Leto XXV. St. 14 Ptuj, 13. aprila 1972 Cena 0,70 din Čistoča okolja Onesnaženost Slovenije je zavzela v zadnjih letih zlasti na nekaterih območjih katastrofalen obseg. Kljub številnim akcijam, ki jih je podvze- mala v zadnjih letih Turistična zveza Slovenije pa tudi druge organizacije in kljub nenehnim opozorilom dnev- nega časopisja, je Slovenija vse bolj zanemarjena (neurejena so odlaga- lišča za smeti, zanemarjena so območja ob cestah zlasti parkirišča in počivaUšča, tovarniška dvorišča in njih okolje, dvorišča itd.). Ne moremo več trditi, da smo Slovenci, ki so nam tolikokrat pripisovali smisel za čistočo in red, osveščeni, da ne tvori naše okolje samo ozek stanovanjski prostor, ampak je naše »stanovanje" celoten prostor, kjer živimo in se gibljemo, celotna naša pokrajina. Prišel je čas, ko takega stanja ne moremo več le prostodušno opazo- vati, temveč moramo nekaj organi- ziranega storiti. V to nas ne silijo samo lastni kulturni in higienski interesi temveč tudi ekonomski. Celotna slovenska pokrajina je pred- met turistične ponudbe, pri čemer pa nenehno ugotavljamo, da je turizem vse pomembnejši činitelj našega gospodarskega razvoja. Upravni odbor Turistične zveze Slovenije se je zato odločil za perrnanentno akcijo ,,OClSTIMO NAŠE OKOLJE", ki bi se pričela letos, nadaljevala pa v prihodnjih letih. Ta odločitev ima še dva naslednja motiva: leto 1972 je Zvezna skup- ščina proglasila leto kvalitete. TZS sije z vsemi svojimi društvi postavila cilj, da doprinese svoj delež k letu kvalitete z akcijo „OCISTIMO NA- ŠE OKOLJE". Drug motiv pa izhaja iz 32 ustavnega amandmaja SRS, ki pravi med drugim: „Delovni ljudje in občani imajo pravico živeti in delati v zdravem okolju" (torej tudi snažnem okolju). To pa pomeni, da imajo tudi dolžnosti. TZS se zaveda, da s to perma- nentno akcijo ne bo mogla rešiti vseh velikih problemov onesnažene- ga okolja. Zato se bo v svojih ciljih omejila predvsern na vzgojne akcije in na večkratne akcije na terenu, ki jih bodo vodila turistična društva. Prav tako se zavedamo, da vzgojne akcije ne bo mogoče uspešno izva- jati, če nam pri tem ne bodo priskočila na pomoč zlasti uredni- štva vseh časopisov, revij, radia, televizije in druge družbene organi- zacije ter celotno prebivalstvo. Ob 60 - letnici rojstva BORISA KIDRIČA v soboto, 8. aprila je bila v dvorani TGA - Kidričevo proslava ob 60-letnici rojstva znamenitega revolucionarja in borca za svobodo ter prvega predsednika slovenske vlade, Borisa Kidriča, po katerem ima ta tovarna in kraj svoje ime. Proslava je bila pod geslom „Juna- kom borbe naj slede junaki dela', kakor je v enem izmed svojih del zapisal sam Boris Kidrič. V skoraj polni dvorani je okrog pol osmih zvečer zadonela jugoslo- vanska himna, ki jo je izvajal moški pevski zbor DPD „Svoboda" Kidri- čevo in godba na pihala TGA „Boris Kidrič' Kidričevo. V pozdravnem govoru je Anton Kosi pozdravil številne in visoke goste: Miha Marinka, narodnega heroja, Franca Leskovška - Luko, Franja Rebernaka in ostale, ki so se proslave udeležili. Nato pa je besedo prevzel Miha Marinko, ki je orisal življensko in. revolucionarno pot Borisa Kidriča, saj jo je kot njegov dolgoletni sodelavec zelo dobro poznal. V bogatem kulturnem programu so sodelovali: mladinski pevski zbor OS „Boris Kidrič" iz Kidričevega pod vodstvom Majde Muhič, moški pevski zbor DPD „Boris Kidrič" iz Kidričevega pod vodstvom Alojza Kranjčana, godba na pihala iz TGA pod vodstvom Jožeta Matjašiča in člani gledališča iz Ptuja. -mn-; Boris Kidrič, kot ga je narisal B. Jakac Proslave se je udeležila precejšnja množica ljudi. Med njimi tudi Franc Leskovšek-Luka DELAVSKI SVET „IMPOLA" ni sprejel razresnice GLAVNEGA DIREKTORJA Delavski svet tovarne „Impol" Slovenska Bistrica je na redni seji minuU četrtek razpravljal o prošnji generalnega direktorja Štefana Pod- ričnika za razrešitev. Kot smo že v 12. številki TEDNIKA poročah, je delavskemu svetu tega podjetja prošnja bila prečitana že na seji 28. marca, vendar na priporočilo družbeno poUtičnih organizacij podjetja, o njej niso brez prisotnosti glavnega direktorja razpravljali. Tokrat je Štefan Podričnik članom delavskega sveta pojasnil razloge, ki so ga privedli do odločitve, da odide iz podjetja. Delavski svet razresnice ni sprejel (en član se je glasovanja vzdržal) in menil, da je Štefan Podričnik podjetju potreben ter da je dobil zaupnico za vodenje podjetja v lanskem letu in za program dela za leto 1972, že na seji 2. marca, ko so sprejemali zaključni račun. Želja članov delavskega sveta je tudi, da se direktor ne posluži še zadnje možnosti in odpove delovno razmerje. Prepričani so, da.bi se pod njegovim vodstvom podjetja težave, ki spremljajo aluminijsko industrijo, najhitreje