NOVICE URADNE OBJAVE OBČIN ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA KOPER, 8. marca 1974 $1. 3 / VSEBINA Občina Izola - ODLOK o določitvi in spremembi imen ulic v mestu Izola, ter naseljih Livade in Jagodje - ODLOK o ustanovitvi samostojnega oddelka za notranje zadeve občine Izola Občina Koper - ODLOK o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Koper - SKLEP o soglasju k povišanju tarife v mestnem avtobusnem prometu - ODLOČBA o imenovanju občinske volilne komisije Občina Piran - RAZPIS delovnega mesta sodnika občinskega sodišča v Piranu Občina Postojna - SKLEP o razgrnitvi spremembe zazidalnega načrta „KRE-MENCA H" v Postojni Občina Sežana - STATUT občine Sežana - ODLOK o določitvi števila delegatov, ki jih delegacije, skupna delegacija oziroma konference delegacij delegirajo v zboru občinske skupščine - ODLOK o ustanovitvi skupnosti kmetov - ODLOK o ustanovitvi skupnosti delovnih ljudi, ki delajo v obrtni ali podobni dejavnosti - ODLOK o spremembi odloka o potrditvi sklepov zborov volivcev o ustanovitvi krajevne skupnosti Artviže in o prenehanju dela krajevnega odbora Artviže - ODLOK o spremembi odloka o potrditvi sklepa zbora volilcev, o ustanovitvi krajevne skupnosti Barka in o prenehanju dela krajevnega odbora Barka - ODLOK o spremembi odloka o potrditvi sklepov zborov volivcev o ustanovitvi krajevne skupnosti Misliče in o prenehanju dela krajevnega odbora Misliče - ODLOK o potrditvi sklepov zborov volilcev o preključitvi krajevne skupnosti Bije pri Komnu h krajevni skupnosti Gorjansko - ODLOK o potrditvi sklepov zborov volivcev o priključitvi krajevne skupnosti Veliki dol h krajevni skupnosti Pliskovica - ODLOK o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka, za financiranje izgradnje telovadnice v Divači in komunalnih del na območju krajevnih skupnosti Artiviže, Barka, Divača, Misliče, Senožeče in Vreme - ODLOČBA o imenovanju občinske volilne komisije 0Bč!NA MOLA Na podlagi 7. člena zakona o imenih naselij in označbi trgov, ulic in hiš (Uradni list LRS, št 10/48 in 20/50), 6. člena pravilnika o označevanju imen naselij, ulic in trgov ter označevanju hiš (Uradni list LRS, št 35/59) in 102. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti, dne 28. februarja 1974 sprejela ODLOK O DOLOČITVI IN SPREMEMBI IMEN ULIC IN MESTU IZOLA TER NASELJIH LIVADE IN JAGODJE 1 člen V MESTU IZOLA: a) Spremeni se opis naslednjih ulic: 1. Ulica Borisa Kraigherja poteka od Trga pri bolnici do priključka na ulico Ob pečini; 2. Ulica Ob pečini poteka od Aškerčeve ulice, prečka Kosovelovo in Tovarniško ulico, poteka mimo kombinata „Delamaris", obrata Iris do križišča z Ulice Borisa Kraigherja in se konča na morski obali. b) Na novo se imenujejo: 1. prvi levi odcep od ulice Borisa Kraigherja do morske obale se imenuje: ULICA SERGEJA MAŠERE; 2. drugi levi odcep od ulice Borisa Kraigherja do morske obale se imenuje: BEVKOVA ULICA; 3. tretji levi odcep od ulice Borisa Kraigherja do morske obale se imnuje: GUBČEVA ULICA; 4. prvi desni odcep od Leninove ulice, med Dantejevo ulico in ulico Oktobrske revolucije se imenuje; KETTEJEVA ULICA; 5. drugi desni odcep od Leninove ulice, med Dantejevo ulico in ulico Oktobrske revolucije se imenuje: NAZORJEVA ULICA. $) Odpravijo se imena poti desno od Kajuhove ulice, in sicer: 1. Kajuhova ulica, pot I., 2. Kajuhova ulica, pot II., 3. Kajuhova ulica, pot 111., 4. Kajuhova ulica, pot IV., 5. Kajuhova ulica, pot V. 2. člen V NASELJU LIVADE se ulice imenujejo: 1. piva ulica, ki poteka desno od Kajuhove ulice, vzporedno s Prešernovo cesto se imenuje: ULICA ISTRSKEGA ODREDA; 2. druga ulica, ki poteka desno od Kajuhove ulice v smeri proti jugozahodu in se je do sedaj imenovala Kajuhova ulica, pot I., se imenuje: ULICA MIRKE KLEVE; 3. tretja ulica, ki poteka desno od Kajuhove ulice, v smeri proti jugozahodu in se je do sedaj imenovala Kajuhova ulica, pot II., se imenuje: ULICA OSVOBODILNE FRONTE; 4. četrta ulica, ki poteka desno od Kajuhove ulice, v smeri proti jugozahodu in se je do sedaj imenovala Kajuhova ulica, pot III., se imenuje: TOMŠIČEVA ULICA; 5. peta ulica, ki poteka desno od Kajuhove ulice, v smeri proti jugozahodu in se je do sedaj imenovala Kajuhova ulica, pot IV., se imenuje: ULICA BOGOMIRA MAGAJNE; 6. šesta ulica, ki poteka desno od Kajuhove ulice, v smeri proti jigozahodu in se je do sedaj imenovala Kajuhova ulica, pot V., se imenuje: ULICA IVANA REGENTA. 3. člen V NASELJU JAGODJE se ulice imenujejo: 1. cesta, ki poteka od novega križišča s Prešernovo cesto v naselje Jagodje in se priključi na obstoječo cesto Kovač- Jagodje, se imenuje: CESTA V JAGODJE; 2. prvi desni odcep od Ceste v Jagodje proti severozahodu se imenuje: KLANEC; 3. drugi desni odcep od Ceste v Jagodje proti severozahodu se imenuje: HUDOURNIŠKA POT; 4. tretji desni odcep od Ceste v Jagodje proti severozahodu se imenuje: PRISOJNA POT; 5. četrti desni odcep od Ceste v Jagodje proti severozahodu se imenuje: ZATIŠJE; 6. pivi levi odcep od Ceste v Jagodje proti jugovzhodu se imenuje: OSOJNA POT; 7. drugi levi odcep od Ceste v Jagodje proti jugovzhodu se imenuje: DOLINA; 18 URADNE OBJAVE- Št. 3 — 8. marca 1974 8. pivi odcep proti jugu od križišča med Cesto v Jagodje in ulico Saivadora Allendeja se imenuje: VRTAČA. 9. ulica, ki poteka od križišča Kovač proti spomeniku v Jagodju, se imenuje: ULICA SALVADORA ALLENDEJA; 10. prvi odcep od ulice Saivadora Allendeja proti zahodu se imenuje: SONČNA POT; 11. drugi odcep od ulice Saivadora Allendeja proti zahodu se ime-nuje: STRMA POT; 12. tretji odcep od ulice Saivadora Allendeja proti zahodu se imenuje: ROŽNA POT; 13. četrti odcep od ulice Saivadora Allendeja proti zahodu se imenuje: KRAJNA POT. Ulice, ki potekajo od še nezgrajene ceste, ki ločuje zazidalna predela Jagodje L in Jagodje 11. proti zahodu, se imenujejo: 14. prvi desni odcep do priključka na Cesto v Jagodje se imenuje: VRTNA ULICA; 15. drugi desni odcep, ki prečka Cesto v Jagodje in se zaključi ob ulici Saivadora Allendeja, se imenuje: ULICA PROLETARSKIH BRIGAD; 16. tretji desni odcep, ki poteka do Ceste v Jagodje, se imenuje: SENČNA ULICA; 17. četrti desni odcep se imenuje: NA GRlCU; 18. peti desni odcep se imenuje: OLJČNA ULICA. , 4. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi imen ulice v mestu Izda (uradne objave, št 18/71). 