu, je predsednik izvršnega sveta občine Ptuj Franjo Gnilšek, dipl. ing., obširneje govoril o tem, kako voditi sestanke delegacija ni poštar, ki bi stališča svoje delovne skupnosti enostavno prenašala v občinske in republiške skupšč., da je sicer tudi to, da pa je njena naloga tudi ta, da prenaša stališča svoje delovne skupnosti in delegacije v občinsko ali republiško, skupščino, sicer pa je njena naloga dosti širša. Dele- novega in tudi možnosti, da se bo še prav gotovo tudi kaj izboljšalo; seveda bo povzeto vse, kar bo pozitivno in napredno! F. Meško delegacij ingat mora biti sposoben konfron- SEMINAR ZA NAŠE SAMOUPRAVLJAVCE NA BORLU Obilna bera koristnih podatkov Na tretji redni seji delavskega sveta TGA — bila je 4. junija 1974 — je bil med drugim tudi sprejet sklep o tem, da bo letos organiziran tridnevni seminar za vse člane organov upravljanja na Borlu. Omenjeni sklep delavskega sveta je bil realiziran, saj se je v dneh 20., 21. in 22. junija zbralo na Borlu 150 članov organov samoupravljanja in predstavnikov družbenopoli- vilnosti (del teh se pojavlja žal še danes), zaradi katerih so se, povsem razumljivo, začela med nekaterimi ljudmi v delovnih organizacijah in službah, zlasti še pri tistih, samoupravljanja in njihovih članov, saj je le v takih oblikah popolno jamstvo za u-spešno delo v delovni organizaciji — kot članov samoupravnih organov,. Iz izvajanj predavateljev na tridnevnem seminarju za člane samoupravnih organov našega podjetja so prisotni vsekakor mnogo pridobili, čeprav seveda ne moremo od njih pričakovati konkretnih sprememb kar čez noč; bo pa mogoče vse bolj ugotavljati dejstvo, da se samoupravljanje zares hitreje in bolj načrtno razvija, da mora biti v določenem času dosežen dokaj šen napredek, ki se ga vsi še kako želimo. Prisotni na seminarju so poleg tega, da so si pridobivali znanje, ki jim bo še ka- Slušatelji so z zanimanjem poslušali izvajanje občinskega sekretarja ZK Alojza Gojčiča Detajl s seminarja jih nekateri tovariši in tovarišice iznašali zadnji dan, ko je bil organiziran razgovor s slušatelji seminarja. največ govoril o naših notranjih problemih, delno pa tudi o tem, kaj v prihodnosti vse pripravljamo, da bi določene tičnih organizacij iz podjetja. Program seminarja je obsegal teme, ki so nujno potrebne članom organov samoupravljanja pri njihovem vsakdanjem delu v podjetju, pa tudi izven njega. V treh dneh se je razvrstilo večje število predavateljev, ki so prisotnim zelo razumljivo predavali o družbenopolitičnem sistemu pri nas in njegovem nadaljnjem razvoju, o delegatskem sistemu in samoupravljanju v delovnih organizacijah, o sistemu obveščanja kolektiva in še in še. V naslednjih nekaj vrsticah še par besed o samoupravljanju in sodobni organizaciji dela, pa morda na kratko o tem, od kod dvom v učinkovitost samoupravljanja. Danes je naše gospodarstvo povsem drugače razvito, ima drugačno tehnologijo in organizacijo dela kot v času, ko smo v naši socialistični družbi uveljavili samoupravljanje in samoupravne odnose pod geslom — tovarne delavcem! V tistem času se je namreč dogajalo, da je, žal, celotna samouprava v delovnih organizacijah bila mnogo preveč obrnjena k delitvi in sploh delitvenim problemom — mnogo premalo pa so se samoupravni organi ukvarjali z ustvarjalnostjo, učinkovitejšim delom in poslovanjem, napredkom tehnologije, modernizacijo in poslovnim sodelovanjem. Mnogo je bilo nepra- Ob zaključku se- M. F. minarja so se s slušatelji pogovarjali vodilni družbenopolitični delavci občine in predavatelji. kjer