9. marca 1978 bomo volili nove delegate v delegacije družbenopolitičnih skupnosti
in samoupravnih interesnih skupnosti
VEVČE, FEBRUAR — Ker se bližajo nove volitve v delegacije družbenopolitičnih skupnosti (DPS) in samoupravnih interesnih skupnosti (SIS), ki bodo dne 9. 3. 1978 v TOZD in 12. 3. 1978 v krajevnih skupnostih, je prav, da se delavci seznanimo s potekom priprav na volitve v naši delovni organizaciji.
Že v eni od prejšnjih številk »Našega dela« smo poročali, da je bil na predlog občinskega sindikalnega sveta in občinske konference SZDL ustanovljen v naši DO koordinacijski cdbor za izvedbo volitev v letu 1978. V koordinacijski odbor so vključeni vsi vodilni družbenopolitični delavci, z namenom, da bi delo najbolj koordinirano potekalo.
Prva faza dela koordinacijskega odbora je bila analiza dosedanjega dela naše skupne delegacije SIS, kakor tudi delegacije zbora združenega dela v občini. Ugotovljeno je bilo, da sta obe delegaciji, kljub začetniškemu delu, svoje delo opravile, vendar še zdaleč ne tako, kakor bi morale. Vzroki za takšno delo so predvsem objektivni. Ti so: nepoznavanje problematike posameznih SIS, preobsežna gradiva za posamezne seje, prekratek rok za pripravo na sejo, posebno pa osvojitev mnenja o osnovah posamezne zadeve. Pravilno bi namreč bilo, da delegat, preden nastopa na sejah posameznih skupščin, pride z mnenjem baze, katere delegat je. To pa ni bilo možno spričo preobsežne problematike, ki so jo delegacije obravnavale pri svojem delu. Kljub težavam, ki so jih imeli delegati in delegacije pri opravljanju svojih delegatski dolžnosti, lahko ugotovimo, da se naš delegatski sistem uveljavlja, vendar še ne tako, kakor bi mi želeli.
Glede na to, da smo se v naši DO s 1. 1. 1978 organizirali v TOZD, je naš koordinacijski odbor imel pred seboj zelo težavno nalogo, kako v okviru zakona o volitvah in delegiranje v skupščine, ter glede na dosedanje izkušnje naših delegacij, oblikovati najbolj ustrezne delegacije po Posameznih TOZD. Upoštevajoč dosedanje izkušnje naših delega-
cij v DO in zakon o volitvah, se je naš koordinacijski odbor odločil, da predlaga naslednje oblike delegacij v potrditev zborom delavcev. V tistih TOZD, kjer je zaposleno več kot 100 delavcev, naj bi imeli za pomembnejše interesne skupnosti posebne delegacije (5 delegatov). V podobne interesne skupnosti kot so:	socialno
skrbstvo, otroško varstvo, zaposlovanje, invalidsko in pokojninsko zavarovanje bomo imeli združene delegacije (9 delegatov). Tam, kjer je zaposlenih manj kot 100 delavcev (TOZD VETA in Družbeni standard) bodo imele splošne delegacije za vse SIS.
V delegacije družbenopolitičnih skupnosti oziroma delegacijo zbora združenega dela občinske skupščine bodo imeli vsi TOZD in DSSS vsaka zase splošno delegacijo. Ravno tako bo vsaka TOZD delegirala po enega delegata v krajevno konferenco SZDL oziroma svet krajevne skupnosti.
Iz sprejetega predloga izhaja, da bodo imeli TOZD Tehnični papir, Grafični papir, Blagovni promet in DSSS posebne delegacije za naslednje interesne skupnosti:
—	vzgoja in izobraževanje
—	kultura
—	zdravstvo
—	raziskovalna dejavnost
—	telesna kultura.
Za ostale interesne skupnosti pa združeno delegacijo. Kakor je bilo že omenjeno, bodo imele vse TOZD in DSSS splošno delegacijo za zbor združenega dela Skupščine občine Moste-Polje. Delegacije se bodo na ravni DO povezovale v konferenco delegacij iz katere bodo pošiljali delegate na seje posamezne skupščine SIS in na seje skupščine občine.
Takšna sapioupravna delegatska organiziranost je bila sprejeta in je že vnešena v statute posameznih TOZD. Izhajajoč iz takšne delegatske organiziranosti je koordinacijska komisija v sodelovanju z izvršilnimi odbori OOS morala narediti evidentiranje možnih kandidatov za tako zahtevne naloge. Po posameznih TOZD smo že evidentirali naslednje ševilo možnih kandidatov:
delegati
TOZD Tehnični	papir	46
TOZD Grafični	papir	42
TOZD Blagovni	promet	4.2
TOZD VETA	15
TOZD Družbeni	standard	15
DSSS	42
Skupno že evidentiranih možnih kandidatov sta bila 202 člana delovnega kolektiva, kateri bodo v naslednjem 4-letnem obdobju opravljali svojo delegatsko dolžnost. Sindikat je v sodelovanju ZK pri izbiri možnih kandidatov upošteval strukturo zaposlenih po posameznih TOZD tako, da je evidentirano tudi primerno število žensk in mladine. Predvsem se je stremelo za tem, da se upošteva načelo »pravi človek na pravo mesto«. Seveda koliko nam je to uspelo bomo videli v naslednjem mandatnem obdobju. Pri evidentiranju smo morali upoštevati zakonska določila, ki pravijo, da v delegacije ne morejo biti izvoljeni tisti člani delovnega kolektiva, ki po zakonu ne morejo biti člani delavskega sveta oziroma so po svoji funkciji odgovorni delavskemu svetu. Naslednjo fazo opravil glede volitev je sklic prve kandidacijske konference, na kateri se analizira dosedanja priprava na volitve in se poimensko potrdijo kandidati za posamezne delegacije v SIS in v zbor združenega dela po TOZD. Kandidacijska konferenca je bila sklicana 15. 2. 1978. Po tej konferenci je šla kandidatna lista na zbore delavev v potrditev, kjer je OOS sprejemala dopolnitve ali
spremembe. Poudariti je potrebno, da funkcija delegata nikakor ni lahka in enostavna je pa častna in odgovorna. Zakon o združenem delu poudarja, da je delavec dolžan poleg svojih delovnih dolžnosti opravljati tudi družbene obveznosti. Po drugi strani je sindikat dolžan, da v vsakem primeru
pomaga delegatu ali delegaciji, če je le potrebno.
Priprave za volitve za enkrat potekajo po rokovniku, ki ga je sprejela občinska konferenca SZDL in upam, da bodo delegati svoje zaupane jim funkcije z razumevanjem sprejeli in pa, da jih bomo dne 9. 3. 1978 izvolili.
M. O.
Ob 8.
VEVČE, FEBRUAR — Prav hitro se obme leto, komaj se zavemo in že je naokoli. Pred nami je spet 8. marec, mednarodni praznik vseh naprednih in borbenih žena. Za nami so spoštljivi spomini in pestra sedanjost še vedno trajajočih borb žena za enakopravnost, ki obvezuje tudi nas, svobodne ljudi.
Spoštljivi so spomini na leto 1910, ko je za praznovanje tega dne dala pobudo dobro znana revolucionarka in borka za ženske pravice Klara Zetkin. Ta dan naj
100-letnica »PIGD« Vevče
VEVČE, FEBRUAR — Letoš-nje poletje bo poteklo 100 let, odkar je bilo ustanovljeno današnje Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo na Vevčah.
Na sejah društva se že pogo-Varjajo, kako bodo proslavili ta veliki jubilej, ki bo povezan tudi s počastitvijo vevškega krajev-
nega praznika. Na proslavo bodo povabljena vsa gasilska društva slovenske papirne industrije, ki bodo sodelovala na tekmovanju in veliki gasilski vaji.
Proslava je zaenkrat načrtovana za 17. junij. Tekmovanja bodo ta dan dopoldan, za popoldne pa je načrtovana parada, po njej pa
podelitev pr:znanj in odlikovanj. Vso slovesnost bodo gasilci zaključili s prijetnim srečanjem v letnem kopališču.
O nastanku, zgodovini in razvoju društva bomo imeli priložnost brati v našem glasilu.
S. R.
marcu, prazniku
bi po vsem svetu praznovali v znamenju boja proti kapitalističnemu izkoriščanju v borbi za enakopravnost žena.
Ena od pridobitev naše revolucije je tudi priznanje našim ženam. Toda to priznanje ni prišlo samo od sebe. Z ramo ob rami s svojimi moškimi tovariši je šla žena — borka v boj proti sovražniku, proti nazadnjaški ideji. Narodna in razredna osvoboditev ji je bila cilj. Mnoge so žrtvovale svoja življenja, da bi svojim naslednicam priborile pravico enakopravnega in enakovrednega državljana.
Danes je 8. marec, dan naše solidarnosti z vsemi ženami sveta katerih družbeni položaj je še vedno dovolj težak in odrezan od gospodarskega in kulturnega razvoja, zlasti pa od politične usmerjenosti dežel, v katerih te žene živijo.
Ženska enakopravnost — strinjamo se z njo, želimo jo. Vemo pa, da še ni taka, kot bi morala biti. Čeprav je zaposlenost žena v Slo-
žena
veni ji naj večja na svetu, razen v industrializirani Japonski, je družbenopolitično delovanje, sodelovanje in odločanje v organizacijah združenega dela in drugih organizacijah še vedno zelo nizko.
Tudi v naši delovni organizaciji ni bistveno drugače. Na delovnih mestih so dobre delavke, ki znajo delati in izpolnjevati delovne naloge, ki stremijo za napredkom, za družbenopolitična dogajanja pa imajo le premalo zanimanja. Sodelovanje v samoupravnem in družbenopolitičnem delu ni samo pravica, ampak tudi dolžnost žena. Ob teh problemih stati ob strani, se pravi odklanjati pravico do samoupravljanja in soodločanja.
Izobraževati se, napredovati strokovno in materialno, rekre-irati se, odklanjati staro miselnost, svetovati in še mnogokaj so področja, ki niso rezervirana samo za moške.
Naj nas 8. marec spodbuja k razmišljanju o prihodnosti žena.
S. R.
Papirnica Vevče
Gibanje proizvodnje v mesecu januarju 1978
	Januar 1978	Poprečje 1. 1977	Indeks
Klasični papirji	2.865	2.851	100,5
Premazani papirji	1.576	1.516	104,0
Papir skupaj:	4.441	4.367	101,7
Lesovina	275	295	93,2
Tapete	117.119	146.352	80,0
Izvoz ton	736	542	135,7
Izvoz $	437.556	323.428	135,3
Izkoriščenje zmogljivosti papirnih strojev			
		Januar 1978 Poprečje 1977	
II. PS		81,7	91,1
III. PS		85,6	87,8
IV. PS		89,0	89,6
Skupaj:		85,4	88,6
V. PS		75,3	65,6
Izmet klasičnih papirjev		15,65	13,0
Izmet premazanih papirjev na PRS		22,95	21,3
Izmet na V. PS		33,55	31,5
Proizvodnja papirja je bila v		mesecu januarju	na zadovo-
Ijivi višini, kljub	državnim praznikom ter za ca. 200 ton večji		
zalogi nedokončane proizvodnje.
Proizvodni program je na starih papirnih strojih obsegal največ srednjefinih papirjev, predvsem kulerjev, od ostalih vrst pa so prevladovali ciklostil, pelur ter univerzalni tiskarski papirji. Izmet in zastoji so bili v porastu.
Na V. PS smo v mesecu januarju zabeležili rekordno bruto proizvodnjo, kar je predvsem posledica izredno nizkih zastojev v primerjavi na preteklo obdobje. Proizvodni program je obsegal ca. četrtino premazanih papirjev, ostalo pa skoraj izključno univerzalne tiskarske papirje.
Proizvodnja tapet je bila glede na neugodne tržne razmere še vedno nizka.
Zaradi remonta brusilnice je bila tudi proizvodnja lesovine v januarju nizka.
Kako daleč smo z montažo stroja?
KOLIČEVO, DECEMBER — Na referendumu 25. novembra smo sprejemali več samoupravnih sporazumov:	samoupravni
sporazum o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke, samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD, vzdrževalne delavnice pa so imele referendum za ustanovitev TOZD Vzdrževalne delavnice.
Iz posnetkov vidite, kako so bila ta volišča pripravljena.
Delavski svet si je v decembru ogledal potek izgradnje in montaže nove investicije, vzporedno s tem pa je obravnaval poročilo o poteku izgradnje KS III, o težavah, ki spremljajo gradnjo, o poteku montaže in dobave delov stroja, o priučevanju delavcev na delovna mesta ob stroju in o načrtovani poskusni proizvodnji. Iz posnetkov se vidi, kako daleč smo že z montažo stroja.
B. M.
Pred nami so delegatske volitve 1978
KOLIČEVO, JANUAR — Skupščinske volitve so vsaka štiri leta. Volimo svoje delegate in delegacije, da bi skupaj z njimi odločali o vseh ali vsaj o najpomembnejših družbenih vprašanjih. Za člane delegacij izbiramo najboljše izmed nas, ki naj bi skrbeli za čim hitrejši in boljši napredek.
Volitve naj bi bile predvidoma 9. marca 1978 v združenem delu in 12. marca v krajevnih skupnostih.
Delovni ljudje in občani volijo delegacije v temeljnih samoupravnih organizacijah in skup-nosih za delegiranje delegatov v skupščine družbenopohtičnih skupnosti ter v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti.