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 015-1/74 Izda, 28. februarja 1974 Predsednik JERNEJ HUMAR, Lr. OBčtMA KOPER Na podlagi 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 20/71), pravilnika o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 29/71) 119. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1974 sprejela ODLOK O DOLOČITVI VREDNOSTI POSAMEZNIH ELEMENTOV ZA IZRAČUN VALORIZIRANE VREDNOSTI STANOVANJSKE HIŠE OZIROMA STANOVANJA V OBČINI KOPER 1. člen S tem odlokom se določajo vrednosti potrebnih elementov za izračun valorizirane stanovanjske hiše oziroma stanovanja po 2. členu zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 20/71) in po pravilniku o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 29/71) za območje občine Koper. 2. člen Poprečna cena za kvadratni meter koristne stanovanjske površine, izračunane na podlagi JUS U. C2-100 1-1966 (Uradni list SFRJ, št. 3/66) znaša 3.185 dinarjev za december 1973 in velja za leto 1974 ob upoštevanju določil enotne metodologije. Poprečna cena je izračunana po enotni metodologiji za objekte skupine A III. kategorije, z upoštevanjem lokalnih specifičnosti vendar brez plinske instalacije, ki na območju občine Koper ne obstaja. Prikaz izračuna je podan v elaboratu, ki ga je izdelal Invest biro Koper pod št. 74-15 v februarju 1974; ta elaborat je sestavni del tega odloka in njegova uporaba je pri izvajanju obvezna. Na podlagi 64. člena zakona o notranjih zadevah (Uradni list SRS, št 47/72) in 151. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izda na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1974 sprejela ODLOK O USTANOVITVI SAMOSTOJNEGA ODLOKA ZA NOTRANJE ZADEVE OBČINE IZOLA 1. Ustanovi se oddelek za notranje zadeve, kot samostojni upravni organ občine Izola. 2. Samostojni oddelek za notranje zadeve občine Izola opravlja naslednje naloge: - naloge v zvezi z izvrševanjem zakonov in drugih predpisov o združevanju občanov, javnih shodih in prireditvah, - naloge v zvezi posesti in nošenju orožja in streliva, - naloge v zvezi z varstvom pred požarom, - zadeve v zvezi z državljanstvom, potnimi listinami za prehod čez državno mejo, - naloge v zadevi prebivanja tujcev, - v zadevi izdaje osebnih izkaznic, - naloge v zvezi z vodenjem matičnih knjig, osebnih imen, prijavljanje bivališča in prebivališča, - naloge v zvezi z varnostjo cestnega prometa, - in druge upravne zadeve, ki so dane v pristojnost organom za notranje zadeve. 3. Predstojnika oddelka za notranje zadeve imenuje skupščina občine Izola s soglasjem Republiškega sekretarja za notranje zadeve. 4. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št: 021-3/74 Izola, 28. februar^ 1974 Predsednik JERNEJHUMAR, L r. - 3. člen Poprečni stroški za komunalno ureditev zemljišča znašajo od poprečne gradbene cene stanovanj iz 2. člena odstotkov - za komunalne naprave individualne potrošnje 7,3 - za komunalne naprave skupne potrošnje 10,7 4. člen Za izračun vrednosti zemljišča se še upošteva: 1. enoletna stroškovna stanarina v višini 4,3 odstotka gradbene vrednosti objekta, določena po 2. členu tega odloka, za vsa naselja v občini Koper, 2. zvišanje vrednosti zemljišča glede na lego v odnosu do centra za naselja. odstotkov - mestno jedro Kopra do Istrske ceste 2,50 - Semedela, Žusterna, Olmo, Šalara in Škocjan 1,40 - Ankaran j 70 - Bertoki, Pobegi, Cežarji, Dekani in Škofije 0,40 od gradbene vrednosti objekta, določene po 2. členu tega odloka. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 36-7/73 Koper, 27. februarja 1974 Predsednik MIRO KOCJAN, L r. / , <" 'IfT'"*' Na podlagi j. in 5. člena odloka o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradne objave št 1/66), 5. člena odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen (Uradne objave št 13/73) in 119. člena statuta občine Koper, je skupščina občine Koper na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1974 sprejela naslednji Št. 3 — 8. marca 1974 URADNE OBJAVE* 19 SKLEP 1. Avtoturističnemu podjetju Slavnik Koper se daje soglasje za povišanje tarife v mestnem avtobusnem prometu in sicer: dinarjev - za odrasle 1,30 - zaotrokeodódolOlet 0,70 - za mesečno vozovnico za delavce 91,00 - za mesečno vozovnico za dijake in šolarje nad 10 let 65,00 - za mesečno vozovnico za šolarje izpod 10 let T 35,00 Tarifa iz prve točke tega sklepa velja od 1. marca 1974. 3. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. St: 38-76 /73 Koper, 28. februarja 1974 Predsednik ____________ MIRO KOCJAN, 1. r. $ * Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7/74) in 119. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1974 sprejela ODLOČBO O IMENOVANJU OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE 1. V občinsko volilno komisijo v Kopru se imenujejo: - za predsednika: Pavel Grom, Okrožno gospodarsko sodišče Koper za namestnika: Karel Štrukelj, Občinsko sodišče Koper - za tajnika: Jože Furlan, Skupščina občine Koper za namestnika: Andrej Novak, Skupščina občine Koper - za člane: Jurij Bevk, Obalni svet Koper , za namestnika: Ernest Colja, Splošna vodna skupnost Primorske Koper Drago Vodopivec, Skupščina občine Koper, za namestnika: Mojca Brank, Sklad za urejanje in oddajanje stavb, zemljišč Franc Bizjak, Skupnost zdrav, varstva in zavarovanja Koper za namestnika: Zdravko Lenarčič, Skupnost zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper 2. Ta odločba velja takoj in se objavi v Uradnih objavah. Št.: 021-8/74 Koper, 28. februarja 1974 Predsednik MIRO KOCJAN, l.r. 0B&NA PtRAN Komisija skupščine občine Piran za volitve in imenovanja razpisuje na podlagi 13. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) delovno mesto , SODNIKA OBČINSKEGA SODIŠČA V PIRANU Kandidati morajo razen splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjevati še posebne pogoje iz 40. člena temeljnega zakona o splošnih sodiščih (Uradni list SFRJ, št. 7/65). Prošnje kolkovane z 2 dinarji državne takse, s priloženimi dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah, vložijo kandidati pri komisiji skupščine občine Piran za volitve in imenovanja v 30 dneh po objavi tega razpisa. . . ... Komisija za volitve m imenovanja ' skupščine občine Piran 0BČ!NA POSTOJNA Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 121. člena statuta občine Postojna je svet za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve skupščine občine Postojna na seji dne 7. februarja 1974 sprejel SKLEP O RAZGRNITVI SPREMEMBE ZAZIDALNEGA NAČRTA „KRE-MENCA IP* V POSTOJNI I. Razgrne se predlog spremembe zazidalnega načrta „Kremenca II** v Postojni (lokacija Doma počitka) za dobo 30 dni. Predlog spremembe zazidalnega načrta se razgrne v avli Stanovanjskega podjetja Postojna, kjer bo vsako sredo od 16.00 do 18.00 ure tolmačil navedeni predlog predstavnik „Invest-biro** Koper oziroma predstavnik Stanovanjskega podjetja Postojna. II. Občani, delovne organizacije in organi lahko dajo pripombe na predlog spremembe zazidalnega načrta pismeno v pritožno knjigo v času trajanja javne razgrnitve. III. Ta sklep Začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 351-9/70-3/12 Postojna, 8. februarja 1974 Predsednik sveta JANEZ ŽNIDARŠIČ,!, r. 0BČ!NA SEŽANA Na podlagi ustavnih načel in 185. člena ustave Socialistične republike Slovenije je skupščina občine Sežana, kot organ samoupravljanja in najvišji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti občine, po javni razpravi na zborih delovnih ljudi in občanov na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 5. marca 1974 sprejela STATUT ^ OBČINE SEŽANA I. TEMELJNA NAČELA 1. člen Občina Sežana je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. V občini delovni ljudje in občani uresničujejo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmeijajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese in zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcije oblasti in upravljajo druge družbene zadeve. O uresničevanju svojih skupnih interesov, pravic in dolžnosti v občini odločajo delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. v krajevnih, interesnih in drugih temeljnih organizacijah in skupnostih in v drugih oblikah samoupravnega združevanja, v družbenopolitičnih organizacijah, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter v delegacijah in po delegatih v občinski skupščini ter v drugih organih samoupravljanja. 2. člen Delovni ljudje in občani v občini izvršujejo funkcije oblasti in uresničujejo vse druge skupne interese, razen tistih, ki jih v sldadu z ustavo uresničujejo v širših družbenopolitičnih skupnostih. Delovali ljudje in občani v občini zlasti: - ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje za življenje in delo; spremljajo, usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj, določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje materialne socialne, kulturne, telesno-ku!turne in druge skupne potrebe; urejajo medsebojne odnose; zagotavljajo in organizirajo opravljanje zadev skupnega pomena za delovne ljudi in občane ter splošnega družbenega pomena in v ta 20 URADNE OBJAVE* St. 3 — 8. marca 19/4 nam Mi ustanavljajo skupne organe družbenega samoupravljanja ter organe oblasti; zagotavljajo neposredno zviševanje zakonov, če to po zakonu ni v pristojnosti šiiših družbenopolitičnih skupnosti; zagotavljajo uresničevanje in varstvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov; zagotavljajo uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti; varujejo zakonitost ter organizirajo in opravljajo družbeno nadzorstvo; zagotavljajo javni red in mir, varstvo ljudi in premoženja, medsebojno poravnavanje sporov ter organizirajo in uresničujejo družbeno samozaščito; urejajo in organizirajo narodno obrambo, usklajujejo priprave za splošni ljudski odpor ter urejajo druga vprašanja $ teh področij, - skrbijo za urejanje naselij in drugega prostora; skrbijo za varstvo človekovega okolja; skrbijo za urejanje in smotrno izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi, - z ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih organizacij in služb in z gradnjo komunalnih naprav zagotavljajo zadovoljevanje življenjskih potreb delovnih ljudi in občanov na teh področjih, - zagotavljajo in skrbijo za varstvo matere, otrok in družine, za varstvo občanov, ki niso zmožni skrbeti zase, skrbijo za varstvo vojaških delovnih in drugih invalidov, borcev in žrtev fašističnega nasilja; skrbijo za zdravstveno varstvo ter socialno varnost delovnih ljudi, ' - načrtujejo in po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo razvoj stanovanjske graditve, sprejemajo urbanistično dokumentacijo, zagotavljajo smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezujejo vse dejavnike, ki sodelujejo pri gradnji stanovanj; posvečajo posebno skrb stanovanjskim problemom občanov in družin, ki so po ustavi in zakonu deležne posebne družbene pomoči, - razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanje mladine in izobraževanje odraslih, skrbijo za ustanavljanje, delovanje in razvoj kultur-no-prosvetnih organizacij in društev, skrbijo za varstvo in vzdrževanje kulturnih zgodovinskih spomenikov in spominskih obeležij, - oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno uresničevanje; usklajujejo politiko zaposlovanja in poklicnega usmerjanja mladine, - uresničujejo sodelovanje z drugimi občinami in družbenopolitičnimi skupnostmi, - organizirajo in izvajajo družbeno nadzorstvo, - sodelujejo z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter lokalnimi skupnostmi tujih držav v okviru sprejete zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih pogodb. 3. člen Delovni ljudje in občani uresničujejo v občini svoje pravice in dolžnosti neposredno na zborih delovnih ljudi, v temeljnih organizacijah združenega dela, na zborih občanov v krajevnih skupnostih, z referendumom, samoupravnim sporazumevanjem in družbenim do-gwarjanjem in drugimi oblikami neposrednega odločanja, posredno pa po svojih izvoljenih delegacijah in delegatih v predstavniških in drugih organih. 4. člen Občina Sežana je pravna oseba. Zakon SR Slovenije določa območje občine Sežana. Na predlog in po razpravi delovnih ljudi določenega območja se, v skladu z zakonom, določijo pogoji in postopek za spremembo meje ali združitev z drugo občino. Sedež občine jev Sežani. 5. člen Občina Sežana ima svoj pečat v obliki kroga, ki ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, ob krožnici v pivi vrsti napis „So-cialistična republika Slcvenija", v drugi pa ^Skupščina občine**, pod grbom pa napis „Sežana**. 6. člen Občinska skupščina lahko podeli naslov častnega občana občine Sežana osebi, ki ima posebne zasluge za njen razvoj, kakor tudi za lazvoj socialističnih družbenih odnosov ali za napredek znanosti, umetnosti in kulture nasploh. Častnemu občanu se izda posebna listina. 