iV * 002297 KNJIŽNICA IVANA POTRČA MINORITSKI TRG 1 MMmm ■■Pkv Ob prazniku vam podarjamo šopek pomladnega cvetja... Velika noč pa naj v vaše domove prinese veliko veselja, miru in družinske sreče Vas župan Franc Kirbiš, ing Občinski svet Občinska uprava ZUPANOVA BESEDA Spoštovane občanke! Začela seje pomlad in spet bo potrebno začeti aktivnosti in angažiranja vseh potencialov za začetek izvajanja nalog in investicij, ki so začrtane v proračunu občine za leto 2002, ta pa je bil sprejet v novembru 2001 in objavljen v glasilu “Naš glas” v mesecu decembru. Nekatere naloge se samo nadaljujejo in so bile začrtane že v letu 2001: šola Leskovec, pločniki, ceste, vodovodi in razsvetljava, niso bile končane v minulem letu. Z ozirom, da je proračun omejen, prosimo občane, da s svojimi željami in potrebami počakajo do prihodnjega leta. Do jeseni nameravamo zaključiti mnoge zastavljene naloge v posameznih krajevnih skupnostih, skupaj jih tokrat predstavljam v uvodnih besedah od KS do KS. KS VIDEM Na severnem delu občine Videm smo pričeli z izgradnjo kanalizacijskega sistema, ki se bo priključil na obstoječo čistilno napravo(ČN), locirano ob osnovni šoli. Ta del sistema fekalne kanalizacije predstavlja kanal 1.0, ki vodi od ČN proti naselju Videm in predstavlja osrednjo vejo bodočega kanalizacijskega omrežja. Po težkem pričakovanju bomo letos v Vidmu začeli z gradnjo zdravstvenega doma z lekarno. Zdravstveni dom bo lociran v občinskem središču, med cerkvijo in gasilskim domom. V njem bomo uredili prostore splošne zdravstvene in zobozdravstvene ambulante ter lekarno s spremljajočimi prostori, pa tudi mansardna stanovanja. Ob lokalni cesti skozi naselje Videm na odseku od pokopališča do kapele Boško v dolžini 500m bomo letos zgradili pločnik. Gradil se bo enostranski pločnik, in sicer na južni strani cestišča, s tem pa želimo zagotoviti potrebno varnost za vse udeležence v prometu. Hkrati bomo napeljali še javno razsvetljavo na omenjenem odseku. Začenjamo tudi z izgradnjo ekološkega otoka (zbiralnica ločenih frakcij). Objekt bo lociran na severni strani reke Dravinje, zraven Mercatorjevega skladišča. S projektom želimo vzpodbuditi občane k učinkovitejšemu varovanju okolja (z ločenim zbiranjem odpadkov) za nadaljnje celovito reševanje okoljskih problemov in izboljšanju bivalne kulture v naši občini. KSTRŽEČ Skozi naselje Tržeč ob regionalni cesti R- 690 smo že na polovici izgradnje pločnika in javne razsvetljave, začenjamo pa z gradnjo razsvetljave v Jurovcih. Obnovili oziroma razširili bomo tudi odsek ceste proti kapeli v Tržcu. Pri Mercatorjevi trgovini v Tržcu bomo postavili še ekološki otok.. KS LESKOVEC V Leskovcu je letos v ospredju dokončanje prizidka k osnovni šoli in telovadnice. Gradnja j e pri koncu 3. gradbene faze, v tem letu pa je tudi predviden zaključek gradnje in telovadnico bomo predali v uporabo. KS SOVIČE-VAREJA-DRAVCI Med letošnjimi deli naj omenim ureditev strehe na vaškem domu. KS POBREŽJE Zaradi dotrajanosti je v letošnjem infrastrukturnem programu predvidena preplastitev cestišča na lokalni cesti od naselja Suha veja skozi naselje Pobrežje do avtobusnih postajališč. V načrtu pa imamo tudi ureditev izgradnjo javne razsvetljave v naselju Pobrežje Boršt. KSLANCOVAVAS V Lancovi vasi je predvideno dokončanje gradnje pločnika ter javne razsvetljave skozi naselje. Zaradi prekopov in dotrajanosti bo potrebna tudi preplastitev cestišča na omenjenem odseku ceste. KS SELA Letos j e predvidena ureditev vodovodnega sistema in ceste v smeri Sela lovski dom (ob meji z občino Hajdina). KS DOLENA V marcu se na območju KS Dolena nadaljuje gradnja vodovodnega omrežj a. Prepričan sem, da bomo vse zastavljene razvojne naloge, o katerih sem govoril zmogli izpeljati do konca, in računam tudi na vašo pomoč, spoštovani občani. Materinski praznik je že mimo, pa naj ne bo odveč voščilo vsem mamam, babicam in ženam v naši občini. Vsem vam, drage občanke in občani, pa ob velikonočnih praznikih želim vse dobro, polno mizo velikonočnih dobrot in družinskega miru. Vaš župan Franc Kirbiš, ing. Poročilo o poslovanju občine Videm v letu 2001 Povečanje razlik v stopnji ekonomske razvitosti je vse bolj vidno med lokalnimi skupnostmi. Te razlike povzročajo v občini Videm nove in višje zahteve do proračuna v obliki socialnih transferov, finančnih pomoči, nadomestil, investicij, kijih v preteklosti ni bilo ali pa so se pojavljale v manjšem obsegu. Pri učinkoviti porabi sredstev se srečujejo z dvema problemoma. Zaradi obsežnosti proračuna mora biti jasno opredeljena odgovornost za porabljena sredstva. Poudarjena je politična odgovornost, ki vključuje zakonitost in demokratičnost. Hkrati pa mora biti jasno opredeljena gospodarnost pri porabi proračunskih sredstev. Pomembno pa je, kako izoblikovati načine za učinkovito porabo javnih sredstev. Ekonomska učinkovitost in politična odgovornost sta lahko nezdružljivi, kadar nastopijo nasprotja pri določanju ciljev. Pomemben vidik ugotavljanja rezultatov delovanja je njihovo finančno ovrednotenje. Zakonsko pooblastilo, da opravljajo občine določene naloge, je brez pomena, če za tem ni finančnih virov za njihovo uresničevanje Občina Videm je v letu 2001 dosegla 634.248 Mio prihodkov, kar predstavlja 7 % manjši pritok sredstev od planiranega proračuna. Posledica zmanjšanja je manjši pritok sredstev iz regionalnega razvoja, drugih davčnih prihodkov in prejetih sredstev iz proračunov lokalnih skupnosti. Ob tem dejstvu je seveda tudi odhodkovna stran proračuna manjša za 7 % in predstavlja višino 630.093 Mio sit. V splošnem delu proračuna predstavljajo strukturo odhodkov: Plače zaposlenih 6,00 % Blago in storitve 16,00 % Tekoči transferji: Subvencije 13,00% Socialni transferji 28 % Investicije 35,00% Investtransf 1,% V posebnem delu proračuna pa je struktura odhodkov sledeča: JAVNA UPRAVA Plače 4,75% Izdatki za blago in storitve in del KS 5,63 % Plače režijski obrat 1,49 % Mat str. Rež obrat 0,5 % Delitvena bilanca 2,17% OBRAMBA -civilna zaščita 0,3 PROTIPOŽARNA VARNOSTI,83 % GOSPODARSKE DEJAVNOSTI Javna dela 0,4% Kmetijstvo 0,4 % Cestni promet 26 % Čistilna naprava 3,95 % Turizem 0,4 % Elementar 13,29 % Vzdrž. Pokop. 0,4 % VARSTVO OKOLJA kosovni odpad 0,2 % STANOVANJSKA DEJAVNOST IN PROSTORSKI RAZVOJ Vzdrževanje stanovanj 0,2 % Prostorska ureditev 0,2 % OSKRBA Z VODO Vodovodno omrežje4,3 % CESTNA RAZS VE TL JA V A Izgradnja 3,3 % ZDRAVSTVENA DE J A VNOST 0,3 % REKREACIJA, KULTURA IN ŠPORT 2,69 % IZOBRAŽEVANJE 17,62 % SOCIALNO VARSTVO 7,91 % ANALIZA NAJPOMEMBNEJŠIH DOGODKOV V POSLOVNEM LETU Na področju investicij je bil v letu 2001 opravljen javni razpis za cestni program v višini 113 Mio sit. Od tega smo realizirali zaradi pomanjkanja sredstev 79 Mio sit in v okvira tega izvedli sledeča dela: Modernizacija ceste Leskovec-Ljubstava, Soviče-Vareja, Majski vrh, preplastitev Soviče, Majski vrh, pločnik Sela, pločnik Pobrežje, pločnik Lancova vas in pločnik Leskovec, ureditev igrišča Sela, ureditev manjših odsekov in klancev v Okiču, Trdobojcih. V ta namen smo iz regionalnega razvoj a pridobili 8 Mio sit. Izveden je bil razpis in izbran izvajalec za OŠ Leskovec I. faza v višini 189 Mio sit, od tega realizirano v letu 2001 21 Mio sit. Na področju oskrbe z vodo ki seje izvajal v okvira projekta sosednjih občin Podlehnik in Žetale v višini 77 Mio sit. Občina Videm je prispevala finančna sredstva v višini 18 Mio sit, 37 Mio sit pa smo v okvira tega projekta dobili iz regionalnega razvoja in so bila direktno nakazana na občino Podlehnik kot nosilko proj ekta. Na področju javne razsvetljave, ki se je izvajala na podlagi zbranega najugodnejšega ponudnika v višini 16 Mio sit za KS Pobrežje, Tržeč in Lancovo vas. Izgrajena j e bila na podlagi javnega razpisa čistilna naprava v Leskovcu v višini 24 Mio sit. Izgradnja je bila financirana iz sredstev ekološke takse. Na podlagi javnega razpisa smo izvedli sanacijo plazu v Dravinjskem vrhu v višini 11 Mio sit in v ta namen pridobili sredstva iz države za sanacij o plazov. Opravili smo nakup zemljišča za igrišče za potrebe OS v Vidmu v višini 1,9 sit. Na področju požarnega varstva smo investirali v nakup vozila v višini 4,5 MIO sit Na področju spomeniškega varstvo smo izvedli prestavitev in preureditev spomenika padlim borcem v višini 0,7 Mio sit. Izvedli smo gramoziranje lokalnih cest in javnih poti s pet tisoč šeststo m3 gramoza. Na področju kmetijstva smo imeli v občini Videm izredne težave z posledicami suše, kar j e povzročilo popis prizadetih oškodovancev, ukvarjali pa smo se tudi z razdelitvijo sredstev za sanacijo suše v letu 2000, ki je bila našim oškodovancem razdeljena v petih akontacijah. Pridobili pa smo tudi sredstva za poplave v letu 1998 in jih razdelili med oškodovance. Izvedli smo razpis in sofinancirali obrestno mero za pridobitev kreditov podjetnikom. Na področju turizma smo izdali zloženko s prikazom kulturnih in turističnih znamenitosti v občini Videm.Sodelovali smo v akciji za najlepše urejen kraj in v ta namen izvedli kar veliko akcij za polepšanje našega kraja. Na področju socialnega varstva smo dvakrat letno obdarili starejše občane in jim tudi pripravili srečanje. Organizirali smo obdaritev otrok ob novem letu. Uspešno izvedli občinski praznik občine in organizirali povorko sedmega tradicionalnega "fašenka". Kar nekaj časa smo v občini namenili ureditvi naših meja, pripravili delitveno bilanco z občino Podlehnik in Majšperk. Ugodili smo želji KS Leskovec in jih podprli v prizadevanjih za ustanovitev samostojne občine Zg. Leskovec. Svetniki so v letu 2001 imeli osem sej sveta in sprejeli dvesto triinštirideset sklepov, komisije in odbori kot delovna telesa občinskega sveta pa okrog petsto sklepov, ki jih je občinska uprava v večini v celoti realizirala. Ob koncu poslovnega leta lahko na podlagi realiziranega programa vseeno rečemo, da smo naredili veliko, vendar premalo, da bi zadovoljili vse interese. Žal j e v občini Videm močno vidna nerazvitost haloškega predela občine, ki bi potreboval celotni proračun samo zase. Ob ugotovitvi dejstev, da vse več sredstev proračuna pobere socialno varstvo in šolstvo, nam vse manj sredstev ostaja za investicije, ki pa so v občini Videm nujen pogoj za povečanje ekonomske razvitosti. Žal nas pri našem delu močno zavira neurejenost pravnih razmerij z bivšo občino Ptuj, ni podpisana delitvena bilanca, kar pa je pogoj, da bi se občina lahko zadolžila in nekatere investicije izvedla prej. POROČILO O DELU OBČINSKEGA SVETA OBČINE VIDEM Občinski svet občine Videm seje sestal na svoji 31. redni seji sveta. Razpravljal je o šetnajstih točkah dnevnega reda. Razprava je najprej potekala v smeri ustanovitve delovnega predsedstva, kot gaje v skladu z 69. členom Poslovnika o delu občinskega sveta predlagal župan, da je delovno predsedstvo sestavljeno iz poslanskih skupin zaradi enakomerne zastopanosti vseh strank in lažjega dela na poznejših sejah sveta. Svet je na podlagi predloga odbora za Komunalno infrastrukturo potrdil dvig cen za delavce režijskega obrata iz 500 sit na 1.000,00 sit. Dvig cen je bil potreben zaradi izračuna pokritja lastne cene delovne ure delavca. Večino razprave je svet namenil prireditvam ob pustu v občini Videm in v ta namen sprejel ustrezne sklepe za izvedbo prireditve. Bolnišnici Ptuj je namenil na podlagi predloga župana 500.000,00 sit za nakup dializnega aparata. Svet seje ukvarjal tudi z ureditvijo meja med Lancovo vasjo in Lancovo vasjo pri Ptuju. Navedena sprememba odloka j e bila potrebna zaradi odcepitve naselja Lancove vasi pri Ptuju in priključitve k občini Hajdina. Svetniki so se seznanili z izgradnjo vojašnice v Apačah in pritožbi krajanov Bolečke vasi in Pristave. Svetniki so si bili enotni, da bo izgradnja vojašnice povzročila hrup, potencialno nevarnost, osnesnaževanje podtalnice, s tem pa je povezan tudi padec vrednosti nepremičnin na tem območju. Svetniki so pooblastili župana, da zastopa ogrožane občane v nadaljnjih pogajanjih in razpravah. Svetniki pa niso podprli odprtje potrošniške pisarne v Ptuju, ker v ta namen v proračunu nimamo planiranih sredstev. Svetniki se niso strinjali, da se pristopi k regionalnemu projektu za zaščito podtalnice, vzrok so prevelika finančna sredstva. Svet občine Videm pa je potrdil tudi dvig cen za odvoz komunalnih odpadkov za 10,57 %, ki jih odvaža iz občine Videm Čisto Mesto Ptuj. Na predlog župana je svet občine potrdil izvedbo digitalizacije cestne infrastrukture v občini Videm, kot nujen pogoj za učinkovitejšo delo v oddelku komunalne infrastrukture. Direktorica uprave: Darinka Ratajc Pokrajina - med občino in državo Razvoj lokalne samouprave je v naši državi prišel do stopnje , ko je postalo razmišljanje o nujnosti ustanovitve pokrajin že del našega vsakdanjika. Slovenska vlada se je za ustanovitev pokrajin odločila zlasti zaradi številnih strokovnih mnenj, študij in mednarodnih primerjav. Poleg predloga zakona o pokrajinah s tezami za normativno ureditev, ki je bil obravnavan že leta 1998, in strokovnih študij o pristojnostih, financiranju in teritorjalnih členitev pokrajin, so k odločitvi pripomogla tudi priporočila Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti v svetu Evrope o položaju lokalne in regionalne demokracije v Sloveniji. Poleg predloga ustavnih sprememb, kije pomemben predpogoj za ustanovitev pokrajin, je vlada sprejela še