VGLASNIK DEL OVNE SKUPNOSTI ■ INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA ■ LJUBLJANA AVGUST 1977 LETO XI. ŠTEVILKA 8 IZ DELOVNE SESTAVLJENA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA Komisija za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu pripravila predlog za reorganizacijo IMP. Poročali smo že, da je delavski svet podjetja imenoval posebno komisijo, ki naj bi delala na novi organizaciji IMP v skladu z zakonom o združenem delu. Prav tako so komisije imenovali tudi delavski sveti TOZD. Komisije v TOZD so pripravile analize dosedanje samoupravne organiziranosti in predloge, kako naj bi bil IMP organiziran v bodoče. Skupna komisija je na osnovi teh analiz in predlogov in številnih razgovorov z odgovornimi delavci pripravila predlog bodoče organiziranosti IMP in ga poslala vsem TOZD, kjer so ga obravnavale komisije, delavski sveti in družbenopolitične organizacije. Skupna komisija bo pregledala pripombe in na osnovi teh pripravila predlog, ki bo šel v javno razpravo vsem zaposlenim, po dokončni uskladitvi pa naj bi ga sprejeli vsi zaposleni na referendumu. V tej številki objavljamo povzetek analiz komisij TOZD in okvirni predlog komisij, več o reorganizaciji pa bomo pisali v prihodnji številki Glasnika. Povzetek analize temeljih organizacij združenega dela v IMP o nadaljnjem fazvoju samoupravne organi-*lranosti v skladu z zakonom 0 združenem delu . Analize v TOZD so bile 'zdelane kot sestavni del Pr°grama za izvajanje določb ^akona o združenem delu, ki s° ga TOZD sprejele na pod- lagi 660. člena ZZD. V anali- je na samoupravno organizi-zah sta obdelani predvsem ranost, medtem, ko bodo dve glavni področji, in sicer: ugotovitve in predlogi s po- — področje obstoječe dročja uresničevanja pravic samoupravne organiziranosti delavcev v združenem delu in njenega nadaljnjega ra- služili za urejanje posameznih zvoja in vprašanj v samoupravnih — področje uresničevanja splošnih aktih. pravic delavcev v združenem Bistvene značilnosti analize delu. v posameznih TOZD so na- V tem povzetku se omeju- slednje: jemo predvsem na en del, to Komisija za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu je izoblikovala naslednji predlog bodoče samoupravne organiziranosti IMP: — IMP se na osnovi in v skladu z 386. členom ZZD organizira kot sestavljena organizacija združenega dela (SOZD), — v okviru IMP naj bi iz sedanjih TOZD organizirali več delovnih organizacij, — na ravni SOZD bo organizirana interna banka kot samoupravna finančna organizacija v skladu z zakonom o temeljih kreditnega in bančnega sistema, — skupne naloge na ravni SOZD naj bi za združene delovne organizacije opravljala delovna skupnost. Te naloge so predsem programsko organizacijske narave, plansko analitske, naloge pravnega zastopanja in samoupravno normativne dejavnosti, propaganda in informacijska dejavnost, administrativna izvedba in nadzor nad lastnimi investicijami, —- med TOZD oziroma DO se lahko ustanovijo skupnosti TOZD oziroma DO, če obstajajo skupni interesi v smislu 399. člena Zakona o združenem delu, ' med TOZD v DO se dogovori solidarna odgovornost — omejena ali neomejena, med delovnimi organizacijami v SOZD pa omejena subsidiarna odgovornost, ..— poslovodno funkcijo za SOZD opravlja kolegijski poslovodni organ. 1. PROJEKTIVNI BIRO Ljubljana Analiza ugotavlja obstoj vseh pogojev za TOZD in da glede na zaokrožen delovni proces ni možnosti za organiziranje novih TOZD. Povezavo z drugimi TOZD izkazujejo interno realizacijo, ki znaša 4,8 % celotne realizacije TOZD PB. Pridobivanje dohodka je iz celotnega prihodka — iz prodaje storitev. 2. PROJEKT, MONTAŽA Koper Analiza ugotavlja možnost organiziranja TOZD v Novi Gorici, vendar pa v dosedanjem položaju prevladuje mnenje za »status quo«. Šele s povečanjem obsega del pro-jektive in montaže na novogoriškem področju bodo nastopili zakoniti pogoji za TOZD. Predlagajo, da se IMP organizira kot sestavljena organizacija, za PM Koper pa predlagajo organiziranje enovite delovne orga- Na sestanku predstavnikov komiteja občinske konference ZKS Ljubljana Bežigrad in IMP — TOZD Projektivni biro, Zastopstva, Družbeni standard in DSSS je tov. Marko Kocjan, predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Ljubljana Bežigrad ugotovil, da so analize o dosedanji samoupravni organiziranosti in predlogi za bodočo dokaj dobro pripravljeni, razen pri TOZD Družbeni standard, kjer je odprtih še nekaj vprašanj (predvsem Dijaški dom Domžale). Manjkajo le nosilci nalog in roki. Družbenopolitične organizacije se morajo na nivoju delovne organizacije točno dogovoriti, da bodo vse naloge rešene pravočasno in v skladu z zakonom o združenem delu in da utrdi delegatsko odločanje. nizacije. Na nivoju sestavljene organizacije naj bi bil močan razvojni oddelek, ki bi opravljal naloge za vse TOZD, prav tako tudi predlagajo ustanovitev interne banke. 3. BLISK Murska Sobota V tej TOZD opravljajo dve dejavnosti: montažo in proizvodnjo.' Ugotavljajo, da bi montaža lahko postala te-mejna organizacija, medtem ko proizvodnja za to še nima pogojev. Ugotavljajo nezadostno organizacijsko povezanost z DO IMP, predvsem zaradi dislociranosti in se zato po njihovem mnenju nekatere službe oziroma naloge podvajajo. 4. DVIGALO Ljubljana Analiza ugotavlja vse pogoje za obstoj TOZD v sedanji sestavi in ni razlogov za spremembe. Predlagajo povezovanje več temeljnih organizacij v delovne, prvenstveno tistih TOZD, ki so dohodkovno povezane. Predlagajo tudi drugačen način združevanja sredstev za investicije. Na ravni SOZD naj se organizira interna banka. 5. ELEKTROMONTAŽA Ljubljana Analiza izkazuje vse pogoje pri organiziranju TOZD iz sedanje proizvodne enote Slovenske Konjice. Ugotavlja, da med TOZD še ni doseženo sodelovanje v povezovanju na dohodkovni osnovi. S povezavo obstoječih kapacitet v posameznih TOZD naj bi dosegli predvsem delitev dela, delitev proizvodnih programov, specializacijo, dohodkovno povezanost, smotrnejšo investicijsko politiko, boljšo vključitev strokovnega kadra. Ugotavljajo, da dosedanji način združevanja sredstev ni ovira za nadaljnji razvoj IMP. Tudi ta analiza vsebuje predlog za organiziranje interne banke na ravni SOZD, prav tako tudi avtomatsko obdelavo podatkov. 6. SKIP Ljubljana Analiza ugotavlja, da ni pogojev za več TOZD, IMP kot celoto pa naj se organizira kot sestavljena organizacija združenega dela. Osnova za povezovanje med TOZD naj bo delovni proces, pri čemer pa je SKIP tehnološko manj povezan z drugimi. Prav tako isto v komercialnem in ra- (Nadaljevanje na 2. strani) IZ DELOVNE ORGANIZACIJE V SOZD (Nadaljevanje s 1. strani) zvojnem pogledu. Analiza predlaga, da se SKIP organizira kot enovita delovna organizacija. Na ravni SOZD naj se organizira interna banka. 