reševale. Končna odločitev Štefana Podrič- nika o tem ah ostane direktor ali odide, nam še ni znana. Na seji delavskega sveta je bilo poudarjeno, da so bih vabljeni na sejo tudi predstavniki skupščine občine in seje niso udeležili. Predsednik skupščine občine Miro Kolenko pa nam je rekel, da skupščina vabila za sejo ni dobila, prav tako on osebno tudi ne. tf VEČ POZORNOSTI GRADNJI DRUŽBENIH STANOVANJ Občinski sindikabii svet SI. Bistri- ca so ob sodelovanju osnovnih organizacij na območju občine prizadeva, da bi sredstva, namenjena stanovanjski gradnji v delovnih organizacijah v večji meri namenili gradnji družbenih stanovanj. UstanoviU bi naj stanovanjske interesne skupnosti, kjer bi delovne organizacije in drugi sovlagatelji združevali in gospodarneje uporab- ljali sredstva za gradnjo stanovanj. Prizadevanja OSS so upravičena predvsem zaradi tega, ker je v zadnjih nekaj letih mogoče opaziti zmanjšano gradnjo družbenih stano- vanj, ker največji del sredstev namenijo gradnji zasebnih stano- vanjskih hiš. VH VREME do nedelje, 23. aprila 1972 Mlaj bo v četrtek, 13. aprila ob 21.31. Napoved: za četrtek, 13. aprila je predvideno poslabšanje vremena in ohladitev. Za tem bo lepo, vendar vetrovno vreme. Kratkotrajne plohe so možne vsak dan. Večje padavine bodo verjetno zadnje dni prihodnje- ga tedna, torej okrog 23. aprila. V času od 21. aprila dalje je računati z večjimi padavinami in možnostmi poplav. Alojz Cestnik 2 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 13. aprila 1972 Ob svetovnem dnevu invalidov, ki ga pri nas praznujemo vsako leto v nedeljo po prvem spomladanskem dnevu, Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, Zveza sindikatov Slovenije, Republiška konferenca Zveze mladine Slovenije in Konferenca za rehabilitacijo invalidov Slovenije pozivajo slovensko javnost da v letu 1972 posveti vso pozornost vsem tistim življenjskim problemom invalidov, ki jim omogočajo popolno uresničitev letošnjega gesla svetovnega dneva invalidov invalid - enakopraven član To geslo v Sloveniji že uresničujemo z mnogimi temeljnimi dokumenti naše družbe, ki dokazujejo enakopravnost in enakovrednost invalidov v proizvodnji in pri upravljanju ter ustvarjanju našega samoupravnega družbenega razvoja. Razvoj družbenih proizvajalnih sil in sodobni tehnološki napredek, ko čedalje več najbolj nevarnih in najtežjih delovnih operacij opravlja namesto človeka stroj, prinašata večje možnosti za zmanjševanje nezgod pri delu. Tak razvoj pa tistim, ki kljub temu postanejo invalidi, omogoča večje možnosti za njihovo zaposHtev. Cas, v katerem živimo, pa kljub temu nenehno in nezadržno poraja množice vedno novih invahdov. InvaUdnost in prizadetost mnogim ljudem ne prizanaša s težavami in problemi, kijih sami, brez učinkovite pomoči družbe, ne morejo razrešiti. Težave invalidov se odražajo v izrednih naporih, ki jih sami inv alidi morajo vlagati v to, da premagajo naravne ovire pri ponovnem vračanju v normalno delovno in družbeno življenje. Uveljavljanje invalidov kot enakopravnih občanov je odvisno od njihove lastne volje in moči ter od odgovornosti, pripravljenosti in razumevanja vseh družbenih dejavnikov in širše slovenske javnosti ter od razvitosti materialnih in strokovnih pogojev za njihovo usposobitev in zaposlitev. Samoupravni sociaUstični družbeni odnosi so pri nas že dosegh takšno stopnjo, da v naši družbi invalid ni več predmet usmiljenja. Naši skupni napori morajo biti čedalje bolj usmerjeni v to, da invahde usposabljamo za življenje in delo tako, da delajo kot enakopravni občani in državljani. Pri nas je najustreznejša zaščita invalidov njihova zaposlitev in njihovo vključevanje v redne proizvodne in družbene procese. Kakršnokoli drugačno varstvo za tiste invalide, ki so še sposobni za delo, je slabo in nesprejemljivo. V mnogih organizacijah združenega dela je visoko razvita skrb za usposabljanje in zaposlovanje lastnih invalidov in so vzorni primeri izredne solidarnosti delavskega razreda. Kljub temu pa je še vedno veliko invahdov, ki niso usposobljeni in nimajo ustrezne zaposlitve. Zato pozivamo: - delavske svete v organizacijah združenega dela, da pregledajo in preverijo, kakšen je njihov odnos do varstva, usposabljanja ter zaposlovanja invalidnih delavcev; zlasti še to, če mlajše invalide zaposlujejo na takšnih delovnih mestih, da lahko napredujejo. Kakšna je solidarnost delovnih ljudi v organizacijah združenega dela in kakšno je njihovo razumevanje in pripravljenost do invalidnih oseb, ki iščejo zaposhtev v njihovi delovni organizaciji; - občinske skupščine, zbore delovnih skupnosti in občinske zbore, da v letu 1972 analizirajo probleme varstva, usposabljanja in zaposlovanja invahdov na njihovem področju in da sestavijo