7. člen Občina daje priznanja in nagrade delovnim ljudem in organizacijam za posebne dosežke na raznih področjih družbenega življenja, ki pomembnejše prispevajo k nadaljnjemu razvoju občine. Pogoji in merila za podeljevanje priznanj in nagrad se določijo s posebnim odlokom. 8. člen Občinska skupščina podeljuje domicil posameznim enotam narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, Id so se borile v NOV na njenem območ^r. O podelitvi domicaa sklepa občinska skupščina, enoti pa se iztoči spominska listina. 9. člen Praznik občine Sežana je 28. avgust kot spomin na prihod prve skupine partizanov na območje občine. Krajevne skupnosti lahko določijo v svojih statutih krajevne praznike. 10. člen Občina Sežana obsega naslednje katastrske občine in naselja: a) mesto Sežana katastrske občine: naselja: Sežana (del): Sežana b) druge katastrske občine in naselja: Artviže: Artviže, Ostrovica Avber: Avber, Gradnje, Ponikve, Raša Barka: Barka Bazovica (del): Lipica Brestovica: Brestovica pri Komnu, Klanec pri Komnu, Vale Brezovica: Brezovica, Giadiščica, Odolina, Slope Brje: Brje pri Komnu, Kregolišče, SkoG, Tbblje pri Komnu Dane: Dane pri Divači, Kačiče-Pared Divača: Divača Dolenja vas: Dolenja vas, Otošče Dolnje Ležeče Betanja, Brežec pri Divači, Dolnje Ležeče, Gradišče pri Divači Draga (del): Mihele, Nasirec Du tovlje: Dutovlje, Godnje, Kreplje Eizelj (del): Kodreti Famlje: Famlje, Goriče pri Famljah Gabrče: Gabrče Gabrje (del): Dolanci Gabrovica: Coljava, Gabrovica pri Komnu Golac: Golac Gorjansko: Gorjansko, Nadrožica Gornje Vreme: Gomje Ležeče, Gornje Vreme Gradišče: Gradišče pri Materiji Gnže: Bogo, Griže, Mahniči, Sela Gročana (del): Vrhpolje Gropada (del): - Hotična: Hotična, Miše Hrpelje: Hrpelje, Kozina, Tbblje pri Hrpeljah Hiuševica: Hruševica Ivanji grad: Ivanji grad, Zagrajec Javorje: Javorje Kazlje: Kazlje Kobdilj: Kobdilj Kobjeglava: Kobjeglava, Tupelče Koboli: Koboli Komen: Divči, Komen, Preserje pri Komnu Kopriva: Brje pri Koprivi, Kopriva Kovčice: Kovčice, Orehek pri Materiji Kozjane: Kozjane Krajna vas: Krajna vas Križ: Filipčje brdo, Križ Sepulje Laže (del): Laže Lokev: Lokev, Prelože pri Lokvi Mali dol: Mali dol Markovščina: Markovščina, Skadanščina, Velike Loče Materija: Bač pri Materiji, Materija, Povžane, Rožice Merče: Merče, Plešivica, Žirje Misliče: Misliče Naklo: Matavun, Naklo, Škocjan Obrov: Obrov Št. 3 — 8. marca 1974 URADNE OBJAVE* 21 Ocizla: Beka, Klanec pri Kozini, Ocizla, Petrinje Pliskovica: Kosovelje, Pliskovica Podgorje: Podgorje Podgrad: Podgrad pri Vremah Podpeč (de!): - Poljane: Poljane pri Podgradu Potoče: Potoče Povir: Brestovica pri Povirju, Gorenje pri Divači, Povir Prešnica: Prešnica Rakitovec: Rakitovec Ritomeče: Ritomeče Rodik: Rodik Salež (del): - Senadole: Senadole Senožeče (de!): Senožeče Sežana (del): Dane pri Sežani, Orlek, Šmarje pri Sežani Skopo: Skopo Slivje: Slivje Sveto: Sveto Škofije: SkoOje, Zavrhek Škrbina: Rubije, Sibelji, Škrbina Štanjel: Čipnje, Lisjaki, Lukovec, Štanjel Štjak: Čehovini, Dolenje, Gradišče pri Štjak, Krti-novica, Nova vas, Poljane pri Štjaku, Ravnje, Razguri, Selo, Stomaž, Štjak, T^bižani, Več koti Štorje: Majcni, Podbreže, Senadolice, Štorje Tatre: Brezovo brdo, Tatre Tomačevica: Tomačevica Tomaj: Tomaj Trebče (de!): - Utovlje: Dobravlje, Grahovo brdo, Utovlje Vare je: Vareje Vatovlje: Vatovlje Veliki dol: Veliki dol Veliki Repen (de!): - Veliko Polje: Jakovce, Tabor, Veliko Polje, Vrabče Voglje (de!): Do! pri Vogljah, Voglje, Vrh ovije Volčji grad: Volčji grad Vremski Britof: Dolnje Vreme, Vremski Britof Zazid (de!): Zazid . II. DRUŽBENOEKONOMSKA IN DRUŽBENOPOLITIČNA UREDITEV 1. Diužbenoekonomski položaj delovnih ljudi v združenem delu 11. člen Socialistična družbenoekonomska ureditev temelji na svobodnem združenem delu delavcev s produkcijskimi sredstvi, ki so družbena lastnina, ter na samoupravljanju delavcev v proizvodnji in delitvi družbenega proizvoda v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v celoti odnosov v družbeni reprodukciji. 12. člen Materialni in družbeni položaj delovnega človeka je odvisen ob enakih pravicah od dela, ki ga opravlja in njegovih uspehov. Nihče si ne more niti neposredno niti posredno pridobivati materialnih in drugačnih koristi z izkoriščanjem tujega dela. Nihče ne sme onemogočati in ne omejevati delavca, da ne bi enakopravno z drugimi delavci v organizaciji združenega dela odločal o svojem delu in o pogojih in rezultatih svojega dela. 13. člen Družbenoekonomski položaj delovnega človeka v občini je zagotovljen z ustavo, zakoni in s tem statutom. 14. člen Delavec v združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastnina, ima pravico dela z družbenimi sredstvi kot neodtujljivo pravico, da dela s tem sredstvi, da bi zadovoljeval svoje osebne in družbene potrebe, in da svoboden in enakopraven z drugimi delavci v združenem delu odloča o svojem delu in o pogojih in rezultatih svojega dela. 15. č!en Pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi so delavci vzajemno odgovorni, da uporabljajo družbena sredstva s skrbnostjo do-breg* gospodarja in jih kot materialno osnovo svojega in celotnega družbenega dela nenehno obnavljajo, povečujejo in izobražujejo. Delavci v združenem delu si ne morejo iz družbenih sredstev pridobivati materialnih koristi in dmgih prednosti, ki ne temeljijo na njihovem delu. 16. člen Vsakemu delavcu v združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastnina, je zajamčeno, da pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi v temeljni organizaciji združene^ dela, v kateri dela, in v vseh drugih oblikah združevanja dela in sredstev skupno in enakopravno z drugimi delavci odloča o deh* in poslovanju organizacije združenega dela ter o zadevah in sredstvih v vseh odnosih družbene reprodukcije, da ureja medsebojna razmerja pri delu, odloča o dohodku, ki ga doseže v različnih oblikah združevanja dela in sredstev, in si pridobiva osebni dohodek. 17. člen Temeljna oblika združenega dela, v kateri delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in samoupravne pravice, je temeljna organizacija združenega dela. 18. člen ' Dohodek, kot rezultat skupnega dela delavcev v temeljni organizaciji združenega dela in celotnega družbenega dela, je del sredstev, ki so družbena lastnina; o njem odločajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela skladno s svojimi ustavnimi pravicam L Celotni dohodek, dosežen v temeljni organizaciji združenega dela je materialna osnova za pravico delavcev, da odločajo o pogojih svojega dela in o delitvi dohodka in da si pridobijo osebni dohodek. 