7. LIVARNA Ivančna gorica Analiza izčrpno obravnava Strukturo obstoječe proizvodnje ter razvojno usmeritev Livarne. Po eni strani v finalizacijo izdelkov (višja stopnja obdelave) po drugi strani pa v integracijske procese z livarno Galjevica Ljubljana in Žičnica Ljubljana. Po izvedeni integraciji teh dveh livarn, ki je v začetni fazi (izdelava elaborata, načelno soglasje organov upravljanja) pa bi v Livarni Ivančna gorica nastopili pogoji za organiziranje treh TOZD, in sicer: 1. Livarna sive in nodu-larne litine 2. Finalna proizvodnja hladnovodnih armatur 3. Livarna barvnih kovin (vključno z enoto Livarna BLISK Murska Sobota) Na tej podlagi bi se organizirala delovna organizacija za livarsko grupacijo, ki bi se vključila v SOZD IMP. Pridobivanje dohodka v tej analizi ni v celoti obdelano, opozarjajo pa na nujnost dohodkovne povezave v pogledu ustvarjanja in porabe deviz. Interna banka na ravni SOZD naj bi predvsem združevala sredstva za osnovna in trajna obratna sredstva. Delovna organizacija naj ima svoj žiro račun in devizni račun. 8. TEN Ljubljana Tudi ta temeljna organiza-' cija izpolnjuje pogoje za TOZD, zasnovo delovne organizacije v elektro branži pa vidijo v povezavi Tovarne elektro naprav, Elektromon-taže Ljubljane in bodoče TOZD Slovenske Konjice. TOZD TEN ima le eno glavno dejavnost, pridobivanje dohodka pa je iz skupnega prihodka na podlagi prodaje proizvodov in storitev. Nadalje predlagajo, da se določeni deli DSSS v skladu z ZZD organizirajo kot TOZD. Ugotavljajo, da je TOZD DS opravičil svoj obstoj. V sami TOZD TEN pa bi perspektivno nastali dve temeljni organizaciji, in sicer: — šibki in jaki tok, nastopa pa problem skupnih pripravljalnih dejavnosti, ki služijo obema področjema. Morebitna varianta se kaže v organiziranju še tretje TOZD pripravljalnih dejavnosti. 9. TIO Idrija Obstojajo pogoji za organiziranje dveh TOZD, in sicer: 1. proizvodnja klima difu-zorjev in drugih prezračevalnih elementov. 2. proizvodnja instalacij (cisterne, vozli, stene, bloki). Sedanja TOZD kot celota pa naj bi postala delovna organizacija. Ugotavljajo nujnost dohodkovnih odnosov z drugimi TOZD, ki kupujejo proizvode TIO (Klima, OV, PMI, BLISK). Nadalje ugotavljajo, da skupna merila in osnove za nagrajevanje niso več I ustrezni za vse TOZD. Finančno poslovanje naj se odvija v interni banki na ravni SOZD. 10. ZASTOPSTVA Ljubljana Analiza ugotavlja vse pogoje za TOZD. Nadaljnja delitev ni možna. Predlagajo, da se celotna zastopniška dejavnost za vse delovne organizacije opravlja v TOZD Zastopstva. Predlagajo organiziranje interne banke. 11. KLIMA Ljubljana V proizvodnem programu obstajata dve glavni dejavnosti: proizvodnja in montaža; za to obstojajo pogoji za dve TOZD. Predlagajo konkretne naloge, ki naj se opravljajo skupno v delovni organizaciji in naloge, ki naj se opravljajo v SOZD. Ugotavljajo nujnost konkretnih samoupravnih sporazumov z DSSS in SIS. Interna banka naj postane instrument združevanja sredstev. 12. ELKO Ptuj Status TOZD ostane še naprej, ker ni pogojev za nove , TOZD. Sedanja povezava v delovni organizaciji ne ustreza več, zato naj se TOZD združujejo v delovne organizacije,le-te pa v sestavljeno. Potreben je tudi nov način združevanja sredstev, TOZD pa naj še nadalje obdrži lastni žiro račun. 13. TRAA Ljubljana Analiza navaja obseg interne realizacije z drugimi TOZD in sicer: O V, KLIMA, PM, TIO in TEN, ki je sedaj na kupoprodajni osnovi. Glede samoupravne organiziranosti predlagajo dve varianti, od katerih je ena: enovita delovna organizacija z dvema glavnima usmeritvama: — serijska in izvenserijska proizvodnja. — v drugi varianti pa povezavo TOZD TRAAA, LIVARNA in SKIP v eno delovno organizacijo. Na ravni SOZD naj se skupaj opravljajo predvsem zunanjetrgovinski posli, avtomatska obdelava podatkov in pravni posli zastopanja. 14. OV Ljubljana V tej TOZD obstojajo pogoji za delitev v dve TOZD, in sicer: ogrevanje in vodovod. Predlagajo višjo obliko samoupravne organiziranosti IMP/ pri čemer naj se celotna montažna dejavnost (elektrika, klima, ogrevanje in vodovod) poveže v eno delovno organizacijo montaže. Prednosti take povezave vidijo predvsem: — vskladitev nastopanja na tržišču — koordinacija na samem gradbišču — združevanje komercialnih služb — skupno obdelovanje tržišča in investicijska dejavnost — možnosti specializacije. 15. DS Ljubljana TOZD Družbeni standard naj ostane kot je organiziran sedaj. Predlagajo, da bi obra- IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP — Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 6.660 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Rudi Bukovec, Anton Križan (gjavni-urednik), Anton Štrus (odgovorni urednik), ing. Vinko Kuder, ing. Janez Trost, ing. Vane Učakar, Jože VVeia. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1/72 z dne 26. septembra 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. čunske enote samostojno predloženih analiz TOZD in pridobivale dohodek, ker DSSS ugotovila, da so analize poslujejo kot zaključene ce- glede notranje organizirano-lote. V TOZD DS je ena Isti in uresničevanja samou-dejavnost. Vse investicijske pravljanja v TOŽD dokaj naložbe v DS naj gredo preko popolne in da dajejo osnovne temeljnih organizacij, ki bodo pokazatelje stanja in predle naložbe koristile. loge nadaljnjega razvoje TOZD. V večini analiz pa 16. PMI Maribor obstoja odprto zelo po- V Mariboru naj bi se orga- membno vprašanje tesnej- nizirala delovna organizacija šega povezovanja obstoječih iz treh TOZD, in sicer Pro- TOZD oziroma tistih, ki bodo jekt, montaža inženiring organizirane v bodoče. Gre za Maribor, BLISK Murska osnovno izhodišče povezova-Sobota in ELKO Ptuj. Per- nja več TOZD v delovna spektivno bi se v to delovno organizacije in nato združe' organizacijo vključile tudi vanje le-teh v sestavljeno druge organizacije združe- organizacijo združenega dela nega dela s področja montaže IMP. Nesporno je namreč na teritoriju severovzhodne dejstvo, da sedaj v IMP kot Slovenije. delovni organizaciji obstoja več glavnih dejavnosti ali bolje rečeno več skupin med ,. seboj povezanih dejavnosti V DSSS obstoja možnost tako na področju montaže> organiziranja temeljne orga- kot tudi na področju proi-nizacije. Iz dosedanjih služb zvodn;e Stopnja in načh) inženiringa, nabavne službe z me(jSebojne povezanosti uvozom in AOP. V skladu z montažnih in proizvodnih zakonom bi bilo potrebno dejavnostj je dokaj različen* izločiti iz nalog skupnega tako da skoraj ne morem6 pomena vse tiste dejavnosti,s gOVoriti o enotnem izhodišča katerimi stopa IMP v pravna za združevanje TOZD 1 razmerja s tretjimi osebami m del0vne organizacije. Medjih prenesti v TOZD. Obsto- ,em ko v montaži lahko govo-jecenalogeDSSSb.se morale rimo 0 takoimenovani hori-razdeht. med delovne organi- zontalni poVezav,, oziroma da zacije k'bodo nastale'z vec več TOZD opravlja isto- TOZD, del teh nalog m to vrstno dejavnost n. pr. strojna samo tiste, k. bi bile skupne za montaža_ elektro montaža i» vse delovne organizacije, pa jjh v bistvu poVezuje isto tr-bi se opravljale na ravni se- žišče> isti koristniki njihovih stavljene organizacije. Pndo- storitev> obstojajo v proi-b.vanje dohodka skupnih zvodnji drugačne povezave,' služb v delovnih orgamzac- nekaterih fudi /azna proi; jah in sestavljeni organizaciji zvodnja in seveda tudi drugi temdji na svobodni menjavi sk upni interesi (skupen ra-dela z delavci TOZD m b, v zvoj dopolnjevanje proi-tem smislu moral, skleniti zvodnih programov, vskla-samoupravne sporazume. jeno investiranje ipd.). Interna banka naj se organi- žira v SOZD kot samou- PravL zaradl prepletenosti pravna finančna