učinkovitejše programe razreševanja teh problemov; ^ - družbenopohtične organizacije in krajevne skupnosti, da v letu 1972 obravnavajo raven varstva invalidov na njihovem področju, da spodbujajo boljše in uspešnejše rešitve, da spodbujajo večje vključevanje invalidov v družbeno in politično življenje in da dopolnijo cilje svojega pohtičnega delovanja tudi s problematiko celovitega invalidskega varstva; - samoupravne skupnosti otroškega varstva, izobraževanja, zdravstvenega zavarovanja, zaposlovanja in invalidsko pokojninskega zavarovanja, da se zavzamejo za takšno pohtiko in takšne materialne odnose, da bodo do skrajne možnosti upoštevah potrebe čimboljšega otroškega varstva, izobraževanja, zdravljenja, medicinske rehabiUtacije, delovnega-usposab- Ijanja zaposlovanja invalidnih otrok in mladine ter odraslih invahdnih in prizadetih oseb; - strokovne službe in zavode, da še hitreje razvijajo- znanstveno raziskovalno delo in napredek strokovnega dela v čimboljše zdravljenje, medicinsko rehabiUtacijo, usposabljanje in zaposlovanje invahdnih in prizadetih oseb. Podpisniki poziva dajejo polno priznanje in iskreno zahvalo vsem invahdskim in humanitarnim organizacijam, organom in drugim združenjem občanov ter posameznikom, ki se nesebično in požrtvovalno borijo za izboljšanje človeškega, družbenega in materialnega položaja invalidov. V Ljubljani, dne 16. marca 1972 VIPOTNIK Janez, predsednik Re- pubhške konference SZDL Slovenije PREGL Živko, predsednik RepubU- ške konference Zveze mladine Slo- venije KROPUŠEK Tone, predsednik Zve- ze sindikatov Slovenije BOJC Pavle, predsednik Konference za rehabilitacijo invalidov Slovenije KDO, DO KDAJ, KAKO IN S KAKIMI SREDSTVI ALI Več discipline v ZKS Na zadnji seji komiteja občinske konference ZKS Ptuj so ob soraz- merno slabi udeležbi evidentirali nekatere kandidate za organe CK ZKS. Precej pripomb in razprav so člani komiteja posvetih akcijskemu pro- gramu uveljavljanja staUšč III. seje konference Zveze komunistov Slo- venije. Okvirno je akcijski program sicer zadovoljiv, vendar bo potrebno v njem več konkretizacije. Treba bo točno določiti, kdo naj izpelje posamezne akcije, do kdaj naj jo izpelje, način izpeljave in sredstva s katerimi bo moč akcijski program realizirati. Nedvomno pa bodo neka- tere točke akcijskega programa zah- tevale dolgoročnejšo rešitev. Člani komiteja so bili tudi mne- nja, da bo treba na eni izmed prihodnjih sej posvetiti posebno pozornost samoupravnim sporazu- mom, ki nam niso prinesU tistega, kar smo od njih pričakovah, v nekaterih primerih pa so bili zaradi pomanjkanja časa celo nepreštudi- rani in prisiljeni v podpis. Na zadnji seji so se člani komiteja torej ponovno lotili vprašanja social- ne diferenciacije ali razlikovanja. Kakor obstajajo razlike med regi- jami v repubUki, tako obstajajo v občini med posameznimi gospodar- skimi panogami in med posamezni- ki. Direktor Kmetijskega kombi- nata, Cvetko Doplihar je poudaril, da je kmetijska panoga v občini v celoti diferencirana, saj ima od vseh gospodarskih panog najnižje osebne dohodke in se ubada z najtežjimi pogoji dela. Istočasno je Cvetko Doplinar tudi poudaril, da so samo- upravni sporazumi v mnogočem zgrešeni, saj določajo v mnogih primerih posebne pogoje dela in po njih tudi osebni dohodek prav vodilnim uslužbencem, ki teh pogo- jev ne bi smeh imeti. Dobijo jih naj tisti, ki delajo na terenu in v neposredni proizvodnji, ker so sijih v resnici tudi zaslužili. Eden od članov komiteja je tudi dejal, da iščemo krivce socialne diferenciacije tam, kjer jih ni. Do- kler bodo nekateri dobivali tako visoke mesečne dohodke, ki bodo minimalno obdavčeni, bo socialne razlike težko odpraviti. Poslušati moramo mnenje ljudi na terenu, mnenje preprostega človeka, ki prav tako zna mishti in cesto pravi: „Kdo vse bo pri nas še odpravljal socialne razUke? V naši samo- upravni ureditvi smo do tega upravi- čeni mi, kijih najbolj čutimo." Člani komiteja so bih tudi mne- nja, da bi morala partija zavzeti odločnejše stahšče, zoper honorar- no zaposlovanje tistih, ki dobivajo lepe pokojnine in so zraven tega še na delovnem mestu. Od teh ljudi je treba zahtevati, da se morajo odpo- vedati enemu od zaslužkov. Naj bodo delavci ah pa upokojenci. Mnogo mladega strokovnega kadra čaka na zaposlitev in cesto odhaja iz občine prav zaradi tega pojava. Tudi discipUna nekaterih članov ZK je zelo upadla. To nam povedo podatki, da so si dah nekateri člani ZK ob vehkonočnih praznikih bla- gosloviti svoja stanovanja in to celo v blokih in da nekateri prosvetni delavci obiskujejo cerkvene obrede. Nihče ne zahteva od učiteljev, da so člani ZK, njihova politična in moralna usmerjenost pa mora biti taka, da ustreza načelom ZK. Ver- jetno bo glede tega