izhodišča za nadaljnji razvoj lokalne samouprave, ki podpirajo decentralizacijo Slovenije. Tako je Ministrstvo za notranje zadeve dobilo nalogo, da skupaj z drugimi pristojnimi resorji pripravi gradivo za ustanovitev pokrajin. Januarja so po Sloveniji potekali strokovni posveti o tem vprašanju in vse našteto je zadosten razlog za ustanovitev pokrajin. Postavlja se nam vprašanje kako, daleč pa smo s predlogom zakona v Slovenij i ? Zakon o pokrajinah je poslan vsem ministrstvom v razpravo in mnenje. Toda sam zakon je le prvi korak in bo določal le okvire prihodnje pokrajine npr: okvirne pristojnosti, postopek za ustanovitev pokrajin, organizacijo pokrajine, organe.Sedaj sledi še ureditev mnogo odprtih vprašanj glede financiranja pokrajin in njihovih pristojnosti. Postavlja se nam vprašanje kakšen bo sploh odnos med pokrajino in občinami ? Tu gre seveda za dve popolnoma ločeni, samostojni ravni lokalne samouprave. Pokrajina v ničemer ne bo nadrejena občinam. Tudi pristojnosti se bodo z občin prenašale navzgor le izjemoma, kajti vse drugo bi bilo v nasprotju za načelom subsidiarnosti. Pokrajina pa bodo seveda sodelovale z občinami na svojem območju, saj bodo urejale širše lokalne in regionalne zadeve. Po sedanjem predlogu zakona naj bi v pokrajini delovali predsednik pokrajine, pokrajinski svet, in pokrajinski odbor. Postavlja se nam vprašanje, kako se bodo financirale pokrajine. Vladaje potrdila izhodišča, in sicer naj ima pokrajina lastne finančne vire, na to nas opozarja tudi svet Evrope. Prav tako pa je tudi pomembno, da ima zadosti sredstev za opravljanje z zakonom določenih nalog. Skupaj z prenosom nalog z države na pokrajino je treba prenesti tudi sredstva za njihovo upravljanje. Za pripravo tega delaje zadolženo Ministrstvo za finance. Zdi se mi, da bo največ težav z določanjem števila pokrajin. Poskušala se bodo določiti merila za teritorjalno delitev in pri tem upoštevati procese povezovanja, pripadnost, zgodovinske in kulturne vidike. Projekt ustanovitve pokrajin pa je zelo odvisen ali bomo v letošnjem letu sprejeli ustavne spremembe na tem področju. Tako bi dosegli cilj, da se pokrajine konstituirajo v letu 2004. Direktorica uprave: Darinka Ratajc 6 PLAN DELA NA OBMOČJU OBČINE Plan dela - investicije v letu 2002 V letošnjem letu imamo v načrtu kar nekaj investicij na območju naše občine. Nekaj od teh vam na kratko predstavljamo skozi fotografije, narejene sredi marca. Pri videmski OŠ poteka gradnja priključnega sistema na kanalizacijo Videm Izgradnja pločnika in javne razsvetljave na odseku od pokopališča do kapele Boško - le ena od letošnjih naložb Preplastitev ceste, izgradnja pločnika in javne razsvetljave skozi naselje Tržeč; dela so v teku Dokončanje prizidka k osnovni šoli in telavadnice je v Leskovcu v planu do konca leta Ureditev javne razsvetljave v naselju Pobrežje - Boršt še letos Dokončanje pločnika ter javne razsvetljave skozi naselje Lancova vas (z deli pričeli že lani) PLAN DELA NA OBMOČJU OBČINE 7 Predvidena ureditev vodovoda in ceste v smeri Nadaljevanje gradnje vodovodnega omrežja v Doleni Sela - lovski dom Pripravila: Aleš Gregorec, Tatjana Mohorko Zegnan les Žegnan les, bi naj imel čarobno moč, bilje poln skrivnostnih čarov, pospeševali je rast na poljih, odganjali zle duhove in pomagal do zdravj a ter dobre letine. Oljka Oljka (Olea europaea L.) sodi poleg vinske trte, smokve in datlja med naj starejše kulturne rastline. Spada v botanično družino oljkovk (Oleaceae). Arheološke najdbe dokazujejo, da je bilo drevo prvič udomačeno (domestificirano) v vzhodnem Mediteranu pred nekako 10.000 leti. Oljko so gojili na Kreti že pribl. 3.500 pr.n.š. Slike v palači v Knososu na Kreti kažejo, da so Minojci uživali olive in uporabljali olje za kuhanje in razsvetljavo. Oljko so prav gotovo poznali že Feničani, semiti, katerih civilizacija je na obalah Sirije zacvetela po I. 1800 pr.n.š. Pribl. 1. 1600 pr.n.š so jo Feničani prinesli na Ciper, v Maroko, Alžirijo, Tunizijo in na grške obale. Znano je, da so okoli I. 1300 pr.n.š. Judje pri zavzetju Kanaana naleteli na gojene oljke. V tem času seje oljka pojavila tudi na območju Grčije. Grki sojo širili naprej. Teofrast poroča, daje v 8. in 7. stol. pr.n.š. oljka že rasla na jugu Apeninskega polotoka in na Siciliji (Sirakuzo na Siciliji so Korinčani osnovali I. 733 pr.n.š.). Približno v istem času so začeli gojiti oljko tudi v Siriji in Egiptu. Rimljani sojo raznesli po svojem imperiju. Oljčno olje je postala strateška surovina. Rimski pisec Columella postavlj a oljko na prvo mesto med vsemi drevesi. Kulturni in religiozni pomen oljke V tem pogledu oljka in oljčno olje nimata para. Geneza: "Proti večeru se je golobica vrnila in glej, v kljunu je imela zeleno oljčno vejico." (Znak sprave z Bogom). Stari Grki so verjeli, daje oljčno drevo darilo Atene, Zeusove hčerke, boginje modrosti. Nekoč sta se Atena in Pozejdon, bog morja, potegovala za čast, kdo bo zaščitnik Aten. Modra Atena je ustvarila oljko, simbol miru in napredka, Pozejdon pa konja, simbol vojne. Sveti gozdiček v Olimpiji je bil oljčni gaj. Zmagovalcem so podelili oljčne veje. Pri Rimljanih je bila oljka simbol boginje miru (Pax) in je imela dvojen pomen -vojno in mir. V starem obredu maziljenja so sveto olje zlili na glavo novega kralja ali novega velikega duhovnika. Odslej je bila to oseba Gospodov maziljenec ali mesija. V prenesenem pomenu se torej oznaka maziljenec ali mesija lahko nanaša na človeka, ki ga je Bog izbral za odrešilno poslanstvo. V Novi zavezi maziljenje rabi kot podoba, ki opisuje dar svetega Duha ali Božje besede, ki jo prejme vernik. Kristus - Mesija Maziljenec, Kristus gr. Christos, je maziljeni; prečrkovano v lat. Christus pomeni isto kot hebr. mašiah (izraz, ki seje prek grškega prečrkovan] a v slovenščini udomačil kot mesija). Prvotno je bil to naziv izraelskih kraljev, velikih duhovnikov in prerokov. Ti so bili maziljeni z oljem; maziljenje je bilo znak njihove nove službe. Zato so kralje imenovali tudi maziljence. Sveto pismo pravi, da so oljčno olje uporabljali tudi za maziljenje človeka, določenega za posebno službo Onstran Cedronske doline, nedaleč od Jeruzalema, je vrt imenovan Getsemane. Skrivenčena debla starodavnih oljk spominjajo na Jezusov smrtni boj. Vrt je na Oljski gori (hebrejsko Har ha-Zetim), miljo dolgem grebenu, ki teče vzporedno z vzhodnim delom Jeruzalema, kjer j e Jezus molil v noči, ko so ga prijeli pred križanjem. Stara legenda pravi, da je bil Kristusov križ napravljen iz oljčnega lesa in cedrovine. Oljka je tudi priljubljen motiv umetnikov. Van Gogha so očarale oljke v Provansi. Skupaj je naslikal 19 platen z oljkami ali oljčnimi gaji. Glavni produkt oljke je oljčno olje, kije izredno zdravo. Ko so naj starejšo zemljanko, 121-letno Jeanne Calment iz Arla (mesta, kjer j e Van Gogh slikal svoje znamenite oljke), vprašali po skrivnosti dolgega življenja, je odgovorila kratko: "Oljčno olje." Do XVII. stoletja so bile oljne svetilke in sveče edina svetila. Če je Rimljan rekel: "Uporabljaš premalo olja", je pomenilo, da premalo študiraš (ponoči). Oljka, vedno zeleno drevo ni le simbol miru in zmage, ampak tudi znak blaginje. Bilo je sveto Egipčanom, Grkom in Rimljanom. Oljčno drevo je simbol miru, rodovitnosti, očiščenja, trdnosti, zmage in nagrade. Nobeno drevo ni tako intimno povezano s človekovo zgodovino in razvojem zahodne civilizacije, kot oljka. Mag.Ivan Božičko Občina z novo turistično zloženko Prijazno povabilo v naše kraje Po sledeh Turistične zveze Slovenije, ki je lansko in tudi letošnje leto razglasila za leto naravnih vrednot, kulturne dediščine in turizma, je šla tudi občina Videm, ki je lanskega decembra izdala novo turistično zloženko. V njej se občina predstavlja skozi pomnike preteklosti, razkriva bogastvo naravne in kulturne dediščine po vsej občini, predstavlja zanimivejše prireditve, gostinsko in turistično ponudbo, nagrajence vin in kulinaričnih dobrot ter spominek občine, ki ga je izdelala Lenka Krajnc iz Zgornjega Leskovca. Zloženko je vodstvo občine predstavilo 15. februarja v prostorih Rekreacijskega centra Dravinja, kjer so se ob bogato obloženi mizi zbrali skorajda vsi, ki so omenjeni v zloženki, predstavniki domače občine, župnije, osnovne šole, med gosti pa sta bila tudi podpredsednik Turistične zveze Slovenije Anton Rous in predsednik TD Ptuj Albin Pišek. Dobra tri leta j e že, odkar se občina Videm predstavlja v lični mapi, ki jo je v roke dobilo že mnogo prijateljev doma in v tujini, znancev, gostov občine od blizu in daleč, naletela pa je na dobre ocene. Potem je bilo članom odbora za gospodarstvo, v katerega spada tudi turizem, težko razmišljati o čem še boljšem, a odločitev je bila za zloženko. Prvi predlogi zanjo so se pojavili že lansko spomlad, potem so do jeseni prihajali novi predlogi, ideje; zbiral seje material in zloženka j e počasi nastajala. Četudi j e obsežna, je v njej na koncu ostalo premalo prostora za vse turistične ponudnike, nagrajence vin in kulinaričnih dobrot, po čemer lahko sklepamo, da imamo navkljub vsemu kaj pokazati in kam povabiti obiskovalca naše občine. V novo videmsko zloženko sta z veseljem pogledala tudi Albin Pišek, predsednik TD Ptuj in Anton Rous, podpredsednik TZS Zloženka ponudi pravšnji namig za potep po Dravskem polju in Halozah, odkriva skrite in zanimive kotičke v občini, ob praznikih vabi na tradicionalne prireditve, turistične praznike in romanja. Kdor se poda v te kraje, mu z zloženko v roki ne bo dolgčas, zagotavljajo avtorji zloženke, ki so kljub budnemu očesu zagrešili kakšno manjšo napako, a kot je dejal župan Franc Kirbiš, se tistim, ki delajo, zmeraj pripeti kaj neprijetnega, zato si tega ne bi smeh jemati k srcu. Videmski župan je ob predstavitvi zloženke izrazil zadovoljstvo, daje le-ta izšla, kot so načrtovali, za občino pa pomeni povod k bogatenju nadaljnje turistične ponudbe. Z zloženko bo zdaj videmska občina skrbela za še boljšo promocijo, da pa bo na področju turizma več uspehov, bo po besedah župana potrebno trdo delati, kajti samo sprejeta strategija turizma do leta 2004 v občini je premalo, od turizma pa si smejo veliko obetati. Pogled na bogato obloženo mizo dobrot, ki so jih pripravili v Rekreacijskem centru Dravinja Zloženka v TlC-ih, še letos v nemškem jeziku Branko Marinič, predsednik komisije za turizem v okviru odbora za gospodarstvo, je ob predstavitvi zloženke poudaril, da ima občina veliko posluha za vse tiste, ki jo želijo promovirati, predstavljati njene naravne in kulturne danosti. "V zloženki smo želeli le nakazati določene smeri v turizmu, dati malo boljši namig za izlet po Halozah in krajih Dravskega polja, bistven poudarek smo dah ponudnikom v občini. Lahko še trdim, da smo občina, kjer se kmetijstvo in turizem že združujeta, vsekakor pa si moramo v prihodnje več obetati od turizma, pomembne veje gospodarstva. Naravne danosti že imamo, pa tudi ljudi, ki imajo v turizmu še velike načrte. Vesel pa sem, da ideje za turizem v naši občini prihajajo od najmlajših, do turističnega podmladka na OŠ Videm, ki dobro in uspešno dela zadnjih nekaj let. Našo turistično zloženko smo že razposlali po turistično-informativnih centrih po Sloveniji, letos pa bi jo radi natisnili še v nemškem j eziku.” TM JAVNI RAZPIS 9 OBČINA VIDEM Na osnovi 14. člena Odloka o priznanjih Občine Videm (Ur. list RS št. 36/98) objavlja Občina Videm razpis za podelitev priznanj Občine Videm I Razpis daje za naslednja priznanj a občine Videm, ki bodo podeljena ob občinskem prazniku 1. Častni občan občine Videm 2. Plakete občine Videm 3. Priznanja občine Videm II: Področja, za katera se podeljujejo občinska priznanja, plakete in naziv častni občan: področje gospodarstva, kulture, športa, vzgoje in izobraževanja, znanosti in humanitarne pomoči. III. Drugi podatki, ki morajo biti zajeti v vlogi: 1. vrsta priznanj a, za katero se predlaga, 2. natančni podatki (naslov, datum rojstva-ustanovitve), 3. kdo j e pobudnik, 4. za katero področj e se predlaga, 5. v predlogu za podelitev priznanja morajo biti zajeti naslednji kriteriji (utemeljitev): - opredelitev življ enj skega dela, posebne zasluge in izjemni dosežki, dolgoletno in uspešno delo pri izvajanju in krepitvi organiziranosti, usposobljenosti in pripravljenosti, pomembni dosežki na razvojnem in raziskovalnem delu, hrabra dejanja ali drugi izjemni rezultati, prikaz dosedanjega dela, izraz sedanjih rezultatov in prikaz razvojnih možnosti za izraženo dejavnost, - pomen dej avnosti in podelitev priznanj a, za rezultate dela v občini, RS ali tuj ini. Pri pobudi je potrebno upoštevati kriterije zastopanja in predstavljanja občine, vrhunske rezultate na določenem področju dejavnosti. V predlogu morajo biti natančno in kronološko opredeljeni uspehi in posebej predstavljene izjemnosti doseženih rezultatov. Predloge je potrebno posredovati najkasneje do 22. maja na naslov: Občina Videm Komisij a za priznanj a in odlikovanj a Videm pri Ptuju 54 2284 Videm pri Ptuju KIRBIŠ Franc, ing. Zupan občine Videm: OBČINA VIDEM Komisija za priznanje in odlikovanja PRIJAVNICA Na podlagi vašega razpisa vam posredujemo podatke o kandidatih za podelitev plakete občine, naziva častnega občana in priznanj občine Videm ob 4. občinskem prazniku PRIZNANJA IN PLAKETA ZA LETO 2002 (predlog obkroži) PREDLAGATELJ:_____________________________________________________________________________ Za področje (gospodarstva, kulture, športa, vzgoje in izobraževanja, znanosti, humanitarne dejavnosti). Predlog dajemo za:_______________________________priznanje________________________________ (ime in priimek) (naslov) Utemeljitev: (upoštevajo se kriteriji razpisa) Dodatne utemeljitve priložiti. M. P. Podpis: KOCIL Skorišnjak, društvo za razvoj in napredek Skorišnjačani iz KS Leskovec so zopet potegnili najkrajšo. Domača občina Videm jim je iz proračuna črtala vodovod osnovno življenjsko dobrino. In to v času, ko so vodovod, položili do praga Skorišnjaka. Da je razočaranje še večje, vidijo, da razvoj ni tako obšel niti sosednjih krajev na Hrvaškem. Tam so vse hiše, tako rekoč preko ceste, dobile vodovod že pred štirimi leti. Za petdeset hiš v Skorišnjaku še vedno nosijo pitno vodo s puto iz grabe. Če ni suše! Tudi tokrat si Skorišnjančani skušajo pomagati sami. Med drugim so ustanovili društvo za razvoj in napredek, imenovano KOCIL, poimenovali so ga po najvišjem hribu v Skorišnjaku. Želijo sodelovati pri pripravi razvojnih programov, predvsem infrastrukturnih in tudi v Skorišnjaku bi radi imeli vsaj podobne pogoje za življenje, kot jih imajo v ostalem delu občine. Skorišnjak naj ne bo več samo kraj, kamor so "občinari" vozili kazat predstavnikom iz Ljubljane, kako so Haloze nerazvite. Društvo se trudi dopovedati svetnikom občine Videm in prepočasnim pripravljalcem regionalizacije in regijskega razvojnega programa BISTRA iz Ptuja, da so tudi krajani Skorišnjaka upravičeni vsaj do pitne vode in ustrezne poti do svoj ih domov. Prav bi bilo, da bi občinski svetniki prisluhnili želji društva in še enkrat razmislili, ali j e objektivno v občinskem proračunu v celoti črtati vodovod v Skorišnjaku in še nekaterih sosednjih krajih na račun gradnje tudi prepotrebne telovadnice v Leskovcu. Želeli bi strpno sodelovanje in in objektivno presojo o razvojnih vprašanjih v občinskem svetu. Skorišnjak zastopajo le trije svetniki, ki so bili pri štetju glasov hitro preglasovani. Društvo je sklenilo podpreti tudi novi samoprispevek, če ga bo KS Leskovec nameravala podaljšati, sedanji se namreč izteka. Svoje člane društvo vzpodbuja k raznim dejavnostim, predvsem v vinogradništvu, kletarstvu, uvajanju turizma na kmetijah. Tudi v Skorišnjaku obnavljajo vinograde, v nekaterih kleteh pa je že ustekleničeno vino, dobrih sort, z analizo in etiketo. V ta namen je društvo organiziralo strokovno izpopolnjevanje članov, s kmetijsko svetovalno službo iz Ptuja je organiziralo seminar, osem predavanj o vinogardništvu in kletarjenju. Seminar redno obiskuje vseh 55 članov, ki so zelo zadovoljni s predavanji Mirana Reberca, ing. agr.. S svetovalno službo bo društvo tudi organiziralo degustacijo vin na sedežu društva. V okviru KS Leskovec je društvo navezalo stike in začelo sodelovati z drugimi aktivnimi društvi, predvsem s turističnim, vinogradniškim društvom iz Repišč, sicer pa bo društvo sodelovalo tudi pri večjih projektih v Leskovcu in drugod. Glede na možnosti so aktivni tudi odbori društva. Gradbeni odbor: Brane Orlač, Janko Baniček in Dejan Emeršič, že ugotavlja, kako je zima prizadela cesto v Skorišnjak. Polovica ceste po Skorišnjaku je že leta neprevozna. Predvsem naprej od kapele. K dvajsetim hišam od petdesetih se pripelje le po okoliški cesti skozi Belavšek. Vlogo za finančna sredstva, potrebna za ureditev ceste, so že dali na občino. Do kapele v Skorišnjaku po stopnicah Tonček Cafuta in Edi Fric, ki sta v društvu zadolžena za turizem, že organizirata strokovno ekskurzijo v ormoško vinsko klet. Ogledali si bodo tudi nekaj kmečkih turizmov. Blagajno društva vodi Brane Orlač, ki pa pravi, dajeta skoraj prazna. Člane društva tolaži na sestanku z večjo dotacijo od občine Videm. Janez Belšak, ki v društvu vodi odbor planincev-pohodnikov, je bil z njimi že na dveh pohodih po prelepi bližnji in daljni okolici. Načrtuje še več izletov, med drugim tudi na Donačko goro. Letos ob prvem maju kres v Skorišnjaku Od leve v zadnji vrsti: F. Emeršič, J. Zavec, J. Kozel in še nekateri drugi, ki ne morejo razumeti prekinitve izgradnje vodovoda pred Skorišnjakom Prvi maj bo društvo proslavilo v Skorišnjaku ob velikem kresu, ki gaje že pripravil Franc Zavec s sosedi. Ob ognju obljubljajo pravo veselico, največ pa bo petja, saj Franc rad in lepo poje, pravijo mu celo Skorišnjaški Pavarotti. Načrtuje tudi že naslednja srečanja ob postavitvi klopotca in snemanju klopotca, kajti Franc ima daleč naokoli naj večja klopotca. Skorišnjačani se kljub problemom v okviru društva radi družijo in poveselijo. Predsednik društva Franc Emeršič in predsednik vinogradnikov Jože Kozel sta v letnih poročilih o delu društva v lanskem letu zelo pohvalila organizacijo martinovanja v Skorišnjaku. Potekalo je pod naslovom "Odprte kleti Skorišnjaka". Skorišnjačani so v kleteh postregli s pijačo in jedačo domačinom in gostom. Nad tovrstnim martinovanjem so bili zelo navdušeni, še posebej "prišleki" od drugod, in morda je to pravi način in začetek turizma v Skorišnjaku. Na koncu društvo KOCIL iz Skorišnjaka najavlja in prosi za sprejem pri županu občin Videm. V konstruktivnem dogovoru bi radi dopovedali, daje tudi Skorišnjak v občini Videm. Sedanje in bodoče vodstvo občine bo moralo upoštevati tudi haloška razvojna vprašanja, kar so žal še komaj osnovne in nuj ne življenjske dobrine. Roman Zavec Nova občina Leskovec - da ali ne? V parlamentu niso dali zelene luči Zanimivo, na čase že prav dolgočasno, je bilo poslušati in hkrati spremljati razpravo v državnem zboru na temo nove občine. Podanih je bilo kar 52 predlogov slovenskih območij za ustanovitev samostojnih občin, vlada in državni zbor tega nista podprla, a predlagatelji novih občin zdaj ne bodo odnehali. Tudi v Leskovcu pravijo, da ne mislijo odnehati in zadevi želijo priti do konca, četudi občine ne bodo dobili. A zdaj bodo najprej počakali na odločitev ustavnega sodišča, tja je bila namreč podana pritožba. O tem ter o prizadevanjih za novo občino Leskovec nasploh, smo se pogovarjali z Jožetom Zavcem, predsednikom KS Leskovec. Jože Zavec, predsednik KS Leskovec Kako ste v Leskovcu sprejeli dokaj neugodno odločitev vlade in državnega zbora, ki nista podprla vaše želje po samostojni občini? Kako ste po tem ukrepali?Jože Zavec: "Vsekakor smo ogorčeni, kajti ta odločitev prav gotovo ni v prid naši pobudi, našim kraj em. Prepričani smo namreč, da bi se z novo nastalo občino kraj lahko mnogo bolje razvijal, menimo, da bi to bil mnogo bolj enakomeren razvoj podeželja, ki ga sicer v državi zagovarjajo, v vladi pa delajo ravno nasprotno. Po odločitvi smo hitro ukrepali, iniciativni odbor združenja pobudnikov za nove občine, v katerega smo vključena vsa slovenska območja, ki si želimo svoje občine, je predal pritožbo na ustavno sodišče. Upamo, da bo sodišče odločilo v naše dobro.” Zelo natančno ste spremljali vse razprave o novih občinah v državnem zboru. Ste na koncu tako odločitev tudi pričakovali? Jože Zavec: "Na neki način smo tako odločitev pričakovali, saj smo že pred samo razpravo v državnem zboru v pogovoru z nekaterimi poslanci izvedeli, da je bistvena koalicijska pogodba vladajoče koalicije, ki pa, kot vemo, ne podpira majhnih občin pod 5000 prebivalcev. V KS Leskovec tega števila seveda ne dosegamo, zato smo slutili, da odločitev ne bo nam v prid. Vendar pa smo na drugi strani bili prepričani, da bodo poslanci, ki se zavzemajo za razvoj podeželja odločili drugače, pa ni bili tako. Poslanci z našega območja so nas podprli, vendar j e bilo to premalo." Na potezi j e zdaj ustavno sodišče, odgovor j e pričakovati kaj kmalu. Kaj če tam ne boste uspeli? V sosednjih Cirkulanah pravijo, da bodo šli naprej, tudi na evropsko sodišče in še kam, če bo potrebno. Jože Zavec: "Tista slovenska območja, ki so dala pobudo, med njimi smo torej tudi Leskovčani, so se združila v poseben iniciativni odbor, ki zadeve pelje skupaj. Zdaj smo podali pritožbo na ustavo sodišče, šli bomo tudi na evropsko in še dlje, a o tem je zdaj še preuranjeno govoriti." "V MAJHNIH, SAMOSTOJNIH OBČINAH VIDIMO RAZVOJ" Pripravili ste kar precej obsežno obrazlago o tem, zakaj si želite novo občino, kakšna naj bi ta bila, kako naj bi se razvijala kot samostojno območje... Jože Zavec: "Novo občino Leskovec si po tej utemeljitvi predstavljamo takšno, kot jih že nekaj poznamo v Sloveniji. Predvsem so to majhne, slabo razvite občine, ki pa navkljub vsemu uspevajo. Večkrat smo že povedali, da se v Leskovcu zavzemamo za svojo občino, kajti prav v majhnih, samostojnih občinah vidimo razvoj kraja, predvsem pa razvoj infrastrukture, ki krepko zaostaja za ostalimi deli v državi." Če pogledava nekoliko nazaj, ko ste v občini Videm predstavili svojo željo, zahtevo za samostojno občino. Kakšni so bili prvi odzivi na to vašo odločitev, so se pojavila nasprotovanja? Jože Zavec: "V naši občini so nas podprli pri naših prizadevanjih v želji, da bi imeli svojo občino. Za nas so se zavzeli in nam dajejo veliko podpore. Sicer pa župan in občinski svet vidijo, da bi vsak na svojem lažje gospodarili, pa prepričani smo, da bi iz države več pridobili. Občina je zdaj razdeljena na ravninski del in hribovitega, težko se prilagajamo in verjamem, da bi veliko lažje delali kot sosedje." Če pride do referenduma, kakšno odločitev pričakujete? Jože Zavec: "Vsekakor pričakujemo močno odločitev, čeprav se tu in tam še najdejo ljudje v naši okolici, ki ne razumejo naši prizadevanj. V KS se zavzemamo za skupno dobro, za boljši napredek, saj smo prepričani, da bi s samostojno občino lahko povrnili življenje v Leskovec pa tudi v okoliška naselj a." Če boste uspeli v svojih prizadevanjih, če bo zaživela nova občina Leskovec, v kateri smeri lahko pričakujemo potem razvoj celotnega območja? Kaj bo v prioriteti? Jože Zavec: "Tudi o tem smo se že velikokrat pogovarjali, vendar vemo, kako je bilo do sedaj z razvojem v Halozah. Pri nas še zmeraj ostaja največji problem vodooskrba, kajti vsa naselja še niso pokrita, to so drage investicije. Tudi pri urejanju cest smo v zaostanku ... Nove šolske prostore telovadnico zdaj gradimo, tudi to je za naš kraj velika pridobitev. Na žalost pa je izgradnja vodovodnega omrežja za našo KS bistvenega pomena, tega se najbolj zavedamo in v tej smeri bi radi naredili največ." Ljudje pa si postavljajo tudi vprašanje, kaj če v teh prizadevanjih za novo občino ne boste uspeli? Leskovec - nova občina? Jože Zavec: "Pripravljeni smo na eno in drugo. Če ne bomo uspeli? Tudi taka vprašanja dobivamo. Ostali bomo v občini Videm , kjer smo sedaj, življenje in delo pa bo teklo povsem normalno naprej, v to sem prepričan." TM URADNE URE OBČINE VIDEM IN UPRAVNE ENOTE PTUJ PONEDELJEK od 8. - 12. ure in od 13. -15. ure SREDA od 8. - 12. ure in od 13. - 16.30 ure PETEK od 8. - 12. ure IZDAJATELJ: občina Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju, tel./fax: 02/765 09 00 * GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: Tatjana Mohorko * TEHNIČNI UREDNIK: Ivan Viličnjak * LEKTOR: France Planteu * OBLIKOVANJE IN TISK: Lories d.o.o., Ruprova 8, 2204 Miklavž na Dravskem polju * STROKOVNI SODELAVCI: Anton Kovačec, Nataša Zagoranski * Na osnovi mnenja urada vlade za informiranje RS št. 23/90-541/96-12se za glasilo plačuje 8% prometni davek * Glasilo NAS GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi urad vlade za informiranje RS, pod zaporedno številko 1332 * Glasilo je brezplačno * Izhaja v nakladi 1.700izvodov. O RAZMIŠLJAMO, KOMENTIRAMO \w Razmišljamo, komentiramo evropske ali slovenske občine Slovenijo lahko geografsko opredelimo kot evropsko v malem, njeno pokrajino pa kar filigransko razčlenjeno. V to raznoliko pokrajinsko sliko je odtisnjen zgodovinski, kulturni, gospodarski pa tudi jezikovni razvoj. Le katera država se lahko odlikuje s tolikšnim številom narečij in govorov ter etnografskimi posebnostmi kot Slovenija? Katera država v gospodarsko razvitejšem delu sveta je tako razpršeno poseljena? Povojni komunalni sistem je pretrgal ali vsaj zmaličil koncept lokalne samouprave; le-ta se je v omejeni obliki ohranila v delovanju krajevnih skupnosti. Ob uvajanju lokalne samouprave državljani niso bili dovolj seznanjeni z njenim bistvom; še danes pogosto slišimo izjave, ki dokazujejo, da imajo ljudje nepravilne (nejasne) predstave o tem, kaj naj bi predstavljala občina. Celo občinska uprava v marsikateri novi občini še nima prave slike o ciljih, nalogah in možnostih, ki naj bi jih ponujala nova samouprava. Tudi med politiki se občasno pojavljajo mnenja o lokalni samoupravi, za katera ni povsem jasno, kam bi jih uvrstili: med nepoznavanje problematike, zavajanje ali manipuliranje. Branko Marinič Samouprava. Tako poznan in še bolj zlorabljen pojem! Skoraj štiri desetletja so bila podjetja samoupravljana v imenu delavcev (in zanje). Upajmo, da se kaj podobnega ne bo zgodilo z lokalno samoupravo. Samoupravljamo pa lahko le, če imamo s čim. V primeru občin je to višina sredstev, ki jim jih osrednja oblast prepušča v upravljanje. Pa smo pri enačbi: samouprava in delež BDP je demokracija. Stopnjo demokracije lahko merimo z višino vložka obeh dejavnikov. Če iščemo zgled po Evropi, bi jih morali prav posebno na tem področju. Skandinavske države bi nam lahko bile pravi primer, kako in v kakšni meri zaupati "demosu". Z razvojem samouprave država prehaja