BAROČNE PRIŽNICE NA SLOVENSKEM ŠTAJERSKEM 
POSKUS TIPOLOŠKE OPREDELITVE
Sergej Vrišer, Maribor
V baročni cerkveni opravi so prižnice poleg oltarjev tisti objekti, ki 
zaradi nazornosti arhitekturnih m enjav in sprem ljajočega jih kipar­
skega deleža prav posebej vabijo k opredeljevanju in tipološkem u raz­
vojnem u vzporejanju. V našem um etnostnozgodovinskem pisanju se 
takega dela doslej še nismo lotili, a tudi zunaj Slovenije število razprav 
o tej tem i ni kdovekako veliko.
V um etnostnozgodovinskem zborniku univerze v Gradcu sta bili v letih 
1972/73 objavljeni razpravi dr. H orsta Schweigerta o razvoju prižnic v
17. in 18. stoletju na Štajerskem .1 Razpravi sta spričo redke literature
o prižnicah in še posebej, ker obravnavata um etnostno ’ gradivo naše 
sosednje pokrajine, za nas izredno zanimivi. K akor je znano, je bil šta­
jerski del Slovenije v baroku sorazm erno močno povezan s preostalo 
Štajersko, predvsem z deželnim m estom Gradcem. Um etnostne vezi, ki 
so se poleg upravno-političnih in ekonom skih stikov spletale m ed obema 
deloma Štajerske, so znane in jih na tem m estu ne bom ponavljal.2 
Schweigertova dognanja so me spodbudila, da sem se lotil okvirnega 
tipološkega opredeljevanja prižnic na slovenskem Štajerskem . To delo 
se mi je ponujalo v posebno razpravo že pred leti, ko sem se prvič 
soočal s štajerskim baročnim kiparstvom . Posebej vabljivo pa je postalo 
zdaj, ko ga je moč vzporejati z ostalo, avstrijsko Štajersko.
Naj povem kar na začetku, da sem pri tem vzporejanju sicer ugotovil 
nekatera stičišča, v splošnem pa kaže slovenska Štajerska vendarle 
nekoliko drugačen razvoj. Manj gre za to, da bi se pri nas pojavljali 
tipi prižnic, ki bi jih v ostali Štajerski ne mogli zaslediti, čeprav lahko 
pokažemo tudi nekaj prim erov, ki se zdijo povsem naši. Pač pa je 
avstrijsko gradivo po tipološki plati raznovrstnejše od našega in govori
o razvitejši oblikovni dom iselnosti posameznih ustvarjalcev. Res se 
Schweigert posveča predvsem pom em bnejšim pojavom in sam o obrob­
1 H. Schweigert, Die Entwicklung der Kanzel de 17. Jahrhunderts in der 
Steiermark, Jahrbuch des Kunsthistorischen Institutes der Universität 
Graz, Band VII, 1972;
H. Schweigert, Die Entwicklung der Kanzel des 18. Jahrhunderts in der 
Steiermark, Jahrbuch des Kunsthistorischen Institutes der Univevrsität 
Graz, Band VIII, 1973.
2 S. Vrišer: Baročno kiparstvo na slovenskem Štajerskem, Maribor, 1963.
no obravnava poljudnejša dela. Toda tudi če prim erjam o samo m ed 
našim i in avstrijskim i kiparji vrhnje plasti, m ed m ojstri, ki so si koli­
kor toliko enakovredni, bomo ugotovili, da so avstrijske prižnice v za­
snovah bogatejše. To lahko prav gotovo prvič pripišem o dejstvu, da so 
jih naročali prem ožnejši naročniki kot p ri nas, drugič pa, da so naj­
boljše od njih nastajale v ozračju večje um etniške podjetnosti, v gra­
ških kiparskih delavnicah.
Razvojno pot baročnih prižnic na slovenskem Štajerskem podajam to­
rej nekoliko drugače od svojega graškega kolega. Predvsem nisem za 
tipološka izhodišča jem al izključno tektonske osnove, am pak sem tam, 
k jer se mi je zdel očitnejši, upošteval kot odločilen k riterij kiparski 
motiv. Taka pot obravnave je sicer neobičajna, pokazala pa se mi je 
kot prim ernejša, ker je plastika v konceptu baročne prižnice skorajda 
v vseh prim erih sugestiven sogovornik, če nim a k ar vodilne besede. V 
pi'im erjavi s plastiko kaže arh itek tu ra naših prižnic na eni strani prej 
stereotipen razvoj, p ri čem er nekatere zunaj Slovenije razvite oblike 
pri nas sploh ne nastopajo, po drugi strani pa im am o ponekod opraviti 
s precejšnjim tipološkim konglom eratom , s križanjem različnih tipskih 
variant in z nekaterim i povsem sporadičnim i pojavi, k ar močno otež- 
koča tipsko razvrščanje. Našem u gradivu bi delali ponekod precej sile, 
če bi ga poskušali strpati v arhitekturni tipološki okvir, veljaven za 
regije zunaj Štajerske. Bolj kot na avstrijskem Štajerskem stopa na 
našem ozem lju v ospredje poljudnejša sm er ustvarjalcev in z njim i pre­
prostejši tipi prižnic. Ta pol naše baročne ustvarjalnosti je zJasti kipar­
sko toliko izrazit in obsežen, da ga pri opredeljejvanju nikakor nisem 
mogel prezreti. K akor oltarji so tudi prižnice plod dveh ali treh ustvar­
jalcev, kiparja, m izarja in pozlatarja, zasnova prižnice pa :s največkrat 
kiparjeva. V razpravi najprej na kratko obravnavam tet tonsko stran 
posam eznih del in prehajam nato v njihov kiparski dod tek.
I. PRIŽNICE PREDBAROCNEGA OBDOBJA
Na slovenskem Š tajerskem se je ohranilo sorazm erno malo prižnic iz 
predbaročnega časa, podobno stanje pa vlada tudi v sosednjih sloven­
skih in nem ških pokrajinah, saj so večino teh del spodrinile prižnice 
poznega 17. in 18. stoletja.
Ni nam torej mogoče dovolj jasno predstaviti razvojne poti prižnic 
pred nastopom baroka, to je pred 80. leti 17. stoletja. Vendar nas nekaj 
prim erov vsekakor pouči, da sta se tudi pri nas v 17. stoletju uveljav­
ljala dva značilna tipa — prižnica poligonalne in prižnica pravokotne 
tlorisne oblike. Prvem u tipu segajo korenine nazaj v čas gotike in im a 
prav na Štajerskem častitljivi prednici v poslikani leseni prižnici pri 
Sv. Miklavžu nad Čadramom iz 2. pol. 15. stoletja in kam niti prižnici 
p ri Sv. Treh kraljih v Slovenskih goricah iz 16. stoletja.3 
Poligonalne predbaročne prižnice im ajo običajno osem-ali šeststraničen 
korpus-balkon, nosilni steber in stopnice z ograjo. Povečini so brez
3 Baldahin prižnice pri Treh kraljih v Slovenskih goricah kaže slogovne 
znake 17. stoletja.
strehe, pri mnogih, ki so nastajale v 17. stoletju, pa najdem o tudi plitke 
ravne strehe ali z volutam i okrašene strehe v obliki baldahina. Predba- 
ročne, neornam entirane prižnice s stebrom so dandanašnji že redkost 
in jih srečujem o le še po odm aknjenih podružničnih cerkvah, nekatere 
od teh so kam nite (npr. v Prepolju na Dravskem polju). Ta tip prižnice 
se je ohranil še v času pravega baroka, o čem er nas prepriča preprosta, 
a značilna oblika stebrastih prižnic p ri Sv. B arbari pri Prevaljah, Sv. 
Vidu v Dravogradu, Šentilju pri Slovenjem Gradcu in Sv. Janezu v 
Muti. Slednja je svojo skrom nost že oplem enitila z akantovim rastli­
njem in uvitim i baročnim i stebriči. Sčasom a so pričeli opuščati nosilni 
stebre, v rabi pa je ostala poligonalna oblika prižnice, ki si je za več 
desetletij zagotovila obstoj med značilnim i stvaritvam i baroka. V nada­
ljevanju si bomo ta razvoj še nadrobneje ogledali.
Tudi prižnice pravokotne tlorisne oblike so sprva varovale nekaj zna­
čilnih elementov, podolgovati balkon na nosilnem stebru in stopnice 
z ograjo. Skupaj z baldahinasto streho so prižnice prevzemale tudi rez- 
barski okras, ornam entiko in dekorativno plastiko. Prižnica pri Sv. 
Trojici v Halozah se nam predstavlja z razsežnim balkonom, ki ga po­
življajo stebriči in obroblja hrustančasta rezbarija. Ornam entika krasi 
ravno streho, vrh katere se prikazuje figura Dobrega pastirja.
Na steber je še o prta prižnica v Viču pri Dravogradu, ki kaže sicer 
dokaj napredne oblike. N jen balkon spom inja na bogato rezljano skri­
njo, razčlenjeno s pilastri in živahno ornam entiranim i polji z angel­
skimi glavicami. Posebej pa napoveduje barok prižnična streha, kjer 
se pleteničasti zavoji pogumno dvigujejo v razgiban baldahin.
Zunaj običajnih tipov 17. stoletja lahko omenimo prižnico v Puščavi.
V tlorisu razodeva nekoliko razpotegnjeno trikonhalno obliko, kar se 
kaže v razsežni ograji balkona in z njim povezanega dohoda. Ograja 
je razčlenjena s polstebri in okrašena s hrustančevjem in motivom 
granatnega jabolka, bližino baroka pa naznanjata polkrožno zaklju­
čena noga in lahkotno zasnovano ostrešje.
V vrsti prižnic, ki že nakazujejo prehod v barok, naj na posebnem 
m estu om enim prižnico v m ariborski stolnici. Gre za tip, ki bi ga še 
najbolje mogli označiti kot nekakšno vmesno obliko m ed poligonalno 
in pravokotna prižnico. Pri osm erokotnem tipu prižnice se običajno 
uveljavlja samo pet stranic oktogona, druge tri stranice nadom ešča 
stena, ob katero je prižnica prislonjena. Tudi v M ariboru se prižnica 
razvija v prostor s petim i stranicam i, čelna stranica pa je daljša in 
v resnici zavzema dve ploskvi oktogona. Im am o vtis, da sta obliko­
valca zam ikala hkrati večstranična, v prostor izstopajoča oblika in 
na frontalni učinek preračunana pravokotna prižnica.4
K ar zadeva plastični okras m ariborske prižnice, je treba om eniti kot 
znanilce svojega časa ornam entiko v obliki ogrličnega traku, z vinsko 
trto ovite stebriče in figure Petra in Pavla ter štirih evangelistov, ki z 
individualno razgibanostjo naznanjajo, da so se ofresli predbaročne 
statičnosti. Stoječe svetniške figure so značilni in kar neizogibni
1 V času regotizacije stolnice v minulem stoletju so prižnico dopolnili z no- 
vogotskimi arhitekturnimi elementi, pri čemer so njeno prvotno obliko 
nekoliko predrugačili. Ko so stolnico 1 . 1939 obnavljali, so novejše dopol­
nitve odstranili.
sprem ljevalci zgodnjebaročnih prižnic. Prav ob teh figurah pa se ho­
čemo spet povrniti k tipu oktogonalne prižnice in zasledovati razvoj 
njene arh itek tu re in plastike na nadaljnji poti v barok.
II. PRIŽNICE ZGODNJEGA IN ZRELEGA BAROKA
1. Prižnice s stoječim i figuralni
Z m ariborsko prižnico smo dejansko že prestopili prag novega sloga. 
Da pa bi zajeli variacije poligonalne in s plastiko okrašene prižnice v 
kar se da preglednem poteku, je treba seči nekoliko nazaj, v čas okoli 
leta 1650, in predstaviti značilno predstavnico svojega časa, prižnico 
v M arijini cerkvi v Podlehniku. Pred nam i je petstranična, torej po 
tipu oktogonalna prižnica, brez nosilnega stebra, katere ploskve so 
živahno razčlenjene in na vogalih poudarjene s stebriči. V ornam entiki 
se pojavljajo zgodnje hrustančaste oblike, vinska trta in prtiči s sad­
nimi obeski. Na tradicijo renesanse spom injajo tudi polkrožne niše s 
školjkastim i zaključki, nič m anj pa um irjene, v blok zajete postave 
evangelistov.
S tipom prižnice s stoječim i kipi evangelistov in drugih svetnikov se 
nam odpira razgled na dolgo vrsto sorodnih rezbarskih del. Seveda te 
vrste prižnic ne pozna samo slovenska Štajerska, zasledimo jih v osred­
nji Sloveniji, v sosednji H rvatski in v avstrijskih pokrajinah. V času 
med nastopom baroka v zadnjih desetletjih 17. stoletja in tja do 30. 
let 18. stoletja pa se v naši Štajerski pojavljajo tako pogosto, da jim 
m orem o odm eriti k ar vodilno mesto.