potrebno uvesti strožje ukrepe in nekatere komu- niste in prosvetne delavce khcati tudi na odgovornost. Pri komiteju pa bi bilo nujno zaposhti ideologa, ki bi se ukvarjal z vprašanjem negativnih pojavov v ZK, tako z vprašanjem vse javnejšega nastopa- nja klera, kot tudi drugimi, vse češčimi izpadi. Kako daleč sije kler utrl pot nam pove že dejstvo, da je na komite ZK Ptuj prišlo vabilo na božjo pot. To pa so dejstva, prek katerih ne moremo. Člani komiteja so izrazili soglasje s predlogom o enotnem zdravstve- nem zavarovanju kmetov in delavcev v regiji, za kar je dal pobudo Komunalni zavod za socialno zava- rovanje Maribor in katerega gradivo je bilo že obravnavano na svetu podravskih občin. -mn- JUNAKOM BORBE NAJ SLE- DE JUNAKI DELA v jeseni so se pionirji na sestanku dogovorili za dan šole, 10. april. Rojstni dan Borisa Kidriča naj bo spominski dan našega pionirskega odreda, ki nosi njegovo ime. To našo idejo je razširila in pomagala realizirati Krajevna skup- nost Kidričevo. V smislu Kidričevega gesla ,,Juna- kom borbe naj slede junaki dela" smo pripravili v tednu od 3. do 8. aprila različna tekmovanja. Pokroviteljstvo nad vsem je pre- vzela Tovarna glinice in aluminija Kidričevo, krajevna skupnost Kidri- čevo pa je sklenila rojstni dan Borisa Kidriča razglasiti za krajevni praz- nik. Pionirji osnovne šole Boris Kidrič so se izkazali v svojem delu v torek, 4. aprila 1972. Pred šolo so goste in učence presenetile rakete šolskega modelar- skega krožka. Dvanajst raket se je pognalo v zrak in dokazalo uspeh modelarjev. Nato smo v šolski avli prisluhnili besedam tov. ravnatelja, kije otvoril likovno razstavo. Tu je sodelovalo 39 osnovnih šol Slovenije. Gostom - likovnim pedagogom, učencem — ustvarjalcem in našim obiskovalcem se je nudila likovna idila v različnih tehnikah risanja in upodabljanja. Strokovna žirija je ocenila razstavljena dela in podelila priznanja in nagrade za uspešne izdelke. Po ogledu razstave nas je pot vodila do sindikalne dvorane TGA v Kidričevem. Tu smo z napetostjo spremljali tekmovanje v znanju o življenju in o delu Borisa Kidriča. Tekmovanje je pozdravila pionir- ka našega odreda. Napovedovalec je nato predstavil šest tekmovalnih ekip iz naslednjih osnovnih šol: Dornava, Hajdina, Leskovec, Maj- šperk, Vitomarci, Kidričevo. Ekipa je morala odgovoriti na tri vprašanja. Prislužila si je lahko trikrat po deset točk. Vsem ni šlo brez težav, toda trudili so se vsi enako požrtvovalno. Vsaka šola je sodelovala še s krajšim nastopom „vaših pet minut". Tudi ta nastop je prispeval po 10 točk. V boju z znanjem, tremo in prvimi koraki v kvizu se je na prvo mesto uvrstila naša šola s 40 točkami, dru^a je bila ekipa Majšperka s 3 5 točkami in tretja šola iz Hajdine s 30 točkami. Vsi udeleženci so prejeli zahvale za nastop na tekmovanju in spominska darila. Po delu in tekmovanju smo zadovoljni z uspelo prireditvijo in ponosni na našo ekipo, ki je dokaz vztrajnosti in marljivosti. Bojan Žmavc - 8. r. o. š. Boris Kidrič, Kidričevo XEDNIK — ČETRTEK, 13. aprila 1972' STRAN 3 Vaše srce - vaše zdravje (SVETOVNI DAN ZDRAVJA - 7. APRIL) Ni slučajnost, temveč nujna po- treba, da si je za letošnjo temo izbrala Svetovna zdravstvena organi- zacija srčne bolezni. Po podatkih statistik v številnih deželah so srčna obolenja na prvem mestu, daleč pred rakastimi obolenji, tuberkulo- zo in prometnimi nesrečami. Skrat- ka, obolenja srca ogrožajo dobro petino človeštva. Zato je nujnost, da se vsaj v grobem seznanimo s problematiko srčnih obolenj. Na eni strani je dosegla medicina v zadnjih petdesetih letih tako velik napredek, da se številna srčna obole- nja dajo ob zgodnjem odkritju uspešno zdraviti. Na drugi strani se pri odkritju srčnih obolenj v mlado- sti z usmeritvijo v lažji pokhc izognemo zgodnji in nepotrebni invalidnosti, ki sproži občutek manjvrednosti in nekoristnosti druž- bi. Način človeškega življenja se je tako spremenil in ima zelo negativen vpliv na naglo povečanje nekaterih srčno-žilnih obolenj. Nujno je, da se že v zgodnji mladosti seznanimo s temi slabimi momenti in se jih izogibamo, tako da s pravilnim načinom življenja zmanjšamo naglo povečanje števila takšnih obolenj. Ravno ta naloga je važna, da se čimveč ljudi seznani in s pravilnim življenjem pomaga k čim daljšemu in zdravemu lastnemu življenju. Preden govorimo o posameznih boleznih, o preprečevanju nastajanja in zdravljenju, moramo povedati nekaj o zgradbi in delovanju srca in ožilja. Srce in ožilje (obtočila) opravljajo v človeškem organizmu pomembno nalogo: povezujejo med seboj posamezne organe in tako omogočajo izmenjavo snovi v tkivih, kar je pogoj za ohranitev življenja. Omogočajo, da dobi vsak del telesa dovo^ hrane, gradbenih snovi in kisika, na