od manipuliranja k servisiranju državljanov ali drugače: od (demokratičnega) centralizma k realni demokraciji. Da je do tega cilja še dolga pot, dokazujejo trditve, daje večina majhnih občin gospodarsko prešibkih za učinkovito delovanje. S takimi pogledi se vračamo v komunalni sistem ali celo v srednjeveški avtarkizem. Manjkajo še samo mitnice ob vstopu na občinsko ozemlje! Državno ozemlje ni homogen gospodarski prostor, ampak mozaik gospodarskih središč, osi in območij na eni strani in gospodarsko šibkih območij na drugi. Modra politika se skuša z načinom (so)financiranja občin čim bolj približati realnemu stanju. Vsaj z nečim pa se na področju lokalne samouprave želimo približati "Evropi": z velikostjo občin. Evropske občine se združujejo, evropske občine so velike, poslušamo kar naprej. Gospodarsko razviti del Evrope res že nekaj desetletij oblikuje novo podobo (večjih) občin, vendar je sklicevanje na to dejstvo le papagajstvo, če ne upoštevamo širših (tujih in domačih) razmer. Na Norveškem ugotavljajo, da se je po združevanju občin izboljšalo delovanje v približno 70 odstotkih občin. Treba pa je vedeti, da je prišlo do združevanja občin po skoraj poldrugem stoletju razvijanja lokalne samouprave. Do združevanja občin prihaja torej šele, ko dozorijo razmere. Da pa občine niso čisto anahranizem, dokazujejo občine v vsaj nekaterih območj ih Francij e in Italije. Če povemo nekoliko karikirano, je zahteva po velikih občinah v Sloveniji podobna potniku, ki želi vstopiti na drveči vlak. Zakaj ta potnik ne bi pogledal nazaj in naprej; ko bi ugotovil, kje je postaja, bi tam počakal na vlak in vstopil nanj ob pravem trenutku. Poglejmo naprej in nazaj. Slovenska družba se mora šele priučiti lokalne samouprave, posebno glede na naravo povojnega političnega sistema. Pokrajinska raznolikost nakazuje smotrnost obstoja manjših občin. Podeželje, ki ima v slovenski družbi izjemno velik pomen, že v izhodišču zahteva manjše občine v primerjavi z mesti. Družbenogospodarski razvoj dobršnega dela slovenskega podeželja, predvsem v vzhodnem delu države, ki zaostaja za razvojem v drugih delih države, ima še močne poteze tradicionalistične družbe; takšne razmere pa (še) ne prenesejo velikih občin. IN POGLED NAPREJ... Omenili smo skandinavske države kot primer zavzetega razvijanja lokalne samouprave. Ne moremo vstopiti v njihove čevlje, ker so preveliki; hoja v njih bi bila naporna, počasna in opotekajoča se. Razvijajmo (tudi) male občine in jim pomagajmo predvsem z izobraževanjem in vzpodbuj anj em razvoja. "Evropa" je že zdavnaj spoznala, daje za učinkovit razvoj treba vključiti lokalne vire ter upoštevati in podpirati lokalne (samo) pobude. Učinkovita pa je le tista lokalna skupnost, ki se počuti notranje povezana in vraščena v svoje okolje; torej tista z lokalno identiteto. Ob sedanjem hitrem gospodarskem in tehnološkem razvoju nam ne bo treba čakati stoletja, da bi bile občine zrele za združevanje. Morda bo pravi čas za to že čez desetletja? Branko Marinič Ob slovenskem kulturnem prazniku v Vidmu Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se, lačna, nasiti bližine,... Osrednjo prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku in dnevu samostojnosti je KD Franceta Prešerna Videm pripravilo 3. februarja. Proslava je potekala pod naslovom Nekoga moraš imeti rad, zbrane v Vidmu pa sta ob tej priložnosti nagovorila župan Franc Kirbiš in književnik France Forstnerič, tudi častni občan naše občine. Ob odličnem gostu, dobrem programu pa bi si kulturniki zaslužili le malo več pozornosti domačega občinstva, kajti videmska dvorana je bila tistega dneva na pol prazna. France Forstnerič je postregel z zanimivim razmišljanjem o slovenskem jeziku V spomin na Franceta Prešerna, na veličino njegovega dela so Videmčani pod vodstvom Marije Cernila pripravili proslavo recitalov, prijetne glasbe in plesa. Recitatorji kulturnega društva so predstavljali pesmi Prešerna, Kajuha, Pavčka, Minattija, Grafenauerja in Forstneriča, v tej vlogi pa so se predstavili Metka Letič, Milena Gabrovec, Andrej Forstnerič, Mirko Rihterič, Biserka in Ančka Selak, Aleš Rihtarič, Aneja Cafuta, Jože Šmigoc, Boris Novak, Sandra Skuk, Marjan Perger, Tomaž Galun in Daniel Badrač. Nastopil je tudi instrumentalni trio KD Videm v sestavi Dejan Rihtarič, Mojca Šosterič in Julija Furek, ter vokalni kvartet KD Videm v sestavi Mateja Purg, Tamara Črnila, Dejan Krajnc in Matej Črnila. Vprašanja, kako ohranjati kulturo in slovenstvo, se je v svojem nagovoru dotaknil tudi župan Kirbiš. Z zadovoljstvom je dejal, daje splošna kulturna "ponudba" v občini zadovoljiva, da imamo lepo število kulturnih društev, zagnanih, nadarjenih kulturnih ustvarjalcev. Med vrsticami je župan omenil, da ima država dolg do kulture, zato ji mora prisluhniti, zbranim pa položil na srce, da naj bo kultura tudi v bodoče del našega vsakdana. "JEZIK JE VELIKA PAMET” Tako je dejal slavnostni govornik France Forstnerič, kije postregel z zanimivim razmišljanjem O pomenu slovenskega jezika za obstoj slovenskega naroda. Da slovenski jezik na poti v EU čakajo pasti in zanke, je Forstnerič samo spomnil, pa vendar se nam Slovencem ob tem ni potrebno bati za obstoj jezika. O jeziku je Forstnerič povedal, da je zamotan, na čase demokratičen, sposoben izraziti tudi globoka spoznanja in lepote. Forstnerič je spomnil, da smo Slovenci skozi stoletja imeli med znanstveniki ugledne jezikoslovce, v prvi ligi zbrane slovničarje, prav v vrhu pa je zdaj akademik dr. Jože Toporišič. Utrinek iz bogatega kulturnega programa Forstnerič pravi, daje slovenščina vedno priljubljena tema, saj nekateri (prav posebej med pismi bralcev) opozarjajo, češ, da premalo ljubimo svoj jezik, pa se Forstnerič s tem ne strinja. Sam se zavzema za pravilen, učinkovit jezik, v katerem naj ne bo nikoli preveč "cukra", še posebej pa ni navdušen nad tistimi, ki slovenščino vse preveč čokoladijo in sladkajo, kar je mnogokrat že na meji neokusnega. V nagovoru je še spomnil, daje po zadnjih raziskavah kar 70-odstotkov Slovencev funkcionalno nepismenih, glede slovenščine pa ostaja optimist. Po njegovem bi morali ljudje v prihodnje več brati, se bolj izobraževati, gojiti pamet in duhovno razgledanost. TM USPESNI LJUBITELJSKI GLEDALIŠČNIKI Samorastniki - uspela premiera videmskih gledališčnikov META: Vi niste kakor drugi otroci vi ste SAMORASTNIKI. Vaše zibelke so bili razgoni, brazde, žare, kjer vas je žgalo sonce in vas je močil dež. Svetila vam je strela, budil vas je grom... Karničniki so bili mogočen rod, znan po svoji ošabnosti, trdovratnosti in samoljubnosti.Karničnik je imel dva sina. Najstarejši je bil Ožbej, ki naj bi podedoval Karnice, zato ga je oče naučil brati in pisati. Ko je bilo Ožbeju dvajset let, je prišla v hišo za deklo Hudabivška Meta... Gledališčniki na izletu po lanski uspešni sezoni Po koncu lanske sezone so se gledališčniki KD "France Prešeren" Videm odpravili na enodnevni izlet po Logarski dolini. Na zaključnem srečanju vedno okvirno izberejo novo gledališko delo za naslednjo sezono. Predlog režiserke, da bi v novi sezoni zaigrali Vorančeve SAMORASTNIKE, se je zdel velik izziv, a težko uresničljiv cilj. Samorastniki so po dobrih dveh mesecih resnih vaj bili pripravljeni za premiero, kije bila 2. marca 2002 v dvorani na Vidmu. V predstavi sodeluje 34 igralcev in 5 tehničnih delavcev. Ker je videmski oder majhen, so problem scene rešili tako, da so oder podaljšali v dvorano. Z uvodnim delom v cerkvi in pred njo so gledalce nastopajoči popeljali v čase, ko seje igra dogajala. Tekst je dokaj aktualen tudi za današnji čas, saj opažamo v svetu in tudi pri nas vedno več SAMORASTNIKOV. Sicer pa dobiva aktualen pomen tudi Karničnikov govor Hudabivški Meti, ko pravi: "Kdor ima zemljo, ima kruh. Kdor ima veliko zemlje, ima moč! ” Predstavo si je v treh dneh ogledalo okrog 500 gledalcev v videmski dvorani. 24. 3. 2002 bo ob 17. uri ponovitev SAMORASTNIKOV v okviru MEDOBČINSKEGA SREČANJA GLEDALIŠKIH SKUPIN. Prisrčno vabljeni vsi, ki igre še niste videli, pa tudi tisti, ki vam j e bila všeč. V vlogah nastopajo: KARNIČNIK, gospodar na kamicah KARNIČNICA, gospodinja na Kamicah OŽBEJ, kamiški naj starejši sin VOLBENK, kamiški dmgi sin META, dekla na Kamicah HUDABIVKA, Metina mati ŽUPNIK GOSPOD na graščini SERŽANT SOSED GOSPODINJA, pri kateri služi Meta MLADA KARNIČNICA MIHA, grobar Andrej FORSTNERIČ Milena GABROVEC Mirko RIHTARIČ Dejan KRAJNC Biserka SELAK Ančka SELAK Franc KODERMAN Marjan PERGER Danijel BEDRAČ Sandra SKUK Metka LETIČ MatejaPURG Anton SEDLAŠEK METINI OTROCI: Aleš RIHTARIČ, Aneja CAFUTA, Uroš PIMENKO, Matjaž ŠMIGOC, David BELOGLAVEC, Urška OSTROŠKO, Vid OSTROŠKO, Alen KODERMAN HLAPEC na Kamicah DEKLI BERAČ ŠEPETALKI: SCENA: LUČ: GLASBA: MASKA: FRIZURA: KOSTUMI: REŽIJA: Bojan TRAFELA Tamara ČRNILA Manj a VINKO Jože MILOŠIČ Tamara ČERNILA, Sandra SKUK Matej VAUPOTIČ, Boris NOVAK; Marija ČERNILA Mirko ČERNILA Bojan TRAFELA, Mirko ČERNILA Vida PERNEK Marija KRAJNC skupinsko delo Marija ČERNILA Program Odbora za socialna vprašanja Na prvi letošnji seji OBČINSKEGA SVETA se je potrdil program dela med drugim tudi za ODBOR ZA SOCIALNA VPRAŠANJA in sicer: T. Vletošnjem letu bomo obiskali ostarele, ki bodo dopolnili 90 let in naj starejšega občana ali občanko. Več starim in mlajšim invalidom na vozičku bomo poslali voščilnice. 2. Obiski in obdaritve pred veliko nočjo in božičem ostanejo 3. Srečanje ostarelih, bolnih in invalidov tradicionalno na BINKOŠTI ostane 4. Razdelila se bodo sredstva za humanitarne organizacije 5. Prisluhnili bomo socialnim težavam naših občanov in jih po zmožnostih rešili 6. Vedno še bo povezava OBČINA CENTER ZA SOCIALNO DELO PTUJ Tako smo obiskali Jožefo LETONJA, roj. MERKUŠ, roj. 08.03.1912 v Zg. Pristavi, stanuje v Doleni 10, kjer jesen življenja preživlja s sinom Rajmundom. Obe hčerki pa stanujeta v Mariboru in jo zelo radi obiskujeta, prav tako tudi 5 vnukov. Človek je srečen, da živijo v lepem družinskem vdušju, kar danes marsikje manjka. Ga. Jožefa Letonja družbi sina in hčerke ter Mirana Marinič, predstavnika občine Videm in KS Dolena. Obiskala jih je tudi Bernarda Galun, ki je ta posnetek tudi napravila. Predsednica odbora za socialna vprašanja Občine Videm Bernarda Galun NAŠI ZLATI ZAKONCI 17 Zlate poroke v občini Videm Zlatoporočenca Lah Po petdesetih letih sta svoje skupno življenje še enkrat potrdila Justina in Janez Lah iz Pobrežja 152 a, ki sta se poročila 23. j anuarj a 1952, prav tako v Vidmu pri Ptuju. Zlatoporočenca Justina in Janez Lah iz Pobrežja 152a s pričama, hčerko Nado in sinom Janezom. Zlatoporočenka Justina (rojena Štrucl), seje rodila 6. aprila 1931 v Pobrežju, zlati ženin Janez pa 13. junija 1927, prav tako v Pobrežju, kjer je tekla tudi njuna skupna življenska pot. Rodila sta se jima dva otroka, ob njiju ju danes razveseljuj e še pet vnukov. Zlatoporočenca Fajt Pet desetletij skupnega življenja sta praznovala Matilda in Stanislav Fajt z Majskega vrha 53 v občini Videm. Zlatoporočenca Matilda in Stanislav Fajt s pričama, hčerko Matildo in sinom Francem Zlatoporočenca sta stopila na skupno življenjsko pot 9. februarja 1952 v Vidmu. Zlata nevesta Matilda (rojena Mlakar) seje rodila 12. marca 1932 na Majskem Vrhu, ženin Stanislav pa 19. oktobra 1928 v Paradižu. Njuno skupno življenje je teklo na haloškem Majskem Vrhu. V zakonu se jima je rodilo osem otrok, danes pa je družina bogatejša še za 16 vnukov in dva pravnuka. Zlatoporočenca Jus 23. februarja 1952 sta se na Ptujski gori poročila Justina in Viktor Jus iz Dolene 4. Natanko po petdestih letih ju je videmski župan Franc Kirbišv soboto, 23. februarja, razglasil za zlatoporočenca. Slovesnost je bila v poročni dvorani občine Videm, zatem pa sta skupno življenje še enkrat potrdila v farni farni cerkvi sv. Vida. Zlatoporočenca Justina in Viktor Jus s pričama, vnukom Igorjem Majcnom (desno) in nečakom Miranom Mariničem. Zlata nevesta Justina (roj. Vidovič), je bila rojena 4. oktobra 1926 v Kočicah, ženin Viktor pa 9. marca 1928 v Doleni. V zakonu sta se jima rodila 2 otroka, danes pa se veselita tudi štirih vnukov in enega pravnuka. Čestitkam in dobrim željam se pridružuje tudi uredništvo Našega glasu. NA GRAJENCI NO VOLETNE KRIŽANKE Rešitev nagradne novoletne križanke: Veliko sreče v novem leti vam želi Občina Videm Nagrajenci: Katarina FLAJS, Lancova vas 45,2284 Videm pri Ptuju AnaZAJŠEK, Ljubstava 25,2284 Videm pri Ptuju JožeSTOKLAS, Zg. Leskovec 20,2285 Zg Leskovec Čestitamo! O nagradah bodo nagrajenci obveščeni po pošti. Rekreacijski center Dravinja uspešno na poti 8. julija 2001 je Rekreacijski center Dravinja odprl svoja vrata za obiskovalce. Z raznoliko ponudbo rekreacije, kulinaričnih dobrot in s prenočitvenimi zmogljivostmi je popestril turistično ponudbo občine Videm. Rekreacijski center Dravinja je sodobno urejen gostinski lokal z veliko letno teraso, ki svojim gostom zraven odlično pripravljene domače hrane nudi tudi rekreacijo in sprostitev. Ponudba jedi je pestra. Zraven klasičnih jedi pripravljamo tudi domače jedi, ki so značilne za te kraje. Zraven pa vam ponudimo pristno haloško kapljico. Možnosti za rekreacijo je veliko. Lahko se odpravite na prijeten sprehod ob Dravinji ali po bližnji haloški planinski poti. V bližini se ponuja možnost ribolova in kolesarjenja. Posebnost rekreacijske ponudbe pa so konji. Na pašnikih