V vsaki TOZD in v vsaki krajevni skupnosti bomo volili:
1.	Delegacijo za delegiranje delegatov v skupščino družbenopolitične skupnosti (TOZD — delegacijo za zbor združenega dela skupščine občine).
2.	Delegacije za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti s področij
—	vzgoje in izobraževanja (izobraževalna),
—	raziskovalne dejavnosti (volijo samo TOZD),
—	kulture,
—	zdravstva in
—	telesnokulurnega.
Ostale skupnosti:
—	socialno skrbstvo,
—	otroško varstvo,
—	pokojninsko in invalidsko zavarovanj e,
—	zaposlovanje,
—	stanovanjsko gospodarstvo — se povezujejo v skupnost socialnega varstva, poleg skupnosti za starostno zavarovanje kmetov, za katero volijo delegate samo KS.
Samoupravne interesne skupnosti za izobraževanje, raziskovalno dejavnost, kulturo, zdravstveno in socialno varstvo so tako imenovane »skupščinske SIS«, ker enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine občine.
3.	Glasovali bomo tudi o kandidatni listi za družbenopolitični zbor skupščine občine (neposredno, tajno glasovanje).
Po zakonu o skupščinskih volitvah voli delegacije vsaka TOZD, na ravni OZD pa se oblikuje konferenca delegacij.
TOZD in delovne skupnosti, ki nimajo več kot 30 delovnih ljudi, ne volijo svoje delegacije, ker funkcijo delegacije opravljajo vsi delavci.
Izpeljati pa morajo kandidacijski postopek za volitve družbenopolitičnega zbora SOb in vodilne funkcije v SOb in SIS ter repub-
liške organe. Na volitve se pripravljamo že dalj časa, saj smo že v lanskem letu evidentirali precej možnih kandidatov.
V Papirnici Količevo so se evidentiranje in priprave začele že v novembru 77, ko so posamezne družbenopolitične organizacije na sestankih evidentirale svoje člane in ostale delavce. Že pri evidentiranju je bilo upoštevano načelo, da so v delegacijah upoštevane vse strukture zaposenih od določenega števila članov ZK, mladih do žensk.
Člane, ki so jih evidentirale družbenopolitične organizacije, smo obravnavali tudi na zborih delovnih ljudi, kjer so delavci predlagali dodatne delegate.
Na zborih smo se dogovarjali, kakšne delegacije naj bi volili. Po predlogu občinskega sindikalnega sveta naj bi se volile oz. izoblikovale naslednje delegacije:
—	v skupščino občine naj bi volili po eno delegacijo, ki ima 5 članov;
—	za samoupravne interesne skupnosti pa naj bi se volile posebne delegacije za posamezne skupščine SIS, združene delegacije za dve ali več skupnosti (kjer se interesi povezujejo) ali pa splošne delegacije — te pa le v izjemnih primerih in le v tistih TOZD, kjer ni zagotovljen noben pogoj za oblikovanje združenih ali celo posebnih delegacij.
Pri odločanju o tem, kakšne delegacije bodo imele in oblikovale krajevne skupnosti oziroma TOZD, je treba izhajati iz števila prebivalcev oz. delavcev, iz socialno ekonomske razvitosti in podobno. Posebna delegacija mora imeti po zakonu najmanj 5
članov, združena 7 in splošna 10 članov.
Na Količevem smo se odločili za naslednjo obliko delegacij v posameznih TOZD:
—	delegacijo za zbor združenega dela — temeljna delegacija s 5 člani,
—	posebna delegacija za zdravstveno varstvo,
—	združeno delegacijo za otroško varstvo, socialno skrbstvo, pokojninsko invalidsko zavarovanje, zaposlovanje in stanovanjsko skupnost;
— združeno delegacijo za izobraževanje, kulturo, raziskovalno skupnost in telesno-kulturno skupnost.
Te delegacije bodo voljene v vsakem TOZD, zato je potrebno v TOZD evidentirati oz. predlagati najmanj 26 delegatov.
Vse delegacije iz TOZD se bodo povezovale v konferenco delegacij v delovni organizaciji. Vse te spremembe je potrebno vnesti tudi v statut TOZD, kjer se določa, preko katerih delegacij delovna organizacija uresničuje samoupravno povezovanje z družbenopolitično skupnostjo in s samoupravnimi interesnimi skupnostmi.
Na zborih delovnih ljudi so se pojavljala tudi vprašanja, kakšna je pravzaprav ocena delegatskega sistema v naši delovni organizaciji. V ta namen bo politični aktiv, ki ga sestavljajo vse družbenopolitične organizacije, na svojem sestanku kritično ocenil in analiziral celotni potek delegatskega obveščanja in povezovanja s SIS in z zborom združenega dela. Odgovor bo posredovan celotni delovni skupnosti.
B M.

	%
||y	jll	i
tl,	, S,	
Iz okna upravne zgradbe
Sprejeli smo samoupravni sporazum o združitvi TOZD v »Papirnico Vevče«
VEVČE, FEBRUAR — S tem. ko smo v Papirnici Vevče orga-, nizirali pet temeljnih organizacij združenega dela, smo prišli šele do polovice poti pri konstituiranju delovne organizacije v duhu zakona o združenem delu. Drugr, faza organiziranja je združitev TOZD, ker temeljne organizacije že po samem zakonu ne morejo obstajati izven delovne organizacije, razen če se organizirajo kot samostojne delovne organizacije brez TOZD. V našem primeru gre za pet TOZD, ki so sestavni del ene tovarne, zato so tehnološko in ekonomsko medsebojno odvisne ter povezane. Zaradi tega druga možnost ne pride v poštev.
Združitev TOZD v delovno organizacijo se izvrši tako, da delavci vseh TOZD z referendumom sprejmejo samoupravni sporazum o združitvi TOZD v delovno organizacijo. Osnutek tega samoupravnega sporazuma je bil razmnožen :n smo ga obravnavali na zborih delavcev, sprejemali Pa na referendumu 21. februarja.
S samoupravnim sporazumom o združitvi TOZD je treba urediti odnose med temeljnimi organizacijami ter vse zadeve, ki se v delovni organizaciji opravljajo in urejajo skupno.
V	osnutku samoupravnega sporazuma so opredeljeni glavni cilji združevanja. Ti so: ekonomska stabilnost in ugodnejši pogoji poslovanja TOZD, skladen in načrten razvoj, skupen nastop na tržišču, usklajevanje planov, združevanje sredstev, enotna politika kadrovanja in izo-braževa-/ nja, poenotenje osnov in meril za vrednotenje dela, medsebojna odgovornost za finančne obveznosti m medsebojno pokrivanje izgub in skupno opravljanje strokovnih opravil.
V	osnutku sporazuma je p-red-yideno, da pogodbe in aranžmaje z drugimi pri izvajanju investicijskih del za posamezne TOZD na podlagi združevanja sredstev sklepa delovna organizacija ali TOZD »Blagovni promet« na podlagi sklepa delavskega sveta DO. Vse posle prometa blaga in storitev z drugimi za Proizvajalne TOZD sklepa TOZD »Blagovni promet«, ki zanje prodaja in izvaža ter nabavlja in Uvaža. Za obveznosti vsake TOZD so druge TOZD neomejeno in solidarno odgovorne.
Prihodek TOZD, ki je ustvarjen s prodajo njihovih proizvodov in storitev na tržišču, se realizira preko prehodnega računa TOZD »Blagovni račun«. V tej TOZD se ugotavlja skupni prihodek, ustvarjen s prodajo proizvodov in storitev proizvajalnih TOZD in se nato razporeja na Proizvajalne TOZD, ki so sodelovale v posameznih fazah proizvodnje oziroma opravljanja stori'-lev. Pri razporejanju skupnega Prihodka bo treba upoštevati plan stroškov in dohodka TOZD »Blagovni promet«. Medsebojna razmerja TOZD pri ustvarjanju in razporejanju skupnega prihodka bo treba urediti s posebnim samoupravnim sporazumom, ki ga bodo sklenile proizvajalne temeljne organizacije in TOZD »Blagovni promet«.
V	osnutku samoupravnega sporazuma je nadalje predvideno, da TOZD prenašajo na delovno or-ganizacijo strokovne naloge skup-neSa pomena, kot so: kadrovanje, yrednotenje dela, izobraževanje, informiranje, organiziranje, ure-innje družbenega standarda in stanovanjskih zadev, varnost in zadeve ljudske obrambe, strokovno pripravo investicij, posle finančne operative in tekočega financiranja, knjigovodstvo, delo razvojnega laboratorija, programiranje proizvodnje, izdelavo Planov in analiz, pravno-strokov-ne_ naloge, sprejem in odpravo Pošte, strokovno-administrativnci naloge za organe upravljanja DO
opravljanje teh nalog se or-
ganizira Delovna skupnost skupnih služb. Odnose med proizva-i jalnimi TOZD in DSSS ureja poseben samoupravni sporazum.
Določbe sporazuma o skupnem opravljanju komercialnih poslov preko TOZD »Blagovni promet« in strokovnih nalog skupnega pomena po Delovni skupnosti skupnih služb so v skladu s cilji zakona o združenem delu, da naj se vsa takšna dela opravljajo skupno. Cilj zakona je, da se strokovne naloge opravljajo skupno za vse proizvajalne TOZD v delovni organizaciji, kar je bolj ekonomično in racionalno kakor pa razbijanje teh nalog na posamezne TOZD in ustanavljanje strokovnih služb v vsaki TOZD. Namen organiziranja TOZD je pospeševati integracijo (združevanje) gospodarstva, ustanavljanje strokovnih služb v vsaki TOZD pa bi vodilo k dezintegraciji.
V sporazumu je nadalje predvideno. da ima delovna organizacija delavski svet s 35 delegati iz vseh TOZD in iz Delovne skupnosti skupnih služb. Delavski svet ima izvršilne organe, to je 6 komisij za naslednja področja: usklajevanje planov, usklajevanje vrednotenja dela in delitve čistega dohodka, kadrovanje in izobraževanje, družbeni standard, požarna varnost, inovacije.
Sporazum predvideva združevanje sredstev TOZD: za investicije in odplačila investicijskih kreditov, za skupna obratna sred-/ stva, za skupna vlaganja v druge OZD, za potrebe družbenega standarda, za nakup stanovanj ter kreditiranje nakupa in grad-; nje stanovanj in končno še za zaposlovanje, prekvalifikacij o m uresničevanje pridobljenih pravic delavcev, katerih delo ni več potrebno.	1
Sporazum predvideva pokrivanje izgube posamezne TOZD iz
MARČEVSKI SEMINAR ZA NOVOSPREJETE DELAVCE
VEVČE, FEBRUAR — Ena
od večjih dolžnosti delavcev je tudi, da novosprejete delavce seznanijo z najosnovnejšimi informacijami, ki jih mladi, novi delavci potrebujejo, ko prvič nastopijo delo al' kje drugje izvršujejo tudi najenostavnejše delovne naloge.
V ta namen prireja izobraževalna služba kratke seminarje z zanimivo tematiko, ki se t če odnosov med delavci in delovnimi nalogami kakor tudi pravic in dolžnosti delavcev.
Prvi letošnji seminar te vrste bo v začetku marca; prizadeti bodo o tem posebej obveščeni. Na seminarju se bodo sprejeti delavci seznanili z vsebino stalnih programov, ki jo bo seminar obravnaval, in to:
— Zgodovina papirja in Papirnice Vevče, informacije o možnostih izobraževanja in napredovanja;
— Organizacija podjetja in proizvodnje, delovni proces osnovne informacije o delitvi dohodka in osebnega dohodka. Informacije o družbencpoli-t'čnih in drugih organizacija!: v delovni organizaciji;
— Zdravstvena vzgoja in higiena dela;
— Požarna varnost v papirni industriji in preventivn; ukrepi, gasilni aparati, itd.;
— Varnostni predpisi;
— Prav'ce in dolžnosti delavcev (Pravilnik o delovnem razmerju in drugi pomembnejši akti podjetja).
Udeležba je obvezna za vse novince. Čas, prebit na seminarju, se računa kot da bi bili delavci na delu.
S. R.
rezervnih skladov druge TOZD ter da TOZD nosijo skupni riziko za škodo, ki jo utrpi posamezna TOZD pri poslovanju v skladu s skupaj sprejetimi poslovnimi odločitvami.
Poleg tega samoupravnega sporazuma bo treba med temeljnimi organizacijami sprejeti še več drugih samoupravnih sporazumov:
—	o medsebojnih pravicah, ob-'
veznostih in odgovornostih med TOZD in DSSS,	I
—	o stanovanjskih razmerjih,
—	o ljudski obrambi itd.
J. M.
Del članov DS TOZD Družbeni standard na svoji prvi seji
V petih TOZD je 91 članov delavskih svetov
VEVČE, FEBRUAR — O referendumu, s katerim smo 24. januarja 1978 izglasovali pristop k novemu organiziranju organizacije združenega dela Papirnice Vevče, je bilo že nekaj napisanega v prejšnji številki našega glasila. Rečeno je bilo, da je prav, če objavimo imena vseh članov posameznih delavskih svetov, ker se bodo sodelavci tako laže obračali na delegate in z njimi družno reševali težave, ki jih pestijo, in dajali predloge za kakršnekoli izboljšave in rešitve.