drugi strani pa odstranju- jejo produkte preosnove (žhndro). Na pomanjkanje hrane, posebno kisika pa so najbolj občutljive možganske celice. Pri tem transpor- tu predstavlja srce z ožiljem črpalko in cevovode za pretakanje krvi. Srce ima štiri votline, z vmesno steno je razdeljeno na levo in desno polovico. V levem delu srca se pretaka arterijska kri (bogata na kisiku), v desni polovici pa venozna kri (polna ogljikovega dvokisa). Z vmesnima zaklopkama je vsaka stran razdeljena na dva dela (levi in desni preddvor in levi in desni prekat). Srčna mišica je zgrajena na poseben način deluje brez prestanka celo življenje, ima svoje ožilje, od kate- rega prehodnosti zavisi delovanje srca. Poglejmo, kako se pretaka kri po srcu in ožilju. Arterijsko kri s skrčenjem požene srčna mišica iz levega preddvora v levi prekat skozi vmesno zaklopko. Nato se skrči del srčne mišice levega prekata in požene kri skozi aortno zaklopko v aorto (največja žila odvodnica). Aorta s svojimi številni- mi razvejanimi žilami dovaja kri celemu telesu. Najmanjše vejice arterij se nadalju- jejo v takoimenovane lasnice (kapi- lare), ki dovajajo kri do vsake celice. Skozi steno lasnice prehaja hrana in kisik v celice, na drugi strani lasnic pa vstopa iz celic ogljikov dvokis in presnovni produkti. Kapilare se združujejo v manjše venice in te v večje in se končno dve veliki veni iztekata v desni preddvor. Iz desne- ga preddvora iztisne srce kri v desni prekat, iz tega po pljučni arteriji v pljuča. V teh odda kri ogljikov dvokis, sprejema pa kisik in po pljučni veni priteče kri ponovno v levi preddvor in je s tem krog zaključen. Zelo važni sta dve venčni (koro- narni) arteriji, ki oskrbujeta srčno mišico s hrano in kisikom. Velike koronarne arterije niso povezane med seboj. Ob nenadni zamašitvi, določeni del srčne mišice ne dobi dovolj hrane in odmre. Značilno je, da srčna mišica že pri mirovanju porabi skoraj 75 % vsega kisika, medtem ko ga drugi organi porabijo pri mirovanju le 25 %. Zato se pri delu, ko se poveča potreba srčne mišice po kisiku, mora povečati dotok krvi in se morajo razširiti venčne žile. Zato je razumljivo, da je pri bolezenskih stanjih, ki priza- denejo stene arterij (poapnenje žil) zaradi katerih se arterije težje širijo, najbolj prizadeto srce. Srce deluje neprestano celo življe- nje in se skrči 60-90 krat v minuti. V 24 urah delovanja iztisne srce okoh 8000 htrov, v celem življenju pa nad 200 milijonov litrov krvi. Dr. T. T. Vedno več nezakonitih dejanj Na zadnji seji SO Ptuj so med drugim razpravijah tudi o poročilu Okrožnega javnega tožilstva v Mari- boru, o poročilu Občinskega javne- ga tožilstva v Ptuju in o poročilu Občinskega sodišča v Ptuju. Delovno območje občinskega jav- nega tožilstva v Mariboru obsega devet občin ah še več, kot je pred leti obsegal celoten mariborski okraj. Značilno za to območje je, da so ustvarjeni pogoji za ,.rojstvo" mnogih nezakonitih dejanj, kar je še posebno v obdravskih krajih (občini Ptuj in Ormož). Tako slabo shko pa moramo povezati tudi z zaostalostjo krajev in življenjskimi pogoji na eni strani in neodgovornostjo vodilnih v gospodarskih organizacijah do neza- konitih dejanj, ki se v podjetjih cesto dogajajo, na drugi strani. Zal, nam statistike kažejo, da kriminali- teta, razen pri mladoletnikih, vse bolj narašča. Oglejmo si nekaj podatkov in številk, o katerih je v lanskem letu razpravljalo Okrožno javno tožilstvo v Mariboru: Območje okrožnega javnega tožil- stva v Mariboru zajema 369.754 prebivalcev, kar pomeni, da je na istem območju 21 % celotnega slovenskega prebivalstva. V letu 1970 so javna tožilstva tega območja obravnavala 28 % vseh v tem letu storjenih kaznivih dejanj v Sloveniji. Od tega odpade na kazniva dejanja zoper življenje in telo 39 %. V lanskem letu so bili odstotki storjenih in obsojenih kaznivih dejanj znatno večji. Nad- poprečno mnogo pa je na tem območju tudi nekaterili drugih kaznivih dejanj. Dejstvo je, da sta si občini Ptuj in Ormož na lestvici kaznivih dejanj „priborili" prvo mesto v Sloveniji. Bolj ali manj so znani tudi vzroki za vse večje naraščanje kriminalitete tega območja. Omenih smo že življenjske pogoje in raznolikost le-tch, v katerih prebivalstvo živi. Drugi in nedvomno velik vzrok pa je nepopolna organiziranost vseh druž- benih subjektov v boju proti kriminaliteti. Nekatere gospodarske organizacije hočejo obdržati svojo veljavo in avtoriteto, zato pa cesto ne razkrivajo protizakonitih dejanj, ki se dogajajo v gospodarskih organizacijah. Verjetno pa je k naraščanju kriminalitete mnogo pri- pomogla tudi novela pooblastil javnega tožilstva, ki je bila sprejeta pred petimi leti in po kateri sme javni tožilec odrediti kazenski pregon šele, ko je podan utemeljen