so vladali še vedno nerazviti odnosi v strukturi samoupravljanja, predvsem primitivna pojmovanja o našem delavskem samoupravljanju. Logično so taka in podobna pojmovanja prispevala k temu, da mnogi delavci v svojih delovnih organizacijah niso vedeli mnogo o samoupravljanju, predvsem pa so se znašli v slepi ulici takrat, ko so bili na novo izvoljeni v organe samoupravljanja. Tedaj so pač začeli iskati vse, kar so potrebovali za svoje izobraževanje, 'le tisto, kar so se naučili od svojih predhodnikov, ne glede na to, če je to bilo dobro ali slabo. Zaradi tega, razumljivo, ni bilo v nadaljnjem razvoju samoupravljanja drugega izhoda, kot da smo pričeli s sistematičnim izobraževanjem organov Člani delavskih svetov na seminarju na Borlu ko koristilo, bili podvrženi (kot je pač že navada na takih krajših seminarjih) tudi nekaterim nejasnostim, ki so Odgovarjali so vsi predavatelji, katerim se je pridružil tudi naš glavni direktor Milan Krajnik, dipl. oec., ki je pomanjkljivosti čimprej odpravili, da pa še vedno obstaja nekaj problemov, katere bo potrebno reševati s skupnimi močmi, kjer bo nujno potrebna tudi odločitev samoupravnih organov. Naša želja je, da bi vsi, ki so se udeležili seminarja, vse, kar so pridobili, prenesli na svoje sodelavce, saj so tudi oni člani delovne organizacije in tako skupno odgovorni za vse, kar se pri nas dogaja; tisti pa, ki se tega seminarja niso mogli udeležiti, bodo prišli na vrsto drugič! Delavski svet TG A je na seji dne 8. julija 1974 razpravljal o osnutku pravilnika o dodeljevanju stanovanj in na osnovi 152. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo TGA sprejel naslednji Delavski svet TGA daje v razpravo predlog Pravilnika o dodeljevanju stanovanj. Predlog pravilnika o dodeljevanju stanovanj je priložen temu sklepu. V smislu določil 152. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo TGA mora biti predlog pravilnika pred končnim sprejemom najmanj 15 dni v razpravi med delavci vsake TOZD in delovne skupnosti skupnih služb- V smislu 153. člena citiranega sporazuma bo sprejel delavski svet TGA pravilnik potem, ko ga bodo obravnavali delavski sveti TOZD in delovne skupnosti skupnih služb po predlogu besedila, ki ga bo sprejel pristojni kolektivni izvršilni organ TGA. Razpravni rok je pričel teči z 11. jul. 1974. OSNUTEK Delavski svet Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo je na seji dne skladno z določili zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. list SRS št. 18/74) in na osnovi določil 153. člena Samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo TGA sprejel naslednji 3. člen Po tem pravilniku se dodeljujejo stanovanja predvsem delavcem, ki imajo lastnost delavca v združenem delu (v nadaljnjem besedilu delavci) v eni izmed TOZD oziroma DS skupnih služb v okviru podjetja, izjemoma pa tudi osebam, zaposlenim v prosvetni in zdravstveni službi ter v komunalnih dejavnostih v Kidričevem. Osebam, ki si bodo šele pridobile lastnost delavca v združenem delu, se stanovanje lahko takoj dodeli le izjemoma ob pogojih, ki jih določa ta pravilnik. Delavec mora dobiti stanovanje po petih letih po vloženi prošnji za stanovanje. 