Če se najprej na kratko pom udim o pri arh itek tu ri teh prižnic, naj po­
novimo, da predstavlja vezni člen, ki jih druži v skupino zase, poligo- 
nalni balkon s stebrički in nišam i za plastiko. Tlorisna oblika balkona 
je najpogosteje petosm inska, pojavljajo pa se tudi različice, pri katerih 
se ena ali dve stranici povezujeta s hodnikom in stopnicam i na priž­
nico. Streha je slej ko prej plitka in ravna ter ponavlja tlorisno obliko 
balkona, pogosta dekoracija strehe so ornam entirane volute, ponekod 
tudi kupolasti baldahini. Spodnji del balkona je pri starejših delih 
največkrat ravno zaključen, pozneje se bodisi stopničasto um ika bo­
disi privzem a obliko obrnjene strešne kupole.
Prižnice poligonalnega tipa so v tem času izrazito plastično poudarje­
ne. Niše s kipi in ornam entiko zavzemajo celotne stranice balkona, 
figuralno pa so ponekod okrašeni tudi arh itek tu rn i členi, stebri in nji­
hove konzole. Čeprav je figuri odm erjen znatno večji življenjski pro­
stor kot v predbaročnih kom pozicijah, pa so figure v prim erjavi z 
njihovo vlogo v zrelejšem baroku še vseskozi podrejene tektoniki priž­
nice. A rhitektura balkona jim odm erja višino in om ejuje gibanje. Res 
gre ponekod za razgibanost, ki že glasneje opozarja nase, vendar so 
to bolj dosežki detajla in m anj zasnove celotne figure. K plastičnosti 
in slikovitosti prižnice prispevata enakovredno steber ali pilaster in 
figura. Tudi na strehi je razm erje, kolikor so strehe okrašene s figu­
raliko, uravnoteženo.
Znotraj tipološko zaokrožene skupine prižnic s stoječim i svetniškimi 
figuram i nastopajo seveda razločki, ki nam omogočajo poleg slogovnih 
opredelitev tudi kiparsko klasifikacijo. Pri tem je treba opozoriti, da 
nikakor ni nujno, da bi se z naprednejšo obliko ornam enta pojavljali 
hkrati tudi naprednejši kiparji. Tako srečujem o lahko sredi izrazitega 
baročnega akanta kipe z vsemi znaki nedinam ične, predbaročne skul­
pture. K akor so plastike tega časa odvisne od arhitekture, tako se nam 
dosledno skrivajo tudi im eia njihovih ustvarjalcev, rezbarjev.
Med zgodnejšim i deli s prižnic je vsekakor vredno om eniti avtorja 
figur v Središču ob Dravi in Olimju. Podoba je, da gre za istega rez­
barja, saj kažejo evangelisti, npr. sv. Matej z angelom-puttom, v obeh 
krajih močno sorodne znake. Ritem zm erno razgibanih figur se v Olim­
ju navezuje na splete akantovega listja, ki obdaja figuralne niše, steno 
in ostrešje prižnice. Prižnica je skratka v celoti delo s poudarjenim 
zgodnjebaročnim predznakom .
Nekoliko zunaj vrste po m otivu figuralike, ne pa po času nastanka, 
stoji prižnica v župnijski cerkvi v Studenicah. Večstranični balkon se 
je razpotegnil v hodnik, ograjo obeh pa sprem ljajo m ed stebriči sto­
ječi kipi svetnikov redovnikov. Čeravno so figure močno tipizirane, niso 
brez osebne note, ki je toliko bolj zanimiva, ker se kipi sicer še po­
korno podrejajo arhitekturi in varujejo njeno m onum entalnost.5 
Skopo odm erjeno je življenje plastike in ornam enta na prižnici v Zi­
biki. Kipci sv. Urbana in evangelistov so značilni, prej togi kot razgi­
bani otroci svojega časa in so delo anonim nega m ojstra. Tudi luski- 
nasta obroba figuralnih niš kaže bolj v dobo, ki je minila, kot v nasto­
pajoči barok. Bolj sproščene so videti postave K ristusa in evangelistov 
na K eblju na Pohorju, kjer je rezbar pomnožil figuraliko z angelskimi 
glavicami na konzolah, deblih stebrov in ogredju balkona. Na prižnici 
v C irkulanah v Halozah razodevajo figure še nekaj m anierističnih črt, 
v svoji vzravnanosti tekm ujejo z vitkim i stebri in dajejo balkonu videz 
večje sklenjenosti in vzgona.
Mnogo skupnih črt zasledimo na prižnicah v R adljah ob Dravi in na 
M uti. Ohišje prve je p ri balkonu sicer poudarjeno z m očnimi stebri 
in izstopajočim i konzolami, m edtem ko je druga razčlenjena s plitkim i 
pilastri in tudi strehi in zaključka prižnic se m ed seboj razlikujejo. 
Pri plastikah pa bi težko prezrli sorodne, nekoliko kratke, a odločne 
obraze, učinkovito nabrane gube in p ri obeh delih enako ponazoritev 
atributov.
Izrazitejši kiparski naglas od doslej naštetih im ata prižnici pri Sv. Jo­
štu na Prihovi in na Skom arju na Pohorju. Gre za različna oblikovalca 
in zato samo v glavnih črtah sorodna prižnična balkona s stebri, nišam i 
in akantovo ornam entiko. K ar prižnici nekako približuje, je veljavnost 
figur, njihovo suvereno poseganje iz niš v prostor ter individualno od­
m erjena in izrazita rastlinska dekoracija.
K ar smo našteli na Prihovi in Skom arju, seveda ne bi mogli ugotoviti 
na drugih sočasnih delih, in tudi prižnice, ki so nastale kako desetletje
5 Za primerjavo s studeniško prižnico kaže zaradi monumentalne vrste sto­
ječih figur omeniti prižnici v Neubergu v Avstriji in v frančiškanski cerkvi 
v Varaždinu.
ali dve pozneje, se še niso povsem otresle izročil iz obdobja zlatih ol­
tarjev. O tem nas prepričajo tri dela, ki nosijo slogovne znake tako 
imenovanega trakastega akanta in s tem prve četrtine 18. stoletja. 
Prižnica v cerkvi sv. Vida p ri Sv. Em i je okrašena s kipci, ki niso samo 
rustikalno zasnovani, m arveč učinkujejo arhaično tudi zaradi vloge, 
ki si jo delijo z arhitekturnim i elem enti. Ta ugotovitev pa velja tudi za 
prižnici v B restanici in Dobrni, ki ju je izdelal očitno isti m ojster, saj 
se ujem ata po tektonski zasnovi in plastičnem dekorju balkona. Niše 
so sicer samo nakazane in figur ne utesnjujejo, kipom pa očitno ni do 
svobode, saj so ujeti v sklenjeno konturo in se jim dinam ika dobe po­
zna sam o v vihranju oblačil.
Če ostanem o pri tipu prižnice s stoječim i figurami, nam predstavljajo 
kot naslednjo, vendar pa posebej označeno razvojno stopnjo prižnice 
konjiškega rezbarja Mihaela Pogačnika.6 Zanj je značilno, da se je 
zvesto držal ustaljene oblike balkona s figuralnim i nišami. Niše je celo 
poglobil, vendar pa je pri tem sprostil figuro in podčrtal njen psihični 
izraz in ustrezno telesno reakcijo. Prižnice v nekdanji cerkvi v Čadra- 
mu, Miklavžu pri M ariboru in Črešnjicah pri Frankolovem navezujejo 
na izročilo in obenem govorijo z novim, kiparskim naglasom. Opazen 
korak naprej pa pomeni v tipologiji štajerskih prižnic in v opusu Mi­
haela Pogačnika prižnica v Rušah (1724)). K ipar je oblikoval v tlo­
risu okroglo prižnico ,njeno arhitekturo pa je v pravem pom enu be­
sede obložil s plastičnim i elem enti. Jedro objekta pom eni krožni bal­
kon z volutastim i pilastri in konveksno-konkavno zožujočim se spod­
njim delom. O tipu te prižnice bom o še spregovorili. V njeno obm očje 
nas je pripeljal v bistvu samo m otiv stoječih figur v nišah, ki se zdijo 
v konceptu prižnice v resnici posledica dolgoletne tradicije.
Govorico ruške prižnice plastika suvereno obvladuje. Na obodu balko­
na si podajajo vodilno besedo figure in ornam entirani pilastri, izrazu 
balustrade pa se pridružuje tudi prižnična streha, katere tektonskost 
je dom ala povsem prekril slikovito plastični vrvež figur, oblakov, žar­
kov in ornam entike. Pogačnikova ruška prižnica sodi med tista dela, 
ki bi jih po zamisli še najlaže prim erjali z nekaterim i prižnicam i av­
strijske Štajerske, čeravno se določneje ne navezuje na nobeno od teh. 
V rsta prižnic s stoječim i figuram i se izteka v nekaj zanimivih prim erih.
V podružnični cerkvi v Velenju so se na obodu radialne prižnice raz­
vrstile plastike evangelistov, ki ne razodevajo samo odkrite poljud- 
nosti, m arveč nam dajo m isliti, da so jih skupaj z uvitim i in s trto 
obraslim i stebriči prenesli z neke starejše prižnice. Tudi prižnica s 
Hom ca blizu Slovenjega Gradca se nam predstavlja kot arhitektura 
polkrožnih oblik in s poudarjenim i volutastim i pilastri, s katero spo­
m injajo m ajhne figiure stoječih evangelistov na zgodnejši barok. Kipi 
stojijo na konzolah, nam esto niš pa jih obdaja ornam entika trakastega 
akanta. Znak za to, da sta arh itek tu ra in plastika sočasni, so kipci, ki 
kažejo času ustrezno dinam ičnost.
V porušeni podružnični cerkvi sv. Duha v Celju je stala prižnica, ka­
tere poligonalno obliko so obdajale le niše in pasasti pilastri, orna­
m entika pa je bila, dodana m orda pozneje, že rokokojskih oblik.7 Kipi
6 S. Vrišer, o. c., pp. 68—75, 162—163.
7 M. Marolt: Dekanija Celje, Maribor 1931, p. 79.
v nišah so predstavljali cerkvene očete in so se po razgibanosti uje­
m ali z dikcijo zrelega baroka. Sorazm erno pozni pa sta kot kip s sto­
ječim i figuram i po času nastanka tudi prižnici p ri Sv. M ariji na Pe­
sku blizu Podčetrtka in p ri Sv. Trojici nad Rogaško Slatino. Prva iz
1 . 1734 predstavlja sicer poligonalen balkon, katerega zalom ljenost pa 
so povsem ublažili volutasti pilastri s stoječim i putti, ki podpirajo 
rob prižnice. Živahnost celote dopolnjujejo trakasti zavoji ornam enta.
V tem okolju se prikazujejo v nišah svetniške figure, kakršne smo 
srečevali že v zgodnejših prižnicah. Podobno prepletanje novih oblik 
s tradicijo stoječih figur pa opozarja nase tudi v trojiškem delu, kjer 
prispevajo k plastičnosti balkona v izmeničnem redu figure in z rast­
linjem poudarjeni pilastri.
2. Prižnice s sedečimi figuram i
Podoba je, da se v drugi četrtini 18. stoletja tip prižnice s stoječim i 
figuram i začne um ikati drugi popularni vrsti, prižnici s sedečimi liki.
V istem obdobju nastajajo na naših tleh seveda tudi prižnice drugač­
nega tipa. K er so sedeče figure očitno naslednice stojejčih figur, si ho­
čemo zaradi sklenjenosti razvoja najprej ogledati to sm er in se nato 
povrniti k ostalim prim erom iz prve polovice 18. stoletja.
Če se nekoliko izneverimo strogem u časovnemu zaporedju, naj ome­
nim o kot nekakšno vmesno obliko m ed eno in drugo vrsto prižnico 
v M arijini cerkvi na Svetih gorah. Po zvončastih cvetnih obeskih in 
školjkastih m otivih se delo uvršča v čas pred nastopom rokaje. Tudi 
arh itek tu ra razčlenjenega šeststraničnega balkona z dohodom, globo­
kim, p roti tlom zožujočim se zaključkom in konveksno konkavno raz­
gibano streho govori za predrokokojsko obdobje. Poseben pečat da­
jejo prižnici upodobitve K ristusa in evangelistov, ki se nam 
prikazujejo v ovalnih m edaljonih. Figuri sv. Janeza in M ateja sta 
zavzeli nekako posedajčo držo, drugi liki pa so upodobljejni do pasu, 
kar po svoje tudi nakazuje sedenje.
Od prižnic s sedečimi figuram i naj iz obdobja pred sredo 18. stoletja 
om enim šest prim erov. Pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu stoji m asivna 
prižnica štirikotne tlorisne oblike s posnetim i robovi in močno tre­
bušastim spodnjim delom balkona. Ta odebelitev, ki se ponekod raz­
vije v izrazito klobasasto obliko, sprem lja dom ala vse prižnice 18. sto­
letja, ne glede na to, kakšen je njihov tloris. Prav ta del balkona pa 
je tudi prostor, na katerem posedajo figure — evangelisti ali putti 
— kot nosilci različnih simbolov.