sum, daje znani storilec storil znano kaznivo dejanje. Prej pa je imel pravico odrediti kazenski pregon, če je bil znan sum kaznivega dejanja, čeprav stbrilec še ni bil znan. Zgoraj omenjeni in še drugj faktorji povzročajo težkoče in neučinkovitost pri delu okrožnega javnega tožilstva v Mariboru. Težnja vseh družbeno poUtičnih faktorjev pa mora biti, da se čim prej te slabosti odpravijo in da podprejo delo tega pravosodnega organa, kajti edino tako bomo lahko ovrgli blesteče prvo mesto na lestvici kaznivih dejanj, ki ga imamo sedaj. Občinsko javno tožilstvo v Ptuju obsega območje občin Ptuj in Ormož s 84.317 prebivalci. Število prebivalcev obeh občin pa se zmanjšuje^ saj je 1969. leta znašalo 85.084. Številne družine in posa- mezniki se odseljujejo v druge gospodarsko razvitejše kraje. Mnogi pa se zaposlujejo v tujini. Samo iz ptujske občine je v tujini zaposlenih 4.134 prebivalcev in iz ormoške občine 926 oseb. Vehk problem bo nastal, če se bodo gospodarske razmere v tujini spremenile in bo treba v obeh občinah najti zaposli- tev za 5.000 oseb. Nerazvitost krajev, nezaposlenost, alkoholizem, zdomstvo in občutlji- vost občanov pa so gotovo faktorji, ki povzročajo ogromno število kaznivih dejanj zoper življenje in telo, v katerih nosi občina Ptuj prvenstvo v Sloveniji. Po uradnih podatkih je bilo v obdobju 1962-1964 storjenih 658 kaznivih dejanj zoper telo samo v ptujski občini. Drugo mesto si je ,.pribori- la" občina Ormož. Zanimivo pa je, da so ta kazniva dejanja storili polnoletni občani. Večanje števila kaznivih dejanj nam povedo nasled- nje številke: 1968. leta je bilo na območju ptujske in ormoške občine 1282 kaznivih dejanj, katerih storil- ci so znani in 417 kaznivih dejanj neznanih storilcev (skupno 1699 kazenskih postopkov). Lani pa je število kaznivih dejanj znanih oseb naraslo na 1352, število kaznivih dejanj neznanih oseb pa na 548 (skupno 1900 kaznivih dejanj). Naraščanje kaznivih dejanj je (Nadaljevanje na 13. strani) PRVO SREČANJE NOVINARJEV V petek popoldne so se v Ptuju prvič srečali novinarji bratskih občin Cakovec, Varaždin, Koprivni- ca, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica. Srečanje novinarjev je bilo istočasno tudi uvod v 11. teden „Bratstva in prijateljstva" zgoraj omenjenih občin. Uvodno besedo na srečanju je imel predsednik občinske skupščine Ptuj, Franjo Rebemak, ki je časnikarjem v kratkem orisal gospo- darski razvoj ptujske občine in težave, v katerih se občina nahaja. Te težave pa so, kot je poudaril predsednik občine, predvsem fi- nančnega značaja. Gostje iz sosed- nje Hrvatske so z zanimanjem spremljali izvajanje predsednika Re- bernaka. V nadalnjih razgovorih so časni- karji posvetili precej pozornosti medsebojnemu sodelovanju tako pri radijskih, kakor tudi časopisnih hišah. Zelo kritično so ocenili dosedanje sodelovanje in poudarih, da mora biti letošnje sodelovanje ob 11. tednu „Bratstva in prijatejjstva" boljše. Ugotovili so tudi, da naloge, ki si jih je postavil odbor 11. tedna Bratstva in prijateljstva" pred nedav- nim v Cakovcu, še niso krenile v realizacijo. Po uradnem delu programa so časnikarji položili venec pred spo- menik narodnega heroja Jožeta Lacka v Ptuju, zatem pa so si ogledali eno izmed kleti KK Ptuj, obrat Slovenske gorice, kjer so imeli ob dobri zakuski prijateljski razgo- vor. Od tu so krenili na ptujski grad, kjer so si ogledali prostore Radia Ptuj. Svoje prvo srečanje so časnikarji končali ob družabnem večeru v prostorih gostilne „Haložan". -mn- Casnikarji na svojem prvem srečanju 4 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 13. aprila 1972 Boris Kidrič - človek in revolucionar ODLOMKI IZ GOVORA MIHE MARINKA NA PROSLAVI V KIDRIČEVEM ,,Živo mi je v spominu prvo srečanje z mladim Borisom, spomla- di leta 1933. Poznalo se mu je, da izhaja iz intelektualne družine, po njegovi tekoči govorici, jasnem izražanju misli, idejnosti njegovih razmišljanj pri poglabljanju v socialno tematiko, kar vse je pričalo o njegovi zagnanosti proti krivične- mu družbenemu sistemu brutalnega nacionalnega in socialnega zatiranja. S svojim obnašanjem, s svojim skromnim oblačenjem je kazal svojo željo, svoje hotenje, da se pribUža delavcu, da se enači s proletarcem. V vseh naslednjih dvajsetih letih, ko smo delah skupaj mi je ostalo to v posebno živem spominu." ,,Njegovo delo se je navadno potegnilo globoko v noč. Ni bilo redko, da je sredi noči skhcal sestanek svojih pomočnikov in sodelavcev. Tempo dela je določal drugim s svojim lastnirrt vzgledom. Imel je izreden dar govora. Na prvem kongresu OF v Tivolju, leta 1945, je samo na osnovi beležk na malem hstiču papirja govoril dve uri. Govor je bil objavljen naslednji dan, stenograf ga je samo prepisal, ne da bi lektor