19. člen Delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo družbene dejavnosti kot dele enotnega procesa družbenega dela, si pridobivajo dohodek s svobodno menjavo svojega dela z delom delovnih ljudi, katerih potrebe in interese na teh področjih zadovoljujejo. Svobodno menjavo svojega dela uresničujejo delavci v teh organizacijah združenega dela neposredno z delovnimi ljudmi, katerih potrebe zadovoljujejo, ali po njihovih organizacijah združenega dela in samoupravnih interesnih skupnostih. S svobodno menjavo dela se zagotavlja delavcem v organizacijah združenega dela družbenih dejavnosti enak družbenoekonomski položaj, kot ga imajo delavci v organizacijah združenega dela drugih dejavnosti. Po načelih svobodne menjave dela pridobivajo dohodek tudi delavci Organizacij združenega dela v drugih dejavnostih, v katerih delovanje tržnih zakonitosti ne more biti podlaga za usklajevanje dela in potreb in ne podlaga za vrednotenje rezultatov dela. 20. člen Dohodek razporejajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela za svojo osebno in skupno porabo, za razširjanje materialne osnove združenega dela, za dviganje delovne sposobnosti delavcev in za rezerve. Delavci razporejajo za svojo osebno in skupno porabo del dohodka, ki je sorazmeren njihovemu delu in prispevku k uspehu temeljnih organizacij združenega dela, povečanju dohodka v organizaciji in celotnega družbenega dohodka in sicer potem, ko so izločili sredstva za zakonske in pogodbene obveznosti temeljnih organizacij združenega dela. 21. člen Vsakemu delavcu gre iz dohodka temeljne organizacije združenega dela v skladu z načelom delitve po delu in v skladu z rastjo produktivnosti njegovega in celotnega družbenega dela ter z načelom solidarnosti delavcev v združenem delu osebni dohodek za zadovoljevanje njegovih ogebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb, ustrezen rezultatom njegovega dela in osebnemu prispevku, ki ga je s svojim živim in minulim delom dal k povečanju dohodka temeljne organizacije. 22 URADNE OBJAVE* St. 3 — 8. marca 1974 22. člen Delavci v temeljni organizaciji združenega dela določajo osnove in metila za razporejanje dohodka ter osnove in merila za delitev sredstev, namenjenih za njihove osebne dohodke. Delavci v temeljni organizaciji združenega dela določajo z delavci v drugih organizacijah združenega dela skupne osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke. 23. člen Vsakemu delavcu v združenem delu z družbenimi sredstvi so zajamčeni iz dela najmanj tolikšni osebni dohodki in najmanj tolikšne druge pravice, da mu zagotavljajo njegovo materialno in socialno varnost Višino zajamčenega osebnega dohodka in obseg drugih zajamčenih pravic in način njihovega uresničevanja določa samoupravni sporazum, družbeni dogovor in zakon. 24. člen Sredstva, namenjena za razširitev materialne osnove dela se razporejajo v skladu z odločitvijo delavcev v temeljni organizaciji združenega dela, da jih uporabljajo v njej ali da jih združujejo z delom in sredstvi delavcev drugih temeljnih organizacij združenega dela za skupno delo ali poslovanje. - * 25. člen Delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno, umetniško in kakšno drugo, odvetniško ali drugo podobno poklicno dejavnost, imajo v načelu enak družbenoekonomski položaj in v glavnem enake pravice in obveznosti kot delavci v organizacijah združenega dela. Zajamčena je svoboda samostojnega osebnega dela z delovnimi sredstvi v lastnini občanov, ki opravljajo kmetijsko, obrtno, gostinsko ali turistično dejavnost in z zakonom določeno drugo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost kadar opravljanje dejavnosti z osebnim delom ustreza načinu, materialni podlagi in možnostim osebnega dela in kadar ni v nasprotju z načelom pridobivanja dohodka po delu in z drugimi temelji socialistične družbene ureditve. Pogoje za opravljanje dejavnosti s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi v lastnini občanov določa zakon. 26. člen Kmetu in članu njegovega gospodinjstva, ki se ukvarja s kmetovanjem in dela s sredstvi, na katerih je lastninska pravica, je zajamčena pravica, da uveljavlja z ustavo določen samoupravni položaj v socialističnih družbenoekonomskih odnosih, razpolaga z rezultati svojega dela, zadovoljuje svoje osebne in družbene potrebe in si s svojim prispevkom po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavlja socialno varnost. 27. člen Delavci v združenem delu prispevajo sredstva za splošne z ustavo določene družbene potrebe, ki jih zadovoljujejo v družbenopolitičnih skupnostih, s tem da plačujejo tem skupnostim iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in iz svojih osebnih dohodkov davke in druge davščine v skladu z namenom oziroma s cilji, za katere so namenjena z davki in drugimi davščinami pridobljena sredstva. Obveznosti delavcev in organizacij združenega dela do družbenopolitičnih skupnosti se določijo po tem, koliko zmore gospodarstvo v skladu z doseženo stopnjo produktivnosti celotnega družbenega dela ter s potrebami materialnega in družbenega razvoja. 28. člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih oblikah združenega dela uresničujejo samoupravno delavsko nadzorstvo neposredno s tem, da nadzorujejo izvrševanje splošnih aktov samoupravljanja, uveljavljanje pravic in dolžnosti delavcev v združenem delu, izvajanje odločitev organov samoupravljanja in oblasti, uporabo sredstev, poslovanje ter finančno in materialno stanje organizacije združenega dela. 29. člen Z zakonom se lahko delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela začasno omeji razpolaganje z delom sredstev družbene reprodukcije, če je to neobhodno potrebno zaradi preprečevanja ali odprave večjih motenj na tržišču, zaradi bistvenega odstopanja od temeljnih ciljev sprejete gospodarske politike, ali če to terjajo interesi ljudske obrambe. 30. člen Proti organizaciji združenega dela in skupnosti ali drugem združenju teh or^nizacij, v katerih nastanejo bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev ali ki ne izpolnil jejo svojih z zakonom določenih obveznosti ali pa huje oškodujejo družbene interese, se lahko pod pogoji in po postopku, ki jih predpisuje zakon, uporabijo z zakonom določeni začasni ukrepi. Kadar je neogibno, da bi se odpravili ti pojavi, se lahko s temi ukrepi začasno omeji uresničevanje posameznih samoupravnih pravic delavcev oziroma pravic organizacije ali združenja in njunih organov. 