Ob volitvah v delavske svete so izvolili tudi disciplinske komisije posameznih TOZD. Ostale komisije, kot so komisija za načrt, za kadrovska vprašanja, za razporejanje čistega dohodka, delitev OD in sredstev sklada skupne porabe ter komisija za varstvo pri delu, pa bodo znane v kratkem.
Referendum je z veliko večino uspel, člani posameznih delavskih svetov pa so postali tistj z največ glasovi, in to:
TOZD Tehnični papir
— Iz delovne enote Osnovne, proizvodnja
za dobo dveh let:
Avbelj Janez Gal Jože Klemenc Urška Lesar Marija Magister Anica Predalič Mitja Purič Hasan Premrl Marija
za dobo enega leta:
Grabnar Stane Jager Ciril Jakac Anton Kocjančič Franc Krajnc Alojz
Prošek Andrej —- predsednik Smrekar Fani Rupnik Stane
— Iz delovne enote Premaz za dobo dveh let:
Gašperšič Joža Zore Emilijan Žnidaršič Marija
za dobo enega leta:
Miklavčič Ivan Prusnik Miha
— Iz delovne enote Energetika:
Dajčman Stane — za dobo dveh let
Duh Jože — za dobo enega letr
— Iz delovne enote Vzdrževanje
za dobo dveh let:
Ambrož Franc Fležar Lado Maček Alojz
za dobo enega leta:
Marolt Jože Šubelj Franc Udovič Stane
V disciplinsko komisijo TOZD so bili izvoljeni:
Ambrož Franc — predsednik Lampe Ignac — član
Lukec Betka — član Vidmar Polde — član Zupančič Vinko — član
TOZD Grafični papir
V	delavski svet so bili izvoljeni za dobo dveh let:
Fras Franc Klešnik Franc Kodič Zlatko Lokar Ivanka Močnik Stane Pavlič Anton
Penca Viktor —■ predsednik Škoda Mihaela Vrtačič Alojz Zakovšek Bojan Žumbergar Peter za dobo enega leta:
Brčic Dr a gol j ub Devedžič Mira Džaferovič Muho Golob Majda Lokar Martin Odlazek Martin Pleško Fani Škrjanc Slavko Ulčar Lado Žabjek Pavel
V	disciplinsko komisijo TOZD so bili izvoljeni:
Zupančič Anton — predsednik Habič Janez — član Kompare Fani — član Kozjek Marija — član Avbelj Janez — član iz druge TOZD
TOZD VETA
V	delavski svet TOZD so bili izvoljeni
za dobo 2 let:
Mežnar Marija Pavlin Anica Skubic Alojz Štamcar Peter Težak Zvonimir Zabukovec Marta
za dobo 1 leta:
Končar Betka Obreza Franc
Porenta Miloš — predsednik Trentelj Slavko Valič Franc
V	disciplinsko komisijo so bili izvoljeni:
Miklič Ludvik — predsednik Jančar Andrej — član Nenadič Radoslav — član Trtnik Jože — član Volča-nšek Jože — član
TOZD Blagovni promet
V	delavski svet TOZD so bili izvoljeni
za 2 leti:
Miklavž Ivan
Razdevšek Silvo — predsednik
Selan Peter
Sevšek Roman
Šircelj Egidij
Škoberne Jože
Tomšič Jože
Udovič Stanka
Velepič Mira
Vrščaj Pavel
Vujakovič Ljubislav
za 1 leto:
Ambrož Stane Anžur Ivanka Božič Jože Jagodič Pavla Jeriha Franc Leben Ivan Marolt Brane Mrhar Ivan Nad Derd
Osmanagič Sulejman
V	disciplinsko komisijo so bili izvolj eni:
Potočnik Niko — predsednik Kurent Leon —- član Rahne Ivanka — član izven TOZD
Štembal Jože — član Vujasin Simo — član
TOZD Družbeni standard
V	delavski svet TOZD so bili izvoljeni
za dobo 2 let:
Kure Martina
Poženel Ivan — predsednik Ramoveš Marta Trentelj Katarina Zore Pavla
za dobo 1 leta:
Černe Štefka Čučulovič Boris Jerman Anka Kranjc Marija
V	disciplinsko komisijo TOZD so bili izvoljeni:
Vidergar Anica — predsednik Cukjati Ivanka — član Krstič Vojislava — član Rapuš Angelca — član Šmigič Drago — član
S.	R
S prve seje TOZD Blagovni promet
Razgrajena sitova skupina II. PS (9. 2. 1978) V remontni delavnici je v času večjih popravil dosti dela
Rezkalec Franc Cerk ob novem vertikal- Klepar Ilija Manču s sodelavcem nabavlja nem rezkalno-vrtalnem stroju pripravlja v skladišču pločevino za odtočna korita ohišje reduktorja za II. PS	II. PS
Tretja rekonstrukcija L papirnega stroja - kaj pravijo?
VEVČE FEBRUAR — Drugi papirni stroj (takrat imenovan stroj B) je bil dobavljen takoj po hudem potresu leta 1895. Prvič je bil rekonstruiran 1910. leta, ko ga je gnal na novo postavljen parni stroj. Ta ga je poganjal vse do leta 1938. V tem času je bilo izpeljanih več modernizacij. Iz proizvodnje je bil izločen stari stroj N. Nadomestili so ga z novim strojem H (današnjim III. PS) na električni pogon.
V juliju navednega leta so II. papirni stroj preuredili na električni pogon. Parni stroj, ki je do takrat poganjal II. PS (B), so prodali za 80.000 din Sladkogorski, tovarni papirja in lepenke. Papirni stroj je od tedaj do danes skoraj neprekinjeno obratoval razen enkrat letno. Daljši zastoj od 6 dni do 3 tednov je bil, kadar je bil opravljen generalni remont, pa takoj po razpadu stare Jugoslavije od 11. aprila do 3. junija 1941, dokler ni vodstvo takratnih Združenih papirnic dobilo od italijanskih oblasti dovoljenja za pogon. Ponovno se je pokazala potreba po večjem remontu, h kateremu smo nemudoma pristo-pili.
Tovariš ing. Kogej, kakšen je bil motiv oziroma kakšne so bile potrebe, da je bilo treba pristopiti k popravilu II. PS?
—- K remontu II. PS se je pristop'lo, ker drugače preprosto ni moglo več naprej. Od zadnjega večjega letnega popravila je minilo namreč že več let. Nekateri deli stroja so bili tako dotrajani, da ni postajala vprašljiva samo kakovost proizvodnje, ampak tudi varno obratovanje. Pri tem naj omenimo popolnoma dotrajan le-
seni zračnik sušilne skupine, nekaj netesnih ali razbrazdanih sušilnih valjev, od vsega začetka s krogotokom papirnega stroja nefunkcionalno povezan flotator, neustrezno pranje sita itd.
Ali je pričakovati po zagonu večjo in boljšo proizvodnjo običajnih papirjev, ki jih izdelujemo na II. PS?
—• Večjo proizvodnjo bi lahke pričakovali, če bi pri remontu odstranili nekatera ozka grla.
Teh je več na žalost so (zaradi dokaj raznolikega programa) pri izdelavi različnih papirjev na različnih mestih. Tako je npr. pri proizvodnji tankih srednje finih papirjev ozko grlo konstrukcijska hitrost stroja, sitova skupina in kapacitete glavne črpalke, medtem ko je pri tapetnem papirju višjih gramatur proizvodnja omejena z zmogljivostjo sušilne skupine .. Pri brezlesnih papirjih se občuti tudi pomanjkanje mlelnih kapacitet.
Remont, ki je v teku, bo le delno omogočil večjo proizvodnjo tapetnega papirja, zahvaljujoč se nekoliko povečani zmogljivosti sušilne skupine. Vendar je treba pri tem poudariti, da pomeni postavitev sušilne »havbe« prvo etapo k popolni sanaciji sušilne skupine, s čimer bi bili dani pogoji za občutno znižanje porabe toplotne energije in povečanje zmogljivost’ stroja pri višjih g.ra-maturah. Menim, da so perspektive tega stroja predvsem v višjih gramaturah.
Po drugi strani bo večina izpeljanih remontnih del ustvarila boljše pogoje_ za izdelavo kvalitetnega papirja, ali bolje rečeno, papirja z manj napak. Tudi v
tem pogledu bo opravljena samo ena etapa. Žal bo na stroju ostalo še mnogo šibkih točk glede zaželene kakovosti papirja. Tu so zastarel lesen natok, dotrajani pritisni mehanizem izžemalnib stiskalnic, navij alni aparat ter pomanjkanje merilnih instrumentov za gramature in vlago, česar se pri remontu nismo uspeli niti mogli dotakniti. Zato se bo treba nemudoma pripravljati na nova popravila in dopolnitve. Če po ponovnem zagonu stroja ni pričakovati izrazitega količinskega in kakovostnega napredka proizvodnje, pa ne gre prezreti dejstva, da bo za znižanje oz. zajezitev naraščanja proizvodnih stroškov storjenega mnogo. In še to: vsa dovolj obsežna dela bodo izpeljana izključno z domačim delom in praktično brez uvožene opreme.
Ali bomo po tem popravilu izdelovali na stroju kakšne nove vrste papirja?
— Remont ne bo omogočal izdelave novih vrst papirja.
Tovariš Žabjek, vi direktno vodite delo kovinarjev. Kaj menite o sedanjih delih na II. PS?
—- Vedno smo si prizadevali, da smo vzdrževali stroje, kolikor je bilo mogoče, v dobrem stanju, da ni prišlo nepričakovano do zasto> jev. Če je stroj dobro vzdrževan in popravljen, je tudi kvaliteta papirja boljša.
Med vojno in prva leta po vojni je bilo vzdrževanje obstoječega strojnega parka zelo težko. Uvoza za rezervne dele ni bilo, domača industrija pa takoj po vojni ni bila sposobna izdelovati in dobavljati potrebnih rezervnih delov in opreme. Zanašati smo se morali na lastne moči.
Zadnje desetletje je postalo tržišče glede kvalitete papirja zahtevnejše. Vzporedno s tem . je zahtevnejše tudi vzdrževanje strojev. S pomočjo dobave rezervnih delov in s sodelovanjem tujih firm nam je uspelo, da smo stare in odslužene stroje postavili v normalno stanje.
Na II. papirnem stroju smo iz« peljali nekaj rekonstrukcij, ki so že dale pozitivne uspehe. Tudi redni remonti, ki smo jih izvajali vsako leto, so pripomogli, da je stroj kljub svoji starosti in izčrpanosti še vedno sposoben izdelovati papir, kakršnega zahteva današnje tržišče. Načrtovano je bilo tudi pokritje sušilne skupine, v izdelavi je bila tudi nova
natočna omara iz nerjaveče pločevine, ki naj bi zamenjala sedanjo leseno. Pa je prišla odločitev, da se rekonstrukcijska dela ustavijo, ker je s pogonom V. PS bila prvič predvidena ustavitev II. PS in še isto leto III. PS. Vzdrževanje teh dveh strojev se je skrčilo na najnujnejše. Ko je bilo razčiščeno mnenje o obratovanju ali neobratovanju teh dveh strojev, je bilo nujno treba pristopiti k že načrtovanemu delu.
Letošnji remont II. PS naj bi izkoristili za izdelovanje kovinske kape na sušilni skupini in hkrati za montažo nove flotacij ske naprave »ADKA« (po vzorcu »AD-KE« na IV. PS). Stari vzdušnik, ki je odvajal vlažen in topel zrak
iznad stroja, je bil lesen. Zaradi vlage in vroče pare je ta les trohnel in ga je bilo treba pogosto menjati. Kovinsko pokritje sušilne skupine z ventilatorji, ki sesajo vlažen zrak, istočasno pa se pod sušilne valje dovaja suh zrak, ima prednost pred prejšnjim — lesenim.
Že od nekdaj so lastniki in potem strokovni delavci tovarne poleg kvalitete papirja polagali naj večjo skrb in dajali naj večji poudarek Rotacijskim napravam za odpadne vode. Znano je dejstvo, da je vsaka izguba vlaken z odpadnimi vodami čista izguba. Zajetje in vračanje vlaken nazaj na stroj je pa čisti dobiček, ki (Nadaljevanje na 5. strani)
Nujni nered ob remontu vodi k redu ob proizvodnji (II. PS, 9. 2. 1978)
Tretja rekonstrukcija II. papirnega stroja.
(Nadaljevanje s 4. strani) lahko z dobrim gospodarjenjem doseže precej velike vsote.
Prekritje sušilne skupine stroja in pa izdelava ter montaža AD-KE je bila dana zunanjim izvajalcem. Seveda smo strojno obdelavo delov za ADKO napravili v naši delavnici. Sam remont stroja, poleg remonta brusilnice, smo naredili mi. Pri tem remontu je bilo naj večje delo v sušilni skupini. Demontirali smo 2 sušilna valja klobučevine, ki zaradi novih vrst klobučevine nista bila več potrebna. Tri sušilne valje Papirja smo pa popravili in jih vgradili nazaj na stroj. Po vzorcu smo izdelali tudi že več izrabljenih delov. Zamenjali smo ležaje in naredili pregled sklopov, ki jih med rednim obratovanjem Pri popravilih zaradi pomanjkanja časa ni možno narediti.
Delo je potekalo v redu. Zasluge pri tem imajo največ delavci, ki so kljub prostorski stiski in vročini pridno delali in opravljali svoje delo požrtvovalno in disciplinirano.
Tovariš Perko, v pripravi na ta veliki remont ste precej sodelovali, v glavnem pri postavitvi sušilne kape. Prosim za nekaj in formacij.