M asivnosti balkona ustreza arh itek tu ra prižničnega baldahina. Če­
ravno ne gre za neko zakonitost, so volutasti zavoji, ki se združujejo v 
vrh ostrešja, vse redkejši pojav, na njihovo m esto pa se uvrščajo ku­
pole, prisekane kupole in sorodne arhitekturne različice, na katerih 
je dovolj prostora za razm eščanje plastike. N ajvečkrat z razporedi­
tvijo plastičnih elem entov na balkonu korespondirajo plastike na 
ostrešju.
Izraziteje kot doslej se uveljavlja stena prižnice, ki povezuje balkon 
in ostrešje in se pogosto tudi sam a razživi v plastičnem okrasju, npr. 
v obliki nabrane zavese. Cofasta draperija ob spodnjem delu strehe,
2 Zbornik
17
tako imenovani lam brekini, je k ar neizogiben sprem ljevalec prižnic
18. stoletja.
Če se povrnem o k prižnici pri Sv. Duhu, lahko ugotovimo, da jo se­
stavljajo vsi pravkar našteti arhitekturni in plastični elem enti. Kipi evan­
gelistov zavzemajo ves obod balkona. So tako rekoč nosilci glavnega do­
gajanja, ki ga poživljajo tudi z individualnim i poudarki, izrazi obrazov 
in gibi. Akcijam sedečih figur na balkonu se prilegajo liki štirih konti- 
netov s sv. Duhom in zapovedmi na strehi prižnice.
Pri prižnici v M alečniku pri M ariboru, delu Janeza Walza8 iz leta 1736, 
lahko opozorim o na poligonalno tlorisno obliko balkona in strehe, na 
poudarjeni izbočeni spodnji del balkona in bogato jerm enasto orna­
m entiko, ki prekriva njegove stranice. Poudarek na figuraliki je iz­
redno m očan; čeravno so kipi nekoliko trdi v izrazih obrazov, je 
odločujoče vendarle njihovo gibanje in lahkotni način posedanja na 
robu prižnice. Spet lahko opozorim o na uglašeno dinam ičnost puttov 
iz Zveličarja na strehi in na njegovo povezavo s spodnjim i figurami. 
Z letnico 1742 jej označena prižnica pri Sv. Janezu nad Radljam i ob 
Dravi. Njeno ohišje kaže vse značilnosti, ki smo jih kot bistvene ele­
m ente omenili že p ri prejšnjih delih. V nadrobnostih se ta prižnica 
razlikuje od drugih dom ačih in se v precejšnji m eri približuje tipu, 
ki ga je v Gradcu oblikoval kipar M atija Leitner npr. leta 1739 v 
cerkvi U sm iljenih bratov9 . Opozoriti velja na sorodno trebušasto na­
peto linijo balkona in kupolasto streho, nadalje na dokaj sorodno raz­
vrstitev figuralike, predvsem na ograji sedečih puttov. K akor v Gradcu 
je tudi na naši strehi razgibana kom pozicija, tam sv. Mihael in evange­
listi, p ri nas sv. Janez Nepomuk s p u tti in dvema angeloma s troben­
tam a. V arhitekturi in ornam entiki nastopajo v našem delu skrom nejši 
učinki in tudi kiparsko se delo prej približuje konceptu delavnice Fi­
lipa Jakoba S trauba kakor M atije Leitnerja, kolikor ne gre sploh za 
tretjega avtorja.
Kako različne prižnice nastopajo v zrelem baroku skorajda sočasno, 
nas pouči prižnica v Zagorju pri Pilštanju, ki je po kronogram u samo 
leto dni m lajša od opisanega dela nad Radljam i (1743). Če opustim o 
nadrobnejše opisovanje poligonalnega balkona in ostrešja, velja ome­
niti kipe sedečih evangelistov, njihovo nekoliko robustno dikcijo in 
prav tako zasnovane reliefe in ornam ent. V pravokotnih okvirih so 
reliefno prikazani M arija in dva poklekujoča angela, na strehi kot 
kipa Mojzes in kralj David. Akantovo rastlinje obrašča nogo prižnice 
in nabrekli del ograje. Kaže, da to delo ni tesneje povezano s kako 
drugo štajersko prižnico.1 0
Če upoštevam o slogovne znake, ne pa letnico, napisano na kartuši,1 1 
se kot naslednja uvršča v naš pregled prižnica v R adm irju pri Gor­
* S. Vrišer, o. p., pp. 50, 170.
9 R. Kohlbach: Sterische Bildhauer, Graz 1956, p. 193.
H. Schweigert, Die Entwicklung der Kanzel des 18. Jhr., o. c., pp. 140—141.
1 0 Po reliefnih upodobitvah in razporeditvi ornamentike spominja zagorska 
prižnica na prižnico pri ljubljanskih uršulinkah in v cerkvi na blejskem 
otoku.
" Letnica 1784, ki jo ponuja kronogram na strehi, je v očitnem nasprotju s 
slogom prižnice in pomeni bržkone leto njene obnove.
njem gradu. Za zanesljive časovne razpoznavne znake bi veljali pred- 
rokokojski m režasti okraski in prav tako zajetna tektonska plat ce­
lotnega dela: razsežni balkon in prisekana kupolasta streha, prvi 
z značilno nabreklino in um ikajočim se zaključkom , druga s profili­
ranim robom , vse v izdatni m eri precej podobno kakor pri Sv. Janezu 
nad Radljam i. K ristus in evangelisti ter sv. Frančišek Ksaverij s kr- 
ščencem a in putti se zdijo za zajetno prižnico skorajda predrobni. Kot 
celota pa je radm irska prižnica prav značilen prim er priljubljenega 
tipa prižnic s sedečimi figurami, ki se najpogosteje pojavljajo tudi v 
sosednjih pokrajinah.
Precej drugačna je prižnica v cerkvi sv. Uršule pri Dram ljah. Našo 
pozornost priteguje po tem, ker se v njeni kompoziciji na svojevrsten 
način prepletajo stari in novi napotki. Balkon je sorazm erno ozek, 
v tlorisu poligonalen, pri dnu pa močno izbočen. Tudi plitka streha 
s pasovi volut se zdi prej relikt iz preteklosti kot oblika iz obdobja 
okoli srede 18. stoletja. Streho obrobljajo lam breklini, po ograji priž­
nice pa so razporejene m režaste kartuše in zgodnje oblike rokaje. 
Odločilno noto dajejo prižnici sedeči evangelisti, v izrazih sicer precej 
okorne, a slikovite postave. Posebnost kom pozicije so figure treh 
angelov, ki v razgibanih držah poletavajo pod stropom prižnice. Mo­
tiv spom inja na angele kariatide, kakršne poznamo s prižnic 17. sto­
letja v Avstriji in južni Nemčiji.1 2 V endar se ne zdi, da bi bil kipar 
želel upodobiti angele kot dejanske nosilce baldahina. Mogoče si je 
prizor zamislil kot nekakšno vizijo, v kateri angeli obkrožajo in sprem ­
ljajo lebdečo streho, na kateri so spet figure s simboli. Prišlo je do 
nevsakdanje realizacije, ki ji daje rustikalna interpretacija še posebno 
m ikavnost.
V razvoju prižnic s sedečimi figuram i smo z opisanim i prim eri pri­
speli nekako do srede 18. stoletja. Razvoj poteka še dalje, vendar ga 
hočemo ob tem m ejniku prekiniti in si ogledati, kakšne oblike prižnic 
so se še porajale v prvi polovici 18. stoletja.
3. Različni tipi prižnic
Pričujoči sestavek nim a nam ena, da bi podal razvoj prižnic s topo­
grafsko izčrpnostjo. K akor pri zgoraj om enjenih delih se želim torej 
tudi pri preostalem gradivu iz 1. pol. 18. stoletjja ustaviti samo ob naj­
značilnejših prim erih. Predvsem je treba opozoriti na dejstvo, da je 
to gradivo zelo heterogeno; pojavljajo se arhitekturni tipi in dekora­
tivne oblike, ki km alu spet poniknejo. Podobno je z m ojstri, od kate­
rih so dom ala vsi anonim ni.
Če bi poskušali n ajti za razvrščanje om enjenega gradiva neko izho­
dišče, bi si poleg arhitekturnih tipskih značilnosti še najbolje pom a­
gali s sprem nim ornam entom . V takem zornem kotu se nam gradivo
1 2 Po angelih, ki pridržujejo ostrešje, so znane prižnice v cerkvi sv. Ulrika 
in Afre v Augsburgu, nadalje v Leobnu, Mauternu in Brunnenthalu v Avst­
riji, pri nas pa iz 18. stoletja pri Sv. Emi pri Šmarju pri Jelšah, na Raki 
na Dolenjskem in nekdanja kostanjeviška prižnica, danes na Visokem 
pod Kureščkom.
vendarle nekoliko ureja, čeprav ne gre p ri tem za nikakršno ožje po­
vezovanje m ed posam eznimi objekti.
Ugotovili smo že, da se je poligonalni tip prižnice v prvi polovici 18. 
stoletja še uveljavljal, da pa se je pri tem vse bolj oddaljeval od os­
novnega koncepta. O hranjal je še osnovni tloris kancele in baldahina, 
navzven pa ga je vse bolj bogatil z vogalnimi piliastri, profiliranim i 
robovi, poudarjanjem vzbočenosti in dinam ičnim izzvenevanjem kom ­
pozicije navzdol in v višino. K tej močno zabrisani tlorisni zasnovi je 
prispevala svoj odločilni delež še plastika. To je v gradivu, ki ga hočemo 
povezati v posebno poglavje, predvsem ornam entika z najrazličnejšim i 
rastlinskim i spleti, nadalje ornam entika v obliki kartuš, m edaljonov ali 
kot preprosta reliefna obdeiava arhitek tu rn ih členov prižnice.
Iz prve četrtine 18. stoletja naj na začetku predstavim dve prižnici, 
ki nas m oreta zanim ati po tektonski in dekorativno plastični plati. 
Na Svetini nad Laškim je kipar Janez Gregorič Božič1 3 postavil priž­
nico, ki se še m očno navezuje na tradicijo poligonalnih balkonov. Stiki 
stranic še niso odebeljeni s pilastri, tlorisna konstrukcija je jasna, 
pač pa se je bohotno razrastla akantova ornam entika, ki se spleta na 
ograji v okrogle okvire. Še bolj poudarjena je prižnična noga, ki so 
jo povsem prekrile volute, školjkaste oblike in angelske glavice. Bo­
žičeva prižnica pri nas nim a sorodnice in izpričuje poleg kiparske ve­
ščine, o kateri govorijo nadrobnosti, tudi izvirnost avtorjeve zamisli. 
Prižnica v Apačah je prav tako poligonalna, njeni vogali so poudarjeni 
z volutastim i piliastri, skupaj z ornam entiranim i m edaljoni pa obda­
jajo prižničin balkon s plastičnostjo, ki s svojo nem irno površino za­
brisuje tektonsko osnovo prižnice.
Začeli smo s plastičnim i elem enti — m edaljoni, pa bi pri teh kar 
ostali. Dve prižnici, prva v Jeruzalem u v Slovenskih goricah in druga 
v Podgorcih, pri Sv. L enartu pri Ptuju, razodevata več skupnih črt, če­
ravno gre za dvoje različnih del. Skupna jim a je nekoliko zabrisana 
poligonalna osnova, nadalje s pilastri in volutam i poudarjena treb u ­
šasta oblika, prav posebej pa ju povezujejo ovalni m edaljoni z reliefi 
evangelistov. Po figurah, ki prehajajo skoraj v polno plastiko, pred­
njači jeruzalem ska prižnica.
Poudarjena s pilastri, zvitimi v volute, in oprem ljena z m edaljoni iz­
stopa v vrsti naštetih prižnica v Cezanjevcih pri Ljutom eru. T rakasta 
ornam entika bi govorila, da sodi delo v prvo četrtino 18. stoletja, m e­
daljoni z oljnatim i podobam i evangelistov pa so očitno starejši. Slike 
utegnejo biti delo H. A. W eissenkirchnerja in torej s konca 17. stoletja. 
Mogoče bi bilo, da so nekoč rabile za kak drug nam en in da so jih 
pozneje uporabili za dekoracijo sedanje prižnice. Pom em bnost njenega 
okrasa pa ni sam o v teh slikah, m arveč predvsem v izrezljani figuri 
velikega orla z razprostrtim i krili, ki kot simbol evangelista sv. Janeza 
»nosi« balkon prižnice. Po tem m otivu se tudi ta prižnica uvršča m ed 
posebnosti v našem baroku.1 4
Po konveksno-konkavnih tlorisnih oblikah se povezujejo prižnice z 
različnih koncev Štajerske. Prižnico v Bučkovcih v Slovenskih goricah
1 1 S. Vrišer, o. c., pp. 43—46, 151—152.
1 4 J. Curk: Topografsko gradivo z območja občine Ljutomer, Ljubljana, 
1967, p. 7.
je po graških ugotovitvah leta 1743 izdelal lipniški kipar Franc 
Abraham Schakhar.1 5 Gre za kancelo, ki se uveljavlja v prvi vrsti z raz­
gibanostjo arhitekture in m anj z um irjenim i reliefi. Živahne izbočene 
in um ikajoče se ter proti dnu razširjene oblike pa kaže tudi prižnica 
v Št. Janžu pri Žusmu, le da je v celoti delo poljudnejšega avtorja. 