organizacija medsebojnih in skupnih in v skladu z zakonom o temeljih ^sov je potrebno poleg p« kreditnega in bančnega si- datkov v izdelanih analiza stema upoštevati predvsem podata srednjeročnega plana posa; meznih TOZD in ugotovi*1 2) Ugotovitve komisije za g*avne proizvodnje usmerit' spremljanje uresničevanja m nateJ Podlag' izoblikovat zakona o združenem delu temelje statusnega povez vanja TOZD v delovne orga Komisija za spremljanje nizacije. Najbrž ni odveč š uresničevanja zakona o zdru- posebej poudariti, da rno ženem delu je ob pregledu povezovanje TOZD izhaj predvsem iz možnosti vzpu stavljanja dohodkovni* odnosov, združevanja dela i* sredstev v vseh oblikah skup nega nastopanja na trgu uresničevanja drugih skupn1' interesov. Posebno pomembno p6-dročje samoupravne orga!’1' ziranosti je prav ugotavljanj pogojev za organiziranj' FAKTURIRANA REALIZACIJA ZA 6 MESECEV ■i n Til Q-rl V 1 Hin T tA 1 + (517 ’ " T Tl d P k* Pl Realiz. JDOZD Plan v lcr din Izvršitev Indeks 1977 6 mesecev junij 6 mes. 1977 junij 1977 6 mes. 1976 let.pl. (4:1) pL.6 m. (4:2) b m. 76 (4:6) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 lo 1. OV 3oo.ooo 12o.7oo 19.1oo 126.473.842 20.496.788 119.791.661 42 lo5 lo7 I06 - ogrev. 236.000 94.9oo 15.8oo loo.249.958 17.015.668 87.829.897 42 I06 I08 114 - vodov. 64.000 25.8oo 3.3oo 26.223.884 3.481.120 31.961.764 41 lo2 lo5 82 2. KL 2o2.ooo 95.600 I6.800 112.358.323 19.923.668 87.2o2.9l6 56 118 119 129 - mont. 94.ooo 44.5oo 7.8oo 51.916.385 9.435.586 41.699.078 55 117 121 125 - proizv. lo8.ooo 51.1oo 9.000 60.441.938 lo.488.082 45.5o3.838 56 118 117 133 3. PMI 257.000 121.5oo 21.3oo 141.218.620 23.256.332 102.184.334 55 116 lo9 138 - ogrev. 78.6oo 65.544 11.5o4 74.543.781 13.71o.333 53.118.326 95 114 119 14o - vodov. 55.ooo 26.oo9 4.565 31.912.849 3.754.184 19.656.141 58 123 82 162 - klima 5o.6oo 23.929 4.2oo 23.464.895 4.752.086 18.485.611 46 98 113 127 - projekt 12.8oo 6.0I8 l.o31 6.145.216 ml.125.2o7 4.042.688 48 lo2 lo9 152 - DDR 60.000 - — 5.151.879 - 85.478 6.881.568 9 - - 75 4. PM 169.000 79.8oo 14.000 59.5o2.376 16.585.17o 69.512.021 35 75 118 86 - ogrev. 98.2oo 46,400 8.loo 34.067.352 ll.o62.739 46.568.663 35 73 137 73 - vodov. 49.000 23.3oo 4.I00 15.712.728 2.777.895 16.131.787 32 67 68 97 - klima 15.600 7.3oo 1.3oo 7.1o6.672 1.32o.2o5 5.011.135 46 97 lo2 142 - projekt. 6.2oo 2.8oo 5oo 2.615.624 1.424.331 1.8oo.436 42 93 285 145 5. EM 388.600 I83.800 32.3oo 192.624.675 37.o81.929 179.567.142 5o lo5 115 lo7 - Ljub. 343.6oo l62.5oo 28.5oo 178.9o8.o29 34.6o8.o31 169.285.658 52 llo 121 I06 - Slov.K. 45.ooo 21.3oo 3.800 13.716.646 2.473.898 10.281.484 3o 64 65 133 6. BLISK 68.3oo 3o.9oo 5.9oo 32.57o.626 5.433.26o 25.731.641 48 lo5 92 127 7. EKO 76.000 35.9oo 6.3oo 33.125.4oo 5.5oo.ooo 25.273.o25 44 92 87 131 8. DVIC-ALO 74.ooo 34.9oo 6.I00 35.4o5.93o 5.992.438 16.Sol.945 48 lol 98 211 9. TEN I83.000 86.600 15.2oo 87.417.974 22.667.866 72.2oo.216 48 lbl 149 121 - jaki tok lo7.ooo 5o.6oo 8.9oo 5o.511.8ol 12.314.241 45.138.931 47 loo 138 112 - šibki tok 76.000 36.000 6.3oo 36.9o6.173 lo.353.625 27.o61.285 49 lo3 164 136 1°. TRAA 22o.ooo lo7.9oo 19.8oo lo9.591.oll 19.086.882 79.18o.618 5o lo2 96 138 11. LSL 148.000 67.000 13.ooo 68.248.408 12.487.153 54.676.716 46 lo2 96 125 12. TIO 78.000 36.9oo 6.5oo 30.914.654 7.968.5o5 29.8o2.711 5o lo5 123 131 13. SKIP 9o.ooo 51.ooo 12.000 53.997.186 16.496.6ol 29.196.821 60 I06 137 185 14. PANONIJA 188.968 37.921 13.83o 79.4ol.o54 13.849.685 47.694.ooo 42 9o loo 166 15. PB 33.ooo 15.5 00 2.7oo 15.86o.79o 4.007.498 13.312.115 48 lo2 148 119 16. ZAST 42.000 19.8oo 3.5oo 23.311.033 5.244.ooo 14.314.855 56 118 15 0 163 17. DS 22.38o 9.4oo 2.3oo 7.829.737 1.493.636 6.522.164 35 83 65 12o 18. INOZ-Z 12.o6o 5.3oo l.ooo 2.648.035 347.5oo 3.234.698 22 5o 35 82 IMP SFRJ 2.46&.188 1.179.821 2o9.63o 1.212.699.760 237.656.889 966.o83.333 49 lo3 113 126 IMP skupa.1 2.540.248 1.185.121 21o.63o 1.220.499.674 237.918.911 976.199.599 48 lo3 113 125 n°vih TOZD. Ob ugotovitvah ^čine predloženih analiz 'OV, TEN, PM, LSL, TIO, ^UMa, TRAA, DSSS), da obstojajo ali da bodo v krat-ern nastopili pogoji za orga-'ziranje posameznih dejav-n°sti kot TOZD, je treba Poudariti, da na to vprašanje analize niso podale dokončna oziroma popolnega odgovora in da jih bo treba v ern smislu dopolniti. Tu je Potrebno dosledno spoštovale določila 320. člena ZZD, dasti še zaradi tega, ker je DZD edina osnova za zdru-evanje dela in sredstev v elovne in sestavljene organi-acije združenega dela in ruge asociacije, kot tudi ^snova za družbeno planirajo drugi strani pa nekatere analize (TIO, SKIP, PM) v °nčnem predlogu ostajajo Pri enoviti delovni organizaci- ji, ki IMp naj se vključi v SOZD I j- Komisija je mnenja, da °ede na proizvodne pro-grame teh TOZD in njihovo mVeZanost oziroma skupne nterese z drugimi TOZD taka organiziranost ni smotr- £ju Je treba upoštevati e°o razliko med TOZD in enovito delovno organizacijo, ko gre za združevanje v SOZD. Temeljna organizacija v sestavi delovne je mnogo tesneje povezana z obliko medsebojne odgovornosti (na primer n. sol. o.), združevanje sredstev ima svojo osnovo v skupnih oziroma vsaj vsklajenih programih, obstoja možnost sprejemanja skupnih osnov in meril za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke, racionalnejša je organizacija skupnih služb oziroma opravljanje skupnih nalog; vse skupaj pa zagotavlja večjo ekonomsko trdnost in. socialno varnost delavcev. Povezanost delovnih organizacij v sestavljeno sicer prav tako pogojuje medsebojna povezanost pri proizvodnji in pri prometu ter trajnost poslovnih odnosov v reprodukcijskem procesu, vendar v širšem in dolgoročnejšem smislu kot v delovni organizaciji. Zato je nedvomno povezava v delovno organizacijo trdnejša kot to izhaja tudi iz določil zakona o združenem delu. (člen 16.) TOZD TRAA 9 NOVIH STANOVANJ Ne glede na to, da smo pred nekaj meseci sprejeli in pristopili k samoupravnemu sporazumu o zaposlovanju na območju ljubljanskih občin, ki zavezuje organizacije združenega dela, da rešujejo stanovanjska vprašanja vseh zaposlenih delavcev, je skrb za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev v TOZD TRAA bila vse do sedaj v ospredju pozornosti. Posebno so skrbeli za reševanje teh vprašanj samoupravni organi, ki so namenili finančna sredstva in družbeno politične organizacije, ki so usmerjale akcije in se prizadevale, da se stanovanjski problem zaposlenih delavcev uspešno rešujejo. Pri tem pa so se vseskozi zavedali, da se delavec z urejenim in dokončno rešenim stanovanjskim vprašanjem lahko intenzivno posveti delu v temeljni organizaciji na izvrševanju proizvodnih nalog in drugih nalog, ki jih pred njega postavljajo družbeni dejavniki. V skladu s srednjeročnim programom reševanja stanovanjskih vprašanj zaposlenih delavcev so po sklepu odbora za stanovanjska vprašanja bila v letu 1975 vročena pri Ljubljanski banki denarna sredstva, tako da smo z vročenimi sredstvi in posojilom, ki ga daje banka na namensko vročena sredstva pri 9 stanovanjih zagotovili ca. 40 odstotkov vrednosti denarnih sredstev, poprečno 10 odstotkov sredstev prispevajo imetniki stanovanjske pravice, s tem da se vložena sredstva