lahko opazujete konje dveh pasem, ameriške kasače in šetlandske ponije. Ljubitelji konj lahko preizkusijo spretnost jahanja v ogradi, malo bolj spretni pa si lahko okolico rekreacijskega centra Dravinja ogledajo kar na konjskih hrbtih. Otroci so navdušeni nad šetlandskimi poniji, najbolj j e priljubljen poni po imenu Poldi, kijih z veseljem ponese na svojem hrbtu. Trudimo se, da se pri nas vedno kaj dogaja. Gostili smo oddajo Dobro jutro Slovenija, pri nas je potekala predstavitev nove zloženke občine Videm, obiskalo nas je tudi nekaj turistov iz tujine. Tudi v prihodnje se bomo trudili, da turistični utrip pri nas ne bi zamrl. V prihajajočih toplih dneh že pripravlj amo prireditev z naslovom Zaplešimo v pomlad. Valerija Zaranšek Društvo prijateljev mladine Videm v letu 2002 Videmsko DPM seje sestalo na delovnem sestanku 12. j anuarj a natanko eno leto po ustanovitvi društva. Iz poročila, ki ga je pripravila predsednica društva, so člani ugotovili, da so za razne projekte skupaj opravili 821 ur in pomagali s 655.500 tolarji za dobrodelne namene in pomoč učencem v šoli v naravi. Sprejeli so program dela za leto 2002, ki je vsebinsko bogat. Sestavljen je tako, da lahko v njem najdejo nekaj zase različne skupine mladih, seveda pa bodo prostovoljci nudili materialno pomoč pri dobrodelnih akcij ah in pomoč pri učenju. Kratek povzetek programa: - POMLADNI ŽIV-ŽAV kulturni nastop mladih -IZLET DRUŽIN - KONCERT ZA MLADE ob občinskem prazniku - POHODI v okviru počitniških delavnic -2. IGRE POD KLOPOTCEM športne igre - IZDELOVANJE NOVOLETNIH VOŠČILNIC izkupiček bomo namenili za pomoč v šoli v naravi - DOBRODELNI KONCERT - PRAZNIČNI TEDEN ZA OTROKE praznovanje decemberskih praznikov, v okviru katerega bo potekal tudi projekt PEKA PRAZNIČNEGA PECIVA ZA MLADE Prostovoljci DPM so vedno pripravljeni na pogovor v stiski. Ob DNEVU DRUŽIN bodo s pomočjo gledališke skupine KD Videm poklonili predstavo SAMORASTNIKI. V dogovom s šolo Videm bodo pomagali prostovoljci voditi počitniške delavnice. Problem DPM Videm je prostor, kjer bi lahko vodili pomoč učencem, razgovore in kjer bi se mladi lahko sestajali. Mladi so na šolskem parlamentu izpostavili problem prostora, kjer bi se lahko sestajali. Močno si ga želijo in upajo, da jim bodo odgovorni odrasli pri tem pomagali. Predsednica DPM Videm: Marija Černila Občni zbor TD “Klopotec” Člani TD Klopotec iz Leskovca in njihovi gosti so se zbrali na rednem letnem občnem zboru prvo soboto v mesecu februarju. Na začetku je predsednica društva Ida Vindiš Belšak pozdravila vse navzoče in predala besedo delovnemu predsedstvu, ki so ga sestavljali Tončka Vidovič, Lenka Kranjc in Vinko Mlakar, ki je občni zbor tudi vodil in pohvalil vse člane, ki so skozi vse leto požrtvovalno sodelovali v vseh akcijah in prireditvah. Sledili so pozdravi gostov. Branko Marinič, predsednik komisije za turizem v videmski občini, je izrazil zadovoljstvo, da vidi toliko mladih v društvu. Pohvalil je tudi društvo, saj meni, da je eno izmed najbolj aktivnih v občini Videm. Predsednik krajevne skupnosti Leskovec Jože Za večje izrazil željo po večjem sodelovanju društev med seboj, saj ni zadovoljen z razvojem kraja, za katerega smo odgovorni vsi krajani. Prisotne je pozdravil tudi farni župnik Edi Vajda, ki se strinja in želi, da bi sodelovanje ponesli v svet. Priporočal je slogo. Predsednik PGD Leskovec Tonček Stopajnik je zaželel društvu uspešno nadaljevanje dela in sodelovanje z gasilci, vodja leskovške podružnične šole Štefan Murko pa je pohvalil sodelovanje društva z učenci in učitelji šole. Predsednica društva je ob tem povedala, da so v lanskem letu uspešno izvedli več prireditev in tudi za letošnje leto so si zadali veliko različnih nalog. V sodelovanju z Društvom vinogradnikov Repišče so v začetku marca izvedli ocenjevanje vin, ob velikonočnih praznikih pa ponovno pripravljajo razstavo pisanic, presmecev in velikonočnih jedi. Pripravljajo tudi strokovno ekskurzijo, tradicionalni kmečki praznik v mesecu avgustu, razne tečaje, martinovanje v novembru, ... Za kulturni program na občnem zboru so poskrbele ljudske pevke in prosvetno-cerkveni zbor pod vodstvom Srečka Zavca. Po uradnem delu je bilo nekaj časa namenjenega tudi neformalnemu druženju. Za glasbo sta poskrbela Janko in Joži. Društvu želimo tudi v letošnjem letu veliko uspehov. N. Zagoranski Selški gasilci naredili obračun svojega dela Člani prostovoljnega gasilskega društva Sela so se 3. februarja zbrali na rednem občnem zboru v prostorih kulturnega doma, kjer so jih s pesmijo naprej pozdravile ljudske pevke domačega kulturnega društva. Med številnimi zbranimi člani in gosti so bili župan občine Videm Franc Kirbiš, predsednik GZ Videm mag. Janez Merc, predsednik KS Sela Martin Beranič, predstavniki PGD Leskovec, Podlehnik, Žetale, Haidoše, Draženci, Apače, KD Sela in DU Sela. Vlado Avguštin, delovni predsednik občnega zbora, je zbor vodil dobro in po pravilih, ta pa je kot naj višji organ potrdil poročila upravnega odbora, blagajnika in nadzornega odbora društva. Vsi smo pozorno prisluhnili poročilu upravnega odbora, v katerem smo zasledili, da seje društvo lani sestalo na osmih rednih članskih sestankih, UO in poveljstvo pa sta se sestajala redno vsak mesec. S skupnimi močmi smo s krajevno skupnostjo in kulturnim društvom organizirali postavitev majskega drevesa, udeležili smo se srečanja prebivalcev vasi Sel iz vse Slovenije, bili so zraven ob odprtju športnega parka v Selih. Tudi na dogovor o izvedbi Florjanove nedelje nismo pozabili, prav tako pa smo se udeležili vseh prireditev v okviru gasilske zveze. Na operativnem področju smo bili precej delovni, saj smo pogasili dva požara na gospodarskem poslopju v Zg. Pristavi in dimniškega v Doleni. V juniju smo organizirali gasilko tekmovanje v okviru GZ Videm in se tekmovanja tudi sami udeležili s štirimi ekipami, ki pa so se uvrstile zelo dobro. LANI JE BILA USPEŠNA EKIPA ČLANOVA Posebna zahvala gre prvi ekipi članov A, ki je tekmovala na številnih meddruštvenih tekmovanjih in dosegla zelo dobre rezultate. Prav posebej pa velja poudariti, da je naša članska desetina sodelovala v ligi gasilskih tekmovanj Gasilske zveze Slovenije in ob koncu zasedla dobro 10. mesto. V oktobru smo se udeležili gasilske vaje v Tržcu in si ogledali sejem zaščita in reševanje v Kranju. V lanskem letu nismo pozabili na našo dotrajano cisterno, saj smo v celoti zamenjali zavorni mehanizem ter opravili varilska dela na sami cisterni. Na izobraževanje smo poslali tri naše člane, tečaj za izprašanega gasilca je potekal v Tržcu, dva člana sta opravila tečaj za strojnike in vodjo enot. Vsem so se zahvalili za vložen trud in zaprosili, da nas podprejo tudi ob novih akcijah, saj imamo v programu zamenjavo avtocisteme z novim in sodobnejšim vozilom, ki ga potrebujemo na našem precej razgibanem terenu. Na občnem zboru PGD Tržeč ZAHVALA JOŽETU JERENKU IN FRANCU EMERŠIČU V nadaljevanju občnega zbora smo razrešili stari upravni odbor in poveljstvo ter izvolili novega, ki pa je ostal v veliki meri v enaki sestavi. Sprejeli smo nove člane in svečano podelili priznanja za 50 let dela v gasilstvu Jožetu Jerenku, naš član Franc Emeršič pa je bil deležen posebne pozornosti, saj na zboru prejel gasilsko plamenico II. stopnje. V upanju, da se nam zadani plani uresničijo, smo zaključili letošnji 52. občni zbor PGD Sela in nadaljevali z družabnim srečanjem. Slavko Steiner, tajnik PGD Sela Aktiv kmečkih žena v Leskovcu Ob pomoči mojstra kuhe Vlada Pignarja (mimogrede skupaj z ženo Nado sta konec lanskega izdala izredno odmevno kuharsko knjigo Sodobne domače jedi) so žene in dekleta iz Leskovca na enem izmed kuharskih tečajev pripravljale jedi iz perutninskega mesa. Zbrale so se v kuhinji pri Zavčevih, kjer so izpod njihovih spretnih rok nastajale prave male mojstrovine, ki pa so bile še najboljše ob koncu, ko so si z njimi postregle. Natečaju so se naučile veliko novega, predvsem pa bistvo, da je iz perutninskega mesa mogoče pripraviti najrazličnejše jedi in z njimi obogatiti domačo mizo. Ena od udeleženk tečaja nam j e zaupala, da so se ob pomoči Vlada Pignarja dobro znašle v kuhinji, jedi so jim uspele, še najbolj pa jim je bilo lepo ob koncu, ko so sedle za obloženo mizo in jedi tudi pokušale. V Leskovcu na obisku vinska kraljica Tjaša Koroša Zbrana vesela družba ob obisku vinske kraljice Na povabilo pesnika iz Zavrča Marijana Brunca je kraje v Halozah v začetku letošnjega leta obiskala tudi aktualna vinska kraljica za leto 2002 Tjaša Koroša, doma iz Ključarovcev pri Ljutomeru. Najprej so vinsko kraljico sprejeli v završki občini, potem pa se je oglasila še v videmski, v krajih KS Leskovec. Srečanje je bilo pristno, Tjaša Korošaje bila v družbi svoje mame prvič v teh krajih, zato je bila toliko bolj presenečena in navdušena, a zanjo so v Leskovcu dobro poskrbeli. Pri Zavčevih v Leski seje zbrala vesela družba, v kateri ni manjkal tudi domači muzikant Vlado, oglasili so se še v kleti pri Stopajnikovih, vmes pa prijetno klepetali in navezali nova prijateljstva. Prvič po srečanju v Leskovcu so se srečali v Prlekiji, v Veržeju, kamor jih je povabil pesnik Marijan Braneč na predstavitev svoje nove knjige. A v Leskovcu dodajajo, da bodo vinsko kraljico Tjašo Koroša še povabili v svoj kraj, in to takrat, ko se bo ponudila prva prava priložnost. KS Sela v radijski oddaji uRajžamo iz kraja v kraj” na Radiu Ptuj V marcu so se na valovih radia Ptuj predstavili tudi krajani KS Sela, tam j e namareč nastala radijska oddaja Rajžamo iz kraja v kraj. O delu krajevne skupnosti in načrtih je govoril predsednik Martin Beranič, kije hkrati tudi predstavil vseh pet naselij, ki spadajo v to skupnost, o odmevih iz videmskega občinskega sveta in o pogledih na razvoj Sel in celotne KS je govoril član občinskega sveta Srečko Svenšek, potem pa smo v oddaji lahko poslušali še pogovore o kulturnem društvu Sela z Francem Tomincem, o gasilstvu v Selih z Vladom Avguštinom, o draženju upokojencev s predsednikom »mladega« društva Francem Emeršičem, ljudske pevke je predstavila Tončka Kaučevič, sekcijo podeželskih žena Sela pa Romana Pukšič. Za glasbo so v oddaji poskrbeli še mladi muzikantje: Katja Godec, Davorin Horvat in Primož Krajnc, nekaj ljudskih so zapele domače ljudske pevke, v oddaji pa smo se spomnili tudi ansambla Adija in Hinka Krčka, bratov, naših rojakov iz Sel, ki že dolgo let živita v Švici in s svojim ansamblom ter domačo glasbo razveseljujeta ljudi po vsem svetu. O oddaji so ljudje različno razmišljali, a najvažnejše je, da sojo dobro sprejeli v domačem okolju, sicer pa je bila dobra promocija kraja, krajevne skupnosti in nenazadnje občine Videm. TM Pomlad mi je nadela nasmeh Prinesli sojo kurenti, odšla bo s poletjem, v nas bo spet pustila prijetne in manj prijetne spomine. In spet se bo vrnila čez približno eno leto. Ne, na obisk ni prišla moja teta. K nam je prišla ... pomlad. Letos spet polna energije, novosti, sonca, cvetja... in hočeš ali nočeš, spet me je prevzela, mi nadela nasmeh na usta in skupaj sva odšli novim, sončnim dnem naproti. Na najini poti sva pobrali še nekaj mojih prijateljic in naša avantura seje začela. Najprej smo se skozi zasnežene in puste zimske pokrajine prebile do norega pustnega rajanja. Nekako smo že slutile, daje vse pripravljeno, da na naši poti poberemo še vse ostale ljudi tega vesolja, pa smo spoznale, da nekateri za to še niso pripravljeni. Zato smo se odločile, da bomo na naši poti vse, ki jih imamo rade, osrečile za Valentinovo. Vsi zaljubljenci so bili že kar precej pomladno razpoloženi in so se nam kar hitro pridružili. Vendar velika večina še vedno ni hotela pripraviti kovčkov in oditi za nami. Pa smo počakale še do praznika vseh žena. Vse ženske predstavnice so bile navdušene in v hipu so pripravile kovčke, svojim možem napisale obvestila, da se vrnejo do poletja in odšle z nami. Torej... Bili smo vsi. Najstniki, ki so odšli že za Valentinovo, žene, ki jih je omehčal osmi marec, majhni otroci, ki sojih s seboj vzele mame, očetje, ki so pridrveli za nami, ker so se zbali za večerjo... Se kdo manjka? Lahko še pridrviš za nami. Če ne prej pa ob prazniku dela, ko ti bo zaradi brezdelja strašansko dolgčas. Pridi! In kaj še je sploh ostalo doma? Nič ... In kaj počnemo? Pod vodstvom predsednice Pomladi 2002 se smejimo, delamo na vrtu in polju, se zaljubljamo, imamo akcije spomladanskega čiščenja, se z zadnjimi močmi borimo za lep izgled v redovalnici, čakamo velikonočnega zajčka, se poskušamo rešiti spomladanske utrujenosti in polni upanja živimo in življenje zajemamo z veliko žlico! KATJA Prispevki učencev OS Videm, Sela in Leskovec NASA RAZMIŠLJANJA OB EVROPSKEM LETU JEZIKOV Več jezikov znaš, več veljaš. Znanje tuj ih jezikov je potrebno, kajti brez tega znanja si v tuji državi kot ptica brez kril. Izredno pomembno za vsakega posameznika in narod j e gojiti materinščino, hkrati pa je potrebno poznati jezike sosedov, le tako bomo sosede in njihovo kulturo razumeli. Znanje tujega jezika omogoča spoznavati tudi bolj oddaljene kulture in nam omogoča sprejemati različnost. Najlepša roža vseh planin je mili jezik materin. Materinščina mi je kot mati, z nikomer je nočem zamenjati. Tudi slovenskega jezika ne bi zamenjal z nobenim, še tako modernim jezikom. Našim prednikom so hoteli velikokrat vsiliti tuj jezik. Morali so ostati močni, da se to ni zgodilo. Danes nam ga ne more nihče vzeti. Še vsaka ptica je dobila svoj glas in nikomur ne pride na misel, da bi zahteval od slavca, naj žvižga po kosje. Slovencev nas ni veliko, zato moramo še toliko bolj spoštovati svoj jezik. Na svetuje veliko lepih stvari: lepa morja, čudovite gore, mogočne puščave in veličastne piramide. Najlepši pa je vsakemu človeku nj egov rodni kraj in v nj em neprecenlj ive vrednosti materina beseda, ki nam j e bila podarj ena ob roj stvu. 