imel kaj popraviti." „Stvarni marksistični družbeni anaUtik, kakršen je bil, je Kidrič zelo jasno pokazal popolno zaupa- nje v delavski razred, v njegovo sposobnost, da se sam upravlja, ne da bi ostal poslušen vsemočni birokratski kasti. Zato je zelo prepričano in prepričljivo sodeloval pri prvem zakonu o delavskih svetih. Njegovi govori in pisane razprave in njegovih zadnjih let so pomemben spomenik njegove jasne orientacije Zlasti je pomemben njegov zadnji javni govor na VI. kongresu ZKJ. V njem je sintetiziral izkušnje lastnega dela v njegovem zadnjem letu. Zarisal je vizijo bodočega razvoja delavskega samoupravljanja." „Malo nas je bilo, ki smo vedeh za ugotovitev zdravnikov, iz humanih razlogov smo to skrivali tudi pred Zdenko, njegovo življensko tovariši- co. Naravno je, da smo iz istih razlogov to prikrivah tudi Borisu samemu. Toda on je, kot nekdanji študent kemije, to težko dejstvo sam ugotovil in ga zaupal samo svoji ženi. Po daljši bolezni, po mnogih transfuzijah krvi je prišel do spoznanja, da je vmes krvni rak. Pokazal je Zdenki leksikon, kjer je zapisano, da je levkemija neozdrav- ljiva bolezen. Kaj je to odkritje zanju pomenilo, si lahko samo mislimo." „Težko si je zamisliti moralno moč in življenjsko energijo Kidriča, ki je do zadnjih dni spremljal gospodarska poročila in predloge, na katere je še dajal svoje kritične pripombe. Zadnje tedne je lahko samo še čital in govoril, ker mu je sluh že popolnoma odpovedal. Pretresljivo je bilo za nas srečanje ob obisku tov. Tita v bolnišnici, ko mu je prišel čestitat za 41. rojstni dan in mu je to lahko pokazal le s prsti in z vsiljeno smejočim se obrazom. Kako težko je bilo slovo od še živega Borisa, ko smo si njegovi prijatelji vzajemno prikrivali kruto resnico." ,,Opisal sem vam le nekaj drobcev svojih spominov na Kidriča. S svojim delom si je Kidrič sam postavil impozanten spomenik. Vaš delovni kolektiv je v pretekUh letih s svojim ustvarjalnim delom ponosno nosil Kidričevo ime. Prepričan sem, da bo tako tudi v bodoče!" PROSLAVA PRI OSOJNIKOVI DOMAČIJI Z letošnje proslave pri Osojnikovi domačiji v Desencih Prejšnji torek se je pri Osojnikovi domačiji v Desincih zbrala precejšna množica otrok iz osnovne šole Bratov Reš iz Desternika in številnih predstavnikov skupščine občine Ptuj, da bi proslavih rojstvo Slovenje-goriške partizanske čete, ki je bila ustanovljena 4. aprila 1942. leta, v hiši znamenitega ptujskega revolucionarja Franca Osojnika iz Desenc. Uvodno besedo na svečanosti, ki je obenem tudi^ prva ob letošnji 30-letnici ustanovitve Slovenje-goriške čete, je imel Karel Žmavc, predsednik ZRVS, ki je v svojem govoru v kratkem opisal življenjsko pot čete in je med drugim dejal: „ . . . spomeniki in spominska obeležja stojijo pred nami, kot odprta knjiga NOV in naše socialistične revolucije. Franc Osojnik je bil v ptujski občini eden prvih piscev te knjige, s^ je bil ustanovni član Slovenje-goriške čete in njen idejni vodja." Ob slovesnosti v Desincih so program popestrili tudi učenci osnovne šole „Bratov Reš" iz Desternika in pa oddelek pripadnikov JLA, ki je z častnimi salvami dal proslavi še poseben poudarek. Ob svečanosti so predstavniki občine položih tudi venec na spominsko ploščo pri Osojnikovi domačiji. -mn- Težaven položaj IMPOLA Težave v delovni organizaciji IMPOL v Slov. Bistrici sozadnje obdobje vse večje, kar močno vphva tudi na nadaljnji razvoj bistriškega gospodarstva. Kje je iskati osnovne vzroke takšnemu stanju industrije, kjer je zaposlenih okoli 1700 ljudi in se tako uvršča na prvo mesto v bistriški občini, so na nedavnem skupnem posvetu razpravljali pred- stavniki samoupravnih organov IM- POLA in občinskega sindikalnega sveta. Namen tega posveta je bil seznaniti podpredsednika republi- škega odbora sindikata industrije in rudarstva Slovenije Srečka MLINA- RICA s težavnim položajem, v katerem se nahaja aluminijska industrija v Jugoslaviji, še posebno močno pa so prisotne težave industrije metalnih polizdelkov v Slov. Bistrici. Predstavniki IMPOLA in občin- skega sindikalnega sveta so Srečka Mhnariča seznanih z ugotovitvijo, da v IMPOLU trenutno primanjkuje okoh 4 milijarde SD za obratna sredstva, predvsem za novo proiz- vodnjo. Brez teh sredstev se kolektiv težko vključuje v normalno proiz- vodnjo, ker ni reprodukcijskega materiala. Mnenja so bih, da trenutni problem v aluminijski industriji ni samo stvar kolektiva, ampak je potrebno razumevanje celotne druž- bene skupnosti. Ob tem so poudariU precejšnjo nezainteresiranost repu- blike za hitrejši razvoj bazne industrije, tohko bolj pa je to čutiti v aluminijski industriji. Takšne trditve pottjuje tudi srednjeročni plan razvoja gospodarstva Slovenije, kjer ni konkretno pojasnjeno mesto