1 Načrtovanje družbenega razvoja 31. člen Skladen razvoj gospodarstva in družbenih dejavnosti je na območju občine zagotovljen in načrtno usmerjen z dolgoročnimi, srednjeročnimi in letnimi družbenimi načrti in programi razvoja ter z ukrepi za njihovo izvrševanje, z urbanističnim programom in prostorskim planom, z ustvarjanjem splošnih pogojev za skladen razvoj gospodarstva in družbenih dejavnosti ter z usklajevanjem splošne potrošnje s proizvodnjo. 32. člen Delavci v organizacijah združenega dela ter delovni lpdje v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v občini so odgovorni za uresničevanje skupnih interesov in ciljev, ki so v skladu s sprejetim občinskim načrtom razvoja določeni v dolgoročnih, srednjeročnih in letnih programih organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, kot tudi skupnih interesov in ciljev, določenih v samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih. 33. člen Družbeni načrt razvoja občine temelji na predvidevanjih in smernicah šiiših družbenopolitičnih skupnosti, na razvojni politiki ter na predvidevanjih in programih razvoja organizacij združenega dela, samoupravnih organizacij in skupnosti. 34. člen Z družbenim načrtom občina: - usmerja in usklajuje razvoj gospodarstva in družbenih dejavnosti, a še posebej za razvoj manj razvitih območij v občini. - določa smernice razvoja in družbene naloge na področju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, zaposlovanja in kadrovske politike, politike socialne varnosti in stabilnosti, gospodarjenja s prostorom in varstvo okolja, -- določa globalne okvire skupne in splošne porabe ter način združevanja sredstev za uresničevanje posameznih nalog, - določa način uresničevanja posameznih nalog, njihove nosilce in odgovornost nosilcev za uresničitev v načrtu postavljenih nalog. 35. člen Predlog družbenega načrta razvoja občine pripravi pristojni upravni organ in ga predloži v obravnavo izvršnemu svetu. Če izvršni svet meni, da je program primeren, ga spremne in da v javno razpravo zborom delovnih ljudi v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah, zborom občanov v krajevnih skupnostih in družbenopolitičnim organizacijam, da ga obravnavajo in dajo k njemu svoje pripombe in predloge. Po končani javni razpravi izvršni svet zbrane pripombe in predloge obravnava in pripravi dokončen predlog družbenega načrta z obrazložitvijo, katere pripombe in predloge je in katerih ni upošteval ter ga predloži v sprejem občinski skupščini. 36. člen Na področju urbanizma skrbi občina za smotem urbanistični razvoj s svojega območja v skladu z gospodarskim in družbenim razvojem občine, pri čemer sprejema urbanistični program, urbanistične načrte, zazidalne načrte in določa naselja, ki jih ureja z urbanističnim redom. 37. člen Na področju gospodarstva občina usnerja razvoj gospodarskih dejavnost, spodbuja družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje o ustvarjanju in delitvi dohodka in vse oblike združevanja URADNE OBJAVB- 23 ^ Št. 3 — 8. marca 1974 deta in sredstev, katerih cilj je dvig produktivnosti dela in ekonomičnosti poslovanja. 3 8. člen Občina skrbi za pospeševanje in razvoj kmetijske proizvodnje, zagotavlja smotrno izkoriščanje kmetijskih pov^in v družbeni in zasebni lasti, ki omogočajo uvajanje sodobnih metod gospodarjenja ter sprejema ustrezne ukrepe. Občina skrbi za urejanje in varstvo gozdov, še posebej pa za pogozdovanje kraških goličav. 39. člen Zaradi zadovoljevanja potreb delovnih ljudi, organizacij združenega dela in drugih organizacij, občina podpira razvoj sodobne obrtne proizvodnje in obrtnih storitev v družbeni in zasebni lasti, spremlja in pospešuje razvoj trgovine, maloprodajne trgovske mreže, gostinstva in turizma. 40. člen Za usklajevanje gospodarskih in drugih dejavnosti lahko občina sprejme s sosednimi občinami skupni družbeni načrt razvoja. 3. Način financiranja sploščnih družbenih potreb in skupnih potreb delovnih ljudi in občanov 41. člen Splošne družbene in skupne potrebe delovnih ljudi in občanov v občini se uresničujejo s sredstvi, ki občini pripadajo iz dela družbenega dohodka, s sredstvi, ki izvirajo iz obveznosti občanov v obliki davkov, taks in drugih dajatev, z namenskimi sredstvi, ki jih dodeli šiiša družbenopolitična skupnost in tistimi sredstvi, ki jih s samoupravnim sporazumevanjem, družbenim dogovarjanjem ali z referendumom zagotovijo delovni ljudje in občani. 42. člen Delovni ljudje v občini samostojno določajo obseg in način finan-ciranja splošnih družbenih potreb v okviru z zakonom določenega sistema, virov in vrst davkov, taks in drugih davščin, ki so dohodek . občine. 43. člen Z občinskim proračunom se zagotavljajo sredstva za delo občinske skupščine, občinskih upravnih organov in služb, sodstva, milice, diužb enopoli tič nih organizacij, za izvrševanje določb o ljudski obrambi ter za kritje zakonskih, pogodbenih in drugih obveznosti. 44. člen Predlog proračuna izdela za to pristojni občinski upravni organ, ki ga z obrazložitvijo pošlje izvršnemu svetu. Če je po obravnavi predloga proračuna izvršni svet mnenja, da je predlog proračuna dovolj utemeljen, sprejme sklep, da se o njem začne na zborih delovnih ljudi in občanov javna razprava. Po končani javni razpravi poda pristojni upravni organ izvršnemu svetu poročilo o pripombah in predlogih, ta pa ga z obrazložitvijo, o tem katere predloge in pripombe je in katerih ni upošteval, predloži v sprejem občinski skupščini. Kadar občinska skupščina ni upoštevala predlogov in pripomb zborov delovnih ljudi glede razporeditve sredstev v proračunu, obvesti o svojih stališčih zbor delovnih ljudi katerega pripomba oziroma predlog nista bila upoštevana. 45. člen Skupne potrebe delovnih ljudi in občanov v občini kot so izobraževanje, kultura, telesna kultura, otroško varstvo, zdravstvo in socialno varstvo itd. se financirajo v obsegu kot je to določeno z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi. Izjemoma lahko občinska skupščina v primeru, da na samoupravni osnovi ni prišlo do soglasja, predpiše z odlokom, ob pogojih, ki jih dolpča zakon, stopnjo prispevkov, ki jih za zadovoljevanje skupnih potreb, iz pivegp odstavka tega člena, obvezno plačujejo uporabniki takih storitev. 