'gl NAJLEPŠA JE MAMA Moji mamici j e ime Helena in je zelo dobrega srca. Ko ni v službi, jo zelo skrbi, kje sem jaz. Včasih se krega, potem pa je spet dobre volje. Zelo se razveseli, če kaj naredim namesto nje.Imamjo zelo rada. Mamica mi pomaga pri učenju in domačih nalogah. Zelo je prijazna. Svoje mamice ne bi zamenjala za noben zaklad na svetu. Nina Vindiš 4. a IZ NAŠIH OSNOVNIH ŠOL NAJLEPŠA JE MAMA Moji mami je ime Hermina. Mama me ima zelo rada, če sem žalosten ali vesel. Tudi jaz imam njo zelo rad. Najbolj veselaje, če prinesem iz šole kakšno dobro oceno. Moja mama ima tudi najboljše srce. Vedno mi reče, da sem priden in se nasmeji, ko kaj dobrega storim. Če pa naredim škodo, je malo jezna, vendar j e spet kmalu dobre volje. Takšno mamo hočem imeti za vedno. Murko Dominik 4. a. MOJA MAMICA Moja mamica ni velika in ne majhna. Je vesela in rada bere, j e zelo dobra po srcu in zato jo imam zelo rada. Ima zeleno-modre oči, ki seji zelo prilegajo. Njen obraz je vedno nasmejan in je zelo nežna. Rada pomaga, tudi meni, če sem kdaj bolna. Je manj ša od atij a, ampak ima veliko srce in zato j o imam zelo rada. Najbolj žalostna j e, ko j o razjezim, ko je kdo bolan, če se kdaj zgodi kakšna nesreča in če sem jaz bolna. Njene pridne roke se nikoli ne ustavijo, saj vedno lika, pomiva posodo, pere, kuha. Dela vse, kar zmorejo njene pridne roke. Imam jo iskreno rada, zato ji želim, da bi bila vedno vesela, zdrava, najbolj vesela ženska. Ban Petra 2. a RAD BI JI POVEDAL * Dajo imam rad in da mi pomeni vse na svetu. Če je ne bi imel, ne bi nihče tako lepo skrbel zame in mi pomagal v stiski. * Dajo imam zelo rada, da bi si zaupali, da bi mi pomagala pri učenju, da bi imela včasih več časa za pogovor z mano. * Daje najboljša mama na tem svetu. Ima me rada, skrbi zame. Ona je moja mama in nič ni narobe, če ni znana bogata osebnost, saj j o imam rada takšno kot je. * Pogrešam jo vsak trenutek, ko nisva skupaj. Je moja največja prijateljica, je kot roža, ki sveti v vsakem trenutku mojega življenja. * Daje najboljša mama, boljše si ne bi mogla želeti. Zelo sem vesela, kadar mi v težavah in potrtosti prisluhne; vedno bom j o imela rada ter ji bom v dobrem in slabem stala ob strani v. Mama, ostani takšna kot si. * Mama, srečna sem, ker te imam. Rada jo imam kljub napakam. Hvala za vse, kar stori zame, hvala, ker mi stoji ob strani. * Dajo imam rada in bom jo vedno imela. Vsak otrok si želi tako mamo. Si sonček, včasih tudi, vendar tudi kadar se jeziva, te imam rada, ker si in boš vedno samo moja, naj dražja mami. * Daje najboljša mami in dajo imam rad. * Da sem hvaležna za čudovite večere ob knjigah o poklicih, vesela sem, ker upošteva moje želje o izbiri šole ter da se bojim dneva, ko bom stopila v srednjo šolo. Rada jo imam kot mamico in prijateljico, ki mi velikokrat svetuje. Hvala za skrivnosti, kijih imava in da na govori očetu o mojih napakah. * Kako rada jo imam in kako sem ji hvaležna za vse, kar j e storila zame. Vem, da me tudi ona ima rada in mi želi le najboljše. Včasih sem jezna, ker mi ne kupi vsega, kar si želim, vendar se takrat spomnim, daje ona tista, ki meje rodila in vzgajala. Velikokrat se od nje tudi kaj naučim. V sega se ne da povedati, saj j e globoko v srcu. * Da sem hvaležna, ker mi j e podarila življenje, ker vem, da bi zame naredila vse. Imam jo zelo zelo rada. * Daje naj, naj, najboljša mami na celem svetu. Vedno seje trudila, da vzgojila dobro punco, ki bi se znašla v nesramnem svetu. Ne vem, kako naj ji vse povrnem. Zelo zelo j o imam rada. * Daje najboljša izmed vseh mam na svetu. Želim ji srečo, zdravje, zadovoljstvo. Veliko je naredila zame, zato jo imam rad. Mami, poboljšal se bom. * Da sem najsrečnejši otrok na svetu, ker imam takšno mamo kot je ona - razumno in prisrčno. * Da sem hvaležen za ves njen trud. Zato j o imam zelo rad, če je dolgo ne vidim, j o zelo pogrešam. Vem, dajo bom imel vedno v svojem srcu. * * Da sem ji hvaležna za vse, kar j e storila zame, dajo imam rada in da ji to težko povem. Svet brez nje bi bil dolgočasen. »Rada te imam, mami.« V /noM/f /U/UMdrtvcvvkcr ,tu{ifliixMxxyyw Jj^Y Auv /rvOAO • . /' - /£vv,_'r'vv v w. vv\y. J//fL/)HO/LKvyi^ yy(y Zk.AMfJ ho ^jAdhvKiMj /fatamr. %x& MX>j /ivo^ Mnx AAvuCvrrvo- ^icvzu/nzv. tT /J&u, /mur Aw^H/txXJu Uv AvU A^/Vvrru^- /v,iA“ M,,~ ',iA....'Ji' '^ T'"—* "■,;L JW m> im. /KbOTAA/ /inu /M/ycJx /jjotl /mo' mj /me/ ji /l Suzana HOJSAK, 5.r. PODOBA LESKOVŠKE ŠOLE Šolstvo v Leskovcu je staro približno 350 let. Prva šolska stavba še vedno stoji pri farni cerkvi. Zgraditi jo je dal borlski gaščak Attems, v njej pa so prvotno stanovali njegovi uradniki. A kmalu je postala tudi ta stavba premajhna in pretesna za tedanje potrebe. Leta 1911 seje začela gradnja današnje šole. Polovico sredstev je dala država, polovico pa krajani sami. V enem letuje bila šola zgrajena. Veljala je za eno naj lepših in naj večjih šol v okolici. V avli so postavili spominsko ploščo vsem veljakom, ki so sodelovali pri gradnji. Na žalost so ploščo med drugo svetovno vojno uničili nemški vojaki. Do zapleta pa je prišlo ob izbiri napisa na šoli. Hoteli so ga napisati v nemščini in slovenščini, a seje temu uprl tedanji župnik, kije trdil, da naj bo napis v slovenščini, saj bodo šolo obiskovali le slovenski otroci. Takrat je le malo manjkalo, da ni prišlo do pretepa med župnikom in krajani. Ker potem vsi otroci niso hodili v šolo, je tedanji ravnatelj Vinko Stoklas pobiral od staršev odškodnino in jih s tem prisilil, da so otroke pošiljali v šolo. Danes dobiva naša šola novo podobo. Gradijo novo telovadnico in štiri dodatne učilnice, v načrtu pa je tudi obnovitev notranjosti šole. Čeprav se šola na pogled spreminja, bo za vedno ostala vzgojiteljica mnogih uspešnih generacij. Domen Vidovič, 8.r., šola Leskovec dtcr^O, 1ilA. /cWt\ nvfo rvvfk.^ /^vvvtvvvvV rcrwrr^ff\ ^ MC rrrsArj^j ^ ^ cfufft zrvuvVruZZ ^ ■ Arr^su- rotvi JUmL- /(jvi . z>v . (M. JU&i /\y /ft. rzjda /za JJrvu^ /VLca . JUk' zY'A bfn&LrL a* Wa AL . (AA A rcAMtUtfCL dhvfOf ■ Xd(T //mAz*v\, rrWY*_Ux>. jtd/rršc*. A /ii Jd ti (vJL /JtUfrk) nima pa rat rmn nave.. utrz fcraae,. a ip. imam. Laura Kovačev i.r. BABICA SANJA %cr ml rhjbtf /U JkJuro /iPrAJLj Ju rz fY\St!/CO. rrJh /A ti cr*ve)je<^-Lfi.! ) ^umxj %, /teuiM 0 v „ . Ot &A Babica v dnevni sobi sedi sanja, da z letalom v Grčijo leti. Ko tja prileti, prostora več ni. A ko Aleš jo zbudi, se začudi govori: “Glej ga šmenta, obale in letala več ni, verjetno le sanja se mi.” Aleš Sitar 4.r., OŠ Sela 26 @* Koranti iz Lancove vasi na gostovanju na Madžarskem Skoraj ne mine leto, da se folkloristi iz Lancove vasi ne bi odpravili na kako gostovanje preko naših meja in začetek letošnjega leta ježe bil obetaven. Le nekaj dni potem, ko smo si v naših krajih oddahnili od pustnih norčij, naužili dobre zabave ter pokopali pusta, so se koranti iz Lancove vasi odpravili odganjat zimo in zganjat norčije na Madržarsko, v mesto Szentes, kjer pa o pustu razmišljajo povsem drugače od nas. A to Lancovovaščanov ni ustavilo, da bi ostali doma, temveč so se odzvali na prijazno povabilo in odpotovali v zgodnjih jutranjih urah L Marca. V svojo družbo so vzeli še pokača, mladeniča, ki sta na gostovanju predstavila pustni lik "baba, ki nosi deda" in Imreta Varju, ki je tudi tokrat potoval kot prevajalec in uradni predstavnik skupine. Domov so se vrnili po treh dneh napornega gostovanja, s prijetnimi vtisi, dobrimi občutki in pohvalo gostitelja, ki je bil na njihovim nastopom izredno navdušen. Mesto Szentes na jugovzhodu Madžarske je vsaj po zgodovinski plati mesto vredno ogleda. Leži ob reki Koroa, naseljeno je že od kamene dobe, mesto je polno kulturnozgodovinskih znamenitosti, sicer pa je to mesto sonca in termalnih kopališč, kar na Madžarskem sploh ni redkost. Szentes je le malo večje od Ptuja, v njem pa danes živi blizu 35.000 prebivalcev. Mnoge od teh so glasni zvonci korantov iz Lancove vasi in pokanje biča uspeli zvabiti na mestne ulici, kjer so v petek in soboto pripravili manjša pustno obarvana druženja in karneval. Prvič so bili dokaj uspešni v organizaciji pustne povorke, a do prihodnjega leta, ko naj bi znova pripravili pustno zabavo v mestu, se bodo še kaj naučili. Kdo ve, morda pa se bo posebna skupina ljudi iz Szentesa prihodnje leto zares oglasila na fašenku v Lancovi vasi in tam dobila kakšno dobro idejo. S prijetnega potepanja po Madžarski veliko povedo fotografije, zato jih nekaj zanimivejših predstavljamo. TM V Vidmu fašenk sedmič zapovrstjo Veselemu in norčavemu pustnemu utripu, ki je kar šest dni vladalo v centru Lancove vasi pod velikim prireditvenim šotorom, smo v Vidmu dodali še tradicionalno fašensko prireditev s povorko. Sedmo leto zapovrstjo seje Fašenka v Vidmu udeležilo veliko nastopajočih iz domače in sosednjih občin, nastopilo je kar 28 skupin in blizu 1000 maškar, mask in pustnih likov, občina Videm kot osrednji organizator povorke pa je za najbolj izvirne, zanimive in domiselne pustne skupine pripravila šest lepih nagrad. Gost videmskega fašenka je bil princ ptujskega karnevala Zlatko Don III. s svojim spremstvom. Povorko v Vidmu si je z velikim zanimanjem ogledalo mnogo ljudi, kar že napoveduje, da bo sedmi povorki sledila še osma prihodnje leto. V povorki 7. fašenka v Vidmu so nastopili: muzikanti FD Lancova vas, pokači iz Tržca, orači iz Majskega Vrha, Okiča, Leskovca, mali in veliki orači Etnografskega društva Lancova vas, maškare iz OŠ Videm, podružnic Leskovec in Sela, lucije FD Lancova vas, pobreški plesači FD Pobrežje, FD "Rožmarin" Dolena s plesalci, jurekom, raboljem, Flaloška gostija iz Leskovca, Maškare iz Ivanca na Hrvaškem, KTD Soviče-Dravci s prikazom Rimljanov in tlake, KD Sela, sekcija podeželskih žena je pokazala kuharski tečaj na nekoliko šaljiv način, krajani iz Apač so predstavili vojašnico Apače in prvo Bojno vozilo, iz Stojncev je pripotoval velik Titanik, krajevna skupnost Pobrežje je predstavila bionergetsko elektrarno, društva žensk Pobrežje pa življenje v svojem kraju. Na fašenku v Vidmu so zimo preganjali koranti Poetovio iz Ptuja, koranti iz Hajdine, Sovič-Dravcev, Pobrežja, Lancove vasi, Šturmovca in Tumišča-Dražencev. TM Fotografije: Tatjana Mohorko * »tw 1 9 I NA GRADE DOMISELNIM PUSTNIM SKUPINAM 1 nagrada: KTD "Klopotec" Soviče-Dravci; Delo Rimljanov, prikaza tlake ob gradnji gradu 2. nagrada: Društvo žensk Pobrežje; prikaz življenja v Pobrežju 3. nagrada: Titanik iz Stojncev 4. nagrada: KD Sela, sekcija podeželskih žena; Kuharski tečaj 5. nagrada: Vojašnica Apače 6. nagrada: Bioenergetska elektrarna Pobrežje NAGRADE SO PRISPEVALI Krajevna skupnost Videm, KZ Ptuj, Zavarovalnica Maribor, Certus Ptuj, Nova KBM d.d., poslovna enota Ptuj, Okrepčevalnica Majolka “Fašenk 2002 Dober glas je vabil v Lancovo vas So kraji, ki so prepoznavni po svojih lokalnih prireditvah, in če danes nekomu v bližnji in daljni okolici omenite Lancovo vas, kaj hitro pogovor nanese na fašenk, na šotor, na prijetno vzdušje, na korante, orače, folklorno društvo, vztrajne organizatorje prireditev FAŠENK v Lancovi vasi. Čas mineva zelo hitro in letos smo se v pustnih dneh v Lancovi vasi družili že šestič. Že ob prvem fašenku 1997, ki smo ga začeli načrtovati v folklornem društvu Lancova vas, smo se odločili, da bi društva v vasi na tak način lahko prišla do svojih prostorov namenjenih delovanju in druženju, da bi ustvarili pogoje za organiziranje kulturnih, športnih in drugih prireditev. Že prvi fašenk je potrdil pravilno programsko usmeritev teh prireditev, in sicer, da ponudimo obiskovalcem pustno izročilo Lancove vasi in okolice, prijetno zabavo dobro počutje in solidno postrežbo, vse to pa v prijetnem domačem okolju. Pohvale, ki smo jih dobivali od tistih, ki so bili gostje na naših prireditvah so postajale vedno bolj obvezujoče za nas. Za »Fašenk 2002« smo se začeli pripravljati že v oktobru v Lancovi vasi lanskega leta in po naši oceni s pripravami uspeli. V času od 7. do 12. februarja je bila Lancova vas ponovno na nogah. Lahko smo občudovali veliko število pustnih likov (koranti, orači, pokači, ...) in lepo število karnevalskih mask, ter ponovno uživali v prijetno pripravljenem in okrašenem prireditvenem prostoru šotoru, dobri glasbi in dobri gostoljubnosti, postrežbi organizatorjev in gostilne Kozel. Za vse to je bilo potrebno veliko trdega dela, pri katerem so sodelovali člani naših društev iz Lancove vasi, ostali krajani in mnogi drugi, v veliko pomoč pa so bili tudi letos naši sponzorji in donatorji. Čisti prihodek tudi od letošnjih prireditev bo v celoti namenjen gradnji večnamenskega doma s kulturno dvorano, odločili pa smo se, da z gradnjo pričnemo letos. Vsem, ki ste tudi letos pomagali pri pripravi in izvedbi naših prireditev »Fašenk 2002« se iskreno zahvaljujemo, kajti prepričani smo, da brez vas te prireditev ne bi uspele, hvala tudi vsem vam, ki ste bili naši gostje in