Poljudno sproščene se zdijo tudi asim etrične akantove kartuše s po­
dobam i evangelistov. Prav po teh kartušah se prižnica približuje so­
rodnem u delu na B runiku pri Radečah.
Poleg poligonalnih se pojavljajo v prvi polovici 18. stoletja tudi priž­
nice pravokotnih in iz pravokotne osnove izpeljanih tlorisnih zamisli. 
Če si pri tej vrsti prikličem o v spom in pravokotne prižnice iz 17. sto­
letja, vidimo, da se je v 18. stoletju uveljavljal prej kvadratni kot 
izrazito pravokotni tloris. Ustrezno baroku so tudi stranice tega tipa 
prižnice po večini usločene, poudarjene s profili in pri vznožju pod­
krepljene s klobasastim robom. Dno balkona se zožuje proti tlom na 
podobno razgiban način kot pri poligonalnih ali radialnih prižnicah. 
Nekaj prim erov nas uči, da se je v tej vrsti prižnic pojavljalo več raz­
ličic. V cerkvi sv. Trojice v Gradišču v Slovenskih goricah priteguje 
pozornost prižnica kvadratne oblike z dohodom, okrašena z motivi 
akantovskega ornam enta in predrokokojske školjkovine.1 6 Prižnici v 
podružnični cerkvi v Rogatcu in Pišecah kažeta le v osnovi, na oktogo- 
nalno obliko, sicer pa se stene balkona zalam ljajo, im ajo posnete ro­
bove in značilne trebušaste odebelitve. Pri ohišju rogaške prižnice ima 
vodilno besedo trakasta in m režasta ornam entika, s figuraliko pa se 
srečujem o samo na baldahinu, k jer se prikazuje v žarkih K ristus s 
križem. V Pišecah nastopa nov figuralni motiv: čelno stran zavzema 
kip Dobrega p astirja z ovcami, s skalam i pa je nakazano tudi prizo­
rišče dogajanja.
Omeniti vel ja še tip prižnice, ki se uveljavlja na jugovzhodnem koncu 
Štajerske. V M arijini cerkvi v Šm arju pri Sevnici im a prižnica štirikotno 
tlorisno obliko s posnetim i vogali, njena okrasna značilnost pa je akanto- 
va in m režasta ornam entika, ki se razpreda po vsej čelni strani balkona. 
Nekoliko drugačna je prižnica pri Sv. Roku nad Sevnico: talni kvadrat 
je na vogalih podkrepljen, čelo je trebušasto in tudi ornam ent kaže 
bogatejše, polnejše okraske, sprem ljata pa ga še figuri dveh puttov. 
Kot tretjo m oram o opisanim a prišteti še nekoliko m lajšo sev- 
niško prižnico iz cerkve sv. Ane. Ta prižnica je posebnost zaradi svo­
jevrstne figuralike simbolov evangelistov in bogate, že rokokojske 
dekoracije. V endar pa druži sevniška dela nekaj značilnosti, m ed tem i 
nem ara na prvem m estu samo merilo in tloris. Prav to dvoje nas vodi 
tudi k prim erjanju z deli, ki se pojavljajo v bližini Posavja, na Dolenj­
skem. Ozko, kvadratno obliko im ajo prižnice, ki se uvrščajo v opus 
popularnega, a doslej še anonim nega dolenjsko-posavskega m ojstra.1 7
1 5 S. Vrišer, o. c., pp. 67, 149.
1 6 Na ograji prižnice razmeščeni reliefi s poprsji evangelistov kažejo slogov­
no zvezo z reliefi prižnice v Beltincih. Gl. S. Vrišer, o. c., p. 59.
1 7 S. Vrišer, o. c., pp. 133—134.
S. Vrišer: Baročno kiparstvo v osrednji Sloveniji, Ljubljana 1976, pp. 
86—93.
Četudi nista sevniški prižnici ponovitev njegovih del pri Treh farah, 
na žežlju pri Vinici ali v Zagradu, se zdi, da jih je oblikovala prav p ri­
sotnost tega rezbarja.
Kot zadnjo naj zaradi izrednosti kom pozicije om enim prižnico pri 
sv. Roku nad Šm arjem p ri Jelšah. V bistvu se ob tem delu ponovno 
vračam o k večstranični obliki in celo še dlje, k prižnici na nosilnem 
stebru. V tlorisu zavzema prižnica štiri stranice oktogona, s katerim 
je povezan še pravokotni dostop. Prižnica počiva na slopu s posnetim i 
robovi, ki se čašasto razširja v profilirano podnožje balkona. Tlorisna 
oblika se v strehi ponovi in prek vzpenjajočih se volut izpoje v balda­
hinu. Prižnica je štukirana, posnem a intarzije in je bogato okrašena 
z girlandam i, akantovim i volutam i in pari angelskih glavic. Je integralni 
del razkošne štukirane cerkvene notranjščine, po zamisli in izvedbi 
pa objekt, ki zavzema m ed prižnicam i na slovenskih tleh povsem osam ­
ljeno mesto.
III. PRIŽNICE POZNEGA BAROKA
V drugi polovic 18. stoletja se je uveljavilo v baroku na slovenskem 
Štajerskem nekaj osebnosti, ki pom enijo vrh v kiparstvu te pokra­
jine. Bolj kot pri prej om enjenih kiparjih izstopajo v tem času tudi 
prižnice. Dela J. Strauba, J. Holzingerja, V. Königerja, F. Galla in J. J. 
M ersija ter anonim nega m ojstra prižnic iz okolice Slovenj ega Gradca 
om enjam zato posebej, v nadaljevanju pa so kakor v prejšnjem po­
glavju našteta še dela drugih ustvarjalcev.
1. Prižnice Jožefa Strauba
V vrsti prižnic, ki jih je izdelal m ariborski kipar Jožef Straub (1712— 
1756)1 8 bi postavil na čelo prižnico iz M ozirja. Pri tem delu je v bistvu 
Straubova sam o prižnična streha; balkon prižnice je nam reč starejši 
in izvira iz delavnice kam noseka M ihaela Cussa iz Ljubljane. M arm or­
nati petosm inski kanceli s pilastri in poslikanim i polji je Straub dodal 
razgibano večstranično streho, ki jo na spodnjem robu krasijo lambre- 
kini, zgoraj pa se končuje v kupoli, katere obliko poudarjajo masivne 
volute. Stena prižnice je zasnovana kot nagubana zavesa, ki jo ob stra­
neh odgrinjata putta. Dva druga pridržujeta na ostrešju čelno k artu ­
šo, angel-efeb s trobento in knjigo pa lahkotno poseda na vrhu ostrešja. 
Podobnih motivov smo srečali doslej že precej, pri Straubu pa im a 
kom pozicija večjo težo zaradi scenskosti in dognane kiparske obde­
lave slehernega udeleženca v prizoru.
Podobni učinki sprem ljajo tudi Straubovo prižnico v župnijski cerkvi 
v Rogatcu. Tukaj lahko opozorim o na tektonsko zasnovo, ki se p ri ki­
parjevih prižnicah nekajkrat ponovi. V nasp ro tju s sočasnim i deli d ru ­
gih avtorjev im ajo Straubove prižnice radialno tlorisno obliko. Balkon 
kaže sorazm erno plitko členitev in zm erno odebeljen spodnji rob. 
S treha ponavlja krožno obliko in se končuje v vrhu, ki je prek rit s
1 8 S. Vrišer: Baročno kiparstvo na slovenskem Štajerskem, o. c., pp. 86—95,
167—169.
plastiko. Med plastičnim i elem enti se pojavljajo školjkasti rokokojski 
okraski, vaze s cvetjem in girlande z značilnim i »straubovskimi« vrt­
nicami. Pomembno m esto odm erja kipar reliefom, ki krasijo oba bal­
kona, kom paktnim zavojem rokaja in seveda kipom, ki jih srečujem o 
na običajnih m estih na robu ograje in na baldahinu.
Na prižnici v Rogatcu je balkon izpolnjen s trem i reliefnim i prizori, 
p ro sto r za kipe pa s štirim i vazami. O strešje je povsem zasedla figu­
ralna kom pozicija, k jer se m ed gmoto oblakov poigravajo štirje putti, 
nad njim i pa efeb.
Rogaški je po zasnovi dokaj sorodna prižnica na Sladki gori. Balkon 
kaže reliefe, nam esto vaz pa sedeče figure s sim boli štirih čednosti. 
Po kiparski dikciji figure m anj spom injajo na Strauba in se zdijo 
sorodnejše delom Janeza Ju rija M ersija. Straubovem u tipu prižnice 
ustreza skupina s sladkogorsko M aterjo božjo v zboru angelov na 
ostrešju.
S putti in reliefi sta bili okrašeni Straubovi prižnici v m inoritski cerkvi 
v P tuju in Selnici. Ptujskega dela danes ni več,1 9 nazorno pa nam 
Straubov koncept, posebej racionalno uporabo ornam entike in pouda­
rek na figuralnih akterjih, približa njegova prižnica v Selnici. Kakor 
pri kiparjevih oltarnih kom pozicijah je tudi tukaj figuralika odločno 
v ospredju. Čeravno gre za dokaj stereotipne tektonske rešitve, si p ri­
laščajo Straubove prižnice po zaslugi svojega figuralnega deleža v do­
m ačem gradivu poseben značaj.
Straubovo delo je nedvomno tudi prižnica v Cirkovcih pri Pragerskem . 
Poznejši in neustrezni dodatki so značilnosti Straubovega tipa prižnice 
nekoliko zabrisali, pri poznejšem ogledu pa jih vendarle spoznamo. 
Podoba je, da se je Jožef Straub, k ar zadeva prižnice, ni vzoroval po 
b ratu Filipu Jakobu iz Gradca. Ta se je nam reč posluževal drugačnih, 
m anj ustaljenih arhitekturnih tipov in decentnejših plastičnih dodat­
kov, kar nam npr. nazorno pokaže Filipova prižnica v graški špitalski 
cerkvi iz leta 1734/38.2 0
2. Prižnice Jožefa Holzingerja
Straubov naslednik, M ariborčan Jožef Holzinger (1735—1797)2 1 , je v 
svojem dolgem kiparskem življenju ustvaril nekaj tipov prižnic, od ka­
terih so najznačilnejši iz 60. in 70. let 18. stoletja. To je čas, v katerem 
so se v konceptu njegovih stvaritev določno izrazili poznobaročni in 
klasicistični arhitekturni elem enti, na svoj način pa se je času odzivala 
tudi skulptura.
Iz povedanega sledi, da se Holzinger jeve prižnice zaokrožajo v dve sku­
pini. V prvi, ki zajem a obdobje kiparjeve najplodnejše dejavnosti, to 
so 60. leta, se pojavljata v glavnem dva tipa prižnic. Sprva ponavlja 
kipar radialno obliko balkona in baldahina, kakor smo jo spoznali že 
pri Straubu. Ta sm er se nam zdi p ri Holzinger ju povsem razum ljiva,
1 5 Prižnica je bila uničena ob bombardiranju leta 1944.
1 0 H. Schweigert, Zum Frühvverk Philipp Jakob Straub, Jahrbuch des Kunst­
historischen Institutes der Universität Graz, 11, 1976.
2 1 S. Vrišer, o. c., pp. 98—108, 155—157.
ker se je v zgodnji dobi svojega delovanja nasploh vzoroval pri Strau- 
bu. Prižnice v Studencih pri M ariboru, Lovrencu na Pohorju in Kam­
nici ponavljajo v bistvu tudi Straubovo razporeditev plastik in reliefov 
okoli ograje, z enako odm erjenostjo se poslužujejo rokokojske orna­
m entike in izrabljajo prostor na ostrešju za figuralni prizor. Tako se v 
Kamnici srečujem o s figuram i sedečih puttov, na studenški in lovren­
ški prižnici pa z dečki, ki sim bolizirajo dele sveta. Na baldahinu v Kam­
nici se prikazuje Vera kot vitka žena v sprem stvu ostalih nosilcev sim­
bolov, v Studencih poživlja streho prizor Izročanja ključev, v Lov­
rencu sv. Trojica s putti. A rhitektura in plastika sta si v teh delih v 
sorodnem razm erju kot pri Straubu, k ar pomeni, da nas v prvi vrsti 
pritegne kiparski del Holzingerjevih prižnic.
V 60. letih so nastale tudi prižnice, pri katerih se je kipar očitno otresel 
Straubovih vzorov. Balkon prižnice se je sploščil, m očneje kot doslej 
izstopa njegov klobasasti spodnji rob in tudi ogredje baldahina se 
vije v pogum nejših krivinah. Sprem em be so nastopile tudi pri kipar­
skem deležu prižnice. Prižnica iz m ariborske Alojzijeve cerkve (danes 
v Zgornji Polskavi) ter tista na Polenšaku kažeta, da se je plastika 
om ejila na čelni relief in nekaj puttov na ograji in baldahinu, v Voli­
čini v Slovenskih goricah in Fram u pa celo sam o na učinek reliefa.