— O potrebi po remontu II. PS se je šušljalo že v prvi polovici 1. 1977, toda vodstvo tedaj osnovne proizvodnje je željo in datum postavilo v mesec oktober. Rok za začetek del je bil večkrat prestavljen. Dela, ki so jih zahtevali — želeli, so bila dokaj obsežna in rok 2 meseca izredno kratek. Tako smo z remontom pričeli 30.
1.	1978. Da ne pozabim, delovne naloge smo dobili na sestanku oktobra in takoj naj bi vsak od nas skrbnikov — referentov ostalih papirnih strojev in oddelkov Prevzel določene naloge iz predvidenega remonta. Dobili smo nalogo izdelati projekt havbe in z intenzivno pomočjo tov. Uzelca —1 vodje vzdrževanja — sva našla idejno rešitev za izdelavo omenjenega projekta. Seveda sva tu upoštevala in si pomagala z željami oziroma s potrebami, ki jih je zahtevalo vodstvo proizvodnje.
Tu je postal problem, kam postaviti havbo, kako jo vgraditi, ker je prostora bore malo. Našla sva tudi to rešitev. Havba je pri-varjena na nosilne profile stavbe; lahko bi rekli, obešena na stroj
Prednosti nove rešitve so:
—	predvsem boljši zrak in ostali klimatski pogoji v prostoru,
—	večji vpliv na kvaliteto sušenja,	„
—	odpade stari leseni vzdus-nik, ki je bil stalno potreben obnavljanja,
—	upoštevana menjava vodilnih valjev, zato pa vgrajena pomična vrata, kot so na 5. PS, to pa se bo seveda šele pokazalo,
—	sama havba sestoji iz pokrova, ki je izdelan iz segmentov z izolacijo; na zgornjem delu sta dva ventilatorja s kapaciteto 54.700 m3/h (regulacija možna) glede na omenjeni prostor; havba ni izvedena z rekuperacijo — s sušenjem vlažnega zraka, ki ga Ponovno vodimo pod stroj, tako da je izkoristek boljši. Obstaja namreč nevarnost povečanj a podtlaka v prostoru.
O sami montaži je težko govoriti, ker vemo, da pri takih delih obstaja in je vedno prisotna živčnost, ki mine šele, ko stroj ponovno steče. Vsak je namreč hotel prednjačiti na svojem področju, tako da so si bili večkrat drug drugemu v napotje.
Pogoji za montažo konstrukcije havbe so bili zelo slabi, pred-ysem močina in vlažnost, tako ds je nekaj ljudi zbolelo, vendar je montaža vseeno uspela.
Koliko smo uspeli s samo sušilno kapo pa upam, da se bo kmalu pokazalo.	,
Menim pa, da bi bilo za velike remonte treba vedeti vsaj leto, dni prej, sicer je vse na kupu in Posledica naglice je manj kvalitetno delo.
Tovariš Marolt, prosim, da razložite montažo flotatorjev in njihov namen. Kaj bo s starimi in podobno?
— Leta 1963 smo zamenjali stare filtre za odpadno vodo — sitovo vodo II. — pri drugem oz. tretjem papirnem stroju s flota-torji sistema krof ta. Težave pri postaviti so nastale zaradi iskanja lokacije teh flotatorjev. Kakor je bila lokacija ugodna za tretji papirni stroj, je bila zelo neugodna za drugega. To pa zaradi tega, ker sitove vode II. PS in goste snovi ni bilo mogoče pripeljati do flotatorja oz. PS sprostim padom, temveč le s pomočjo črpalke. To je povzročalo vrsto težav, med njimi tudi nihanje gramske teže papirja na papirnem stroju. Krof ta f lotatorj i pa so imeli tudi nizko koncentracijo goste snovi.
Taki so bili osnovni razlogi, da se je vodstvo proizvodnje glede na izkušnje na IV. in V. PS (tu so Rotacijski sistemi ADKA že preizkušeni) odločilo za sistem ADKE tudi na drugem papirnem stroju. Ta sistem je boljši od prejšnjega. Možen je boljši pregled, večja kapaciteta kot pri zaprtem sistemu flotatorjev krofta. Sistem ADKA je namreč odprt. Po dogovoru z vodstvom proizvodnje je bila določena lokacija ADKA f lotatorj a na mestu, kjer so bili pred leti demontirani filtri, to je pod bazeni sitove vode II. v prvem nadstropju holand-cev II. in III. PS.
Iz dveh razlogov je ta lokacija ugodna:
Prvič doteka prekotok sitove vode II. s prostim padom v bazen ADKE, drugič pa flotirana snov prav tako s prostim padom doteka v strojne kadi papirnega stroja.
Po tehnološki shemi in izdelani dokumentaciji je gradbena dela opravil GRADIS, posebno kar se tiče betoniranja bazena, medtem ko je bila postavitev pogona ADKE, črpalk, visokotlačne posode, cevovodov, povezav in ostale armature delo delavcev HIDRO-MONTAŽE.
Prav tako so v veliki meri pri delih na ADKI sodelovali domači delavci vseh poklicev iz delovne enote vzdrževanja.
Koordinacijo, naročanje materiala, risbe in drugo pa sva vodila z referentom v oddelku vzdrževanja, s tov. Mirom Vidergarjem. Od starih filtrov smo uporabili visokotlačno posodo in nekaj cevovodov. Črpalke bomo lahko porabili kot nadomestne črpalke pri reševanju in pogonu tekoče proizvodnje.
Tovariš Uzelac, ing., kot vodji vzdrževanja so vam gotovo znani stroški velikega popravila pri II. PS. Prosim kaj o tem.
— Glede na obseg dela pri popravilu II. PS je jasno, da ni bilo možno opraviti vseh del v tako kratkem času. Zaradi tega smo morali naročiti več zunanjih izvajalcev del, tako da bi pravočasno opravili postavljene naloge. Od zunanjih izvajalcev naj naštejem GRADIS, UNIVER-ZAL, HIDROMONTAZO. OBLO-GO-HIDROPLASTIKO, TERMIKO in EKIPO iz KOLIČEVEGA.
Tako zastavljen remont res pre-) cej stane, vendar stroj moramo obnavljati in ga dopolnjevati. Ker so dela še v teku, je prezgodaj govoriti o natančnejših stroških. Naj večji del stroškov odpade na Rotacijske naprave, stroški za obnovo zračnika in izdelavo sušilne kape pa so približno enaki. Odločili smo se za sodobnejšo varianto in postavili sušilno kapo.
Ko bodo delovni nalogi zaključeni in obračunani in ko bomo dobili še račune zunanjih izvajalcev del, bomo šele lahko govorili natančno tudi o stroških popravila.
Opomba uredništva
Ko smo to pisali, so dela pri popravilu stroja še potekala. Ob izidu časopisa stroj že obratuje. Upajmo, da bo vse v naj lepšem redu, kar bo veliko priznanje vsem sodelujočim.	S. R.
Novo v samoupravljanju
VEVČE, FEBRUAR — Z nove organiziranostjo podjetja se je upravljalska struktura močno povečala in zato bo potrebno mnogo tehnične priprave, da bo ta struktura lahko v redu delovala.
Potrebno bo pripraviti raznovrsten material, sklepati o določenih problemih, jih posredovati TOZD, zapisnikovati, izpeljevati sklepe itd.
Nemogoče je, da bi se dalo vse to narediti naenkrat, zato bo nova organizacija potekala postopoma in tudi poslovanje bo treba postopoma malo spremeniti. Prehodna doba, ki jo živimo sedaj bo trajala dotlej, dokler organizacijske spremembe ne bodo dokončno uzakonjene, tj. do registracije delovne organizacije pri gospodarskem sodišču. Medtem pa se moramo vsi boriti za čimprejšnjo in čimbolj šo organizacijo dela v novi strukturi samoupravljanja.
Posamezne TOZD se že konstituirajo. Konstituiranje TOZD obsega :
— Sprejem samoupravnega sporazuma o združitvi dela delavcev v TOZD in statut TOZD (oboje že sprejeto z referendumom), izvolitev delavskega sveta TOZD (že izpeljano) ter imenovanje vršilca dolžnosti poslovodnega organa (vodje) TOZD.
—- Delavski sveti posameznih TOZD sprejemajo vse odločitve TOZD, sklepajo, predhodno pa vse pomembnejše stvari obravnavajo na zborih delavcev posamezne TOZD, kot je navedeno v statutih.
Material oz. problemi za obdelavo izvirajo deloma iz našega notranjega poslovanja, deloma pa se material nanaša na stvari, ki jih moramo organizirati zaradi predpisov, zakonov, predpisov družbenopolitičnih skupnosti ali organizacij.
— Zbori delavcev morajo razpolagati z gradivom o obravnavani problematiki, zato je potrebno zbrati strokovne predloge, ki naj jih posredujejo individualni vodje posameznih TOZD (iz sestankov strokovnih svetov ...). Drugi del materialov, potrebnih za obravnavo, pripravijo strokovne službe in jih posredujejo naprej preko oddelkov za informiranje. Za nekatere določene strokovne predloge in materiale se bo moralo sprejemati odločitve, seveda na nivoju podjetja, in jih od tod posredovati po posameznih zborih delavcev oz. TOZD, če hočemo, da bo upravljanje dobro organizirano in da bo izvajanje nalog v delovni organizaciji potekalo v redu.
—■ Sestankov in sej bo ogromno, saj imamo v delovni organizaciji poleg centralnega delavskega sveta DO tudi 6 delavskih svetov TOZD in DSSS, vsi s svojimi komisijami, ter disciplinske komisije TOZD in DSSS; tu so potem še osnovne organizacije sindikata s svojimi komisijami. Zapisnikov bo torej veliko in zato je nujno, da zapisniki zborov delavcev, strokovnih svetov po TOZD, zapisniki na nivoju podjetja vsebujejo samo sklepe, zaključke, le redkokdaj tudi razprave, kadar je to seveda potreb-
no. Zapisniki delavskih svetov pa morajo biti dokaj natančni. Pri vodenju sestankov se je treba jasno opredeliti za določene predloge, da lahko potem sklepe jasno formuliramo.
— Oddelek za informiranje se bo vključil v novo strukturo in bo služil za informiranje TOZD. Gradivo raznih služb za odločanje, sklepanje in obravnavo sej in sestankov se bo zbiralo v tem centru po področjih in od tod bo šlo v primerni obliki naprej, kamor je pač potrebno.
— Na zborih delavcev smo v februarju obravnavali dva samoupravna sporazuma:
1.	samoupravni sporazum o združitvi TOZD v delovno organizacijo Papirnice Vevče in
2.	samoupravni sporazum, ki obravnava odnose med TOZD in skupnimi službami, torej skupne zadeve, ki jih bodo opravljale strokovne službe v skupnih službah. 21. februarja smo na referendumu sprejeli oba sporazuma in izvolili delegate v delavski svet delovne organizacije.
— Po konstituiranju TOZD je treba takoj preiti na konstituiranje delovne organizacije Papirnice Vevče.
Konstituiranje delovne organizacije obsega: sklenitev samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v DO (sprejeli so ga delavci vseh TOZD z referendumom), izvolitev delegatov v delavski svet delovne organizacije (izvedeno 21. februarja) in imenovanje vršilca dolžnosti direktorja DO.
V. B.
Kako bomo organizirali sindikalno organzacijo
v Papirnici Vevče
VEVČE, FEBRUAR — V skladu z reorganizacijo naše OZD po TOZD moramo po zakonu o združenem delu reorganizirati tudi sindikalno organizacijo. Zakon pravi, da naj ima vsaka temeljna organizacija združenega dela najmanj eno sindikalno organizacijo.
Komisija za samoupravljanje pri konferenci OOS Papirnice Vevče je izdelala shemo, ki jo predlaga v potrditev ustanovnim občnim zborom po TOZD. Ta komisija je pri predlogu upoštevala zakonski predpis; prav tako je upoštevala statutarne sklepe 8.
kongresa ZSJ. V statutarnem sklepu piše, naj osnovna organizacija sindikata nei šteje več kakor 300 članov. TOZD Tehnični papir šteje prek 600 delavcev, zato je bila komisija mnenja, da TOZD Tehnični papir ustanovi dve OOS. Nasprotno pa šteje TOZD Družbeni standard 35 delavcev, zato komisija predlaga združitev TOZD Družbeni standard in DSSS v eno OOS.
Pri TOZD Tehnični papir bo potrebno organizirati neko koordinacijsko telo (konferenco), ki bo usklajevala interese in skrbela za enotnost stališč delavcev iz po-
sameznih delovnih skupnosti pri delu OOS. Omenjena shema je izraz razprav v komisiji za samoupravljanje in je V skladu z organiziranostjo naše DO oziroma v skladu s stališči 8. kongresa ZSJ.
Na ustanovnih občnih zborih —-skupščinah OOS v TOZD pa bo na predloge članov sindikata možno dokončno oblikovati vsebino dela OOS glede na specifičnost delovnega procesa, želja in potreb zaposlenih delavcev v naši OZD.