poračunajo v najemnini, ostala sredstva pa smo uspeli dobiti s posojilom pod ugodnimi pogoji, ki ga daje stanovanjska skupnost po natečaju, ki je bil razpisan februarja letos. V ta namen so bila stanovanja rezervirana in v juniju dokončno sklenjene pogodbe, ki zagotavljajo vselitev septembra in oktobra. Na pomoč nam je priskočil DO Standard invest, ki je tudi poskrbel, da so vsa stanova- nja na območju občine Šiška; na ta način bodo delavcem, ki se bodo vselili, znižali stroške prevoza na delo in z dela. KOMU SO BILA DODELJENA STANOVANJA? S to akcijo smo rešili deset primerov, ker bo en delavec svoje sedanje stanovanje — premajhno odstopil drugemu. Po sklepu odbora se bodo v stanovanja vselili: 2 VK delavca, 3 KV in 5 priučenih delavcev. Ob zaključku teh rešenih stanovanjskih zadev še razmišljamo, na kakšen način zagotoviti nadaljnja sredstva za reševanje stanovanjskih zadev mladih družin, saj moramo računati s tem, da je v temeljni organizaciji v učnem razmerju 45 učencev v gospodarstvu, ki se pripravljajo za razne poklice. Ko bodo postali KV delavci, si bodo v doglednem času ustvarili svoje družine. RUDljUKOVEC O TOZD PROJEKTIVNI BIRO: NUJNO POECANJE ZMOGLJIVOSTI Inž. Tomaž Garbajs Temeljna organizacija združenega dela Projektivni biro je bila ustanovljena s sklepom zbora delovnih ljudi 18. 3.1974 in je vpisana v sodni register pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani v registrskem vložku 503774. Svoj sedež ima v Ljubljani na Titovi 37. Trenutno je v tej naši TOZD zaposlenih 105 delavcev, od tega 75 inženirjev in tehnikov, ostalo pa risarji, delavci v kopirnici in administratorke. BREZ USTREZNIH SLUŽB Inž. Angelo Švab Z ’ \ DEJAVNOSTI TOZD PROJEKTIVNI BIRO — projektiranje vseh vrst instalacij, vodovodnih, ogrevalnih, prezračevalnih, hladilnih in klimatskih naprav, hotelskih, tehnoloških in energetskih naprav ter cevovodov za visoke in nizke tlake in za procesno tehniko, naprav za razvod tehničnih plinov in za čiščenje zraka; — projektiranje elektro instalacij jakega in šibkega toka, transformatorskih postaj vseh velikosti in napetosti, industrijskih in distribucijskih naprav visoke in srednje napetosti ter strelovodnih naprav; — projektiranje avtomatskih regulacij za klimo, prezračevanje, hladilne naprave, centralno ogrevanje in procesno tehniko. nji, poleg tega imamo na visoki šoli dva štipendista. Naše zmogljivosti bi morali Ing. Hrvatin: »Ko smo iz glede na prevzeta dela pove-ekonomske enote postali čati vsaj 30-50%. Ker ponu-TOZD, se je pred nas posta- jamo predolge roke, nismo vilo vprašanje ustreznih Več konkurenčni, pa tudi služb. Zato so za nas oprav- projektivni biroji iz drugih ljah komercialne posle raču- republik že posegajo po de-novodske in kadrovske za- r, C1 ••• deve delavci v DSSS. Počasi "^'smo v takšni pa vsa ta dela prehajajo v torski stiski> da ne mo_ temeljno organizacijo. Tako remo liti niti ene nastajajo določen, zastoj, jektJJa več. Mislili smo, predvsem pn sestavljanju da se bodo z dograditvijo ustreznih samoupravnih nove pos]ovne sta8vbe tuJdi a ov' , emi pos l se po eg prostorska vprašanja za nas svojega dela ukvarjajo pro- ||redil a seF je vsJe skupaj jektant. k, nimajo izkušenj s odmaknilo. z^to smo saFm| tega področja.n dogaja se, da Qdk ni hišo ki jo sedaj so akti med seboj neusklajeni. obna^ljamo in s pridobitvijo Druga težava, ki se nam teh prostorov bomo vsaj redno pojavlja, je premalo zaenkrat omilili pomanjkanje strokovnih kadrov pri investi- prostorov.« torjih, ki bi projektantom Da bi delo bolje organizi-dajali ustrezne podatke, rali in dosegli večjo produk-Zakon o zavarovanju plačil je tivnost, se je temeljna organi-povzročil, da so roki pri nas zacija razdelila na oddellTe: za vedno zelo kratki, kar tudi klimo, za ogrevan je-vodo-vpliva na^ kakovost dela. vod, za strojno energetiko, za Razpisi kažejo, da je zanima- jakotočne, šibkotočne insta-nje za projektivno dejavnost ladje in strelovod, za elektro sorazmerno majhno, po energetiko in procesno tehni-mojem iz dveh razlogov: ko, in pa oddelek za razvoj, ki družbeno vrednotenje pro- naj bi pomagal pri uveljavlja-jektantovega dela ni pravilno nju nove tehnologije pri pro-in pa osebni dohodki. Sicer jektiranju (predvsem uvaja-imamo visok povprečni nje računalnika, kjer so že osebni dohodek, toda treba je izdelali določene programe), videti tudi kadrovsko struktu- Razdelitev na posamezne ro- _ oddelke pomeni tudi speciali- Ker težko dobimo že formi- zadjo, kar je danes nujnost, rane projektante, skrbimo ge hočemo biti uspešni ob tudi za vzgojo lastnih kadrov, tolikšni konkurenci. Zato se na visoki šoli izobražujejo 3, na višji 6, 2 na sred- VSAK PO ENO FUNKCIJO Ing. Goslar: »V povprečju pride več kot ena samoupravna funkcija na enega zaposlenega, kar pomeni, da moramo sodelovati vsi. Odbori in delavski svet delujejo dobro. Največ težav ima odbor za medsebojna razmerja, ker dosedanja sistemizacija ne ustreza več. Zahteve za varstvo pravic pa potem prihajajo na delavski svet. Sedaj smo se dogovorili za enotne posebne kriterije za napredovanje.« Na njihovih samoupravnih organih je veliko razprav o nagrajevanju. Sprejeli so pravilnik o normah. Ing. Goslar: »Izhodišča pravilnika so dobra, rezultati pa so slabši, kot smo jih pričakovali. Pri sistemskih rešitvah je nekoliko lažje, bolj pa se stvari zapletejo pri študijah.« Ing. Hrvatin: »Vsak projekt je unikat in zahteva detajlno obdelavo. Problematika na dveh objektih ni enaka. Zato je včasih lahko definirati pravilo, težje pa ga je potem uresničiti v življenju.« Ing. Švab: »Stvari se lahko lotiš obrtniško, lahko pa iščeš in najdeš nove rešitve. Kako pa to stimulirati? To je zaenkrat prepuščeno osebnim odnosom in razvojnemu oddelku.« Ing. Goslar: »Če se povrnemo nazaj k samoupravnim organom, lahko ugotovimo, da smo, vsaj delavski svet, naredili velik kvalitativen skok naprej. Če gradivo pred sejo ni pripravljeno in vprašanje ni dobro pojasnjeno, delegati ne bodo glasovali, ampak bodo zahtevali nova pojasnila. Delegati se zavedajo svojih nalog in odgovornosti. Ker nimamo ustrezne službe, moramo za kakšno tolmačenje samoupravnih aktov prositi za pomoč skupne službe, s tem pa je že izgubljen stik s problemi tozda. V bodoče naj bi se delovne organizacije dogovorile le za načelna stališča, svojo problematiko pa naj bi urejevale TOZD same. Pogrešam pa povezavo z delegati v odborih delovne organizacije. Včasih bi delavski svet rad kakšno zadevo rešil po svoje, a smo ujeti v preozke kalupe. Potem se vse zavleče in izgubi svojo srž.« Ing. Hrvatin: »Bolj prožni bi morali biti pri reševanju problemov za specializirana delovna mesta. Tako sedaj o projektantu odloča livar in nasprotno.« Zbor sklicujejo vedno enovit. Delavce pa najlažje informirajo po oddelkih, kjer je v sproščenem pogovoru tudi največ predlogov in pripomb. Ing. Goslar: »Priprava materialov za posamezne seje pobere nekaterim projektantom precej časa. To pa inve- stitorja prav nič ne zanima, ofl hoče projekt v dogovorjene^ roku.