V prim erjavi s prejšnjim i deli je vloga ohišja zdaj nedvom no bolj 
poudarjena, spričo razgibane oblike pa je ohišje izgubilo na tekton­
skem videzu in tako po svoje spet prispeva k slikovitem u videzu celotne 
kompozicije. K akor oltarji nam tudi prižnice iz 70. let pričajo, do ko­
likšne m ere se je Holzinger navzel novosti novega sloga. K akor je 
znano, se je v tem času odzival klasicizm u le v arhitekturi, m edtem ko 
je plastika ohranila poznobaročni značaj vse do izteka njegovega delo­
vanja. Prižnici na V urberku in v Svečini pri M ariboru sta značilna zna­
nilca svojega časa. Sploščeno, proti tlom razširjeno obliko balkona so 
streznili široki pilastri, skopo razporejena klasicistična ornam entika in 
pravokotno uokvirjeni reliefi. Plastika se na balkonu om ejuje na po 
dva p u tta in na prav tako skrčen kiparski poudarek na strehi. Izjem a 
v vrsti Holzingerjevih prižnic tega časa je prižnica v Slovenski Bistrici 
(1779), k jer se figuralika še enkrat razpoje v dveh ženskih likih na 
ograji in skupini žena s sdmboli vere, upanja in ljubezni ter angelom 
z dekalogom na strehi prižnice. Ti kipi so zgovoren prim er Holzinger- 
jeve zrele, že po K önigerju navdihnjene plastike. Tudi v sam em kon­
ceptu spom injajo Holzingerjeva klasicistično obarvana dela na neka­
tere avstrijske kiparje, npr. na Johanna Fortscheckerja.2 2 Pri tem pa je 
bržkone šlo predvsem za skupne vzorce, ki so utegnili biti po zaslugi 
grafičnih predlog dostopni mnogim um etnikom .
3. Prižnici Vida Konigerja in Ferdinanda Galla
Königerjev opus na slovenskih tleh ni obsežen2 3 , vanj pa se po moji
sodbi vključuje tudi prižnica iz župnijske cerkve v Žalcu. Prižnica se
po arh itek tu ri ne približuje nobeni od sočasnih dom ačih stvaritev, po
! 2 H. Schweigert, Die Entwicklung d. Kanzel d. 18 Jhr., o. c., pp 147—148.
2 J S. Vrišer, o. c., pp. 95—98, 172—173.
pravokotni tlorisni zasnovi s prisekanim i robovi pa bi je tudi ne mogli 
vzporejati s kiparjevim i deli zunaj Slovenije. Vendar se mi zdi, da bi 
govorili za graškega m ojstra ali vsaj za njegovo stilno sm er celotna 
uglašenost tega dela, nadalje kakovostni reliefi na ograji balkona in 
kiparski akord v obliki vitke ženske figure na ostrešju.2 4 
K iparstvo Celjana Ferdinanda Galla (r. okr. 1709—1788)2 5 razodeva ne­
kaj slogovnih črt, ki nam zbujajo misel, da se je zgledoval po Vidu 
Königerju. Med številnim i Gallovimi deli je tudi prižnica v M arija 
Dobju. Če jo om enjam skupaj s tisto, ki jo pripisujem o Königerju, ne 
želim s tem m ed njim a postaviti kake prim erjave. Prižnici sta si po 
zamisli bistveno različni. V M arija Dobju srečujem o sorazm erno pre­
prost, na spodnjem koncu ograje poudarjen balkon z dohodom, priž- 
nično steno in ostrešjem . Za čas nastanka, leto 1779, je prižnica neko­
liko zastarelo delo. Tudi ornam entika je še dosledno rokokojska. V 
Königerjev vplivni krog pa bi sodile plastike evangelistov, v katerih 
bi mogli spoznati oddaljene sorodnike Königerjevih figur s prižnice v 
Stainzu.-6
4. Prižnice Janeza Jurija Mersija
Osebnost Janeza Ju rijja M ersija (1725— 1788)2 7 povezuje dve kiparski 
središči na slovenskem Štajerskem , Rogatec in Slovenj Gradec ter nju­
no zaledje. Na obeh koncih pokrajine si je Mersi utrd il ime prav s 
prižnicam i.
P rim erjati hočemo tri M ersijeva dela — prižnice v Žetalah, Slovenjem 
Gradcu in na Ponikvi. V vseh treh prim erih gre za stvaritve, ki so za 
naše razm ere kar izredne, bogate v konceptu in izvirne v svoji izvedbi. 
T rikrat se pojavlja trebušasta oblika balkona, ki ga podaljšuje še ogra­
ja dohoda, trik rat tudi prižnična stena, nad katero kipi v višini valovito 
razgibana streha.
V ta arhitekturni okvir je Mersi vključil rezbarski okras — ornam en­
tiko in skulpturo, ki ju je svojevrstno stopnjeval od prižnice do priž­
nice. Zetalska kom pozicija je, če jo vzporejam o z naslednjim a dvema, 
še precej skrom na. Balkon krasijo figure sedečih evangelistov in re­
liefi, reliefno je okrašena stena prižnice, na baldahinu, ki ga obrob­
ljajo lam brekini, pa se dinam ičnost sprošča v gestilculaciji in poleta- 
vanju figuralne skupine — nosilcev s simboli. V Slovenjem Gradcu je 
Mersi obogatil balkon z ornam entom , ostrešje pa s še bolj razgiba­
nim prizorom — Elijevim gorečim vozom. Vrh slikovitih predstav po­
meni nedvomno prižnica na Ponikvi. Ohišju prižnice je dal kipar nov 
značaj s tem, da je njen balkon podprl z angelom -kariatido in poletava- 
jočim i nosilci-putti, na streho pa je postavil paviljonsko arhitekturo
2 4 Primerjaj kartuše z reliefi na tej prižnici s Königerjevim oltarjem v Pre­
logu na Iirvatskem!
2 5 S. Vrišer, o. c., pp. 114—119, 153—154.
2 6 H. Schweigert, Die Entwicklung d. Kanzel d. 18. Jhr., o. c., p. CXLIII.
2 7 S. Vrišer: Prižnici v Ponikvi in Slovenjem Gradcu, ZVZ, n. v., V—VI, pp. 
453— 468.
S. Vrišer, Baročno kiparstvo na slovenskem Štajerskem, o. c., pp. 133— 
135, 159—161.
in jo obdal z množico figur v prizoru z dvanajstletnim Jezusom. Priž­
nica se šibi pod težo plastičnega okrasja in arhitekturnih elementov, 
hkrati pa se zdi, da lebdi njena gm ota na rokah angelskih likov.
V krog M ersijevih prižnic naj vključim še delo, ki nekoliko odstopa 
od prej opisanih, govori pa za tega m ojstra in razodeva tudi nekon­
vencionalno zamisel. To je prižnica iz cerkve sv. Florijana nad Lem­
bergom blizu Š m arja p ri Jelšah. Prižnica je po m erilu skrom na, kar 
ustreza cerkvenem u prostoru. V balkonu spom inja s trebušasto obliko 
na tisto v Slovenjem Gradcu, m ersijevsko pa učinkuje tudi streha, ki 
jo v celoti zavzema figuralika. Če se ustavim o še pri detajlih, kaže 
opozoriti na dokolensko postavo Mojzesa, na skupino sv. Trojice na 
strehi in značilno uokvirjene reliefe, kot jih poznamo pri drugih ki­
parjevih prižnicah.
M ersi je predstavnik poljudnejše sm eri v štajerskem baročnem kipar­
stvu. Tudi v naštetih prižnicah zveni nedvoum no ljudsko um etnostno 
hotenje, ki si je dalo duška v sicer robati, a nevsakdanje pogumni ob- 
Ikovni govorici. Zanimivo je, da je Mersi na Ponikvi posegel po motivih, 
ki jih sicer pri nas pred njim nism o poznali in ki so bil v rabi v 17. sto­
letju. Redkost v našem baroku je angel kot nosilec prižnice. Nekaj 
kipov te vrste poznamo v avstrijskem gradivu 17. stoletja; kot dokaj 
sorodnega ponikvanskem u je om eniti angela v Neubergu iz leta 1670.2 8 
K akor je pravilno ugotovil H. Schweigert, je na Ponikvi iz preteklosti 
prepisana tudi arh itek tu ra na prižnični strehi. Po njegovem m nenju 
gre v bistvu za m otiv nadzidka v obliki laterne, kakršne prav tako sre­
čujem o pri prižnicah 17. stoletja, npr. v Perneggu na Nižjem A vstrij­
skem in v predelani obliki tudi v Leobnu.2 9 Po m otivu Elijevega voza pa 
bi veljalo om eniti prižnico v W ildonu.3 0
5. Prižnice slovenjegraškega m ojstra prižnic
V Slovenjem Gradcu in njegovi okolici nastajajo sočasno z deli J. J. 
M ersja prižnice neznanega avtorja, ki smo ga označili z delovnim na­
slovom za slovenjegraškega m ojstra prižnic.3 1 Dela, ki sodijo v njegov 
opus, spoznamo predvsem po specifičnih m otivih in kiparski dikciji, 
m edtem ko se v vseh prim erih, k jer ga srečujem o, m ojster pojavlja 
z drugačno arhitekturo. Šele ko jih prim erjam o zaradi sorodnosti pla­
stike, se nam ta dela pokažejo z nekaterim i osnovnimi skupnim i znaki 
tudi v svoji tektoniki.
Značilen skupni znak teh prižnic se zdi sorazm erno m očan vertikalni 
poudarek balkona, prižnične stene in baldahina. Prizadevanja za višino 
odločilno podpirajo še figuralni prizori na ostrešju. Balkona prižnic 
v špitalski cerkvi v Slovenjem Gradcu in na H riberci v V itanju kažeta 
dokaj sorodno krožno tlorisno zamisel; le-ta se ponovi v oblikah ostre­
šij in sorodno je razm eščen tudi figuralni akcesorij. Po tipu balkona 
z dohodom sta si bližji prižnici v Starem trgu in Trobljah p ri Slove­
2 1 R .Kohlbach, o. c., p. 274.
2 9 H. Schweigert, Die Entwicklung d. Kanzel d. 17. Jhr., o. c., p. 75.
3 0 S. Vrišer, Prižnici v Ponikvi in Slovenjem Gradcu, o. c., p. 462.
3 1 S. Vrišer, Baročno kiparstvo na slovenskem Štajerskem, o. c., p. 119.
njem Gradcu, v baldahinih pa izbirata ena štirioglato, druga pa krožno 
in z volutam i usločeno obliko.
Posebej nas pri om enjenih prižnicah pritegne ikonografski izbor pla­
stik. Na ograji in baldahinu se pojavljajo p u tti z atributi, ki jih sicer 
ne srečujem o na naših baročnih prižnicah, tako npr. simbol sm rti, 
sodbe, vstajenja, evangelija itd. Figuralika na ostrešjih razodeva smisel 
za scensko kompozicijo in je pri špitalski prižnici očitno popestrena 
še z motivi iz posvetnega baročnega registra.
6. Različni tipi prižnic
Poleg naštetih je 18. stoletje porajalo na Štajerskem še številne druge 
nove prižnice. Tipološko večina od njih ne predstavlja kakih izrazitih 
razvojnih sprem em b. V splošnem se ponavljajo tipi s trebušastim i 
balkoni in krožnim poligonalnim ali ovalnim tlorisom , redkejša pa 
je štirikotna, kvadratna oblika. Običajno sledijo strehe konfiguraciji 
balkonov in se končujejo v prisekanem vrhu, ki ga sprem ljajo volute. 
Figuralni okras prižnice so še nadalje reliefi in na balkonu posedajoče 
figure. Času ustrezno sprem ljajo kom pozicije rokokojske kartuše, 
spleti cvetja, proti koncu stoletja pa tudi klasicistično nadihnjene gir- 
lande. Značilno je, da se klasicistični elem enti, kot jih je v svoja dela 
vnašal Jožef Holzinger v glavnem ne ponavljajo. Poznobaročne arhitek­
turne in dekorativne oblike živijo vse do konca 18. stoletja in tudi v 
plastiki so baročna izročila zelo trdoživa.
V gradivu, ki nam je preostalo, potem ko smo našteli prižnice vodilnih 
kiparskih moči, izstopata vsekakor dve deli, ki ju hočem om eniti, lo­
čeno od ostalih tipov. To sta prižnici v proštijski cerkvi v P tuju in na 
Ptujski gori.
Pri ptujskem delu gre za izrazit m izarsko-rezbarski izdelek, ki sem ga, 
kar zadeva ohišje, že pred leti pripisal ptujskem u m izarju in rezbarju 
Petru M arnzellerju.3 2 Domneve doslej še ni bilo moč ovreči, ostalo pa je 
odprto, kdo bi mogel biti avtor reliefov. Podoba je tudi, da je skupina 
figur na strehi prižnice doživljala določene zamenjave: osrednji kip 
kaže v sm er J. Holzingerja, dva p u tta pa na J. Strauba.
Vsekakor se pri ptujski prižnici odločilno in samosvoje uveljavlja ar­
hitektura. K vadratni balkon s prisekanim i vogali im a izredno nem irne 
stranice, vzvalovila je celo odebelitev na njegovem spodnjem koncu. 