46. člen Za financiranje posameznih družbenih potreb, obveznosti in nalog, ki terjajo trajno zagotavljanje finančnih sredstev in posebne organe upravljanja lahko občina ustanovi sklade. 47. člen Zbori delovnih ljudi in občanov lahko dajejo pobudo za ustanovitev namenskih skladov z udeležbo lastnih sredstev. 48. člen Občinska skupščina je dolžna ustanoviti sklad, v katerem se združujejo sredstva občanov, organizacij združenega dela ali krajevnih skupnosti, kadar gre za izvajanje nalog iz pristojnosti občine in se za ustanovitev takšnega sklada veljavno izreče večina zborov delovnih ljudi ali krajevnih skupnosti, ki dajejo sredstva. 49. člen Skladi se ustanavljajo z odlokom, če z zakonom ali drugimi predpisi ni drugače določeno. Z aktom o ustanovitvi se hkrati določijo namen in sredstva skladov, organi upravljanja, pravice in dolžnosti uporabnikov sredstev skladov in drugi pogoji, pomembni za poslovanje sklada. Skladi so lahko pravne osebe in se upravljajo po načelih družbenega samoupravljanja. Podrobnejše predpise o poslovanju skladov določajo njihovi statuti in drugi splošni akti. 50. člen Poslovanje skladov je javno. Občinska skupščina spremlja delo in programe občinskih skladov ter namensko uporabo njihovih sredstev. Za koriščenje sredstev skladov se na začetku leta sestavi finančni načrt, na koncu leta pa zaključni račun. Finančni načrt in zaključni račun se predložita zboru združenega dela, da se o njih izreče. Samoupravni organi so dolžni dati skupščini najmanj enkrat letno poročilo o svojem delu, skupščina pa lahko zahteva tudi občasna poročila. 4. Družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje 51. člen Načela samoupravnega sporazumevanja določa ustava. Občinska skupščina v okviru svojih pravic in dolžnosti spodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje med delavci temeljnih organizacij združenega dela, interesnih in drugih skupnosti ter drugih udeležencev usklajevanja medsebojnih in skupnih interesov. 52. člen Ce samoupravna interesna skupnost, ki opravlja določene dejavnosti oziroma zadeve posebnega družbenega pomena, ne odloči o vprašanju, od katerega je bistveno odvisno njeno delo, lahko skupščina družbenopolitične skupnosti, pod pogoji inv postopku, kot to določa zakon, s svojo odločitvijo začasno uredi tako vprašanje. Proti samoupravni interesni skupnosti so dovoljeni z zakonom določeni začasni ukrepi, v primerih in pod pogoji, ko so taki ukrepi dovoljeni proti organizacijam združenega dela. 53. člen Občinska skupščina lahko določi, da so posamezne samoupravne organizacije in skupnosti dolžne opraviti postopek za samoupravno sporazumevanje oziroma družbeno dogovarjanje. 54. člen Temeljne organizacije združenega dela in njihova združenja, interesne skupnosti, družbenopolitične skupnosti, sindikati, druge družbenopolitične organizacije, društva ter druge samoupravne organizacije zagotavljajo in uresničujejo samoupravno vsklajevanje in urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov širšega družbenega pomena z družbenim dogovorom. 55. člen Občinska skupščina je pobudnik družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja na področju vsklajevanja interesov za: - delitev dohodka in osebnih dohodkov delavcev z območja občine, odvisno od splošne stopnje produktivnosti družbenega dela in od splošnih razmer, v katerih delovni ljudje delajo in živijo, - načrtno izvajanje politike stanovanjske izgradnje, vodooskrbe in drugih komunalnih dejavnosti v občini, 24 URADNE OBJAVE- St. 3 — 8. marca 1974 - zagotavljanje socialne varnosti delovnih ljudi v občini, - določitev temeljnih pogojev za delo in način upravljanja ter poslovanja organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, - za načrtno izvajanje politike vzgoje in izobraževanja ter otroškega varstva. „ 56. člen Občina sklepa družbene dogovore z organizacijami združenega dela, družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi družbenimi organizacijami za reševanje skupnih problemov, z drugimi občinami pa za reševanje regionalnih in drugih skupnih problemov. 57. člen Vsi družbeni dogovori, sklenjeni v občini, v katerih nastopa kot udeleženec občina, se objavijo v uradnih objavah. 5. Samoupravne skupnosti 58. člen Samoupravne skupnosti po tem statutu so krajevne skupnosti in samoupravne interesne skupnosti. Kiajcvne skupnosti 59. člen Krajevna skupnost je temeljna samoupravna skupnost delovnih ljudi in občanov na določenem območju, ki na samoupraven način določa vsebino in način zadovoljevanja ter uresničevanja skupnih potreb, interesov in nalog. Krajevna skupnost je pravna oseba. 60. člen Delovni ljudje in občani v naselju, delu naselja ali v več posameznih naseljih imajo pravico in dolžnost, da se samoupravno organizirajo v krajevno skupnost. V njej skupno z drugimi samoupravnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela neposredno zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe, uresničujejo skupne interese in sodelujejo pri odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini. 61. člen Delovni ljudje in občani v naselju, delu naselja ali v več povezanih naseljih imajo pravico in dolžnost, da se za uresničevanje določenih skupnih interesov in potreb ter opravljanje nalog samoupravno organizira jo v krajevno skupnost. Za uresničevanje svojih skupnih interesov in potreb ter opravljanje nalog, se delovni ljudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti, s samoupravnim sporazumevanjem in na drug način povezujejo z organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki so zainteresirane za sodelovanje in dolžne sodelovati pri zadovoljevanju teh interesov in potreb ter opravljanju nalog. V krajevni skupnosti se povezujejo tudi delovni ljudje in občani združeni v družbenih organizacijah in društvih, v katerih uresničujejo posamične in skupne interese. 