F. H.
Odbor Za šport in rekreacijo
Komisija za samoupravi j an j e
Komisija za mladinska vprašanja
Odbor za kulturo
V. OOS DSSS in Družbeni standard
II. OOS TOZD
VETA tapete
VI. OOS TOZD Blagovni promet
III. OOS DS
Vzdrževanje
Energetika
I. OO sindikata TOZD Tehnični papir
IV. OSS TOZD Grafični papirji
Konferenca OO sindikata Papirnice Vevče
Izvršni odbor konference OOS Papirnice Vevče
osnovna
proizvodnja
premaz
strojna
dodelava
ročna
dodelava
brusilnica
vzdrževanje
energetika
V. papirni stroj
tapete
skupne službe družbeni standard
prodaja
nabava
uvoz
izvoz
odprema
RIP
Pred kongresoma zveze komunistov
VEVČE, FEBRUAR — Na oba
kongresa — VIII. kongres ZKS in XI. kongres ZKJ — bodo komunisti prišli pripravljeni. V času med zadnjima in tema dvema so utrdili jasen koncept razvoja socialističnih in samoupravnih odnosov. S to okrepitvijo nastopajo samoupravni odnosi, v katerih prevzema delavec dejansko oblast v svoje roke in stoji organiziran v središču dogajanj v družbenopolitičnih okoljih.
V	pripravah na kongres vlada eno načelo — komunisti morajo biti akcijski; pri nadaljnjem poglabljanju in razvijanju samoupravljanja morajo imeti jasno začrtane cilje. V tem akcijskem pristopu je bistveno to, da moramo s temeljnimi analizami dognati, do kod smo prišli in kako naprej. Zagotoviti je treba vpliv in odločanje delavca v vseh sredinah, kjer živi in dela.
Velika pomoč in bistveno orožje pri teh analizah bo študija tovariša Edvarda Kardelja, ki je pojasnila marsikatero dilemo, Študija je resnično in konkretno napotilo za neposredno akcijo v pripravah na oba kongresa zveze komunistov, ki morata biti in bosta postala vsesplošna mobilizacija delovnih ljudi na vseh toriščih dela, kot so družbenopolitična dejavnost, gospodarjenje, kultura itd.
V	to mobilizacijo je nujno zajeti predvsem tudi ves strokovni
potencial v ZK, ki mora dajati več boljših in konkretnejših rešitev za nove družbenoekonomske odnose v naši ožji in širši družbi. Do sedaj je bilo namreč opaziti vse premalo aktivnosti prav pri tem strokovnem potencialu, čeprav je v članstvu zveze komunistov 30 do 35 °/o članstva z višjo in visoko izobrazbo.
Današnje razmere je treba ocenjevati na podlagi pisma tovariša Tita in IK CK ZKJ in iz njega tudi izhajati. Pri tem pa nikakor ne smemo mimo dejanskega položaja delavca in mimo vprašanj o reševanju delavčevih socialnih, stanovanjskih in drugih problemov, ki se tičej o delavčevega življenjskega standarda.
Enotnost v ZK je dosežena. To enotnost moramo še naprej razvijati in krepiti, predvsem pa utrjevati. Že samo dejstvo, da delavci in mladina vedno bolj pristopajo k članstvu v ZK, govori o utrjevanju te vodilne organizacije. Zavedajo se, da je to njihova partija, njihova organizacija. Seveda pa sprejemi v članstvo ne morejo in ne smejo biti množična in kampanjska akcija. Edino merilo pri sprejemanju v ZK je prispevek delavca k spreminjanju družbenih odnosov in njegovo aktivno delo v okolju, v katerem živi.
Vse temeljne stvari se danes rešujejo v temeljnih organizacijah združenega dela in v krajev-
nih skupnostih. Zbori delavcev in zbori občanov so tisti organi, ki danes že igrajo odločilno vlogo, njihov pomen in obstoj pa se bo še okrepil. Postali so mesto odločanja. V praksi moramo uveljaviti metodo, da o vsem, o čemer bodo odločali zbori delavcev, spregovorijo tudi v vseh družbenopolitičnih organizacijah in zavzamejo svoja stališča. Tako odločanje na zborih ne bo le referendum, ampak stvarnost, za katero bi stala poglobljena razprava. Borbo mnenj in mišljenj je treba razviti in izbrati le najboljša stališča. Tak način mora postati vsakdanja praksa v vsaki TOZD. V to prakso pa je treba vplesti konkretnost in doseči tako delovanje, da bodo stališča komunistov postala stališča večine oz. celotnega kolektiva.
V naši delovni organizaciji so se temeljne organizacije združenega dela komaj rodile. Ali bo šest »novorojenčkov« stopalo po poti enotnosti, ki jo nakazuje ZK in ki jo bosta idejno okrepila tudi oba kongresa? Eno je očitno: če bo vsaka TOZD stremela k napredku in gospodarski trdnosti celotne organizacije združenega dela Papirnice Vevče, se ni bati ničesar, če pa se bodo pojavile kakršnekoli tendence samoljubja, ne bomo uspeli uresničiti načel in uspehov po načelih, ki jih bosta obravnavala oba kongresa.
S. R. po informacijah ZSS
Zaposlovanje in fluktuacija v letu 1977
Plinovod bo speljan tudi v neposredni bližini fužinskega gradu. Cevi so pripravljene (Foto: C. Zupančič)
VEVČE, FEBRUAR — V letu 1977 se je število zaposlenih v naši delovni organizaciji povečalo za 89 delavcev. Vzrok za povečanje števila zaposlenih je predvsem izpopolnitev delovnih mest v dodelavi V. papirnega stroja, v transportu večji priliv surovin in boljša odprema gotovih izdelkov ter nove delovne naloge, ki so nastale ob normaliziranju obratovanja tega stroja.
Skupaj je bilo v letu 1977 sprejetih 253 novih delavcev. Pri tem številu upoštevamo tudi vseh 29 delavcev, ki so sklenili delovno razmerje za določen čas (sezonska dela v počitniškem domu: letnem kopališču ter nadomeščanje delavk na porodniškem dopustu in drugih obolelih.)
V istem obdobju pa je prenehalo z delovnim razmerjem vključno z delavci za določen čas 164 delavcev.
Pridobivanje novih delavcev ob pogojih, kakršni so v naši delovni organizaciji — nočno in nedeljsko delo, nizki OD, pomanjkanje stanovanj — je zelo otež-kočeno, zato je temu primerno porasla tudi fluktuacija. Predvsem velik je osip novosprejetih v prvih šestih mesecih od nastopa zaposlitve.
Vzroki za to so v prvi vrsti pomanjkanje stanovanj vseh kate-
gorij, predvsem pa ležišč v samskem domu; drugi vzrok je nočno in nedeljsko delo.
Tak način dela odvrača tudi nekatere delavce iz neposredne okolice delovne organizacije, ker se raje zaposlujejo tam, kjer imajo 5-dnevni delovni teden, zato moramo pridobivati nove delavce iz drugih republik, le-ti pa češče za-
puščajo delovno organzacijo iz prej navedenih vzrokov.
Tretji vzrok za razmeroma težko pridobitev novih kvalificiranih, srednjih in višjih strokovnih delavcev je v izredno nizkih OD za te kategorije. Posledica tega je tudi precej visoka fluktuacija teh delavcev, kar prikazujemo v naslednjem pregledu:
Sistemska skupina:	zahtevana izobrazba:	št. odšlih
VIII.	visoka šola	2
VII.	višja šola	4
VI.	srednja šola	4
V. in IV.	poklicna šola	34
III. in II.	priučitev	87
I.	nepopolna osnovna	
	šola	4
	skupaj	135
T. P.
Od tega je:
19 delavcev odšlo v JLA,
8 delavcev upokojenih,
36 delavcev samovoljno zapustilo delo,
59 delavcev prenehalo z delom sporazumno ali z odpovedjo,
1 delavec prenehal zaradi prestajanja zaporne kazni,
I	delavec umrl,
II	delavcev moralo prenehati z delom zaradi izrečenega ukrepa disciplinske komisije.
Koeficienti fluktuacije so v letu 1977 po posameznih obratih naslednji:
proizvodnja	papirja	8.0
premaz	12.7
tapete	6.8
energetika	7.1
vzdrževanje	10.1
V. papirni stroj	21.7
skupne službe in družbeni
standard	11.1
Za celotno delovno organizacijo je koeficient 11.2, kar kaže na precej povečano fluktuacijo v primeri z letom 1976.
Po gornji tabeli izstopa koeficient v premaznem oddelku, posebno pa na V. papirnem stroju. Delavski svet TOZD Grafični papir bo moral razmisliti, ali je vzrok visoki fluktuaciji delovna narava ali pa morda tiči v medsebojnih odnosih na relaciji vodstveni delavci in novinci.
Dopisujte v svoj časopis!
Program funkcionalnega izobraževanja 1978	
VEVČE, FEBRUAR — Funkcionalno izobraževanje je naj-	
primernejša oblika izobraževanja strokovnih	delavcev. V tej
zvrsti strokovnjak lahko izbere res tisto, kar	je nujno za na-
predek v stroki, za seznanitev z novostmi na področju strokov-	
nega dela in za boljše izvrševanje in dopolnjevanje delovnih	
nalog.	
Visoka šola za organizacijo dela in Zavod	za tehnično izo-
braževanje Ljubljana tudi letos prirejata po	ustaljenem pro-
gramu vrsto seminarjev s temami z različnih	področij dela in
stroke. Januar in februar sta že mimo in za ta čas smo oddelke	
že obvestili. Danes smo iz programa izluščili naslove in roke po-	
membnejših seminarjev, ki se bodo odvijali skozi vse leto.	
Prosimo vodstva TOZD oz. oddelkov, da proučijo potrebe in	
predložijo izobraževalnemu centru svoja mnenja. Tam dobijo	
tudi podrobnejša navodila.	
Pomembnejši seminarji so:	
a) s področja samoupravne organiziranosti:	
— Samoupravni odnosi v združenem delu	17.—19. aprila
— Načrtovanje delovnih ciljev	6.—8. marca
b) z organizacijsko-tehničnega področja:	
— Tehnološka priprava proizvodnje	3.—7. aprila
— Strukturiranje dela (humanizacija	
dela)	12.—14. junija
— organizacija vzdrževanja delovnih	
sredstev	23.—26. oktobra
— Analiza, projektiranje in organizacija	
toka materiala	17.—24. aprila
— Organizacija inventivne dejavnosti	program
	v pripravi
— Načrtovanje in kontrola proizvodnje	I. del
	15.—19. maja
	II. del
	29.—31. maja
c) z organizacijsko-poslovnega področja:	
— Načrtovanje v združenem delu	28.—29. septembra
č) s področja analize in vrednotenja dela:	
— Sistemizacija dela	29.—30. marca
— Sistem delitve OD v TOZD	21.—24. marca in
	13.—26. novembra
d) z organizacijsko-kadrovskega področja:	
— Organizacija kadrovske funkcije	
v OZD	17.—21. aprila
— Kadrovske metode in tehnike	15.—19. maja
— Uvajanje in stažiranje kadrov	12.—15. junija
— Napredovanje kadrov	10.—12. aprila
e) s podočja izobraževanja organizatorjev izobraževanja:	
— Politika, sistem in organizacija	
izobraževanja v OZD	20.—24. marca
— Načrtovanje izobraževanja	I. del	25.—27. oktobra
II. del	27.—28. novembra
— Programiranje izobraževanja	28.—29. septembra
— Poučevanje praktičnega po klicnega	
dela	13.—16. junija
h) izobraževanje tehničnih kadrov:	
— Pnevmatika v industriji, I. stopnja	10.—14. aprila
— Pnevmatika v industriji, II. stopnja	15.—19. maja
— Industrijska pnevmatika (I. in II. del)	6.—9. marca
	27.—30. marca
— Hidravlika v industriji, I. stopnja	6.—9. februarja
— Hidravlika v industriji, II. stopnja	3.—6. aprila
— Vzdrževanje hidravličnih naprav	20.—22. marca
— Vzdrževanje elektronskih naprav	program
	v pripravi
i) strokovno izobraževanje specializiranih delavcev:	
— Voznik viličarja	vsak mesec
— Vzdrževalec viličarjev	17.—22. aprila
Izobraževalni center	
jVAG^AJEVAZZJ£ ZA ZC///ZZ
Pogovor z najmlajšimi delavci
Za slovo smo si segli v roko
VEVČE, FEBRUAR — Septembra lani je 6 mladih sklenilo z našo delovno organizacijo učne pogodbo za poklic kovinarjev in električarjev, 5 pa pogodbo o štipendiranju za poklic papirničar-ja.
Vajenci so se ob koncu januarja vrnili od teoretičnega pouka v strokovni šoli in začeli s prakj tičnim v domačih delavnicah.
Uspehi v šoli so bili različni; najbolje se je odrezal Vinko Lovše, vajenec elektrostroke.
Ker se mladina le poredko oglaša v našem glasilu, smo se na Vinka obrnili z nekaj vprašanji.
1.	Zakaj si se po osemletki odločil za poklic elektrikarja?
— V šoli smo imeli za fiziko zelo dobrega profesorja, tovariša Kozamernika. Učil nas je tudi tehnični pouk. Pri njem smo delali veliko z elektriko — vezali žarnice, stikala, kable in podobno. On me je za ta poklic najbolj navdušil.
2.	Za pridobitev tega poklica si izbral kar Papirnico Vevče. Iz kakšnega nagiba?
— Stanujem v Zg. Kašlju, dobrih 10 minut od tovarne. To je prvi razlog. Ker pa je moj oče že dolga leta zaposlen v tovarni in ker vem za sklep kadrovske komisije, po katerem imajo prednost otroci staršev, ki so člani vevškega kolektiva, sem se obrnil na Papirnico.