Enako zalom ljeno je ogredje baldahina, posebnost, ki tudi stopnjuje 
dinam ičnost, pa je reliefno okrašena ograja stopnic, ki se polžasto 
zavijajo okoli slopa s prižnico. K izrednosti prižnice prispeva svoj de­
lež še barvna uglašenost dela: nevsakdanja za čas in naš um etnostni 
patrim onij je tem na lesena arhitektura, v učinkovitem nasp ro tju s 
pozlačenimi reliefi balkona in obhoda.
Prižnica na Ptujski gori se po tipu znatno razlikuje od ptujske. K ar jo 
nekako postavlja v njeno bližino, pa sta poudarek na arhitekturi in 
njena dognana m izarska obdelava. Prižnica se nam predstavlja z močno 
usločenimi stranicam i balkona. V tlorisu gre za nekakšno povezovanje 
m ed radialno in štirikotno osnovo in prav tako z zamahom oblikovano
1 2 S. Vrišer, o. c., pp. 135, 158—159.
streho. N jena razgibana silhueta ustvarja videz pretanjene uglajeno­
sti. Opozorim naj na ozke, po gotskem cerkvenem slopu pom erjene 
stene in okoli slopa speljane stopnice. Balkon krasi samo nekaj smo- 
trdno odm erjenih rokajev in ker na n jih ni sedečih figur, izstopa toliko 
m očneje njegova igriva oblika. Prižnična stena nakazuje z reliefom 
in ornam entom pogledu pot v višino, k figuram Vere, U panja in Lju­
bezni, ki kronajo baldahin. Tudi na Ptujski gori m oram o opozoriti na 
barvno učinkovitost prižnice, na žlahtno zamolklo govorico lesene kon­
strukcije in pozlačenih plastičnih elementov.
Čeprav nim am o opravka z zaokroženo skupino, se nam dozdeva, da je 
moč om eniti v povezavi nekaj štajerskih prižnic, V dosedanjem pre­
gledu smo se večkrat srečali z reliefi, ki krasijo obod prižničnih balko­
nov. Reliefi se pojavljajo najpogosteje v družbi s figuram i, ponekod 
pa im ajo kot dekoracija tudi vodilno vlogo.
Na močno trebušastem poligonalnem balkonu prižnice pri Sv. Flori­
jan u p ri Doliču najdem o rokokojsko ornam entirane reliefe s prizori 
štirih evangelistov, ki se zdijo m lajši od prižnične arhitekture. Z istim i 
motivi, ki so očitno tudi delo iste roke, pa se srečujem o tudi na priž­
nici v C irkulanah v Halozah, ki m a povsem drugačno, nam reč pravo­
kotno tlorisno obliko.
Kot osrednja dekoracija balkona se pojavljajo reliefi v cerkvah v Za­
vrču, pri sv. Ani v K onjicah in posebej vidno v Laškem. Pri slednji so 
figuralni prizori uokvirjeni v bogato rokokojsko rastlinje, ki dom ala 
povsem izpolnjuje ograjo balkona.
Od prižnic poznega baroka se bom o poslovi' s tipom, ki smo ga dodo­
bra spoznali že pred letom 1750 in tudi v delih nekaterih vidnih ustvar­
jalcev poznobaročnega obdobja, to je s prižnicam i s sedečimi fgurami. 
Te, ki so nam ostale in jih om enjam za konec, ne pom enijo neke po­
sebne zvrsti, zlasti ne po svoji arhitekturi. Prej jih je vredno om eniti 
zaradi njihovega kiparskega izraza. Čeprav gre pri tem skoraj dosledno 
za ustaljene ikonografske like evangelistov, leži vendar v teh figurah, 
v načinu njihovega interpretiranja, tisti bistveni poudarek, ki daje po­
sameznim, sicer tipsko dokaj enakim prižnicam osebnejšo noto.
Na polkrožnem obodu in baldahinu prižnice v župnijski cerkvi v Že­
talah si delajo družbo v osnovi okorne, a pogumno razgibane figure, 
ki rešujejo arhitekturo iz anonim nosti.
Podoba je, da so vplivi kiparske delavnice Mersi, sprva v Rogatcu in 
pozneje v Slovenjem Gradcu, segli daleč naokrog. Prižnice, za katere 
se zdi, da so nastajale v tem slogovnem ozračju, ne razkrivajo sicer 
velikopoteznih načrtov, kot jih je uresničeval J. J. Mersi. Po tektonski 
plati so konvencionalne in ponavljajo zasnove, ki smo jih že našteli. 
Sedeči svetniki pa vnašajo vanje neko poljudno radoživost, so neka vez 
m ed privzdignjeno besedo s prižnice in poslušajočim vernikom . V ta­
kem razpoloženju so zasnovane figure v Ložnem pri Rogatcu in pri 
Sv. Miklavžu v Lem bergu blizu Š m arja pri Jelšah.
Skupni imenovalec M ersijeve slogovne sm eri povezuje tudi prižnici v 
Ormožu in Veliki Nedelji. Od prej om enjenih del v Rogatcu in Lem­
bergu pa ju loči arhitektura. Polkrožni balkon velikonedeljske priž­
nice v sožujoči se nogi še enkrat golšasto nabrekne, razčlenjeno pro- 
filacijo in bogat niz lam brekinov pa kaže tudi baldahin. V Ormožu so
pri balkonu očitne tendence k ortogonalni osnovi, kar se z m odifika­
cijam i ponovi tudi na strehi. Plastični okras v Veliki Nedelji sestav­
ljajo simboli evangelistov, p u tta s kartušo in efebo s trobento na 
ostrešju. K artuša z znakom križniškega reda in figura trobečega 
efeba nem ara nista naključni, saj ju najdem o tudi na prižnici, ki jo 
je leta 1748 izdelal kipar Jožef Schokotnigg za križniško cerkev (Leech- 
kirche) v Gradcu.3 3 V Ormožu si rezbarsko vlogo delita relief in figura. 
Poudaril bi, da m orem o tu govoriti bržkone samo o vplivih in slogovni 
smeri, ki so utegnili oblikovati orm oške figure. Omeniti vsekakor 
velja, da zasledimo sorodne ekspresivne črte v kipih prižnice v Dra- 
gancu na H rvatskem , za katere trdijo, da izvirajo iz Ormoža.
Kako zelo prispevajo k izrazu celote figure, nas prepričata prižnici na 
Kalobju blizu Š entjurja in v župnijski cerkvi v Dravogradu. Arhitek­
tu ra kalobskega dela je iz srede 19. stoletja in dokaj šablonsko postav­
lja poligonalne elem ente baročnega balkona. Kipi evangelistov s sim­
boli pa so vredni pozornosti, ne samo zaradi velikosti, po kateri se 
razlikujejo od drugih del te vrste, m arveč predvsem zaradi rustikalne 
zgovornosti, ki se zrcali v psihičnih črtah obrazov in nem irnem 
sedenju.
Nekaj podobnega bi lahko trdili tudi pri dravograjskih plastikah. Arhi­
tek tu ra krožnega balkona in enake strehe je kljub lam brekinom in 
rokaju v precejšnjem nasp ro tju s tem peram entnim i bradači, ki se 
presedajo na prižnični ograji. Gibanje figur, njihove geste in valovanje 
oblačil z globokimi gubam i postavljajo plastiko toliko v ospredje, da 
povsem preglaša kompozicijo balkona. Upravičena je domneva, da gre 
za figure, ki izvirajo s starejše, odstranjene prižnice.
Poznobaročno obdobje naj sklenemo s prižnico iz Šentilja pri Velenju, 
s prim erom , ki je značilen za svoj čas in vrsto prižnic s sedečimi fi­
gurami. A rhitektura tega dela posega še v tradicijo, balkon ponavlja 
v svojem spodnjem delu značilno nabreklino, k jer je prostor za figure, 
noga prižnice se stožčasto končuje in streha se prilega pravokotnem u, 
a usločenem u in prisekanem u obrisu balkona. O rnam entika s cvetnimi 
obeski in rozetam i tiplje za klasicističnim i vzorci, vendar je daleč od 
oblik, kakršnih se je posluževal J. Holzinger. Tudi sedeči evangelisti 
so v osnovi še baročni kipi. Vendar je v kom poziciji čutiti, da baročna 
dinam ika upada. Ponovimo lahko, k ar velja na splošno za dela ob iz­
teku baroka: duh dobe se je izpel, ostale pa so še žive njegove oblike.
V 19. stoletju je iz teh moči nastalo tudi nekaj značilnih pobaročnih 
stvaritev.
IV. PRIŽNICE POBAROČNE DOBE
Kot postbarok označujem o v 19. stoletju obdobje sakralne um etnosti, 
ki se razteza prek srede 19. stoletja in ki kaže v prvi fazi baročne re­
miniscence, prepletajoče se z nekaterim i elem enti klasicizma, v drugi 
fazi pa m očnejšo naslonitev na vzore poznega in zrelega baroka.
V naslednjem podajam nekaj prim erov prižnic, ki nazorno izpričujejo, 
da so naslednice trdoživega baročnega izročila. Prižnici v cerkvah na
3 3 H. Schweigert, Die Entwicklung d. Kanzel d. 18. Jhr., o. c., p. CXXXII.
K oretnem in pri Sv. R upertu nad Laškim sta bržkone delo istega 
avtorja iz let 1842/43.3 4 Predstavljata se nam z elem enti, ki so povzeti 
iz baročnega repertoarja, v nadrobnostih pa vendarle spoznamo, da 
gre za razm erja, ki niso povsem baročna, za okrnelo posnem anje 
rokokojskih in nekaterih klasicističnih okraskov in ustaljenih sedečih 
figur.
Vtis visokobaročne kom pozicije ustv arjata prižnici pri sv. Miklavžu 
p ri Ormožu in v proštijski cerkvi v Celju. O bakrat se srečujem o z gra­
ško m izarsko delavnico Jožefa Kainza, v Celju pa tudi s kiparjem 
Mihaelom Rosenbergerjem . Prižnici sta si po konstrukciji precej so­
rodni. Spet so pred nam i poligonalni, trebušasti balkon z dohodom, 
prižnična stena in z lam brekini in profiliranim ogredjem poudarjeno 
ostrešje. Tudi plastike zavzemajo m esta po ustaljenem baročnem redu. 
Posebej je zaradi figuralike značilna celjska prižnica, k jer se kipom 
na balustradi pridružujejo še sedeče figure na strehi. Baročno razpo­
loženje pa obvladuje to delo sam o v zasnovi, saj nas kipi v nadrob­
nejšem ogledu hitro prepričajo, da jih je spočela druga doba.
Pri m iklavški prižnici je govorico skulpture v odločilni m eri prevzela 
ornam entika, ki se posebej razživi na balkonu in ograji dohoda. Vtis 
pa je podoben kakor v Celju: bogata, pozlačena dekoracija se sicer 
smiselno podaja razgibanim arhitekturnim oblikam , v nadrobnostih 
pa gre za neobičajne kom binacije m ed akantom , rokokojskim i viticami 
in rozetam i, kar nas vnovič opozarja, da nim am o opraviti s pravim 
barokom .
Kako začne barok v ponovitvah 19. stoletja končno izzvenevati, zgo­
vorno pove prižnica na Gojki p ri Frankolovem, delo Jožefa Vrenka 
iz leta 1863. Še vedno je sicer mogoče pokazati na neko kontinuiteto, 
na vzbokline in členitev balkona, tudi na plastične dodatke in njihovo 
razporeditev, kar priča o zvezi s preteklostjo. Vsi ti elem enti pa ubirajo 
že sam osvoja pota in se v bistvu oddaljujejo od baroka.
Naj za konec predstavim še delo, ki je nastalo že zunaj pobaročnega 
obdobja, a zveni v njem še m očan odmev im presivnega sloga. Prižnica 
v Čadram u je nastala v 90. letih 19. stoletja. Čeravno gre za psevdo- 
historično stvaritev, pri kateri se avtor ni strogo držal značilnosti tega 
ali onega sloga, je vendar očitno, da se je v največji m eri naslonil na 
barok. Prižnica poligonalne oblike počiva na nosilnem stebru, njen 
obod krasijo reliefi z liki evangelistov, streha pa ima čebulasto ku­
polo in izveni v zaključku, ki spom inja na laterno zgodnjebaročnih 
prižnic.
Ob koncu našega prikaza se še enkrat kratko ozrimo na prehojeno pot. 
Ugotovimo lahko, da se je razvoj baročne prižnice na slovenskem Šta­
jerskem odvijal v osnovah enako kot v sosednjih deželah, torej tudi 
v avstrijskem delu Štajerske, s katerem ga povezuje največ slogovnih 
in um etniških vezi. To pomeni, da se je odvijal od izrazito tektonskih 
k vse bolj plastičnim in slikovitim zasnovam. Tip prižnice s stoječim i 
figuram i predstavlja v bistvu arhitekturno poudarjeno kompozicijo, 
ki si plastiko še podreja in ji skozi nekaj desetletij odm erja prostor, 
m erilo in gibanje. Šele s prižnico M. Pogačnika v Rušah je v tej vrsti
3 4 Prižnica na Koretnem je označena z inicialkama F. G.
opaziti prem ik k večji plastičnosti in preraščanju tektonskega jedra. 