« DRUŽBENO POLITIČNi ORGANIZACIJE DELAJO Osnovna organizacija ZK šteje 15 članov, letos nameravajo sprejeti še nekatere nove. Dobro sodelujejo z vsemi organizacijami v| TOZD in delovni organizaciji. Namestnik sekretarja tovl Andrej Telič takole ocenjuje njihovo delo: »Pred leti, ko je šlo za izbiro direktorja TOZD, smo bili zelo aktivni, hoteli smo rešiti vse probleme v eni sapi' Sedaj je dejavnost nekoliko upadla, a bo treba začeti več delati. Res je tudi, da so se v treh letih zamenjali trije sekretarji. Rešujemo predvsem probleme, ki jih nakazuje občinski komite ZKS Ljubljana — Bežigrad, manj pa jih iščemo sami.« Sindikat sodeluje pri vseh pomembnejših odločitvah. Ing. Gabrijel: »Pogrešamo človeka, ki bi nam določene stvari pripravil za seje, da bi se tako lažje in hitreje odločali. Povezava med samoupravnimi organi in družbeno političnimi organizacijami je dobra. Informacije se tako pretekajo in ko pride določeno vprašanje pred zbor, j£ večina o njem že razpravljala' Več je političnega dela kot pa ostalega, pa čeprav skrbimo tudi za socialno šibke, ki so tudi v naši TOZD, spomnim0 se upokojencev, poskrbim0 za rekreacijo in kulturno življenje naših sodelavce^ Smernice, ki nam jih daje predsedstvo konference osnovnih organizacij, izpolnjujemo. Mislim, da bi se morala pred večjimi akcijami sestati konferenca in predlagati enotnost določenih akcij.« Mladinska organizacija se je skrčila na štiri mladince. F. Cankar: »Ker nas je tako malo, bi bilo smotrno, da se priključimo k eni od organizacij v TOZD. Mladinska organizacija naj bi mlade vključevala v delovne akcije> športna druitva, reševala njihove probleme v TOZD, se vključevala v samoupravljanje in bila nosilec naprednih idej.« Delegacija za samoupravne interesne skupnosti šteje 11 članov. Delegate PB je pritegnilo predvsem delo v raziskovalni skupnosti. Ing. Švab: »Delavci se še niso privadili in je zato še tnalo težko. Ni zadnje vprašanje, kako in koliko se delegat sam zanima in udejstvuje. Ni bilo prave koordinacije tned sindikatom, zvezo komunistov, delavskim svetom in delegacijo. Tudi konferenca delegacij bi morala drugače zaživeti in pritegniti delegate. Za izboljšanje dela delegacije predlagam: 1- obvezno vabiti delegate na vse pomembnejše seje v TOZD in predstavnike samoupravnih organov na sejo delegacije 2. roke za sprejem posameznih sporazumov je treba določiti v okviru občine in fepublike in te roke vskladiti s sprejemanjem planov! Delegati so včasih že kar °gorčeni, ko jih stalno nekaj Prepričujemo. Doseči mo- ramo to, da bodo roko dvigali iz prepričanja, ne zaradi telovadbe! Menim, da delegatski sistem ne živi najbolje v projektivnem biroju niti na občinski ravni ne.« SKUPINSKO DELO V oddelkih, ki jih je v projektivnem biroju 6, so se projektanti specializirali za posamezne vrste objektov. oddelku dogaja. Naše delo se največkrat začne že s projektno nalogo, ki bi jo moral pripraviti investitor, a jo iz takšnih ali drugačnih razlogov ni. Ko je projektna naloga podpisana, vodja oddelka sestavi ekipo, ki bo obdelala določen objekt. Pred oddajo projekta, opravimo še vse notranje kontrole. Roki za dokončanje projektov so zelo POVEČATI ZMOGLJIVOSTI Projektivni biro večkrat ni mogel zadostiti vsem potrebam ostalih TOZD. Zaradi tega in ker morajo TOZD izdelati projekte izvedenih del, so nekatere TOZD organizirale dokaj številne svoje projektivne biroje. Vendar naj bi načelno večje objekte INDUSTRIJSKO MONTAŽNO PODJETJE Inž. Primož Goslar Ing. Štrucelj:»Vodja oddelka skrbi za organizacijo dela, disciplino, skratka za vse, kar se v njegovem JOŽETU V SLOVO 12. julija 1977 smo se na ljubljanskih Žalah poslovili od sodelavca, vestnega in zvestega tovariša JOŽETA TOMAŽINA, voznika viličarja iz avtoparka TOZD— OV. Zahrbtna bolezen in kruta smrt ga je iztrgala iz naše sredine, ter mu prekinila nit težkega in plodnega življenja. Njegovo življenje je bilo vse prej kot rožnato. Že kot devetletni deček je moral zapustiti svoj rojstni kraj in domovino, ker so ga nacisti jzselili za vsa vojna leta v aborišče Harten v Nemčijo in le že kot otrok okusil vse grozote taboriščnika. Ko so ta leta minila se je vrnil v osvobojeno domovino, kjer ga je že kot mladoletnika čakalo težko delo v zasavskih rudnikih. Druge izbire ni bilo, kajti bil je sin delavske družine, zato je moral tudi sam prijeti za težko, fizično delo. Leta 1961 se je zaposlil pri nas, takratnem Toplovodu kot skladiščni delavec. Usposobil se je za voznika viličarja in ga tudi prvi uporabljal in s tem razbremenil težkega dela veliko delavcev. Z razvojem podjetja smo morali strmeti po večji mehanizaciji in nabavili smo večji delovni stroj, ki ga je upravljal do sedaj. Z njim je zadovoljeval skladiščne službe vseh ljubljanskih TOZD, največ pa TOZD — OV na toplovodnem omrežju. Ne oziraje se na vremenske pogojene vestno opravljal delo tako v skladišču kot na terenu. Tudi v zimskem času je vedno skrbel, da so bila dvorišča očiščena snega, da je delo lahko nemoteno potekalo. Vse njegovo delo je bilo spoštovano in cenjeno, zato mu za vsa prizadevanja najlepša hvala. Močno ga bomo pogrešali, ohranili pa v najlepšem spominu. RAFAEL DRAŠLER Inž. Stane Gabrijel različni—od nekaj tednov do obdelali tudi za potrebe dru-nekaj mesecev, za maribor- gih TOZD v Projektivnem sko bolnišnico delamo že pet biroju, mesecev.« Ing. Hrvatin: »Mislim, da Ing. Garbajs: »Zaposliti je TOZD Projektivni biro . 1| želimo že formirane projek- opravičil svoj obstoj. Dose- ’ fante in pa mlade, ki so pri- gali smo dobre rezultate, pravljeni delati v skupinah. Ostanek dohodka pa je zaradi L Večkrat smo pred velikimi vedno večjih družbenih S*:5@F' - JB, problemi. Investitor hoče obremenitev vedno manjši. ' \ * p^Jjg > prihraniti denar, objekt že Za nadaljnji razvoj pa bomo ,< ^ ž ii, stoji, mi projektiramo nekaj, morali rešiti naslednje nalo- * investitor kupuje drugo in ge: nazadnje se zgodi, da stvari ne 1. povečati bomo morali delajo tako, kot bi morale in projektantske kapacitete kriv je projektant. Težave so 2. v novi organizaciji IMP |||| pri uvozu opreme in pri bo tudi projektivni biro našel lil™ pomankljivih podatkih svoje mesto, domačih proizvajalcev. Pro- 3. v projektiranje uvesti jektanti tudi velikokrat nismo novejšo tehnologijo, pred-seznanjeni z novostmi v proi- vsem računalnik, zvodnem programu IMIJ Mislim, da bo povezava z pohvalim lahko le sodelova- inženiringom zaživela, prav nje s TOZD Klima. Pogre- tako s temeljnimi organizaci-šamo tudi tesnejše sodelova-' jami.z* in kako najti skupni imenova- , Ce bodo hoteli doseči zaer- lec, bomo morali razčistiti.« tane nalo8e' Pa bodo morali Ing. Švab: »Večkrat se «rgan>zirat. vse ustrezne sluz- SStžolnSj.T, =' U' “e,”“™us mi. Andrej Tene spremenijo predpisi in ko inšpekcije ugotovijo, da nekaj ni v skladu s predpisi, je projektant takoj na tapeti. Resno se postavlja vprašanje, kako sanirati takšne objekte in na čigave stroške. Res pa je tudi, da mi nimamo službe, ki bi vas sproti obveščala o spremembah predpisov in je to bolj prepuščeno projektantom samim. Zato pa je nevarnost, da kdo kaj spregledale večja.