veseli bomo, če nas boste pohvalili, če pa je bilo kaj narobe, pa raje povejte samo nam. Flvala vsem sponzorjem in donatorjem in za konec naš še znani rek: Dober glas vabi v Lancovo vas! Janko Jerenko POVABILO NA VELIKONOČNO RAZSTAVO V LESKOVCU Turistično društvo Klopotec Leskovec v Halozah in Osnovna šola Leskovec vabita na otvoritev razstave velikonočnih presmecev, pisanic in velikonočnih jedi. Otvoritev bo v petek, 29.3.2002 ob 19. uri v prostorih gasilskega doma Leskovec. Razstava bo na ogled: - v soboto, 30.3.2002 od 8. ure do 18. ure - v nedeljo, 31.3.2002 od 8. ure do 18. ure - v ponedeljek, 1.4.2002 od 8. ure do 13. ure. Vabljeni! Turistično društvo “Klopotec” Ocenili 54 vzorcev Turistično društvo Klopotec iz Leskovca je 5.marca letos organiziralo ocenjevanje vin. Prinesenih je bilo 54 vzorcev, od tega 25 zvrsti, 22 sortnih vin in 7 predikatov. Ocenjevalno komisijo so sestavljali člani kmetijsko-pospeševalne službe Ptuj: ing. Miran Reberc, dipl. ing. Andrej Reberinšek , Pišek Milan, ter Jurij Cvitanič, Bojan Lubaj in Jože Krajnc. Tako je potekalo ocenjevanje ... Ocenjevalna ekipa Najvišje ocene posameznih sort: Zvrst: laški rizling: Chardonnay: renski rizling: rumeni muškat: Sauvignon: žametna črnina: laški rizling-izbor: 17,87 Jože in Tatjana Krajnc, Repišče 9 18,10 Janez Orlač, Repišče 4 b 17,67 Benjamin Vidovič, Repišče 1 a 18,12 Bojan Lubaj, Repišče 9 c 17.82 Franjo in Marija Bratušek, Strmec 52 18,30 Bojan Lubaj, Repišče 9 c, 16.82 župnijski urad sv. Andraž, Zg.Leskovec, Stanko Bedrač Repišče lic. Stanko Bedrač Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Videm in Osnovne šole Videm RAZPISUJETA Tekmovanje "KAJ VEŠ O PROMETU" za kolesa in kolesa z motorjem, ki bo v TOREK 07.05.2002 OB 14. URI v Osnovni šoli Videm. Razpisni pogoji: - za kolesa lahko tekmujejo učenci od 5. do 8. razreda, ki imajo opravljen kolesarski izpit; - za kolesa z motorjem lahko tekmujejo učenci in dijaki (osnovnošolci in srednješolci), ki imajo opravljen izpit kategorije H. Prvo uvrščena tekmovalca iz obeh kategorij se bosta udeležila 11. državnega tekmovanja "KAJ VEŠ O PROMETU", ki bo letos 25.05.2002 v Vidmu. Prijave sprejema Aleš Gregorec: Občina Videm Videm pri Ptuju 54 2284 Videm pri Ptuju (do 03.05.2002) Vabi Organizacijski odbor 50 ŠPORT V OBČINI Občni zbor športnega društva Leskovec Naša prioriteta ostaja nov športni objekt Člani Športnega društva Leskovec smo se dne 23.02.2002 zbrali na rednem občnem zboru društva. V prisotnosti blizu 40 članov, simpatizerjev in gostov smo analizirali delo preteklega 2001 leta in zastavili cilje za tekoče 2002 leto. Pri oceni opravljenega dela v preteklem letu smo si bili enotni, da je bilo to eno najuspešnejših in najbolj plodnih let v zgodovini obstoja Športnega društva. V poročilu o delu smo se navezali na leto 2000, v katerem smo začeli z najpomembnejšim projektom doslej, namreč z gradnjo športnega objekta, okrog katerega se vse vrti in kateri je trenutna prioriteta vseh naših aktivnosti. Gradnja v letu 2000 je bila izpeljana do faze, ko je objekt dobil svoje obrise, v letu 2001 pa smo začeli z instalacijami in opremljanjem. Do začetka novega nogometnega prvenstva v jeseni lanskega leta je bilo potrebno urediti najnujnejše stvari v treh slačilnicah, saj je bil to pogoj, da smo sploh lahko tekmovali, zato smo v istem letu uredili: 2 slačilnici za nogometne ekipe in slačilnico za sodnike, 3 tuš kabine, 3 stranišča v objektu, zasilno opremili klubsko sobo in začeli z gradnjo prizidka k obj ektu. Postorjeno je bilo ogromno stvari, za uresničitev katerih je bilo potrebno vložiti veliko truda, prostega časa, volje, zagnanosti, denarja in še česa. Seznam tistih, ki ste vse to prispevali, je dolg, za kar se vam je Upravni odbor Športnega društva Leskovec na občnem zboru iskreno zahvalil. Člani smo se strinjali, da smo bili manj uspešni pri delu z nogometnimi ekipami, kar je posledica prevelike vneme in posvečanja gradnji in manj tekmovalnemu delu. Kljub temu pa je tudi v tem, tekmovalnem delu, bilo storjenega kar nekaj. Članska in mladinska ekipa sta s spremenljivim uspehom redno igrali v ligi MNZ Ptuj, kjer sta odigrali skupaj preko 40 tekem, poleg tega sta ekipi igrali na številnih turnirjih v velikem in malem nogometu, organizirali smo velik nogometni turnir za Haloški pokal v Leskovcu (v mesecu juniju 2001), mali nogometni vaški turnir (v mesecu avgustu 2001), ekipi sta sodelovali in nastopali v dvoranski ligi občine Videm, ekipa veteranov NK Leskovec se je udeležila nekaj nogometnih turnirjev, organizirali smo medobčinski šahovski turnir posameznikov (v mesecu februarju 2001) in še bi lahko naštevali. Poleg vseh teh aktivnosti, smo člani ŠD aktivno sodelovali tudi v nekaterih projektih drugih društev in organizacij v kraju. Novi športni prostori ŠD Leskovec NAŠI SPOR TNI CILJI IN PRIČAKO VANJA V LETU2002 Za leto 2002 smo si na občnem zboru zopet zadali visoke in pogumne cilje. Predvsem smo se odločili popraviti slab rezultatski vtis, ki sta ga pustili obe nogometni ekipi v ligi MNZ v letu 2001. Temeljna dejavnost društva pa je tudi v tekočem letu usmerjena k dokončanju športnega objekta in ureditvi nogometnega igrišča. Naši poglavitni cilji v letu 2002 so: dograditi prizidek k stavbi, zapreti zgornji del objekta, narediti fasado na objektu in urediti okolico ter na nogometnem igrišču postaviti 3 "utice". Vse to bi bila podlaga za uradno otvoritev športnega objekta, ki seje vsi člani že zelo veselimo in ki jo predvidevamo izvesti za praznik občine Videm. Otvoritev objekta ob občinskem prazniku bi bila tudi pomembna pridobitev občine Videm, zato v tej zvezi upravičeno pričakujemo dodatno finančno pomoč občine, saj redna občinska proračunska dotacija našemu društvu komaj zadošča za plačilo vseh sodniških stroškov na tekmah mladinske in članske ekipe, za vsa dodatna sredstva pa moramo poskrbeti sami. Prepričani smo, da smo v letu 2001 dobro delali, za kar velja zahvala mnogim pridnim posameznikom, članom in nečlanom društva. Odločeni smo, da nadaljujemo začrtano pot, istočasno pa verjamemo, da bomo ob taki vnemi dosegli zastavljene cilje, zato vas spoštovani občani pozivamo k sodelovanju in pomoči tudi v tekočem letu. Vinko MLAKAR Tekmovanje Vulkanizer leta 2002 na celjskem sejmu V petek, 15. marca 2002 seje v prostorih Celjskega sejmišča na sejmu AVTO VZDRŽEVANJE odvijalo tekmovanje VULKANIZER LETA 2002. Sodelovali so vulkanizerji iz cele Slovenije, pa tudi iz naše občine smo imeli svojega predstavnika. Robert Markež, ki ima vulkanizersko delavnico v Tržcu je preizkusil svoje znanje in spretnosti na tem tekmovanju. Tekmovanje je obsegalo teoretični in praktični del. Najprej so morali tekmovalci pokazati poznavanje Zakonodaje s področja pnevmatik, vulkanizerstva, varnosti pri delu in seveda kako pravilno svetovati stranki. Sledil mu je praktični del, ki je predstavljal ocenjevanje vzorčnih pnevmatik. Za vsako pnevmatiko je moral oceniti ali je poškodovana ali ne ter za poškodovano še posebej določiti, kaj se je točno zgodilo, ugotoviti vzroke poškodbe, kaj je treba narediti s poškodovano pnevmatiko , ali in kakšen je potreben poseg na vozilu in ne nazadnje ali in na kaj je potrebno opozoriti voznika glede uporabe pnevmatike. Dejansko je tekmovanje predstavljalo preizkus vsega tega, kar pričakujemo od dobrega vulkanizerja. To pa ne pomeni le menjavo pnevmatik, temveč tudi svetovanje in pravočasno opozorilo, da ne bo nepotrebnih težav z "gumami". Ob tem naj povem še to, da je Robet Markež v tej veliki množici tekmovalcev iz cele Slovenije dosegel uspešno 6. mesto in dosegel pisno priznanj e za pokazane spretnosti in znanj a. Rezultat, ki si zasluži čestitke tudi iz naše strani! S tem je dokazal, da ni le vulkanizer, ampak tudi oseba, ki mu lahko brez skrbi zaupamo svoje konjičke kar se tiče njihove obutve in dodatne opreme ter se brezskrbno podamo v nov dan. Pripravila: KM Original BCITOLEM Harmonika * izdelava diatoničnih harmonik * servisne storitve * poučevanje diatoničnih harmonik Robi Butolen Dravinjski Vrh 70, 2284 Videm pri Ptuju Tel.: 02 764 41 01, Mobitel: 041 803 549 - V saka harmonika se izdela po želj i naročnika, kar j e posebnost harmonike - Harmonika se izdeluj e iz prvovrstnega resonančnega lesa - Harmonika ima kovinsko diskontno mehaniko - V harmoniko so vgrajene najboljše glasilke TIPPO A MANO - Harmonika ima regulator basnega j ermena - V ceno harmonike so vključeni močni podloženi jermeni, blazina na hrbtni strani harmonike in kovček. - Za harmoniko velj a kratek dobavni rok - Garancij a za harmoniko j e 1 leto, servis j e zagotovljen NAROČNIK LAHKO IZBIRA: - barvo harmonike in meha - število in postavitev trobent - dvoglasno ali triglasno uglasitev Na željo naročnika se izdela harmonika posebnih dimenzij. POLICIJA SVETUJE Lani policijsko pisarno obiskalo 108 občanov V minulem letu smo policisti PO Podlehnik v sodelovanju s policisti drugih enot na območju občine Videm izvedli vrsto aktivnosti in nalog ter pri tem dosegli naslednje rezultate. Varnostne razmere lahko na vseh področjih policijskega dela na območju občine Videm ocenjujemo kot zadovoljive, saj ne beležimo porasta kaznivih dejanj, pri tem pa smo uspeli povečati preiskanost kaznivih dejanj z lanskih 58% na 61%. Prav tako smo z načrtnim delom uspeli ugotoviti več črnih odlagališč smeti in ostalega odpada, ter izslediti storilce, zoper katere smo ustrezno ukrepali. S svetovanjem, opozarjanjem in nenazadnje tudi z represivnim ukrepanjem smo uspeli zmanjšati število tako imenovanih travniških požarov, kateri so nastajali predvsem zaradi nedovoljene in neustrezne uporabe odprtega ognja na prostem. Še vedno ne moremo biti zadovoljni s stanjem varnosti na področju cestnega prometa, saj ugotavljamo, da so posledice sicer manjše, medtem ko se je število vseh prometnih nesreč ponovno nekoliko povečalo. Pri opravljanju nalog s področja varovanja državne meje pa ugotavljamo, da seje število ilegalnih prehodov zmanjšalo, kar pa je delno tudi posledica preusmerjanja “ilegalnih kanalov” na druga območja izven policijskega oddelka Podlehnik (npr.Ormož, Središče). Prav tako na področju javne varnosti v preteklem letu beležimo upad kršitev veljavne zakonodaje, povečali smo nadzor nad delom gostinskih objektov, pri čemer je bilo v primeru ugotovljenih kršitev zoper odgovorne podanih več predlogov za uvedbo postopka o prekršku pri Sodniku za prekrške Ptuj, s čimer smo posledično tudi zmanjšali število kršitev v j avnih lokalih. Odrivanje in preiskovanje kriminalitete kot ena izmed osnovnih dejavnosti policije je na območju občine Videm glede na leto 2000 v upadu za 4 kazniva dejanja, saj je bilo skupno obravnavanih 42 kaznivih dejanj, v letu 2000 pa 46. Od vseh navedenih kaznivih dejanj smo v letu 2001 uspeli preiskati 2 8 kaznivih dej anj. Stanje javnega reda in miru na območju občine Videm ocenjujemo kot pozitivno, saj seje zmanjšalo število vseh kršitev po različnih predpisih. Od tega smo v letu 2001 obravnavali 74 kršitev Zakona o prekrških zoper javni red in mir (v letu 2000 pa 77). Kot j e že bilo navedeno, da so posledice prometnih nesreč na območju občine Videm v razmerju s predhodnim letom ugodnejše, pa ne moremo biti zadovoljni s številom vseh prometnih nesreč, ki so v porastu. Tako so se v letu 2001 na cestah občine Videm skupno zgodile 103 prometne nesreče v letu 2000 82. Od tega 1 (3) s smrtnim izidom, 7(12) osebje bilo hudo telesno poškodovanih in 56 (26) osebje zadobili lahko telesno poškodbo. V vseh ostalih prometnih nesrečah pa je nastala le premoženjska škoda. Kot sekundami vzrok v prometnih nesrečah je vožnja pod vplivom alkohola, pri katerem močno odstopamo od povprečja tako na ravni države, kakor tudi na ravni PU Maribor, kjer se odstotek udeležencev, ki so udeleženi v prometni nesreči pod vplivom alkohola giblje med 8 in 10%, na območju PO Podlehnik pa 14%. Iz določil Zakona o varnosti cestnega prometa smo v letu 2001 na območju občine Videm obravnavali 1555 oseb, zoper katere smo Sodniku za prekrške podali 138 predlogov za uvedbo postopka o prekršku, 14 oseb je bilo pisno opozorjenih, 1403 osebam pa je bila na kraju prekrška izrečena denarna kazen. Pri varovanju državne meje je bil dan velik poudarek na preprečevanje ilegalnih prehodov meje, odkrivanje ilegalnih kanalov za vodenje oseb preko državne meje, kakor tudi odkrivanju ilegalnega vnosa orožja, eksplozivnih snovi in streliva ter tihotapstvu ostalega blaga preko meje. V tem sklopu smo obravnavali 2 skupini oseb, ki so ilegalno prišle iz R Hrvatske v R Slovenijo in sicer 13 državljanov Irana in skupino 11 oseb (7 Kurdov, 2 Pakistanca in 2 Afganistanca), kateri so s pomočjo vodičev državno mejo prestopili na območju Cirkulan, skupaj s 4 vodiči pa so bili prijeti na območju Vidma. Zoper vodiče smo na Okrožno državno tožilstvo Ptuj podali kazenske ovadbe, tujce pa predlagali v nadaljnji postopek pri sodniku za prekrške na Ptuju. Na podlagi usmeritev GPU, PU Maribor in PP Ptuj smo v preteklem letu usmerili veliko našega dela v preventivno dejavnost na območju občine Videm.Tako smo v preteklem letu izvajali aktivnosti, katere so se kazale v obiskovanju in opravljanju razgovorov z žrtvami kaznivih dejanj in prometnih nesreč s hujšimi posledicami ter v opravljanju razgovorov s kršitelji povratniki, v neposrednem sodelovanju na ravni policij e in