Razvoj po sredi 18. stoletja nam pokaže, da se je v tem času razm erje 
m ed vlogama arhitekture in plastike precej izravnalo. K iparstvo si je 
v kom pozicijah prižnic sicer osvojilo večjo veljavo, o čem er nas pre­
pričujejo sedeče figure in figuralni prizori na ostrešjih, vendar gre 
p ri tem še nadalje za določene arhitekturne predstave. A rhitektura 
sam a po sebi je seveda slikovito razgibana po napotkih baroka. 
Izjem no dom inanten kiparski naglas in vrh slikovitih prizadevanj po­
m eni samo prižnica J. J. M ersija v Ponikvi. Na poti proti izteku baroka 
vloga plastike spet upada in se podaja ohlajenem u razpoloženju arhi­
tekture.
Tip prižnice s stoječim i figuram i se največkrat povezuje z oktogonal- 
nim tlorisom in doživlja v času 17. in 18. stoletja sorazm erno malo 
sprem em b. Drugače je s prižnicam i s sedečimi figurami, ki so prav 
tako pogost motiv, a se arh itek tu ra ob njih sprem inja; te figure za­
sledimo na poligonalnih, krožnih, pravokotnih in kom biniranih kom ­
pozicijah. Prižnice J. Strauba razodevajo tipsko dokaj konvencionalne 
zamisli. Toliko več zvrsti kaže opus J. Holzingerja, ki se edini tudi 
učinkoviteje poslužuje elem entov klasicistične arhitekture.
Nekaj prižnic stoji tipološko zunaj razvoja. Po plastičnem konceptu 
so osam ljene prižnice p ri Sv. Uršuli v Dram ljah, v Cezanjevcih, po 
arh itek tu ri pa pri Sv. Roku nad Šm arjam i pri Jelšah in v Ptuju.
V analitičnem vzporejanju s prižnicam i štajerskega sosedstva kaže 
razvoj na slovenskem Štajerskem dovolj sam osvoje črte: v prim erjavi 
z gradivom avstrijske Š tajerske izstopa s poljudnejšim predznakom , 
v baroku na Slovenskem pa prednjačijo štajerske prižnice po m otivni 
m nogovrstnosti in po višji ravni posam eznih ustvarjalcev.
ZUSAMMENFASSUNG
Von der barocken Kirchenausstattung verlocken neben den Altären wegen 
der Anschaulichkeit der architektonischen Verändungen und des sie beg­
leitenden Skulpturenanteils namentlich die Kanzeln zur Einordnung und 
zum Vergleich. Die vorliegende Abhandlung verfolgt die Absicht, eine rah­
menmäßige typologische Bestimmung der Barockkanzeln in der slowe­
nischen Steiermark darzulegen.
Die Abhandlung schlägt einen etwas abweichenden Weg von dem für die Be­
stimmung der Kanzeln üblichen ein. Vor allem wählt sie als typologischen 
Ausgangspunkt nicht ausschließlich die tektonischen Grundlagen, sondern 
berücksichtigt dort, wo dieses offensichtlicher ist, das bildnerische Motiv­
kriterium als ausschlaggebend. Ein derartiger Weg hat sich als angemesse­
ner erwiesen, weil die Plastik im Konzept der Barockkanzel fast bei allen 
Beispielen als suggestive Mitrednerin auftritt, insofern sie nicht überhaupt 
das führende Wort hat. Verglichen mit der Plastik deutet die Architektur 
unserer Kanzeln häufig eine geradezu stereotype Entwicklung an, wobei 
einige außerhalb Sloweniens entwickelte Formen bei uns überhaupt nicht 
vertreten sind. Andererseits haben wir es manchenorts mit einer Kreuzung 
von unterschiedlichen Typenarten sowie einigen gänzlich sporadischen Er­
scheinungen zu tun, was alles die Typeneinreihung stark erschwert.
Beim analytischen Vergleich mit den Kanzeln in der steirischen Nachbar­
schaft verrät die Entwicklung in der slowenischen Steiermark beachtlich 
eigenartige Züge. Wenn wir unser Material mit dem aus der österreichischen 
Steiermark stammenden vergleichen, stellen wir fest, daß es sich durch 
größere Volkstümlichkeit auszeichnet. Das österreichische Material ist sei-
ner typologischen Wesensart nach mannigfaltiger als unseres und zeugt von 
der stärker entwickelten Erfindungsgabe der dortigen Bildhauer. Überdies 
wurde es von vermögenderen Auftraggebern bestellt als dies bei uns der 
Fall war. Innerhalb des Barocks in Slowenien spielen jedoch die steirischen 
Kanzeln auf Grund ihrer motivischen Mannigfaltigkeit und des höheren 
bildnerischen Niveaus der einzelnen Schöpfer jedenfalls die erste Rolle.
I. KANZELN DER VORBAROCKEN PERIODE
In der slowenischen Steiermark haben sich verhältnismäßig wenige Kanzeln 
aus der vorbarocken Zeit erhalten, und ähnlich verhält es sich auch in den 
benachbarten slowenischen und deutschen Regionen, denn die meisten 
dieser Werke wurden durch Kanzeln des späten 17. und des 18. Jahrhunderts 
verdrängt.
Demnach ist es nicht möglich, den Entwicklungsweg der Kanzeln vor dem 
Auftritt des Barocks, d. h. vor den achtziger Jahren des 17. Jahrhunderts, 
genügend klar darzustellen. Doch belehren uns einige Beispiele, daß sich 
auch bei uns im 17. Jahrhundert zwei charakteristische Typen geltend mach­
ten — die Kanzel mit polygonalem und die Kanzel mit rechteckigem Grund­
riß. Die Wurzeln des ersten Typs reichen zurück in den Zeitraum der Gotik 
und er hat eben in der Steiermark zwei ehrwürdige Vorläufer in der be­
malten hölzernen Kanzel in der Kirche des Sv. Miklavž über Čadram aus 
der 2. Hälfte des 15. Jahrhunderts und in der Steinkanzel der Kirche Sv. 
Trije kralji in den Slovenske gorice aus dem 16. Jahrhudert.
Die polygonalen vorbarocken Kanzeln haben in der Regel einen acht-oder 
sechsseitigen Balkon, eine Tragsäule und eine m it einem Geländer versehene 
Treppe. Größtenteils sind sie ohne Dach, bei vielen, die im Laufe des 17. 
Jahrhunderts entstanden, finden sich jedoch auch flache gerade Dächer oder 
volutengeschmückte Überdachungen in Form eines Baldachins. Vorbarocke, 
unornamentierte Kanzeln mit Tragsäule sind gegenwärtig schon eine Selten­
heit und man trifft auf sie nur noch in abseits gelegenen Filialkirchen (Sv. 
Barbara bei Prevalje, Sv. Vid in Dravograd, St. Ilj bei Slovenj Gradec). Die 
Säulenkanzel im Sv. Janez in Muta hat ihr bescheidenes Äußeres bereits 
durch barocke Beigaben veredelt. Mit der Zeit wurde die Tragsäule aufge­
geben, weiter blieb jedoch in Verwendung die polygonale Kanzelform, die 
sich durch mehrere Jahrzehnte unter den kennzeichnenden Schöpfungen des 
Barocks ihr Dasein zu sichern wußte.
Auch die Kanzeln mit rechteckiger Grundrißform behielten zunächts einige 
charakteristische Elemente bei: den länglichen Balkon auf einer Tragsäule 
und die geländergeschützte Treppe. Zusammen mit dem baldachinartigen 
Schalldach übernahmen die Kanzeln auch das Schnitzwerk, die Ornamentik 
und die dekorative Plastik (Sv. Trojica in den Haloze-Hügeln, Vič bei Dra­
vograd).
Aus dem Rahmen der üblichen Kanzeltypen des 17. Jahrhunderts fällt die 
Kanzel in Puščava mit ihrer zerdehnten dreikonchigen Form, die sich schon 
dem Barock annähert, und die Kanzel im Dom von Maribor, die eine 
Zwischenvariante zwischen der polygonalen und der rechteckigen Kanzel 
darstellt. Ein besonderes Merkmal dieser Kanzel sind auch die stehenden 
Heiligenfiguren, die zu einem geradezu unvermeidlichen Begleiter der spät­
barocken Kanzeln werden.
II. KANZELN DES FRÜH- UND DES SPÄTBAROCKS
1. Kanzeln mit stehenden Figuren
Mit dem Typ der Kanzeln mit stehenden Figuren, vorwiegend der Evangeli­
sten, eröffnet sich uns der Ausblick auf eine lange Reihe von verwandten 
Schnitzwerken. Natürlich kennt diese Kanzelgattung nicht nur die slowe­
nische Steiermark; wir treffen darauf in Zentralslowenien, in Kroatien und
in den österreichischen Regionen. In der Zeitspanne zwischen den achtziger 
Jahren des 17. Jahrhunderts und der dreißiger Jahren des 18. Jahrhunderts 
erscheinen sie jedoch in unserem Teil der Steiermark so häufig, daß ihnen 
geradezu die führende Stellung zugesprochen werden kann.
In der Architektur dieser Kanzeln erscheint am häufigsten der polygonale 
Balkon mit Säulchen und Nischen für die Plastik. Der Grundriß des Bal­
kons zeigt die Fünfachtelform, es kommen aber auch Varianten mit Gang 
und Stufen vor. Das Schalldach ist immer noch flach, manchenorts hat es 
die Gestalt eines kuppelartigen Baldachins. Die Nischen mit Standbildern 
und Ornamentik nehmen die ganzen Balkonseiten ein, hier und dort sind 
aber figural auch andere Teile der Architektur geschmückt. Die Figuren 
ordnen sich durchwegs der Kanzeltektonik unter. Die Architektur bestimmt 
ihnen Höhe und Bewegung. Zum Plastischen und Malerischen der Kanzel 
tragen gleichwertig die Säule oder der Pilaster und die Figur bei.
Innerhalb der typologisch abgerundeten Gruppe mit stehenden Figuren tre­
ten selbstverständlich Unterschiede auf, die außer der Stileinordnung auch 
die bildnerische Klassifikation ermöglichen. Dabei ist hervorzuheben, daß 
es keineswegs unbedingt nötig ist, daß zugleich mit einer fortgeschritteneren 
Ornamentsform auch ein fortschrittlicherer Bildhauer auftreten müßte. 
Unter den Kanzeln mit stehenden Figuren sind die Werke in Središče an 
der Drava, Olimje, Studenice, Zibika, Kebelj auf dem Pohorje, Cirkulane in 
den Haloze-Hügeln, Radlje an der Drava, Muta, Sv. Jošt bei Prihova, Sko­
m arje auf dem Pohorje, Brestanica und in Dobrna zu erwähnen. Etwas 
Besonderes innerhalb dieser Gattung stellt die Kanzel in Ruše dar, ein Werk 
des Schnitzers Mihael Potočnik, wo die Architektur reich mit plastischen 
Elementen überladen ist.
Von anderen Kanzeln dieses Typs sind interessant die Kanzeln in Velenje, 
Homec bei Slovenj Gradec, in Marija na Pesku bei Podčetrtek und in Sv. 
Trojica über Rogaška Slatina.
2. Kanzeln mit sitzenden Figuren
Es hat den Anschein, daß im 2. Viertel des 18. Jahrhunderts der Typ der 
Kanzel mit stehenden Figuren der zweiten beliebten Gattung, der Kanzel 
mit sitzenden Figuren, Platz zu machen beginnt.
Eine gewisse Zwischenstufe zwischen der einen und der anderen Gattung 
repräsentiert die Kanzel in der Marienkirche auf Svete gore, wo die Fi­
guren in ovalen Medaillons in halbsitzender Haltung abgebildet sind.
Bei den Kanzeln mit sitzenden Figuren handelt es sich um unterschied­
liche Grundrißformen, charakteristisch für sie ist indessen, daß der Unter­
teil des Balkons, auf dem die Figuren — Evangelisten oder Putten — als 
Träger verschiedener Symbole herumsitzen, bauchig herausgewölbt ist. 
Der Massivität des Balkons entspricht die Architektur des Baldachins, 
häufig in Form einer Kuppel, auf der für die Anordnung der Plastik hin­
reichend Platz vorhanden ist. In der Regel korrespondiert die Plastik auf 
dem Schalldach mit der Anlage der plastischen Elemente auf dem Balkon. 
Ausgeprägter als bisher kommt die Kanzelwand zur Geltung, indem sie 
Balkon und Dach miteinander verknüpft und sich auch selbst in plasti­
schen Schmuckwerk auslebt.
Charakteristische Kanzeln dieser Art befinden sich in: Duh na Ostrem vrhu, 
Malečnik bei Maribor, Sv. Janez über Radlje, Zagorje bei Pilštajn, Rad­
mirje bei Gornji Grad, Sv. Uršula bei Dramlje. Die Kanzel von Sv. Janez 
nähert sich dem Typ an, den in Graz der Bildhauer Matija Leitner gestaltet 
hat, die Kanzel von Sv. Uršula ist hingegen interessant der Engel wegen, 
die an die Engel-Karyatiden erinnert, wie sie von den Kanzeln des 17. Jahr­
hunderts in Österreich und in Süddeutschland bekannt sind.