« V razgovoru so sodelovali: inž. PRIMOŽ GOSLAR — predsednik delavskega sveta, inž. ANDREJ TELIČ — namestnik sekretarja OOZK, inž. STANE GABRIJEL — predsednik izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata, FEDOR CANKAR — predsednik osnovne organizacije ZSMS, inž. ANGELO ŠVAB — vodja delegacije za samoupravne interesne skupnosti, inž. ALOJZ ŠTRUCELJ — vodja projektivne grupe, inž. TOMAŽ GARBAJS — vodja projektivne grupe in inž. JOŽE HRVATIN — direktor TOZD Projektivni biro. • SKLEPI SAMOUPRAVNIH ORGANOV DS TOZD TIO SKLEPI XXII. REDNE SEJE DELAVSKEGA SVETA TOZD TIO IDRIJA, KI JE BILA 10.5.1977 V SEJNI SOBI PODJETJA 1. Sklep: DS se strinja, da ni potrebno sklicevati napovedane seje DS s predstavniki SO Idrija in RŽS, ker so se glede na sklepe, ki so bili sprejeti na sestanku na RŽS (prejšnji teden) stvari razčistile. Tega sestania so se udeležili z naše strani direktor tov. Troha, vodja spl. kadr. sl. to\. Kostanjšek in predsednik DS tov. Vencelj. 2. Sklep: Zadolži se strokovni kolegij, da napravi točen seznam potreb po delovni sili po kvalifikacijski strukturi. Ko se bo seznam verificiral prek odbora za medsebojna delovna razmerja, naj se direktor poveže z rudnikom živega srebra in vztraja, da v najkrajšem času to delovno silo dobimo. Kolikor pa na RZS te delovne sile ne dobimo, pa bomo šli v javen razpis in sprejeli vsakogar, ki se bo prijavil. Rok za izvedbo tega sklepa — 13. 5. 1977. Sklep je bil soglasno sprejet. 3. Sklep: DS TOZD TIO Idrija je dne 10. 5. 1977 na svoji seji obravnaval analizo in predlog o bodoči samoupravni organiziranosti in sprejel sklep, da se analiza in predlogi sprejmejo v predloženi obliki in služijo kot osnova za izhodišča centralni komisiji. Sklep je bil soglasno sprejet. 4. Sklep: DS se strinja, da prevzame naša TOZD pokroviteljstvo nad svečano prireditvijo (25-letnico obstoja odreda Srebrnih krtov v Idriji) z razvitjem novega prapora. V ta namen se bodo prispevala finančna sredstva v višini 4000 din. Sklep je bil soglasno sprejet. 5. Sklep: Prošnji Združenja šoferjev in avtomehanikov iz Idrije se ugodi, s tem, da se jim nakažejo finančna sredstva v višini 500 din. Sklep je bil soglasno sprejet. 6. Sklep: Prošnji Gasilskega društva Mesto Rudnik Idrija se ugodi, nakaže se jim znesek v višini 1500 din. Sklep je bil soglasno sprejet. 7. Sklep: Prošnji Odbora za izgradnjo spominskega doma SOb Savnik se ugodi, nakaže se finančna pomoč v višini 500 din. Sklep je bil soglasno sprejet. 8. Sklep: Prošnjo Hišnega sveta Vojkova 4 —• Idrija se odstopi v reševanje odboru za stanovanjske zadeve. 9. Sklep: Komercialna služba naj ugotovi, če imajo odpadne cevi, ki bi jih lahko podarili, ter o tem obvesti prosilca — Osnovno šolo Sp. Idrija. 10. Sklep: DS je soglasno sklenil, da se predlaga za sodnika porotnika tov. Kavčič Filipa. DS TOZD 0V SKLEPI 13. REDNE SEJE DELAVSKEGA SVETA TOZD OGREVANJE VODOVOD LJUBLJANA, KI JE BILA DNE 7. 6. 1977 OB 14. URI V SAMSKEM DOMU IMP — OBNOVA V LJUBLJANI, GRASSE-LIJEVA 10. 1. Sklep: Na predlog družbenopolitičnih organizacij TOZD, delavski svet sklicuje zbore delavcev v času od 13. 6. do 15. 6. 1977. Zbori delavcev bodo v Ljubljani, Celju, Kranju in Umagu-Katoro. Na zborih se delavci odločajo z osebnim izjavljanjem pri sprejemanju planskih programov in prispevnih stopenj samoupravnih interesnih skupnosti, tako za splošno, kot za skupno porabo. Na dnevne rede zborov je treba postaviti spremembe splošnih aktov DO IMP in TOZD. 2. Sklep: Po daljši razpravi člani delavskega sveta sprejmejo 3-mesečno pozitivno bilanco TOZD Ogrevanje vodovod. Istočasno se ugotovi, da je bila 3-mesečna bilanca pravočasno oddana SDK. Člani DS z dvigom rok potrdijo 3-mesečno bilanco TOZD. 3. Sklep: Sprejme se plan investicij TOZD za leto 1977. Celotni plan vsebuje sredstva za: 1. Osnovna sredstva in orodje ter sredstva za novogradnjo na parceli BP-8 Črnuče in investicije za potrebe DSSS. Celotna investicijska sredstva znašajo 105.679,150 din. Člani delavskega sveta z dvigom rok potrdijo plan investicij za leto 1977. 4. Sklep: Sprejme se obrazloženi mesečni rebalans znotraj že sprejetega plana realizacije za leto 1977 s .ri6(bBxin&gio rti' tem, da plan realizacije za leto 1977 ostane nespremenjen, spreminjajo se le mesečni plani. 5. Sklep: Delavski svet daje soglasje oziroma garancijo k TOS obrazcu za TOZD SKIP, ki želi najeti kredit pri Ljubljanski banki za proizvodno investicijo. Potrebno je soglasje vseh TOZD, ker ima TOZD SKIP trenutno negativno bilanco. Z dvigom rok člani DS dajo soglasje za TOS obrazec. 6. Sklep: Pri investiciji upravno poslovne stavbe na Vojkovi 58 DS želi, da se poda natančna finančna konstrukcija investicije ter objektivna ocenitev celotne investicije, ki nikakor ne bo 17 milijard, temveč znatno več. Delavski svet TOZD OV soglaša z nakupom zemlje in ureditvijo dokumentacije s tem, da ni v stanju združevati sredstva za gradnjo upravne stavbe, ker smo trenutno sami v investiciji za gradnjo BP-8. 7. Sklep: Predloženi program gradnje počitniškega doma v Kranjski gori prav tako ne sloni na popolni in objektivni finančni konstrukciji. Zaradi naše investicije BP-8, ne moremo sodelovati v združevanju sredstev predlagane investicije. 8. Sklep: Delavski svet soglaša s poslovnim sodelovanjem TOZD Ogrevanje vodovod — Trgovsko podjetje Merkur Kranj s tem, da je to poslovno sodelovanje v zakonitih okvirih. Trgovsko podjetje Merkur je najugodnejši ponudnik pri prodaji instalacijskega materiala. V začetku tega poslovnega sodelovanja TOZD O V odstopa del skladiščnih prostorov za materiale, ki bi nam omogočili znižanje naših previsokih zalog. Poslovno sodelovanje mora biti zakonito. 9. Sklep: Takoj se pristopi k razpisu delovnega mesta vodja računovodskega sektorja TOZD. Delovno mesto je vodilno in na reelekciji. Podaljša se mandat tovarišu Jurjevčič Antonu za opravljanje dolžnosti na delovnem mestu vodja računskega sektorja TOZD do zahtevanega postopka v razpisu. V sestavo občinske paritetne komisije se imenuje 3-člansko komisijo TOZD OV z naslednjimi člani: Primc Anton, Bradač Franc, Sitar Jože. Splošno-kadrovski sektor TOZD OV obvesti o tem sklepu kadrovsko službo občine Ljubljana Bežigrad zaradi izvedbe celotnega postopka v razpisu. 10. Sklep: Imenuje se posebno komisijo, sestavljeno tudi z zunanjimi sodelavci, ki bo izbrala najugodnejšega ponudnika za izgradnjo objektov na BP-8 Črnuče. V komisijo se imenuje: Brajer Janeza, Poljanšek ing. Sama, Jerneje Janeza, dipl. ing., Igličar Janeza, Smuč Miha, Leiler Mirka, Knez Milana in dr. Oražem Milana. Komisija naj prične takoj z delom. 1. Sklep: DS sprejme poročilo direktorja TOZD in daje soglasje k podpisu pogodb za sprejeta dela v Iraku. 12. Sklep: Člani DS z dvigom rok potrdijo letno poročilo 1976, ki je sestavni del zaključnega računa za leto 1976. DS TOZD TEN SKLEPI 21. REDNE SEJE DS TOZD TEN, KI JE BILA 31. 5. 1977 OB 10.30 V SEJNI SOBI TOZD TEN 1. Sklep: DS TOZD TEN je sprejel odgovore v besedilu, kot so bili predloženi v razpravo. Sklep je bil soglasno sprejet. 2. Sklep: Komisijo za odprodajo nekorantnega materiala se potrdi v sestavi, kot je bila predlagana. Sklep je bil soglasno sprejet. 3. Sklep: Koordinacijski odbor se potrdi v sestavi — Žagar Marjan — predsednik — Štrakl Tomaž — podpredsednik — Čop Marjan — Pulko Jože — Vidergar Martin — Ribič Viktor — Peterlin Bogdan. Sklep je bil soglasno sprejet. 4. Sklep: Prošnji tov. Tomašič Tomota se ne ugodi, ker mu bo zdravniška služba za čas zdravljenja odobrila bolniški stalež in ker tudisicer v zadnjih letih DS podobnim prošnjam ni ugodil. Sklep je bil soglasno sprejet. 