4. člen Določila tega pravilnika veljajo tudi za dodeljevanje stanovanj, ki niso last podjetja, v katerih pa stanujejo delavci podjetja, ki jih ti izpraznijo in se preselijo v stanovanja v novi hiši, zgrajeni ali kupljeni s sredstvi podjetja, če sicer pripada pravica oddajanja teh stanovanj stanovanjski skupnosti. O * o o «!x o * o o M O o 0 O o o -|x O o Hx o -|x O * O o o O O o -jx o o Hx O Hx 0 -is G ->x O O -K o ->x O -|x O Hx O -ix O -{X O Hx O -ix O -!x O O -ix O -!x O O -K o o o « o -|x O -!x O 0 Hx O -IX O -|x O -|x O -ix O 0 A. SPLOŠNA DOLOČILA 1. člen Ta pravilnik ureja v skladu z Zakonom o stanovanjskih razmerjih način dodeljevanja stanovanj, ki jih je zgradila ali jih bo zgradila oziroma kupila Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo (v nadaljnjem besedilu podjetje) z lastnimi sredstvi kjerkoli za potrebe svojih delavcev. V stanovanjski fond podjetja, iz katerega se dodeljujejo stanovanja po tem pravilniku, spadajo vsa stanovanja, ki jih podjetje zgradi ali kupi z lastnimi sredstvi. Za nove stanovanjske zgradbe se smatrajo tiste zgradbe, ki jih je podjetje zgradilo ali preuredilo po 15. 5. 1945. Za stanovanje po tem zakonu se šteje skupina prostorov, namenjenih za stanovanje, ki so praviloma gradbena celota in imajo poseben vhod. 2. člen Namen pravilnika je zagotoviti pravilno in pravično dodeljevanje stanovanj iz stanovanjskega fonda podjetja, tako da so pri tem upoštevane potrebe delavcev in tudi interesi podjetja. B. POGOJI ZA DODELITEV STANOVANJ 5. člen Podjetje dodeluje stanovanja, s katerimi razpolaga, delavcem, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: L da niso lastniki stanovanjske hiše ali stanovanja oz. imetniki primernega stanovanja, 2. da sploh nimajo stanovanja za sebe in svojo družino, živijo v neprimernih stanovanjskih razmerah, ali nimajo stanovanja v takem kraju, od koder je omogočen dnevni prevoz na delo v podjetje, 3. da je njihovo delo v podjetju uspešno, 4. da so vložili prošnjo za stanovanje pri pristojnem organu podjetja v smislu določil tega pravilnika, 5. da so najmanj eno leto v podjetju. 6. člen Prosilcu, ki mu je podjetje že enkrat dodelilo stanovanje, se lahko ponovno dodeli drugo stanovanje pod pogojem, da je stanovanjsko pravico izgubil po odločbi pristojnega organa ali je prvotno mu dodeljeno stanovanje postalo zanj in njegovo družino neprimerno (za neprimerno se ne šteje, če prosi za enakosobno drugo stanovanje, če sedanje stanovanje nima balkona ali centralne kurjave ali obratno, lega stanovanja itd.). Takšnemu prosilcu se lahko dodeli drugo stanovanje le, če so za to dane možnosti. 7. člen Delavcu, ki mu je bilo dodeljeno stanovanje, pa ga iz neopravičenih razlogov ne sprejme, organ za dodeljevanje stanovanj ne more dodeliti stanovanja pred pretekom dveh let od odklonitve dodeljenega stanovanja. 8. člen Stanovanja se dodeljujejo in zamenjujejo po naslednjem vrstnem redu: Prednost pri dodelitvi stanovanja imajo delavci, ki imajo po naslednji formuli večje skupno število točk A. A = I + DX20 + LX40 pri tem pomeni: I — število točk za izobrazbo po naslednji tabeli: Visoka strokovna izobrazba Višja strokovna izobrazba Srednja strokovna izobrazba Visoka kvalifikacija 400 točk 350 točk 300 točk 250 točk Kvalifikacija in nižja strok, izobrazba 200 točk Polkvalifikacija 150 točk Brez kvalifikacije 100 točk Pod pojmom »izobrazba« je razumeti izobrazbo, ki je priznana delavcu na delovnem mestu, kar pomeni tisto izobrazbo, po kateri ie razporejen z odločbo na delovno mesto in s katero mu je določen osebni dohodek. D — žena ali mož, ki ni prosilec stanovanja, število otrok in ostalih družinskih članov, ki so v skupnem gospodinjstvu s prosilcem stanovanja (zaradi tega je potrebno predložiti k prošnji potrdilo o skupnem gospodinjstvu). L — delovna doba v našem podjetju, zmanjšana za eno leto, kolikor je pogoj za dodelitev stanovanja. Gornjemu