3.	Prvega pol leta učne dobe si bil v šoli pri teoretičnem delu pouka. Ali si imel pri učenju dosti težav? Tvoj uspeh je pohvalen, zato me zanima, koliko ur na dan si porabil za učenje.
— Bistvenih težav nsem imel; malo me je matematika pestila, drago ne. Učil sem se različno, odvisno od urnika. Včasih je bilo potrebnih 5 ur, včasih pa nekaj manj, kako uro ali uro in pol. Ce ni bilo nič posebnega za naslednji dan, sem malo ponavljal.
4.	V tovarni si pri praktičnem delu pouka komaj prvi mesec. Kakšni so bili tvoji prvi vtisi, ko si prišel med nas? Denimo, kako si bil sprejet, kakšni so ljudje okoli tebe in podobno?
— Že prvi dan mi je bilo všeč. Sicer mi je bilo malo neprijetno. Všeč mi je bilo zato, ker me elektrika veseli in sem prišel v tako
Vinko Lovše
okolje, pa tudi ljudje so mi všeč. Zdi se mi, da sem prišel med dobre tovariše. To je pravzaprav prva velika sprememba v mojem življenju. Iz vasi sem prišel v industrijo. Dobil sem delovno obleko, delovne čevlje, bone za malico, obilo prijateljskih pogovorov in nasvetov.
5.	Kako ti poteče delovni dan?
— Največkrat sem z mojim mojstrom Janezom Vidergarjem. Včasih pa me v pomoč vzame tudi kdo drug, če tako narekuje potreba. Če je dela dovolj, kar po navadi tudi je, dan hitro mine, posebno sedaj, ko je II. papirni stroj v velikem popravilu,
6.	Ko slečeš delovno obleko vsak dan ob 14. uri, kaj potem počneš, s čim se ukvarjaš?
— Ukvarjam se v glavnem z motornimi kolesi. Imamo nekaj malega zemlje, ki sedaj pozimi počiva, poleti pa moram ob prostem času tudi staršem na pomoč.
7.	Kakšne so tvoje želje v prihodnje?
— Rad bi se čim bolje in čim-prej izučil za poklic. Vem namreč, da človek brez poklica v življenju malo pomeni. Želim ostati v Papirnici Vevče, če le bodo takrat, ob izučitvi, potrebe.
S. R.
VEVČE, FEBRUAR — S februarjem t. 1. je nastopil pokoj tov. Stane Klešnik, vodja oddelka z nagrajevanje. Z delom v Papirnici Vevče je začel 1. 4. 1951 oz. že 16. 5. 1945 v funkciji službe JLA in odgovornega funkcionarja pri Komiteju KPS Papirnice Vevče.
Že takoj prva leta zaposlitve je vodil oddelek za obračun osebnih dohodkov in imel s tem največ dela. Dodobra seznanjen s tehniko takšnega dela se je ob dopolnilnem izobraževanju spoznal še s teorijo ekonomike in organizacije ter leta 1963 sprejel dolžnosti vodje oddelka za nagrajevanje. Skoraj smelo bi lahko trdili, da je to eden najbolj nehvaležnih referatov, kjer je treba krmariti med zakoni, uredbami, priporočili in razpoložljivimi sredstvi za osebne dohodke na eni strani ter zahtevami ljudi in oddelkov na drugi.
Čeprav so samoupravni akti točno določali smeri dela, je bilo največkrat s težavo možno ugoditi enemu ali drugemu. V takem položaju je tov. Klešnik le našel pravo pot in samoupravnim organom postregel z ustreznimi podatki in predlogi. Če je pri tem prišlo do zamere, je vzrok temeljil na subjektivnih gledanjih in ne na trezni presoji položaja in gospodarjenja.
Tudi v zasužnj evalnem procesu slovenskega in jugoslovanskega naroda v času revolucije in NOB je naš novi upokojenec našel pravo pot in se zanjo odločil. Kot organizator, politični delavec in borec je v partizanih sledil idejam revolucije in se leta 1945 vrnil novim dolžnostim naproti.
Ni verjetno, da se tovariš Klešnik ne bi več oglašal v Papirnici Vevče, vsaj potem, ko bodo minili prvi meseci počitka. Morda bomo potrebovali njegov nasvet. Je pa tudi sosed tovarne in ne bo mogel kar tako mimo nje.
Vsekakor pa se mu tudi s tega mesta želimo zahvaliti za dolgoletni trud in delo med kolektivom, obenem pa mu privoščimo še dokaj lepih let.
Tudi Jaka Ferjan odhaja s 15. marcem. Njegov osnovni poklic je čevljar, pa tega poklica ni opravljal. V tovarni se je zaposlil že 3. 7. 1948, prej pa je pridobil nekaj delovne dobe tudi drugod. Z delom je začel pri pri-
Papirnica Vevče med pokrovitelji
VEVČE, FEBRUAR — Združenje borcev NOV Polj e-Vevče je ustanovilo poseben odbor za postavitev spominskih obeležij v kraju. Odbor daje poudarek negovanju in prenašanju tradicij naše revolucije tudi v v!dni obliki, tako da bo v parku pred osnovno šolo v Polju postavil pet doprsnih kipov znanih voditeljev in narodnih herojev z našega ožjega območja.
Ti so: Angelca Ocepek-Dovčeva, Franc Černe-Klemen, Jože Maso-
vec-Tine Dolgan, Rudi Mah-nič-Brkinc in Franc Rojšek-Jaka.
Da bi akcija uspešno stekla, se je odbor obrnil na delovne organizacije s prošnjo in predlogom, naj bi delovne organizacije sprejele kolektivno pokroviteljstvo in akcijo tudi materialno podprle. Kolektivno pokroviteljstvo naj bi sprejele naslednje organizacije združenega dela: Papirnica Vevče, Saturnus, Tobačna tovarna Ljubljana, Slovenija ceste in Republiški odbor ZSS Ljubljana ter Ob-
činski komite ZKS Moste-Polje.
Zlasti v zahvalo in spomin na Jožeta Masovca je delavski svet Papirnice Vevče na svoji 7. seji dne 11. 1. 1978 sklenil, da delovna organizacija pristopi h kolektivnemu pokroviteljstvu.
Jože Masovec je bil rojen leta 1904 v Zg. Kašlju. V komunistično partijo je bil sprejet že leta 1932. Bil je znan delavski voditelj na Vevčah in v okolici, posebno na je bil aktiven v Papirnici Vevče. Poznali so ga kot oblikovalca in aktivnega sodelavca v kulturnopolitičnem življenju in v organizaciji mladine v kraju in okolici. Posebno se je odlikoval kot organizacijski in politični voditelj velike stavke vevških papirničar-jev v letih 1936 in 1937. Bil je č’an raionskega komiteja KP Polje. Leta 1941 se mu je posrečilo pobegniti iz zapora in oditi v partizane. Tu je bil član štaba Cankarjeve brigade, član štaba NOV in POS. Padel je kot načelnik narodne zaščite pri SNOS 6. junija 1944 kot major NOV.
Vsi skupaj smo dolžni oddolžiti se našim velikim revolucionarjem in pustiti mladini spomin v dostojni obliki. Zato je lokacija za postavitev spominskega obeležja v parku pred Osnovno šolo Polje prav primerna in sklep DS o pokroviteljstvu pravilen.
Jaka Ferjan
pravi lepil in polnil in tam ostal vse do upokojitve. Vendar se je ob slovesu kaj hitro razgovoril, malo pa dal vedeti, da odhaja z dvojnim občutkom. Veseli se počitka, na drugi strani pa težko zapušča kolektiv.
Takole je dejal:
»Vseskozi sem bil v klejski kuhinji. Matija Bobnar me je naučil tam delati, veliko pa mi je dala praksa. Bil sem železen. Delo je bilo težko — s kolofonijo, s kaolinom, nakladanje, nošenje in prekladanje. Sedaj je tudi v klejski kuhinji bolje. Tu so viličarji in druge naprave, prej pa je bilo vse odvisno od naših pleč. No, svoje sem odbil in zdrav sem. Kaj bom sedaj delal, me ne skrbi. Malo nerodno je, ker ni več manšona. Mnogo copat sem iz njega napravil, mehkih in toplih. Let imam dosti, enih in drugih. Sicer pa imam doma malo vrta in njive, tako da ne bom zastal.«
No, tovarišu Ferjanu želimo, da bi ostal še naprej tako veder in zdrav in lepa hvala za • dolgoletno sodelovanje.
Tovarišica Dora Lampič je
skoraj dosegla petintridesetletno delovno dobo, ki je potrebna za polno pokojnino. Komaj leto dni ji je manjkalo. Vendar je morala zaradi nepopolnega zdravja stopiti invalidsko v pokoj.
Kot član stare papirniške družine se je že kot otrok v domačih pogovorih seznanjala s tovarno in proizvodnjo. Po končani šoli seje zaposlila v Papirnici Vevče in nastopila delo 4. 2. 1944. Mnogo je delala v tedanjem obratnem nadzoru, pri raznih obračunih, dohodkih in normah, največ časa, vse do upokojitve, pa kot analitik.
Spominjamo se, da smo jo kot mladenko veliko srečevali na telovadnih odrih in športnih igriščih, kjer je kot aktivna športnica in vodja mladinskih skupin veliko prispevala k takratnemu pestremu kulturnemu in športnemu življenju na Vevčah.
Pozneje se je posvetila in se še posveča otrokoma, s katerima je srečna.
Njeno vzorno delo v pisarni je bilo sodelavcem v veliko pomoč. Z njim je mnogo pripomogla k normalnemu poslovanju tovarne. Ob odhodu na počitek se ji za neumorno prizadevanje zahvaljujemo in ji želimo še naprej vse dobro.
Tovarišica Nada Stefanovič je bila v tovarni od leta 1971, medtem ko je bila prej že od leta 1963 zaposlena pri Kovinski ga* lanteriji Ljubljana. Dve leti j d opravljala posle snažilke, kasneje vse do upokojitve pa je opravljala delovne naloge zaznamo valj ke bal. Zdravstveno stanje ji ni dopuščalo intenzivnega dela, tako da je morala biti često odsotna in končno oditi v invalidski pokoj.
Še enkrat se vsem štirim novim upokojencem za dolgoletno sodelovanje iskreno zahvaljujemo, želimo pa, da bi zasluženi pokoj uživali v zdravju in zadovoljstvu.
S. R.
Tov. direktor in predsednik delavskega sveta čestitata tov. Ivici ob 20-letnici uspešnega dela v Papirnici Količevo
Jubilanti iz Količevega skupaj z direktorjem, predsednikom delavskega sveta in predsednikom sindikata
Park pred osnovno šolo Polje
S. R.
Financiranje krajevnih skupnosti - Zadvor
VEVČE, FEBRUAR — Ustavne spremembe, ki smo jim priča zadnjih nekaj let, so prinesle tudi spremenjeni način financiranja krajevnih skupnosti. Prej je bil občinski proračun glavni vir sredstev za financiranje krajevnih skupnosti. S samoupravnim
sporazumevanjem in z družbenim dogovarjanjem, ki sta osnova našega družbenopolitičnega sistema, pa izgublja občina vlogo delitelja, saj se njen proračun skrči na minimum.
V sedanjem prehodnem obdobju se financirajo krajevne skup-
Nova cesta v Polju (Foto: C. Zupančič)
Mnogi od naših delavcev prihajajo tudi Z »one strani« Save. Novi most, ki ga gradijo v Šentjakobu, bo odpravil jutranjo gnečo (in razne zamude). (Foto: C. Zupančič)
S tem, da je hudobna ženska roka posula mali breg s pepelom, je že itak skromno zimsko veselje najmlajšim popolnoma pokvarila. Nič več ni sankanja pri stanovanjskih blokih ob industrijskem tiru
1
Samo »en dan življenja« (smučanja) so vremenski pogoji in smučišče na Trebeljevem letos dovoljevali (Foto: C. Zupančič)
n osti delno še iz občinskega proračuna in iz sredstev, ki se zbirajo na osnovi samoupravnega sporazuma o financiranju krajevnih skupnosti.
S samoupravnim sporazumom, ki je bil podpisan leta 1976, smo se zavezali, da bomo za financiranje krajevnih skupnosti prispevali na vsakega zaposlenega po 300 din na leto. Ta samoupravni sporazum je veljal eno leto. V letu 1977 pa je bil sporazum potrjen do leta 1980. Glede na število zaposlenih bi morali v letu 1877 v naši občini zbrati 8.000.000' dinarjev. Do konca oktobra leta 1977 pa se je na žiro račun za financiranje krajevnih skupnosti v občini zbralo le 2,800.000 din ali 35 °/o. Ta zbrana sredstva sr delijo na dva dela: prvi del ali 70 % vseh sredstev dobe krajevne skupnosti glede na število prebivalcev, drug: del — to je 30 °/o zbranih sredstev, pa so solidarnostna sredstva, namenjena za izgradnjo ali obnovo vodovodov, elektrifikacijo in kanalizacijo. Kaj te številke pomenijo v praksi? Če bi vsi poravnali svoje obveznosti, bi krajevna skupnost Zadvor dobila 250.000 din vrednih sredstev. Toda odtod smo prejeli le 99.318 din. To pomeni 15 starih milijonov manj, kot je bilo predvideno. Kakor je znano, sprejemamo na začetku vsakega leta investicijski načrt za tekoče leto. Načrt pa lahko izpolnimo le, če imamo zagotovljena finančna sredstva. Tako se dogaja, da moramo že tako minimalen program skrčiti zaradi pomanjkanja sredstev. Postavlja se vprašanje, zakaj se zbere tako malo sredstev? Vzrokov za tako slab odziv je več:
—	večji del organizacij združenega dela se izgovarja, da so na robu rentabilnosti in ne ustvarijo ostanka dohodka;
—	nekatere organ'zacije združenega dela ne nakažejo sredstev na žiro račun naše občine, ampak na občino, kjer imajo svoj sedež;
—- druge (sem sodi tudi Papirnica Vevče) nakažejo sredstva šele ob zaključnem računu;
—	organizacije družbenih dejavnosti se izgovarjajo, da ne ustvarjajo nobenega presežka dohodka in zato sploh niso podpisali samoupravnega sporazuma. Kakor sem že uvodoma omenil, so to podatki za oktober 1977. Naj novejši podatki (februar 1978)
pa so spodbudnejši, saj se je do-sedaj zbralo 4,849.000 dinarjev. Po predvidevanjih in izkušnjah iz prejšnjih let pa bo končna vsota za leto 1977 okrog 5,600.000 dinarjev, kar je še vseeno samo 70 odstotkov vseh sredstev.