Die Entwicklung der Kanzeln mit sitzenden Figuren verläuft noch über die 
Mitte des 18. Jahrhunderts hinaus; die vorliegende Abhandlung befaßt sich 
damit im Kapitel über die Werke des Spätbarocks.
3. Unterschiedliche Kanzeltypen
Neben den angeführten Kanzeln erscheint in der 1. Hälfte des 18. Jahr­
hunderts noch sehr heterogenes Material, darunter Architekturtypen und
3 Zbornik
Dekorationsformen, die bald wieder aufgegeben werden. Ähnlich ist es 
mit den Meistern, von denen beinahe sämtliche anonym sind.
Bei der Einreihung des angeführten Materials hilft uns noch am meisten 
das es begleitende Ornament. Auf diese Weise läßt es sich ein wenig 
einordnen, obwohl es sich dabei keineswegs um engere Verknüpfung zwi­
schen den einzelnen Objekten handelt. Der polygonale Kanzeltyp rückte 
in der 1. Hälfte des 18. Jahrhunderts immer weiter vom ursprünglichen 
Konzept ab. Zunächt behielt er noch den basischen Grundriß der Kanzel 
und des Baldachins bei, doch bereicherte er ihn durch das Hervorheben 
der Ausgebauchtheit und durch dynamisches Ausklingen nach unten und 
nach oben. Zum schon so wie so verwischten Grundrißentwurf trug ihren 
entscheidenden Anteil noch die Plastik bei, außer den Figuren namentlich 
die Ornamentik mittels verschiedenster Verflechtungen in Form von Kar­
tuschen, Medaillons, wie auch als einfache Reliefbearbeitung der einzelnen 
Architekturglieder.
Bemerkenswertere reliefartig bearbeitete Kanzeln sind in: Svetina über 
Laško mit der vom Bildhauer Janez Gregor Božič errichteten Kanzel, fer­
ner in Apače, Jeruzalem in den Slovenske gorice, Podgorci bei Sv. Lenart 
bei Ptuj sowie die Kanzel in Cezanjevci bei Ljutomer, die durch den 
großen, den Kanzelbalkon »tragenden« Adler hervortritt.
Insbesondere sind noch jene Kanzelarten zu erwänen, bei denen sich der 
quadratische Balkon-Grundriß durchgesetzt hat, z. B. in Gradišče in den 
Slovenske gorice. Eine gewisse Gruppe für sich aber bilden die Kanzeln im 
südöstlichen Teil der Steiermark, in der Kirche Sv. Ana in Sevnica und 
im Sv. Rok über Sevnica, deren Maßstab und Grundriß an die Werke des 
anonymen, dem Bereich von Dolenjsko und Posavje entstammenden und 
in den Kirchen von Dolenjsko wirkenden Meisters erinnern.
Außerhalb dieser Reihe steht infolge ihrer außergewöhnlichen Komposi­
tion die Kanzel der Kirche Sv. Rok über Šmarje bei Jelše, im Wesentlichen 
eine mehrseitige Kelchform auf einer Tragsäule. Die Kanzel ist stukkatiert 
und stellt einen integralen Teil des reich ausgestatteten Kircheninneren dar.
III. K4NZELN DES SPÄTBAROCKS
In der 2. Hälfte des 18. Jahrhunderts verschafften sich im Barock der slo­
wenischen Steiermark einige Persönlichkeiten Geltung, die den Höhenpunkt 
der Bildnerei dieser Region bedeuten. In ihrem Gesamtwerk nehmen auch 
die Kanzeln eine wichtige Stellung ein. Diese Bildhauer werden in der Ab­
handlung jeder für sich angeführt, im folgenden werden dann noch die 
Werke anderer Künstler besprochen.
1. Die Kanzeln von Josef Straub
Wie bei den Altarkompositionen dieses Bildhauers steht auch bei seinen 
Kanzeln die Figuralik entschieden im Vordergrund. Obwohl es sich um 
stereotype Lösungen handelt, weisen doch Straubs Kanzeln auf Grund ihres 
Plastikschmucks im einheimischen Material einen Sondercharakter auf. An 
erster Stelle muß die Kanzel in Mozirje mit ihrem lebhaft bewegten Dach 
erwähnt werden, ferner seine Kompositionen in Rogatec, auf Sladka gora, 
in der Minoritenkirche in Ptuj, in Selnica und in Cirkovce. Bei seinen Kan­
zeln scheint sich Straub nicht in Brüden Philipp Jakob in Graz ein Vorbild 
genommen zu haben.
2. Die Kanzeln von Josef Holzinger
Die Kanzeln von Straubs Nachfolger Josef Holzinger reihen sich in zwei 
Gruppen ein. In der ersten, die sechziger Jahre des 18. Jahrhunderts 
umfassenden, erscheinen hauptsächlich zwei Kanzeltypen. Zunächst wieder­
holt der Bildner Kanzeln, wie sie Straub gestaltet hat (Studenci bei Mari­
bor, Lovrenc auf dem Pohorje, Kamnica). Dies sind wie bei Straub Kanzeln
mit sitzenden Figuren auf dem Balkon und mit Figuralszenen auf dem 
Dach.
In seiner weiteren Entwicklungsphase schafft Holziger Kanzeln, bei denen 
durch ihre Beschwingtheit die Architektur hervortritt, wogegen sich die 
Plastik auf die Wirkungen des Reliefs und der bescheideneren Figuralik 
beschränkt (Zg. Polskava, Voličina in den Slovenske gorice, Fram). Die 
Kanzeln aus den siebziger Jahren des 18. Jahrhunderts verraten klassizi­
stische Einflüsse, was sich in den nüchternen Formen von Architektur und 
Ornamentik äußert, während Holzigers Plastik ihren spätbarocken Charak­
ter bewahrt hat (Vurberg, Svečina bei Maribor, Slovenska Bistrica).
2. Die Kanzeln von Veit Königer und Ferdinand Gallo
Königers Opus ist auf slowenischem Boden nicht umfangreich, es schließt 
in sich aber offensichtlich auch die Kanzel in Žalec, deren Reliefdekor 
ziemlich verwandte Züge mit dem Altar dieses Bildners in Prelog in Kroa­
tien aufweist.
Gallos Kanzel mit sitzenden Figuren in Dramlje erinnert entfernt an Kö­
nigers Kanzel in Steinz.
4. Die Kanzeln von Johann Georg Mersi
Drei von Mersis Kanzeln — in Žetale, Slovenj Gradec und Ponikva — sind 
für unsere Verhältnisse etwas Außerordentliches, reich ihrem Konzept nach 
und originell in ihrer Ausführung. Alle drei haben auf den Balkons 
sitzende Figuren der Evangelisten, relief verzierte Kanzel wände und bewegte 
Figuralszenen auf den Dächern.
Die aufgezählten Werke beschwingt unübersehbar volksverbundenes Kunsts­
treben. Eine ungewöhnlich kühne Gestaltungssprache macht sich vorne­
hmlich in Ponikva geltend, wo die Kanzel ein Engel-Atlant trägt. Auch das 
Laternenmotiv auf dem Schalldach läßt uns an die Kanzeln des 17. Jahr­
hunderts denken, z. B. an Pernegg und Leoben in Österreich.
5. Die Kanzeln des Kanzelmeisters aus Slovenj Gradec
In Slovenj Gradec und Umgebung sind in der 2. Hälfte des 18. Jahrhunderts 
Kanzeln geschaffen worden, die nach den spezifischen Motiven mit Putten 
und ihrer betonten Bildnersprache leicht erkennbar sind (Spitalkirche in 
Slovenj Gradec, Vitanje, Stari trg bei Slovenj Gradec, Troblje).
6. Unterschiedliche Kanzeltypen
Außer den bereits aufgezählten hat die 2. Hälfte des 18. Jahrhunderts in 
der Steiermark noch zahlreiche andere neue Kanzeln hervorgebracht. Die 
Mehrheit davon repräsentiert in typologischer Hinsicht keinerlei ausge­
prägte Entwicklungswandlungen. Im allgemeinen wiederholen sich Typet 
mit bauchig herausgewölbten Balkons und polygonalem oder radialem 
Grundriß, seltener tritt dagegen die quadratische Grundrißform auf. Den 
Figuralschmuck bilden noch weiter auf dem Balkon sitzende Figuren und 
Reliefs. Außer rokokogemäßen erscheinen gegen Ende des Jahrhunderts 
auch klassizistisch angehauchte Verzierungen.
Die Kanzeln in der Propsteikirche von Ptuj und auf Ptujska gora verdienen 
besondere Erwähnung dadurch, daß sich bei ihnen die Architektur ent­
scheidende Geltung verschafft hat, wie auch wegen ihrer vollendeten tischle- 
rischen Ausführung. Einige Kanzeln erregen unsere Aufmerksamkeit 
namentlich durch die Reliefs auf den Balkons (Sv. Florijan bei Dolič, 
Cirkulane in den Haloze-Hügeln, Laško). Ebenso wie vor dem Jahr 1750 
kommen auch in der 2. Hälfte des 18. Jahrhunderts Kanzeln mit sitzenden 
Figuren vor. Außer den bereits bei der Besprechung der bedeutenderen 
Bildhauer dieser Zeit angeführten seien noch die Kanzeln in Ložno bei 
Rogatec, in Sv. Miklavž in Lemberg in der Nähe von Šmarje bei Jelše, in 
Ormož und Velika Nedelja, ferner auf Kalobje bei Šentjur, in Dravograd 
und Šentilj bei Velenje erwähnt.
Als Postbarock wird im 19. Jahrhundert jene Periode der Sakralkunst 
bezeichnet, die über die Mitte des 19. Jahrhunderts hinaus andauert und 
die in ihrer ersten Phase barocke, sich mit einigen Elementen des Klas­
sizismus vergfechtende Reminiszenzen aufweist, in ihrer zweiten Phase hin- 
gengen eine stärkere Anlehnung an Vorbilder des späten und reifen Ba­
rocks erkennen läßt.
Den Eindruck von hochbarocken Kompositionen erwecken die zwei Kanzeln 
im Sv. Miklavž bei Ormož und in der Propsteikirche in Celje, beides Werke 
der Grazer Tischlerwerkstätte von Joseph Kainz, die Kanzel in Celje auch 
noch mit Plastiken von Michael Rosenberger verziert. Allerdings beher­
rscht barocke Stimmung diese zwei Werke nur in ihrem Entwurf, während 
ihre Details überzeugend zum Ausdruck bringen, daß es sich nicht um 
echtes Barock handelt.
Die Kanzel auf Gojka bei Frankolovo zeigt, wie sich die Barocktradition in 
freieren Überarbeitungen zu verlieren beginnt, während die Kanzel in Cadram 
den Beweis erbringt, daß sich einige Elemente der Barockkanzel mutatis 
mutandis bis zur Schwelle unseres Jahrhunderts hin erhalten haben.
1 Vič pri Dravogradu, druga polo­
vica 17. stoletja
2 Puščava na Pohorju, druga polo­
vica 17. stoletja
3 Olimlje, konec 17. stoletja
4 Radlje ob Dravi, začetek 18. stoletja
5 Mihael Pogačnik: Ruše, 1724—1735
6 Brestanica, začetek 18. stoletja 7 Apače, prva polovica 18. stoletja
Duh na Ostrem vrhu, prva polovica 18. 9 Janez Walz: Malečnik, 1736 do
stoletja 1737
10 Jeruzalem v Slovenskih goricah, 1 1 Janez Gregor Božič: Svetina nad 
druga četrtina 18. stoletja Laškim, 1710—1724
12 Šentjanž pri Štelanu pri Žu- 
smu, prva polovica 18. stoletja
13 Sv. Uršula pri Dramljah, 
četrina 18. stoletja
druga
V ' * W ; J
14 Sv. Rok nad Šm arjem pri Jelšah, druga četrtina 18. stoletja
15 Jožef Straub: Rogatec, 50. leta 18. 
stoletja
16 Jožef Straub in Janez Jurij Mer- 
si(?): Sladka gora, 50. do 60. leta 
18. stoletja
17 Šentjanž nad Radljami ob 
Dravi, druga tretjina 18. sto­
letja
18 Jože Holzinger: Svečina, 70. leta 18. 19 Jožef Holzinger: Studenci
stoletja pri Mariboru, 60. leta 18. sto­
letja
20 Vid Königer: Žalec, 60. leta 18. 21 Ferdinand Gallo: M arija Dobje,
stoletja 1779

23 Janez Jurij Mersi: Slovenj Gradec, okoli 1763
24 Troblje pri Slovenjem Gradcu, 
60. leta 18. stoletja
25 Peter Marnzeller(?): Ptuj, 1763
26 Mihael Rosenberger in Jožef 
Kainz: Celje, 1851
27 Jožef Wrenko-Mastnak: Gojka
pri Frankolovem, 1863