6 2. člen Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti določajo vsebino in način zadovoljevanja svojih skupnih potreb, interesov in uresničujejo svoje naloge zlasti s tem, da: - urejajo naselja in medsebojne odnose v naselju, - gospodarijo s pros torom, - skrbijo za razvoj otroškega in socialnega varstva, - skrbijo za razvoj zdravstvenega varstva, - določajo način in vsebino zadovoljevanja potreb na področju izobraževanja, prosvete, kulture, telesne kulture, rekreacije in javnega obveščanja, - skrbijo za graditev in vzdrževanje manjših komunalnih objektov, - sodelujejo pri oblikovanju stanovanjske politike in uporabljanju stanovanj, - sodelujejo pri organizaciji splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, - skrbijo za varstvo interesov potrošnikov, - sprejemajo programe razvoja in v te namene združujejo sredstva - upravičijo družbeno premoženje, ki jrm je dano v uporabo alr gospodarjenje, . . ... - skrbijo za varstvo okolja, kulturnih m zgodovinskih spomenikov, ...... X* - dajejo mnenja, predloge in stališča občmsh skupščmi m njenrm organom ter interesnim skupnostim o posameznih vprašanjih, opravljajo druge naloge kot to določajo zakoni ali občinski predpisi. 63. člen Krajevno skupnost ustanovijo ali spremenijo njeno območje delovni ljudje in občani na svojem zboru. Zbor skliče predsednik krajevnega odbora SZDL. Delovni ljudje in občani upoštevajo pri odločitvi o ustanovitvi ali spremembi območja krajevne skupnosti naslednja načela: - geografsko zaokroženost območja, - število prebivalcev, - ekonomsko utemeljenost, - možnost za oblikovanje kulturnega, telesnokultumega in vzgoj-noizobraževalnega centra, - sodelovanje pri oblikovanju občinske politike na posameznih področjih, - organiziranje ljudske obrambe, civilne zaščite in drugih varnostnih teles. 64. člen Če o ustanovitvi ali spremembi območja krajevne skupnosti odloča več zborov delovnih ljudi in občanov, morajo sklep sprejeti vsi zbori delovnih ljudi in občanov v enakem besedilu. 65. člen . Delovni ljudje in občani na svojem zboru veljavno sklepajo o ustanovitvi krajevne skupnosti ali spremembi njenega območja, če je na zboru navzočih vsaj deset odstotkov delovnih ljudi in občanov, ki živijo na območju, za katero je zbor sklican in po en delegat, najmanj ena tretjina delovnih skupnosti temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih skupnosti, ki delujejo na tistem območju, ter družbenih organizacij in društev. 66. člen Sklep o ustanovitvi ali spremembi območja krajevne skupnosti mora zbor delovnih ljudi sprejeti z absolutno večino vseh navzočih. 67. člen Pobudo za ustanovitev krajevne skupnosti lahko da krajevni organizaciji SZDL: - najmanj 20 delovnih ljudi, ki živijo na območju, za katero se predlaga ustanovitev krajevne skupnosti, - vsaka delovna skupnost temeljnih organizacij združenega dela, druga samoupravna skupnost ali organizacija, ki deluje na tem območju, če ima z območja, za katero se krajevna skupnost ustanavlja, vsaj 20 delovnih ljudi. 68. člen Postopek za združitev krajevnih skupnosti ali spremembo njihovih območij se lahko začne na predlog vseh krajevnih skupnosti, ki se želijo združiti ali spremeniti svoje območje. Javno razpravo organizira krajevna organizacija SZDL. Po zaključku javne razprave spremne krajevna organizacija SZDL dokončna stališča o pobudi in prepusti odločitev o ustanovitvi ali združitvi krajevnih skupnosti zboru delovnih ljudi in občanov. 69. člen Krajevna skupnost ima svoj statut, ki ureja organizacijo in delo krajevne skupnosti, zlasti pa: - pravice in dolžnosti krajevne skupnosti ter način njihovega uresničevanja, - območje, organizacijo in organe krajevne skupnosti, - naloge in način dela organov krajevne skupnosti, način urejanja odnosov z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, Št. 3 — 8. marca 1974 URADNE OBJAVE* 25 - način oblikovanja in sprejemanja programov in planov razvoja krajevne skupnosti, - oblike in nosilce samoupravnega sporazumevanja, - vprašanja, o katerih odločajo na referendumu, - način zagotavljanja javnosti, dela in obveščanja, - druga temeljna vprašanja, ki so pomembna za delovanje krajevne skupnosti in življenje delovnih ljudi in občanov v njej. 70. člen Statut krajevne skupnosti sprejmejo delovni ljudje in občani na svojem zboru, v enaki sestavi in z enako večino kot pri sklepanju za ustanovitev krajevne skupnosti ali spremembe njenega območja. 71. člen Osnutek statuta, ki ga pripravi svet krajevne skupnosti se predloži v razpravo zboru delovnih ljudi in občanov šele po razpravi v SZDL. 72. člen Zaradi ustvarjanja in zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za svoje življenje in delo se lahko delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih neposredno povezujejo v skupnost krajevnih skupnosti, v katen na samoupravni podlagi usklajujejo in uresničujejo interese skupnega pomena. 73. člen V skupnost krajevnih skupnosti se lahko pvezujejo tudi krajevne skupnosti z območij več občin. * 74. člen Skupne potrebe, interese in naloge v krajevni skupnosti delovni ljudje in občani zadovoljujejo in uresničujejo: - s sredstvi, ki jih sami prispevajo s samoprispevkom ali na drug način, - z delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb namenijo krajevni skupnosti temeljne organizacije združenega dela z območja krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela katerih delavci živijo na območju te krajevne skupnosti, - z delom davkov, taks in drugih dajatev, zbranih na območju krajevne skupnosti, ki jih krajevni skupnosti z odlokom odstopi občinska skupščina v skladu s programom razvoja krajevnih skupnosti in občine, - z dopolnilnimi sredstvi iz proračuna občine, - z dohodki, ki jih sama ustvari in z drugimi sredstvu 75. člen Krajevna skupnost razpolaga s svojimi sredstvi samostojno in jih lazporeja v skladu z delovnim programom in finančnim načrtom. Namenska sredstva razporeja za namene za katere so bila dana. 76. člen Za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov delovni ljudje in občani, na podlagi programa razvoja krajevne skupnosti, lahko s samoupravnim sporazumom pwezujejo svoja sredstva s sredstvi drugih krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in občine. Interesne skupnosti 77. člen Samoupravne interesne skupnosti so temeljne skupnosti delovnih l^idi združenih v tako skupnost zaradi zadovoljevanja osebnih in skupnih potreb in interesov s področij družbenih dejavnosti. Samoupravne interesne skupnosti so pravne osebe. 78. člen Samoupravne interesne skupnosti se ustanavljajo na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, zdravstva in socialnega vaistva ter na dmgih področjih, kjer se po načelu vzajemnosti in solidarnosti uresničujejo skupni interesi delovnih ljudi in občanov. 79. člen V samoupravne interesne skupnosti se združujejo delovni ljudje v