Menim, da je sistem financiranja krajevnih skupnosti, ki je sedaj v veljavi sicer v redu, toda v predhodnem obdobju, ki ga preživljamo, bi kazalo zagotoviti tudi kakšen zanesljivejši vir financiranja. Sprašujem pa se, ali so delavci povsod dovolj obveščeni o izvajanju samoupravnih sporazumov in dogovorov, za katere dvigujemo roke na zborih delavcev.
F. K.
Tekoči račun: da ali ne?
VEVČE, DECEMBER — Že nekaj časa je minilo, odkar smo v naši delovni organizaciji prešli iz plačevanja osebnih dohodkov v denarju na plačevanje osebnih dohodkov na hranilno knjižico. Ko danes, ko smo se že vsi navadili na ta način izplačevanja osebnih dohodkov, premislimo, kaj smo s tem pridobili, ne moremo trditi, da veliko. Zakaj? Res je, da se s takim načinom izplačevanja osebnih dohodkov odpravi nekaj dela v finančni službi, vendar pa delavci nismo pridobili nič drugega kot to, da moramo sedaj v dolgih vrstah čakati v banki ali kje drugje na izplačilo svojega osebnega dohodka. V dobro pa se lahko temu načinu izplačevanja osebnih dohodkov šteje to, da se povečuje smisel za varčevanje kot tudi da banka razpolaga z večjimi likvidnimi sredstvi, kar pa se zopet nekje izraža v gospodarstvu in tudi naših osebnih dohodkih. Posebno v sedanjem času je to vidno v naši delovni organizaciji, ko nam banka tako pri odplačevanju kreditov kot pri obratnih sredstvih vedno stoji ob strani.
Vendar ni v tem namen mojega pisanja. Rad bi nekaj napisal o tekočih računih oziroma o plačevanju s čeki. Ko sem uvodoma ocenjeval kvalitetni premik pri prehodu izplačila osebnih dohodkov na hranilne knjižice, lahko mirno trdim, da bi prehod na izplačilo osebnih dohodkov na tekoči račun prinesel mnogo več koristnega in praktičnega poslovanja bodisi v delovni organizaciji bodisi pri poravnavi osebnih plačil.
Kakšno je torej plačevanje s čeki?
Naj mogoče najprej zapišem slabo (kolikor je to sploh slaba stran — po mojih izkušnjah ni) stran plačevanja s čeki.
Pri plačevanju s čeki je potrebno vedno za vsak izdelek ček izpisati. To seveda zahteva določen čas, vendar — če se samo spomnimo, kolikokrat pri kakšni bla-
gajni čakamo na vračanje drobiža, potem tudi izpisovanje čeka ni zamudno opravilo.
Katere pa so dobre strani tekočega računa?
Prvič — Drži reklama, ki jo propagirajo vse banke po vrsti, da je v primeru, če razpolagaš s tekočim računom, tvoja banka vedno odprta. Kajti pri plačevanju s čeki vam ni treba vedno vnaprej misliti, v kakšne izdatke se boste podali. Vsak izdatek plačate s čekom in stvar je opravljena. Pravilno izpolnjen ček morajo sprejeti vsi uporabniki družbenih sredstev. Privatni sektor za to ni obvezen, vendar že sedaj v Sloveniji veliko privatnikov sprejme ček kot veljavno plačilno sredstvo.
Drugič — Na dan izplačila osebnih dohodkov ni potrebno stati v vrsti, da bi dvignili denar. Z dnem izplačila lahko koristite svoj osebni dohodek, kot da bi šli v banko, in to tudi, če ste na dopustu ali na službenem potovanju.
Tretjič — Vsakič ob začetku meseca zgubimo dosti časa s čakanjem na inkasante. Še več pa ga izgubimo, ko se z inkasantom slučajno zgrešimo in moramo potem sami pot pod noge, da poravnamo svoje obveznosti. Vse to odpade, če imate tekoči račun in če banko pooblastite, da z vašega
tekočega računa plačuje vse stalne izdatke.
Četrtič — Vedno potrebujemo kaj denarja za drobne izdatke — s čeki lahko dvignemo gotovino pri vseh bankah in enotah SDK.
Petič — Vsakdo od nas zaide slej ko prej v denarne težave. V primeru, da že pol leta razpolagaš s tekočim računom, ti banka odobri prekoračitev sredstev, kar dejansko pomeni stalno odobreno posojilo.
Šestič — Če namensko ali kako drugače varčuj eš — pooblastiš banko in vsak mesec vam nakaže domenjeni znesek na knjižico.
Vidimo, da ima tekoči račun dejansko veliko prednosti. Omenim naj še to, da se sredstva na tekočem računu obrestujejo po isti obrestni meri kot pri vlogah na pogled, s tem da je imetnik tekočega računa tudi tu na boljšem. Denar se mu knjiži v breme šele nekaj dni ali celo tednov potem, ko je že porabljen. Če hočemo odpreti tekoči račun, nam je potrebno le stopiti v banko in tam nam bodo pojasnili vse v zvezi s tem. Mogoče niti nisem v tem svojem pisanju navedel vseh prednosti tekočega računa, toda mislim, da so že navedene dovolj zgovorne, da se bo še kdo izmed nas odločil za tovrstno plačevanje.
N. P.

Naročajte knjige
' v
Prešernove družbe!
SODELUJMO SODELUJMO SODELUJMO
PRVA RAZSTAVA FOTOGRAFIJ FOTO-KLUBA
Foto-klub Papirnice Vevče bo organiziral v letošnjem tednu mladosti razstavo fotografij. Na razstavi lahko sodeluje vsak krajan. Sprejemamo fotografije 18 X 24 do 30 X 40. Barvne in črno-bele. Tema je svobodna. Rok za prijavo fotografij je 5. maj 1978 na naslov
Društvo ljudske tehnike FOTOKLUB Papirnica Vevče Vevče 50
61260 Ljubljana-Polje
Fotografije oz. prijave lahko oddate tudi v klubskih prostorih pod Kulturnim domom Vevče.
Najboljše fotografije bomo nagradili.
Društvo ljudske tehnike Vevče
Najnovejša novoporočenca sta na Dva iz Teksasa (Foto: Marjan
pustni torek prejemala čestitke
Penca)
Najmlajše pustne šeme so prišle zopet pred upravno zgradbo
Papir in svetovni trg
VEVČE, JANUARJA — V biltenu EUWID (Evropska gospodarska služba) pravijo, da je bito leto 1977 za papirno industrijo v Evropi eno naj slabših let v svoji zgodovini, še slabše kot leto 1975 ali celo daleč slabše kot so bila leta 1930 do 1932. Tudi trg s papirjem in predelovalna industrija papirja sta bila vse prej kot zadovoljna. V svetu so kapa-citete mnogo prehitro zgradili. Poraba je bila za vsako leto precenjena in nič ni s:gurno, če bodo do leta 1980 stopnje porabe Ugodne, če se bo konjunktura
razvijala. To je pač možno v nekaterih deželah v razvoju, vendar je tam poraba globalno zelo majhna.
V letu 1978 je predvsem računati z nadaljevanjem motenj v svetovni trgovini. Glavni vzroki so nižanje kurza dolarja in pomanjkanje deviz v vzhodni Evropi. Kako bodo to podjetja papirne stroke prestala, se pač še ne more reči. mogoče se bodo morala celo obrniti za pomoč dr žave, za kar pa je večja možnost v deželah svobodnega gospodarstva kot je to ZRN, kjer igra pa-
pir in papirna industrija podrejeno vlogo. Tu so razmere gotovo težje kot v deželah, ki niso odvisne od celuloze in papirja, kot npr. Švedska in Finska.
V letu 1977 so izgube objele ne samo manjše in srednje firme, ampak tudi velike mednarodne firme v Skandinaviji. Niti Švedska in posebno ne Finska si ne-morejo privoščti propada teh podjetij.
Velike nevarnosti v letu 1978 za papirno industrijo izvirajo tudi iz ameriškega trga. Kapacitete se tu še niso prenehale večat', predvsem v Kanadi so nastale nove, in poraba v ZDA je komaj v porastu, prej bi lahko rekli, da je nazadovala. Nizki kurz dolarja bo Američanom omogočal spraviti na svetovni trg dodatne proizvode. Pritisk cen pri celulozi vpliva tudi na nivo pri cenah papirja.
Tekmovanje v tem se bo poostrilo tudi v Evropi. Francoski frank je tudi krepko padel in s tem je Francozom dana možnost v sosednih deželah Evrope bolj popuščati. Pričakovati pa je tudi ponovno razvrednotenje švedske krone in finske marke. Tudi avstrijski šiling bo tokrat komaj teK-moval z vrednostjo nemške marke, tako da nemški papirni trg lahko računa s še večjim pritiskom ponudbe. Zmerno povpraševanje je še za papirje, ki jih rabijo za vojne namene. Tudi tu zaenkrat ni porasta količine.
S. R.
Najprej
bo zmanjkalo zemeljskega plina
VEVČE, JANUARJA — V novembrski številki lanskega leta smo v nemški strokovni reviji »Das Papier« brali o zalogah energije v svetu.
Da bo že čez 19 let zmanjkalo zemeljskega olja, snovi, ki žene kolesa naše civilizacije, je komaj verjeti. Kajti gospodarsko pridobljene rezerve, ki so (preračunano v enoti premoga) prvotno znašale 214 milijard ton, je spravljena iz rudnikov šele ena tretjina. In kljub temu se ujema račun, če priznamo nekatere domneve:
Prva je: Nobenih rezerv ni odkritih.
Drugič:	Tehnika izkoriščanja
ne napreduje, razvoj stroškov izkoriščanja pa tudi ne dovoljuje izkoriščati doslej nerentabilnih nahajališč.
Tretjič: Svetovna poraba narašča kot doslej, namreč za 5,6 %> letno. Tako bi torej resnično zmanjkalo zemeljskega olja že leta 1995. Zemeljski plin bi pri letnem naraščanju porabe za 5,6 odstotka zadostoval do leta 2003. Premog pa bi izčrpali šele po 60 letih.
Če pa bi človeštvo preprečilo naraščanje porabe fosilne energije takoj, bi jo imelo še precej časa pri olju in plinu, še dalj pa pri premogu. Seveda bi se morali ob tem odpovedati gospodarski rasti, kajti brez energije ni rasti.
Dejanski razplet pa gotovo drugače poteka. Kljub temu, taki računi niso brez smisla. Nakazujejo, da je treba takoj p odvzeti reševanje energijskih problemov. Nakazujejo pa tudi vrstni red nujnosti. Najprej bo pomanjkanje zemeljskega olja, nato plina in končno tudi premoga.
Nova
žepna knjiga
Kdor se zanima za knjige, je mogoče opazil novo knjižno zbirko, v kateri so zanimive knjige vseh vrst po za današnje čase presenetljivo nizkih cenah. Mogoče jo je opazil tudi kdo, ki sicer ne zahaja po knjigarnah, kajti te knjige so v prodaji tudi v samopostrežnih trgovinah, kioskih itd. na 250 prodajnih mestih po vsej Sloveniji.
Gre za novo zbirko v moderni žepni vezavi, v kateri je zastopano branje vseh vrst: romani in povesti znanih tujih in domačih pisateljev, vojno dokumentarne zgodbe, fantastika, priročniki, vmes je celo Ivačičeva kuharska knjiga. Kaže, da skušajo slovenske založbe (nove žepne zbirke ne izdaja samo ena, ampak skupno 7 slovenskih založb) tokrat res ponuditi bralcem zanimive knjige po zelo nizkih cenah: večinoma so po 30, 40 in 50 din, naj cenej še celo po 20 din. Ker sc vmes obsežni romani, nam primerjava s trdo vezanimi knjigami istega obsega pokaže, da so te nove žepne knjige naprodaj za četrtino do tretjino običajne cene.
Založniki nove žepne knjige obljubljajo, da bodo zbirko dopolnili z novimi zanimivimi knjigami še pred pomladjo in jo po izbiri razširili še na nova področja, ki zanimajo bralce.
Bil je že skrajni čas, da tudi Slovenci dobimo moderno žepno knjigo po nizki ceni, kakršna je v drugih evropskih deželah že dolgo uveljavljena. Zanimiv izbor prvih 12 knjig je dober obet za to, da bodo bralci knjige dobro sprejeli, njihova nizka cena pa daje upati, da jih bo kupil tudi marsikdo, ki sicer ne kupuje redno knjig.