5. Sklep: Služba za varstvo pri delu in obratna ambulanta IMP sta nam poslali dopis v zvezi z benificiranjem delovne dobe gradbenih delavcev. V dopisu, ki ga je omenjenim službam poslal Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije, je navedena vrsta delovnih mest, od katerih pri nas zaposlujemo le izolaterje, elektro varilce in kleparje. Ob pregledu postavljenih zahtev sta omenjeni strokovni službi ugotovili, da nobeden od teh ni izpostavljen takim nevarnostim, da bi bila podana osnova za zahtevo po benificirani delovni dobi (v poštev pridejo le tisti delavci, ki 80 % delovnega časa delajo s stekleno volno, ali varijo v cisternah oziroma zaprtih prostorih, delajo na višini, ali pa so izpostavljeni neki drugi nevarnosti, ki ogroža zdravje in življenje delavcev). Potrdi se gornjo ugotovitev v celoti. Sklep je bil soglasne sprejet. 6. Sklep: Žan Francu se odobri izdelavo dveh predpražnikov dimenzije 600x400mm in ene mreže dimenzije cca 200x200mm z okvirjem. To mu bo izdelal tovariš Ljubič Franc iz odpadnega materiala. Sklep je bil soglasno sprejet. TOZD PROJEKTIVNI BIRO SKLEPI 7. redne seje delavskega sveta TOZD PROJEKTIVNI BIRO, dne 15. 6. 1977 ob 7. uri v pisarni tov. direktorja. 1. sklep: Delavski svet zadolžuje ing. Zakotnik Alojza za urejanje dokumentacije za adaptacijo stavbe v ulici Nade Ovčakove L 2. sklep: V naslednjem tednu naj se skliče skupna seja delavskega sveta in odbora za medsebojna razmerja, na kateri bodo sprejeti skupni kriteriji za'napredovanje. 3. sklep: Zahteva za varstvo pravic ing. Kalan Alojza v zvezi napredovanja tov. Škraba Radota se vrne odboru za medsebojna razmerja, da ponovno preveri mnenja za napredovanje po posebnih pogojih. 4. sklep: Zahteva za varstvo pravic ing. Lenart Petra se vrne odboru za medsebojna razmerja, da ponovno preveri mnenja za napredovanje po posebnih pogojih. 5. sklep: Delavski svet predlaga zboru delovnih ljudi TOZD Projektivni biro, da sprejme navedene samoupravne sporazume. 6. sklep: Z ozirom na to, da sprejem teh samoupravnih sporazumov ni bil predviden v planu za letošnje leto, je delavski svet mnenja, da jih ne sprejmemo, vendar pa je v končni fazi treba upoštevati skupno stališče IMP do teh 7. sklep: Vrednost točke v TOZD PB se poviša od 11,00 na 12,00 din, od 21. 5. 1977 dalje. Od tega dne dalje preneha izplačilo 10 %-ne akontacije na OD. Na vlogo organizacijskega odbora »Odbojka« SFRJ* Kitajska, je delavski svet odobril 3.000,00 din za objavo reklame na eni strani biltena in reklamo na plakatu- 8. sklep: Delavski svet soglaša z najetjem posojila od LEK Ljubljana v višini 180.000,00 din na odplačilo dobo 1-let, po 2 % obrestni meri. Posojilo bo vrnjeno v 30 pol' letnih anuitetah. Za najetje posojila bo sklenjena ustrezna medsebojni* 1 2 3 4 5 * 1 pogodba. 9. sklep: Ing. Hrvatin Jože naj zadolži ing. Zakotnik Alojza *> ing. Garbajs Tomaža, da bosta v določenem roku podaji* ustrezne rešitve za ureditev klimatizacije v kopirni#- TOZD LIVARNA SKLEPI 15. redne seje delavskega sveta TOZD D' varna Ivančna gorica, ki je bila dne 23. 6. 1977. ob 1-' uri. rvih 1. sklep: Sprejme se poročilo o poslovnem rezultatu za pi pet mesecev tekočega (letošnjega) leta. , Direktorja TOZD Mendiževec Valentina se poobh| sti, da v imenu temeljne organizacije vodi razgovej glede nabave kaluparskega avtomata za livarno z delu' nimi organizacijami, ki so pripravljene vložiti del svoj sredstev za ta nakup. O razgovorih bo sproti obvešr člane delavskega sveta. 2. sklep: Pravilnik o varstvu pred požarom se na današnji seji ne sprejme, temveč se ga daje še v javno razpravo kot Predlog in se ga z morebitnimi pripombami ponovno obravnava na eni izmed sej delavskega sveta. 2- sklep: Odobri se naročilo idejnih in glavnih projektov za novo proizvodno halo hladnovodnih armatur. Sredstva Za plačilo teh projektov so zagotovljena. “b sklep: Odobri se odpis zneska SKR. 4. 719,60 za reklami-rano količino 342 kom odlitkov št. 1-8728306 firmi ^OLVO Švedska preko izvoznega podjetja Elektrodna Ljubljana. 5- sklep: Zboru delovnih ljudi se predlaga, da TOZD Livarna *vančna gorica, pristopi k podpisu samoupravnega spo-razuma o dolgoročnem združevanju dela in sredstev na Področju izobraževanja, s strokovnim društvom: Druš-«Vo livarjev Slovenije. | sklep: ! Delavski svet odobrava predlog za spremljanje urejevanja zakona o združenem delu o bodoči samoupravni organiziranosti TOZD, kakor ga je pripravila ^misija in obenem pooblašča vse člane in predsednike ^misije, da tudi vnaprej zastopajo taka stališča in vo-d>jo razgovore na pristojnih mestih. ^' sklep: Načelno se člani delavskega sveta strinjajo, da se z °ZD Liga in Žičnico sodeluje na poslovnem in tehnič-Ppm področju. Pripravi naj se sporazum v pismeni obliki. katerega se daje ponovno v obravnavo. sklep: Podaljša se zavarovanje privatnih avtomobilov (skupinsko KASKO zavarovanje v času službenih potovanj Noženj) za naslednje delavce: Sešek Marjan, Vidic . Nilan, Mendiževec Tine, Rode Andrej, Podobnik j „ °iz- Mendiževec Valentin, Barač Filip. 1 sklep: Prošnjam društev, se ugodi in se jim dodeli pomoč v "Pednji višini: D Kolesarsko društvo Grosuplje — 2.000 din j . 2. Avto moto društvo Šentvid pri Stični — 1.000 din ?a objavo oglasa) A Krajevni skupnosti Ivančna gorica — gradbeni °dbor za asfaltiranja ceste na hribu v Ivančni gorici, j 5-000 din in sicer v materialu (dežne rešetke kanalski i P°krov). Gimnaziji »Josipa Jurčiča« Stična se odobri za Nditev atletske steze in športnega parka v Stični ^5-000 din. Ta sredstva se lahko uporabijo za prevoze ali : nabavo gradbenega materiala za ureditev športnega I Sbšča. 1 tozd traa OSTALI SKLEPI: Prošnji Gasilskega društva Hrastov dol se odobri iz sklada skupne porabe din 1.000, za organizacijo srečelova. Za omenjeni znesek se odobri izdaja izdelkov Livarne. Za objavo oglasa v brošuri — 8. kulturni teden — tabor pevskih zborov Šentvid pri Stični, se odobri iz sklada skupne porabe znesek v višini 5.000 din. Dijakom gimnazije »Josipa Jurčiča« Stična (tretji letnik) se za organizacijo maturantskega izleta odobri iz sklada skupne porabe 1.000 din, katerega se nakaže na pripravljalni odbor Gimnazije. Direktorja TOZD Mendiževec Valentina se pooblasti, da do zneska 1.000 din odobrava pomoči na vloge društev in družbenopolitičnih organizacij ter o tem obvešča delavski svet dvakrat letno. Osnovni organizaciji TOZD Livarna Ivančna gorica se za organizacijo športne prireditve ob praznovanju 30-Ietnice IMP odobri sredstva iz sklada skupne porabe v višini, oz. po stroškovniku, katerega naj pripravi izvršni odbor OOS. Janežič Majda je pripomnila, da TOZD Livarna Ivančna gorica večkrat dodeli materialno pomoč gimnaziji Josipa Jurčiča Stična, vendar dijaki o tem niso obveščeni. Prav bi bilo, da bi temeljna organizacija na to opozorila predstavnike gimnazije. SKLEPI 16. redne seje delavskega sveta TOZD LIVARNA Ivančna gorica, ki je bila dne 14. 7.1977 ob 12. uri v seji sobi. 1. sklep: Z OZD »Liga« in obračunsko enoto »Žičnica« ter TOZD Livarna Ivančna gorica se sklene SS o poslovnem in tehničnem sodelovanju. V ta sporazum se vnese tudi klavzulo o sodelovanju pri pripravi del za izgradnjo nove livarne v Ljubljani. 