občine, delo v SPVCP občine Videm in preventivno delo v vseh treh osnovnih šolah. Nazadnje bi omenil še delovanje policijske pisarne, ki se nahaja v prostorih občine Videm, za katero pa lahko trdimo, da seje med občani dokaj dobro uveljavila, saj se obisk iz leta v leto povečuje.Tako je v letu 2001 policijsko pisarno Videm obiskalo 108 strank, v letu 2000 pa 82 strank, ki so prosile za storitve policije ali iskale nasvet. Ker so vremenske razmere ugodne, se veliko imetnikov koles z motorjem z njimi odpravi na vožnjo. Naj vas opozorimo, da vedno med vožnjo uporabljajte varnostno čelado in da se bliža prvi maj, ko bodo morala biti registrirana tudi kolesa z motorjem, zato pravočasno poskrbite za tehnično brezhibnost vozil in njihovo registracijo. Bližajo se velikonočni in prvomajski prazniki, zato vas kakor že nekaj let, tudi letos pozivamo k mirnim praznikom in praznovanju brez pokanja petard, možnarjev, pokanja s karbidom in drugimi pirotehničnimi izdelki. Ne dovolimo, da bi trenutek igrivosti, nepremišljenosti in preizkušanje poguma in znanja, prekinil mir, srečo ter ogrozil naše zdravje ali zdravje in mir naših najbližjih Miran Brumec, VPO Videm STRANKARSKI KOTIČEK IT SLS SKD Slovenska ljudska stranka 00 Videm Slovenska ljudska stranka Občinski odbor Videm Stranka je imela 22. februarja 2002 redni letni občni zbor. Udeležila sta se ga tudi občinska odbora iz Majšperka in Ptuj a ter g. župan Franc KIRBIŠ. Udeležba naših članov je bila številna, kakor tudi simpatizerjev stranke. Pri poročilih: predsednika, blagajnika in tajnika je bilo podano delo prejšnjega leta. Za letošnji načrt dela si je stranka zadala več aktivnosti za občinske, predsedniške in volitve v državni svet. Med drugimi j e dej al predsednik stranke, g. Friderik Bračič: " Posebno bi omenil občinske volitve, na katere se moramo dobro pripraviti. Izbrati kandidate, kateri morajo imeti čim več sposobnosti in volje za delovanje v občinskih organih in takšni kandidati, bi si prav gotovo pridobili zaupanje volilcev. Imamo dobre kratkoročne in dolgoročne razvojne programe. Prav s tem programi se moramo predstaviti občanom ob zagotovilu, da jih bomo tudi realizirali. Predstavili bomo kandidata za župana, za katerega smo prepričani, da bo uspešno vodil in predstavljal našo občino. Udeležimo se predsedniških volitev! Z udeležbo bomo izpolnili svojo dolžnost in s tem dali možnost, da zmaga kandidat, za katerega smo glasovali. Z dobrim delom bomo pridobivali zaupanje občanov, nove člane in simpatizerje naše stranke. Pomembno je, da z našim delom nadaljujemo, zato prosimo za udeležbo na sestankih in aktivnost pri volitvah.” Tajnica stranke, Bernarda Galun Socialdemokratska stranka Slovenije OO SDS Videm Narava seje prebudila iz zimskega spanja, zlati sončni žarki jo odevajo v naj lepše barve in pisane podobe. Cvetje, zelenje, pomladanski veter in ptičje petje... vse to nam priča o ŽIVLJENJU! Pred nami je čas velike noči. Želimo vam mirne in doživete praznike, z željo, da bi mogla vsaka roka poseči po zvrhanem košu velikonočnih dobrot in pisanih pirhov! OBČINSKI ODBOR SDS Videm SDS Redna letna konferenca 00 SDS Videm Tudi letos smo se člani občinskega odbora SDS Videm in naši simpatizerji zbrali na redni letni konferenci, kije bila v petek, 1. februarja 2002, v prijetnih prostorih Rekreacijskega centra Dravinja v Dravinj skem Vrhu. Daje naš občinski odbor živ in aktiven, potrjuj e dej stvo, daje bila letošnja konferenca po številčni udeležbi najmočnejša doslej. Z veseljem smo prisluhnili besedi gostov: podpredsedniku sveta stranke g. Miroslavu Luciju, podžupanu občine Kidričevo, g. Zvonku Holcu in predsedniku OO SDS Kidričevo g. Marjanu Petku. Najprej so bila podana poročila. Predsednik Stanko Simonič je v svojem poročilu poudaril aktivno delovanje izvršilnega odbora skozi vse leto. Pohvalil je tudi novo obliko medsebojnega informiranja naših članov preko internega glasila Informator. Drugače pa je konferenca potekala v znamenju letošnjih volitev. Predstavljen je bil bogat načrt dela, kije zastavljen predvsem na osnovi letošnjega volilnega leta. Naša prva naloga je vsekakor aktivno delovanje izvršilnega odbora v pripravi na jesenske volitve in medsebojno sodelovanje vseh članov. Leto 2002 bo vsekakor zaznamovalo politično sceno in mi si že sedaj prizadevamo, da bi šli na volitve s kakovostno pripravljenimi kandidati. Pridobivanje novega članstva je naša konstantna naloga. Tako smo na konferenci z veseljem čestitali petim novim članom in j im v spomin na ta trenutek poklonili vrtnico. Za sklep naj dodam le še to, da se ni potrebno bati za prihodnost slovenske pomladi, saj je vedno več takih, ki si želijo "ustvarjati Slovenijo vrednot"! Petra Krajnc 54 O PRAZNIKIH imm Praznično velikonočno razmišljanje “O, vi, ki ste vredni daritve boga \ Kriv je bil človek. Kriv vse od dne, ko je poslušal satana v zemeljskem raju. Vse do tistega trenutka stvari stvarstva niso imele ne trnja, ne strupa, ne krutosti za človeka, kot izbrano bitje. Bog je človeka postavil za kralja. Ustvaril gaje po svoji podobi, sebi sličnega, v svoji očetovski ljubezni pa ni želel, da bi stvari postale človeku past. A satan je nastavil past. Najprej človeku v srce, s kaznijo za grehe pa mu je ta rodila trnje in trpljenje. Roka, ki jo je Bog dal človeku, da bi se razlikoval od divjih živali in ki naj bi jo rabil, kakor ga je Bog poučil, se je dvignila nad Sina Božjega in mu dala zaušnice, udarce s pestjo, se oborožila z biči, zgrabila klešče, zato da izpuli lase in brado, ter zgrabila veliko kladivo, da zabije žeblje. Noge človeka, ki bi morale teči izključno zato, da bi častile Božjega Sina, so hitele le zato, da ga ujamejo, so ga suvale in vlačile po poteh do njegovih krvnikov, ga zasule z brcami, kar se ne sme početi niti s trmoglavo mulo. Usta človeka, ki bi morala uporabljati besedo, kije kot dar dana izključno človeku med vsemi ustvarjenimi bitji, da bi z njo hvalil in slavil Božjega Sina, so se napolnila s psovkami in lažmi in jih skupaj s svojo slino izpljuvala Nanj. Razum človeka, ki je dokaz človekovega nebeškega izvora, je samega sebe utrujal, ko je izumljal skrajno prefinjeno trpinčenje. Človek seje v celoti poslužil sebe in vsakega posameznega dela svojega telesa za mučenje Božjega Sina. In pri mučenju je na pomoč poklical zemljo in vse stvari na njej. Iz potočnega kamna je naredil izstrelke, da ga ranijo, iz drevesnih vej palice, da bi ga tepli. Da bi ga vlekli, so iz konopljine vrvi naredili zanko, ki gaje rezala v telo, iz trnja so spletli krono, ki gaje žgala na njegovi utrujeni glavi, iz mineralov pekoči bič, iz trstike orodje za mučenje, iz cestnega kamenja pasti za opotekajoče noge Njega, ki seje umirajoč vzpenjal, da umre križan. Zemeljskim stvarem so se pridružile še stvari z neba; mraz zore na njegovem telesu že izmučenem od smrtnega boja v vrtu, veter, ki seje zasekal v rane, sonce, ki mu je še povečalo vročino in mrzlico, ter prineslo muhe in prah, kar je zaslepljalo utrujene oči, saj jih ujetnikove roke niso mogle več zastreti. In stvarem neba so se pridružila še vlakna, ki so bila dodeljena človeku, da z njimi prekrije svojo goloto, usnje, kije postalo bič, volnena obleka, ki seje lepila na rane od bičanja in j e ob drgnjenju in trganju ran zadajala nove bolečine. Vse, vse, vse je prišlo prav za mučenje Božjega Sina. Njemu, kije vse te stvari ustvaril, so v uri, ko je bila žrtev darovana Bogu, vse postale sovražne. Utehe ni našel v nobeni stvari. Kot strupene kače se je obrnilo, da mu ujeda telo in da še poveča bolečino. Na to bi morali misliti, ko trpimo. Tako zelo malo razmišljamo o tem. Premalo. Ne mislimo na to, koliko smo Ga stali in s kakšnimi mukami je doseženo naše rešenje. Pritožujemo se že zaradi odrgnine, zaradi udarca ob rob, zaradi glavobola, ne pomislimo pa, daje bil Jezus ena sama rana in da so bile te rane zastmpljene z mnogimi stvarmi in da so te stvari služile za mučenje svojega Stvarnika. Toda stvari niso bile krive. Kriv je bil človek in še vedno je. Če bi primerjali našo nepopolnost z Jezusovo popolnostjo in Njegovo bolečino z našo, bi morali spoznati, da nas Oče ljubi bolj, kot je Njega v tisti uri, in morali bi Ga ljubiti z vsem svojim bitjem, kot Ga je Jezus ljubil kljub vsej Njegovi strogosti. Krščanstvo ni nauk, temveč osebno srečanje z Jezusom Kristusom, živim in proslavljenim. Ne, da nam posreduje neko večje znanje, temveč da nas uvede v skupno življenje z Njim. Samo tisti, ki sliši glas, trkanje, ki odpre, bo deležen sobivanja in kraljevanja z Jezusom. V veliki meri že tu na zemlji, saj zavedati se Njegove navzočnosti in nenehno živeti v tem zavedanju, kljub premnogim težavam, pomeni radost, mir, ljubezen, gotovost, prihodnost... To pa je že kraljevsko stanje. Zaradi vsega tega nas Velika noč kliče k radovanju. Radujmo se, toda resnično. Vstali Jezus je med nami, v nas in z nami. On je naš mir, naša sreča, naša večna rešitev. Vsako trpljenje in nesreča, vse bolečine in življenjski križi, ki nas zvijajo, imajo svoj smisel, ker samo po muki in križu se gre gotovo naproti slavi vstajenja. Naj te letošnja Velika noč napolni z radostjo, naj bo za vse srečna in naj Kristusov mir vlada v vseh nas! Frenk Muzek O PRAZNIKIH Videmsko kulturno društvo pripravilo proslavo ob marčevskih praznikih posvečenih ženskam Za vaš praznik ... je bil naslov kultumo-zabavne prireditve, ki so jo člani KD Franceta Prešerna Videm pri Ptuju pripravili v nedeljo, 17. marca v videmski občinski dvorani v počastitev obeh »ženskih« marčevskih praznikov. V kulturnem programu so se najprej predstavili gledališčniki z enodejanko Tekoče zadeve, potem pa so nastopili: ljudski pevci Vinogradniki z Vidma, Fantje iz Jurovec, ljudska godca Jože in Jožek Milošič iz Vidma, muzikanta FD Lancova vas, lovski oktet Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož, harmonikar Davorin Horvat, videmski tamburaški orkester, za popestritev programa pa sta poskrbela še mlada pevca Dušanka Hrga in Andrej Vaupotič. Zbrane sta ob tej priložnosti nagovorila Jože Šmigoc, predsednik KD Videm, v imenu videmskega župana pa Boris Novak, tudi predsednik odbora za družbene dejavnosti, ki jo svoj nagovor zaključil z mislijo »gradimo svet kot eno samo ljubezen, zaupanje, spoštovanje«. TM Povabilo na družinski izlet ma CEI"TER INTERESNIH DEJAVNOSTI Ptuj 7p Društvo 71 /n Prijateljev Mb MladinePtuj C Dragi otroci in starši! Društvo prijateljev mladine Ptuj in Center interesnih dejavnosti vas vse skupaj vabita na družinski izlet! Povod za druženje je svetovni dan družine, ki ga uradno praznujemo 15. maja. Za cilj letošnjega potovanja smo si izbrali ljubljanski živalski vrt. Ker pričakujemo veliko družbo, smo za prevozno sredstvo izbrali vlak. Na izlet se bomo odpeljali v soboto, 11. maja 2002, ob 6.45, vrnili pa se bomo popoldan. Izlet je za vse otroke brezplačen, cena za odrasle pa je 3000 SIT in vključuje prevozne stroške in vstopnino. Informacije dobite na sedežu Društva prijateljev mladine Ptuj, Miklošičeva 5, vsak delavnik od 8. do 11. in od 12. do 14. ure in na telefonskih številkah 774 27 81 in 031 356 845. Kontaktna oseba j e Mojca Bezjak. Prijave sprejemamo do 26. aprila 2002. Otroci brez spremstva staršev se izleta ne morejo udeležiti. Veselimo se veselega druženj a ob svetovnem dnevu družin! Milovan Milunič, l.r.Nataša Zagoranski, l.r. Vodja projekta Predsednica DPM Ptuj IZ NAŠIH KRAJEV V Tržcu prvo ocenjevanje kvintona in domačih salam Žlahtnina z brajd, tako nekateri pravijo domačemu kvintonu, spet dobiva na veljavi. Kvinton premorejo skorajda še pri vsaki hiši na našem območju, ob kvintonu pa se prileže še domača salama, in prav to dvoje je člane gasilskega društva Tržeč vodilo k pripravi ocenjevanja domačih dobrot. Ocenjevanje so pripravili v nedeljo, 17. marca, ob kvintonu, šmarnici in rdečem mešanem, pa so ocenjevali še domače salame. Pobudnika za ocenjevanje sta bila Franc Novak in Bogomir Hliš, člana PGD Trčec, sicer oba znata pridelati dober kvinton in tudi salame, tako pravijo njuni prijatelji, za pomoč pa sta skupaj z gasilci naprosila občino Videm in župana Franca Kirbiša, ki tega družabnega dogodka nikakor ni želel zamuditi. Z ocenjevanjem kvintona in domačih suhomesnih izdelkov so v Tržcu pričeli že v nedeljo dopoldan, ko sta komisiji imeli polne roke dela s pokušanjem in zapisovanjem ocen. Prinesenih je bilo kar 39 vzorcev domače kapljice; od tega največ mešanega rdečega, nekaj manj čistega kvintona in le trije so bili vzorci šmarnice, ob vinu pa je komisija ocenila še 12, po okusu različnih salam. Kvinton so pokušali Zvonko Amečič, Edi Hojnik in Konrad Janžekovič, salame pa Jože Cvetko, Jože Orlač in Srečko Sitar. Na koncu je bilo zanimivo prisluhniti še rezultatom ocenjevanja, dogodek pa so s pesmijo popestrili tudi Fantje iz Jurovcev in muzikantje FD Lancova vas. ŠTIRJE ŠAMPIONI Komisija je določila, da si priznanje za najboljšo domačo salamo zasluži Jože Klinc iz Lancove vasi, odločitev pri šmarnici je bila med tremi v prid kletarja Franca Novaka iz Tržca, najboljši žlahtnino med kvintoni ima po ocenah komisije Stanko Vidovič iz Lancove vasi, mešano rdeče pa sta znala najbolje pridelati Barbara in Rudolf Tušek iz Tržca. TM Domoznanski oddelek 35 NAŠ glas 2002 352(497.12 Videm) Najboljši kletarji in pridelovalci nagrajenih dobrot Za dobro vzdušje so poskrbeli s kulturnim programom