skupnemu številu točk A se v primeru, da je tudi zakonec zaposlen v našem podjetju, doda 50 % točk, ki jih ima ta zakonec za izobrazbo po gornji tabeli. Vodilnim delavcem v podjetju se po seštevku vseh točk po gornji formuli doda še 200 točk. Delavcem, ki jim prvič dodeljujemo stanovanje, dodamo k vsem točkam še 100 točk. * 100 točk se doda tudi delavcu z družino, ki stanuje v garsonjeri in prosi za stanovanje (mati samohranilka se pri tem smatra za družino). Delavcem, ki živijo v izredno težkih stanovanjskih razmerah, se po seštevku vseh točk po gornji formuli, doda še 300 točk. Spisek delavcev iz prejšnjega odstavka, izdela svet za samoupravljanje, življenjska vprašanja delavcev in obveščanje s sodelovanjem sindikalne organizacije in socialne službe. Potrdijo pa ga delavski sveti TOZD in DS skupnih služb. 9. člen Na podlagi točk, izračunanih po merilih 8. člena, se sestavi prioritetna lista prosilcev za dodelitev stanovanja, ki jo potrdijo delavski sveti vseh TOZD in DS skupnih služb. Prioritetna lista prosilcev za dodelitev stanovanj se dopolni le enkrat v letu (ob koncu koledarskega leta) po istem postopku kot se sprejema tako, da se na koncu prioritetne liste napišejo novi prosilci. 10. člen Izjemoma se lahko dodeli stanovanje mimo prioritetne liste tudi osebam, ki ne izpolnjujejo pogojev iz 5. in 8. člena ali pa se bodo šele zaposlile v podjetju, če je podjetje na tem zaradi strokovnosti oseb ali potrebe po zasedbi določenih delovnih mest, izredno zainteresirano. V primerih iz prejšnjega odstavka dodeljuje stanovanje delavski svet TGA na predlog glavnega direktorja. Število stanovanj, ki se bodo razdelila na podlagi tega člena, se vsako leto določi v gospodarskem načrtu podjetja. Prav tako se lahko po navedenem postopku dodeli stanovanje delavcem, ki so se zaradi višje sile znašli v izredno kritičnih stanovanjskih razmerah (požar, poplava) in delavcem, zaposlenim v prosvetni in zdravstveni službi ter v komunalnih dejavnostih v Kidričevem. C. POSTOPEK IN ORGANI ZA DODELITEV STANOVANJA 11. člen Oseba, ki želi dobiti stanovanje, mora vložiti pismeno prošnjo. Prošnja za dodelitev stanovanja mora vsebovati: L ime in priimek prosilca z navedbo delovnega mesta v podjetju, ki ga zaseda ali ga bo predvidoma zasedal; 2. podatke o članih družine, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu; 3. podatke o njegovem dosedanjem stanovanju; 4. podatke oziroma navedbe, zakaj prosi za stanovanje; 5. čas zaposlitve v podjetju. 12. člen Prosilec mora nasloviti prošnjo na Svet za samoupravljanje, življenjska vprašanja delavcev in obveščanje. Prošnje se oddajajo v kadrovsko socialnem sektorju podjetja, ki preveri, če je prošnji priložena vsa potrebna dokumentacija, izračuna število točk, ki jih ima prosilec na podlagi 8. člena pravilnika ter prek Sveta za samoupravljanje, življenjska vprašanja delavcev in obveščanje, ob koncu koledarskega leta predlaga spremembo prioritetne liste. (Nadaljevanje na 10. strani) ft © xi- © ft, 0 XI- © ft © ft © xi- 0 O ft © © xi-© ft 0 X}-© Xi-O ft O xi-0 ft © xl-© ft © ft © x!-O * © ft O xi-© XI-0 ft. © ft O X}-© *$-© ft O ft O ft © xj-0 X}-© x}-© xi- © xi- © Xi- © ft © ft © ft 0 ft o ft 0 ft © ft © xi- © Xj- 0 ft © ft © X}- © © ft 0 ft 0 0 ft © ft © ft fr O fr O fr o -s o -{X O fr O -ix O Hx O -R O H* O fr O Hx 0 -ix O Hx O -ix O -ix O fr O fr o -ix O Hx O -ix O Hx O -ix G fr 0 -ix 0 -ix O fr O M O -ix O -R O fr. 0 -ix O fr O fr o -ix O fr O -ix O -ix G Hx G fr G fr G fr G fr O Hx G # G G -ix 0 fr G fr 0 HX 0 -ix 0 -ix 0