DELAVSKA ENOTNOST
Novo
iz založbe
Samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje o razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke po zakonu o združenem delu
Gospodarjenje in upravljanje z družbenimi sredstvi kot podlaga delavčevega delovnega prispevka v delitvi osebnih dohodkov (osebni dohodki iz naslova minulega dela)
Svobodna menjava dela med delavci temeljnih organizacij združenega dela in delavci delovnih skupnosti za opravljanje zadev skupnega pomena
TRIJE POMEMBNI DOKUMENTI ZDAJ TUDI V BROŠURI!
V ZBIRKI KNJIŽNICA SINDIKATI (št. 13) pod naslovom
SINDIKATI IN UVELJAVLJANJE DOHODKOVNIH ODNOSOV V ZDRUŽENEM DELU
V brošuri bo objavljena tudi uvodna beseda predsednika RS ZSS Janeza Barboriča na seminarju v Portorožu, novembra 1977. leta
Dohodkovni odnosi, delitev dohodka in sredstev za osebne dohodke so ena najpomembnejših sestavin zakona o združenem delu. Sindikati so prevzeli zadolžitev, da delavcem v združenem delu z razlago tistih določil, ki se v praksi mnogim zde najtežje uresničljiva, pomagajo pri doslednem uresničevanju vsega, kar smo si z zakonom o združenem delu zastavili kot kažipot našega družbenopolitičnega življenja. Dokumenti, ki so bili že v javni razpravi, decembra 1977 pa jih je obravnaval tudi republiški svet ZSS, imajo trajnejšo vrednost. Niso le gradivo za regionalne seminarje, temveč trajen pripomoček pri iskanju konkretnih rešitev v organizacijah združenega dela.
BROŠURO NAROČAJTE NA NASLOV: »DELAVSKA ENOTNOST«, Dalmatinova 4,	61000
Ljubljana. Cena za izvod je samo 25.— din.
TOČNO MERJENJE
Seveda imamo v mislih delo in učinek!
Mladinski pevski zbor osnovne šole Polje sodeluje skoraj pri vsaki proslavi (Foto: C. Zupančič)
Kristini Brenčič v slovo
VEVČE, FEBRUAR — Z bolestjo so se ločili od naše drage žene in matere mož Stane ter sinova Stanislav in Drago.
Kristina Brenčič je za vedno zapustila svoje sodelavke, prebiralke in števke papirja z oddelka ročne dodelave papirja.
Dne 10. februarja jo je v večernih urah podrl na cesti osebni avtomobil. Čeprav so jo hitro odpeljali v bolnišnico in ji nudili zdravniško pomoč, je proti 5. uri naslednjega dne podlegla poškodbam.
Kristina je prišla v tovarne 13. 7. 1960, že prej pa je bila 12 let zaposlena v Predilnici Litija. Pri nas je vseskozi opravljala delovne naloge prebiralke in števke papirja. Bila je aktivni in agilni član Planinskega društva Vevče. Nadvse je ljubila naravo, zato se je udeležila skoraj vsakega izleta in vsake akcije. Mnogokrat jo je bilo slišati, da se tv v naravi, odmaknjena od vsakdanjega vrveža in težav, še najbolje počuti.
Enaka med enakimi se je s svojimi ožjimi sodelavkami zelo dobro razumela. Prav tako so
bili njeni odnosi do dela in dolžnosti na visoki ravni.
Čeprav so jo k zadnjemu počitku položili v njenem rodnem kraju, se je pogreba udeležilo veliko število sodelavcev in članov PD. To je dovolj jasen znak, da smo izgubili dobro sodelavko, pribljubljeno članico društva in da je družina ob dobro ženo in mater.
Ohranili jo bomo v lepem spominu!
Srčna hvala
Ob težki in nenadni izgubi moje drage žene in matere Kristine se iskreno zahvaljujem kolektivu Papirnice Vevče za spremstvo na njeni zadnji poti, za vso pomoč in podporo. Posebna zahvala sindikatu Papirnice Vevče, mojim najožjim sodelavcem, Pihalnemu orkestru Papirnice Vev-
če, zvestim sodelavkam pokojnice iz Ročne dodelave papirja, tabornikom in planincem, sodelavki Pavli Frelin za tolažilne besede ob grobu in vsem, ki so v tako velikem številu prinesli vsaj kanček tolažbe v obliki cvetja in sočustvovanja.
Mož Stane s sinovoma
Tokrat 85 krvodajalcev
VEVČE, FEBRUAR — Ob vsakoletni krvodajalski akciji je vevški kolektiv prišel na vrsto v petek, 3. februarja. K tej humani aciji se je prijavilo 85 članov kolektiva, od katerih pa k darovanju krvi zaradi trenutne obolelosti ni pristopilo 6 ljudi. Skoraj enakomerno so bili zastopani vsi oddelki.
Vsakih nekaj let priredi sindikalna organizacija Papirnice Vevče tudi prijetno srečanje krvodajalcev, kjer dobijo priznanja in se malo poveselijo. Letos pa je sindikat sklenil, da podari vsakemu udeležencu akcije po 30,— dinarjev.
Pričakujejo, da bo k pohvalnemu številu stalnih darovalcev krvi pri prihodnji akciji pristopilo še kaj novih in s tem dalo priznanje temu človekoljubnemu dejanju.
S. R
Opomin staršem - kdaj kazen nima pravega učinka
VEVČE, JANUARJA — Otroka kaznujemo najpogosteje v jezi in neprimerno, zato teh kazni tudi ne doživlja kot posledico svojega obnašanja, temveč kot jezo staršev in njihovo maščevanje. Kaznovanje otrok pomeni neredko tudi sprostitev nakopičenega nezadovoljstva in jeze, ki se je v odraslih nabrala zaradi povsem drugačnih razlogov, ki nimajo nobene zveze z otrokovim obnašanjem ali njegovimi prestopki, pa naj gre za nezadovoljstvo, ki ga prinesemo z delovnega mesta domov, ali za družinska nesoglasja in podobno. Takšna kazen potem nima nobenega učinka, kajti otrok dobro ve, da ni bil kaznovan zaradi svojih prestopkov, pač pa zaradi spleta neugodnih okoliščin in življenja staršev in da je on v tem primeru samo žrtev teh okoliščin. Starši ne bi smeli nikoli dovoliti, da se zgodi kaj podobnega. Izgubili bi za vselej spoštovanje in tudi ljubezen svojih otrok.
C. Z.
Rešitev
povezanih besed
Od A do C, od B do E in od D do F:
1.	Galan — anakonda — da-car
2.	Dleto — toplovod — Odesa
3.	Pismo — morfolog — Oglej
4.	sloga — garnizon — onu-ča
5.	revma — marjašar — Ar-les
6.	eiisa — sarkazem — Emona
7.	fonem — embolija — Jazon
8.	slama — marinist — stava;
LESOVINA, KOLOFONI-JA, KAOLIN, CELULOZA
Izžrebani so bili:
10,— din — Nadž Tinka 10.— din — Povirk Mimi 10,— din — Markeljc Ani 30.— din — Lovec Helena 60,— din — Keržin Štefka
Rešitve MAGIČNE KRIŽANKE pošljite najkasneje do 13. 3. 1978 na naslov Uredništva »Naše delo«. Izžrebali bomo nagrade v višini, kot je običajno.
Proizvodnja papirja 1977 v ZDA
American Paper Institut ocenjuje proizvodnjo papirja, kartona in lepenke v ZDA v letu 1977 na 56 milijonov ton. S tem so proizvodnjo zvečali za 2 °/o v primerjavi z letom 1976. Proizvodnjo celuloze ocenjujejo v istem letu na 45,3 milijone ton, kar je tudi za 2,5 °/o več kot leto orej.
S. R.
Nov zvitek v strojno dodelavo papirja je pripeljal voznik viličarja Miloš Kovačevič. Ob njem je sodelavec Vojislav Simonovič, I. pomočnik pri dodelavnem stroju (Foto: C. Zupančič)
Magična križanka
Posebnost križanke je v tem, da morate vsako besedo vnesti v lik dvakrat — enkrat vodoravno in enkrat navpično. Pri opisih pojmov torej prva številka velja za vodoravno, druga pa za navpično smer. Upoštevajoč to navodilo vpišite v križanko naslednje besede:
1.,	1. naselje pri Domžalah s tovarno kartona; 9., 41. kraj zraven Ljubljane z veliko papirnico; 14., 2. filmski snemalec, tudi zdravnik, specialist za kirurgijo; 15.,
42. indonezijsko ime za Novo Gvinejo; 16., 3. avstrijski skladatelj madžarskega rodu, avtor živahnih operet (Franz, »Dežela smehljaja«, »Vesela vdova«); 17., 30. ime znamenitega italijanskega slikarja in kiparja (da Vinci);
19.,	4. monarhija v Aziji, Perzija;
20.,	26. zmes moke in vode, iz katere nastane kruh; 21., 50. francoska reka, ki izvira v Malih Pirenejih in se izliva v Sredozemsko morje; 22., 5. očarljivost, mik; 23., 23. največji italijanski pesnik
(Božanska komedija); 24., 47. kos zemlje, ruša; 25., 6. latinski veznik; 26., 20. sovjetski šahovski velemojster, v letih 1960—1961 svetovni prvak (Mihail); 27., 38. ocenjevalna enota v igri ali tekmovanju, pika, točka; 29., 7. slovensko mesto v Šaleški dolini s premogovnikom lignita; 31., 44. velik ptič pevec z debelim kljunom rjavo-črno-svetlo zelene barve;
34.,	8. v grški mitologiji sin Agamemnona in Klitajmoestre, ki so so ga zaradi uboja matere preganjale Erinije; 35., 35. izdelek papirne industrije, debelejši karton; 37., 18. snop omlačenega žita, kupček povezane slame; 39., 36: velika pripovedna pesnitev v junaških dejanjih in dogodkih iz zgodovine kakega naroda; 40., 54. ploskovna mera, 100 m2; 41., 9. alkoholna pjača, ki jo delajo tudi iz grozdja; 43., 28. upiranje, nasprotovanje, kljubovanje, vstaja; 45., 51. nizek ženski glas; 46., 10. doba, vek, daljše razdobje;
47.,	24. staroslovanski bog živine, poljedelcev in plodnosti, tudi del imena mesta v srednji Makedoniji (Titov...); 48., 48. glavno mesto Moravske, drugo naj večje v ČSSR; 49., 11. finski biokemik, znan po metodi AIV (njegove začetnice) za konserviranje zelene krme, Nobelov nagrajenec (Art-turi Ilmari); 51., 45. stara ruska dolžinska mera, laket, vatel, se-ženj; 52, 12. slovenska akademska kiparka (Dragica Lapajne), tudi vol temne dlake; 53.. 32. b stra gorska voda, tudi drugo ime za Sveto goro pri Gorici; 55., 13. osnovna količina, s katero primerjamo merjeno količino; 56., 33. pomemben proizvodni delavec v papirni industriji.
I. S.
KADROVSKA SLUŽBA POROČA
Papirnica Vevče
JANUAR 1978
Prišli:
Krekič Josif — pripravljalec tehnološke vode
Lalič Zivorad — pospravljalec izmeta
Vrtačič Bojan — I. pomočnik premaznega stroja
Novak Darinka — prebiralka-števka
Vrbanič Zvonko — pomočnik zavijača papirja
Idrizi Baki — razkladalec surovin
Jakovljevič Gojko — pomožni delavec
Muratovič Asim — pospravljalec izmeta
Klešnik Nada — analitik
Knjeginič Marko — pospravljalec izmeta
Fortuna Pavel — pom. delavec v kovinski del.
Brigič Seni j a — zavij alka
Porenta Ivan — strojnik vodne turbine
Milenkovič Zlata — snažilka
Jere Karolina — prebiralka-števka
Musič Memija — pospravljalec izmeta
Stanarevič Slavko — pospravljalec izmeta
Odšli:
Stojanovič Zivorad — pom. vodje prečnega rezal, stroja Horvat Franjo — vodja pakirnega stroja
Mehič Enver — vnašalec
Predič Milorad — pospravljalec izmeta
Japič Juso — pomočnik zavijača papirja
Dordevič Dragiša — voznik viličarja Oletič Dragutin — pomožni delavec Valter Jožef — strojnik vodnih turbin
Lazič Živko — pomožni delavec Stefanovič Nada — zaznamovalka bal — upokojena
Ljubijankič Abdija — pospravljalec izmeta — v JLA
Pezdirc Janez — pripravnik — v JLA
Stemberger Dušan — pomočnik vodje pakirnega stroja — v JLA Andrič Aleksander — pomočnik vodje preč. rezal, stroja — v JLA Fajt Andrej — ključavničar III — v JLA
Subelj Marjan — pomožni delavec
—	pomivalec — v JLA
Trtnik Srečko — pomočnik vodje zavijalnega stroja — v JLA Miklavž Marjan — ključavničar lil
—	v JLA
-OBSEDELO-
Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papir* niče Količevo — Izdajata ga delavska sveta — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Robida — Uredniški odbor: Milan Deisinger, Milan Korošec, Jože Marolt, Ljubo Milič, Tone Novak, inž. Danilo Skerbinek — Tehnični urednik Danilo Domajnko (Delavska enotnost) — Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 z dne 21. 1. 1976 šteje ta publikacija med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.