2. sklep: 1. Sprejme se informacijo o 6-mesečnem poslovanju TOZD v letu 1977. 2. Določi se nova vrednost točke na podlagi poslovnega rezultata in sicer od 11,00 din na 12,00 din, z veljavnostjo od 21. 6. 1977. Skladno s tem se popravi 21. člen SS o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke. 3. Odobri se delitev gibljivega dela za drugo tromesečje 77 in se razpoložljivo maso izplača ob izplačilu osebnih dohodkov v mesecu juliju, avgustu in septembru 77 in sicer tako, da se izplača vsak mesec še 13 % gibljivega dela. Osnova je višina točk po analitični oceni, ki je določena v zadnji odločbi o osebnem dohodku delavca za 182 ur. Skladno s povečanjem vrednostne točke se določi nova vrednost kategorije na uro. 4. Glede skupnega financiranja nove linije v stari livarni, je potrebno skleniti samoupravni sporazum o načinu in pogojih dodelitve posojila ter pravice koriščenja deviznih sredstev, z najboljšim ponudnikom. Strokovni kolegij in direktorja TOZD se pooblasti, da vodijo razgovore v ta namen. Tehnično službo se zadolži, da pripravi predlog, kateri kaluparski avtomat se nabavi. 3. sklep: 1. Delavski svet še nadalje vztraja pri svojem osnovnem predlogu o bodoči samoupravni organiziranosti TOZD, ki je bil podan na seji DS dne 23. 6. 1977 ter ne odstopa od predloga in stališč, ki jih je pripravila komisija. Odstopanje bi pomenilo odstopanje od srednjeročnega razvojnega programa. Predlog bodoče samoupravne organiziranosti, ki ga je pripravila komisija v Livarni, se predlaga v potrditev zboru delovnih ljudi in sicer tako, da se livarska dejavnost organizira na nivoju delovne organizacije. 2. Nadaljevati je z vsemi pripravami za pripojitev Livarn Liga in Žičnica Ljubljana k TOZD Livarna Ivančna gorica, pred tem pa se sklene z njimi samoupravni sporazum o medsebojnem sodelovanju na poslovnem in tehničnem področju. 3. Že obstoječi program hladnovodnih armatur je potrebno dopolniti, in nadaljevati s pripravami za izgradnjo novih kapacitet (hale), kakor je bilo že sklenjeno na delavskem svetu 23. 6. 1977. Investicija je programsko takok zasnovana, da v ničemer ne posega v proizvodni program drugih TOZD v IMP. 4. Člani delavskega sveta, IO OOOS in osnovne organizacije ZK obsojajo postopek nekaterih članov komisije za samoupravno organiziranost pri IMP, z vsiljevanjem stališč, ki niso v skladu z zakonom o združenem delu. 4. sklep: Sprejme se samoupravni sporazum o medsebojnem odstopanju deviznih pravic za uvoz surovin, repromate-riala in rezervnih delov za tekoče vzdrževanje lastne opreme na osnovi sklepov delavskih svetov TOZD. 5. sklep: Zboru delovnih ljudi se predlaga, da sprejme SS o temeljih plana SIS za elektrogospodarstvo na preskrbovalnem območju Elektro Ljubljana za obdobje 1976-1980. 6. sklep: Zavrne se zahteva za varstvo pravic, ki jo je vložil Čolič Mijat, zoper odločbo odbora za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti, z dne 23. 6. 1977, s katero mu je prenehala lastnost delavca v združenem delu in se potrdi odločba prvostopenjskega organa. KONEC OMEJITEV RAZVOJA 8. julija so naši TOZD TRAA in SK1P obiskali predsednik mestne ^Pščine inž. Tone Kovič in predstavniki skupščine Ljubljane ter predsed-K °bčinske skupščine inž. Stane Plemenitaš s predstavniki občinske skupš- čine Ljubljana-Šiška. Ogledali so si proizvodnjo v obeh temeljnih organizacijah, predstavniki TOZ D pa so jih potem seznanili z razvojnimi načrti in težavami, s katerimi se srečujejo pri njihovem uresničevanju. Po ogledu TOZD TRAA je predsednik mestne skupščine ugotovil', da je njihov program zanimiv in perspektiven, tehnologija pa je primerna in solidna osnova za razvoj. V jeseni bo javna razprva o obvoznicah zaključena in izbrana dokončna varianta za ceste, rezervat ob naši TOZD TRAA pa bo sproščen. Predstavniki mestne skupščine so poudarili, da je treba potem hitro spremeniti odloke o rezervatih, pripraviti ustrezne načrte, dobiti soglasja brez prevelikih formalnosti. Industrijo je treba tam, kjer je solidna osnova, hitro razvijati, ji dati ustrezna zemljišča za nove objekte, kredite, itd. V TOZD TRAA bodo tako lahko začeli uresničevati srednjeročni program razvoja, ki predvideva 100-odstotno povečanje obsega proizvodnje ob sorazmerno majhni povečavi delovne sile. Program bodo uresničevali po etapah, kjer vsaka etapa pomeni doprinos k večji proizvodnji. Ta naj bi še vedno bila: črpalke, armature (predvsem regulacijske) in toplotni aparati. Vendar pa predvidevajo bistvene kakovostne spremembe, nove rešitve in razširitev posameznih vrst izdelkov. S takim programom računajo še na večji izvoz na zahodno tržišče, kjer enakovredno izpodrivajo tuje izdelovalce. Jasno je, da je za takšne naloge potrebna sodobna oprema, lastna razvojna služba in dobro opremljen laboratorij, kar predvideva že 1. etapa uresničevanja srednjeročnega razvojnega programa. Po ocenah predstavnikov mestne in občinske skupščine naj bi se v kratkem prižgala zelena luč za zače-' tek njegovega uresničevanja v obeh temeljnih organizacijah. • ŠIG 77 • ŠIG 77 • ŠIG 77 • ŠIG 77 • ŠIG 77 • ŠIG 77 • ŠIG 77 • ŠIG 77 • ŠIG 77 • ŠIG 77 TUDI V MARIBORU ČETRTO MESTO Organizator GP Stavbar Mari- cev in bili so mnenja, da je malo REZULTATI FINALA bor in pokrovitelj tekmovanja - podobnih tekmovanj tako kvali- Streljanje ŠIG 77 glavni direktor Valentin tetnih, kot so tekme gradbenih Ženske: Breznik si. lahko čestitata za delavcev Slovenije. Tudi IMP je 1. SGP Pionir Novo mesto vzorno izvedeno tekmovanje bil zastopan s tremi ekipami, 2. Izolirka Ljubljana finala ŠIG 77. strelke, odbojkarji in balinarji pa 3. GP Stavbar Maribor »Gradbinci smo! Skupaj z so osvojili dve bronasti odličji in 4. IMP Ljubljana ostalimi delovnimi ljudmi izgra- eno četrto mesto, kar je zadosto- Moški: jujemo našo domovino. Proi- valo, da smo tudi v skupni razvr- j Konstruktor Maribor zvodni oziroma rezultati našega stitvi 73 nastopajočih delovnih {. GIP Beton Zasavje dela so zelo vidni. Neštetokrat organizacij zasedli četrto mesto 3 igm Salonit Anhovo smo dokazali, da znamo izvrše- in ponovili lanski uspeh. Želja 4 qp stavbar Maribor vati naloge, ki jih družbena skup- nas vseh pa je, da bi v bodoče še nost pred nas postavlja. Bogata bolj dokazovali pripadnost in se lX,amizni tenis tradicija na področju uspešnega še uspešneje vključevali v športna 1 Ženske: zadovoljevanja družbenih potreb tekmovanja in rekreacijo. L GIP Ingrad Celje in naših športnih iger dokazujeta, 2. SGP Konstruktor Maribor da zares velja: Zdrav duh — v Poleg športnih tekmovanj je 3. GIP Gradis Ljubljana zdravem telesu,« so bile besede bilo zelo zanimivo tudi proi- 4. GP Stavbar Maribor direktorja tovariša Breznika. zvodno tekmovanje, kjer pa je : Moški: SGP Grosuplje osvojilo dve prvi L Gradis Ljubljana Kot športniki so tudi proi- mesti in eno drugo v panogah in 2. Ingrad Celje zvodni tekmovalci pokazali tudi končno ekipno zmago, drugi 3. Konstruktor Maribor mnogo novosti in želje ter pri- so bili delavci Stavbarja Maribor, 4. Cevovod Maribor padnosti. Zelo zanimiva tekmo- tretji pa delavci Konstruktorja „ ,, ., vanja si je ogledalo veliko gledal- Maribor. 1 u