alurhinijske industrije v gospodar- stvu. Takšno nepovezanost je obču- titi tudi v odnosu republika-zveza. Rezultati tega so lahko vidni v velikih novogradnjah primarne in predelovalne industrije aluminija v Jugoslaviji, ker se z gradnjo novih gigantov te vrste postavlja vprašanje nadaljnjega razvoja že obstoječih proizvajalcev. Opaziti pa je tudi mogoče, da imajo ostale republike več posluha za razvoj te industrije. V IMPOLU so mnenja, da je še vedno preveč pomanjkljiva obvešče- nost, kakšno mesto naj bi imela v slovenskem gospodarstvu proizvod- nja in predelava aluminija, kar še posebno velja za obdobje srednje- ročnega programa razvoja. Vzrok, da je v republiki premajhno zanimanje za aluminijsko industrijo, so potrdili tudi s tem, da predstav- niki republike zelo redko obiščejo IMPOL ali se zanimajo za njegovo stanje. Zato tudi ni čudno, da je prevladalo prepričanje o zapostavlje- nosti aluminijske industrije v sloven- skem gospodarstvu. Takšno stanje je privedlo glavnega direktorja Štefana Podričnika, ki podjetje vodi že 20 let, daje prosil samoupravne organe IMPOLA za razrešnico. Kot osnovne vzroke pa je navajal predvsem zunanje vplive. Med možnosti, ki naj bi temu delovnemu kolektivu zagotovile boljše rezultate, so navajali pred- vsem tesnejše sodelovanje s Tovarno glinice in aluminija, Kidričevo. V ta namen obstoja v IMPOLU posebna komisija, ki preučuje možnosti za tesnejše sodelovanje. Večjo pozor- nost bo potrebno posvetiti tudi ugotavljanju možnosti finalne pro- izvodnje, vzbuditi bo treba v republiških vodstvih več zanimanja za razvoj aluminijske industrije v Sloveniji in Jugoslaviji kot celoti. Nekatera vprašanja pa bo potreb- no odločneje reševati tudi znotraj kolektiva, kjer še vedno primanjkuje večja iniciativa in timsko delo v vodstvu. Tudi dejavnost v kolektivu ni vedno takšna, kot bi bilo pričakovati, o čemer so večkrat razpravljali samoupravni organi. Ob tem so bila postavljena tudi vprašanja o strokovnosti nekaterih članov kolegija, kakor tudi o pravihiosti nekaterih njihovih delov- nih metod. V tem je iskati tudi vzrok, daje v zadnjih 2-3 letih zapustilo kolektiv 15 strokovnjakov z dolgoletno prakso, medtem ko je bilo novospre- jetih mnogo manj in še ti s pomanjkljivimi izkušnjami. Pričakovati je, da se bo kolektiv IMPOLA uspel rešiti iz težkega stanja v letu 1974, ko bodo odplačane anuitete za novo valjar- no. VH V SLOVENSKI BISTRICI AVTOMATIZIRANO LESNO SKLADIŠČE Gozdno gospodarstvo Maribor bo še letos pričelo graditi veliko sodob- no lesno skladišče v Slovenski Bistrici z letno zmogljivostjo okrog 45.000 kubičnih metrov tehničnega lesa. Po predračunih bo gradnja tega skladišča veljala okrog 4 milijone dinarjev. Skladišče bo povsem avto- matizirano in bo les odhajal iz njega naravnost v predelavo. Znano je, daje pred nekaj več kot letom dni gozdno gospodarstvo Ma- ribor skupaj z Marlesom, ki je bil soinvestitor, zgradilo v Limbušu pri Mariboru večje skladišče, na kate- rega se stekajo lesne mase, ki prihajajo s severnega dela Pohorja v dolino, medtem ko bo skladišče v Slovenski Bistrici namenjeno za les, ki bo prihajal z južnega dela Pohor- ja, nekaj pa verjetno tudi iz Haloz oziroma z Dravskega polja. F. H. TEDNIK — ČETRTEK, 13. aprila 1972 STRAN 5 IZ DELA ORMOŠKEGA SODIŠČA Porast fantovskih pretepov Na območju občine Ormož so še vedno najštevilnejša kazniva dejanja zoper življenje in telo. Sledijo kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, premoženje ter zoper splošno varnost ljudi in premoženja. Tudi kaznivih dejanj zoper narodno gospodarstvo in uradno dolžnost ni manjkalo. Pretežno je šlo za primere nevestnega gospodarskega poslova- nja, nevestno delo v službi, ponever- be, neupravičene uporabe, davčne utaje itd. V preteklem letu je ormoško občinsko sodišče obravna- valo precej teh zadev in jih nekaj tudi rešilo. Telesne poškodbe Hudih telesnih poškodb je bilo le pribhžno 9 odstotkov, drugo so lahke telesne poškodbe, sodelovanje pri pretepu ali ogrožanju z nevarnim orodjem in orožjem. Pri pretepih uporabljajo storilci vse, kar jim pride pod roke - največkrat vinogradniški koP Po socialni struk- turi je največ storilcev kmetijskih delavcev. Približno polovica teh ljudi je v rednem delovnem razmer- ju. Storilci so večinoma mlajši moški, ne manjka pa tudi starejših in žensk. Zanimivo je, da so se v večji meri pričeU spet pojavljati fantovski pretepi, ki jih je bilo prejšnja leta manj. Žalitve in obrekovanja Tako kot kazniva dejanja zoper življenje in telo pogojujejo tudi kazniva dejanja zoper čast in dobro ime socialne in kulturne razmere, predvsem pa alkoholizem, neurejeni sosedski in mejaški odnosi in druge razprtije. Tako so kazniva dejanja zoper čast na drugem mestu za kaznivimi dejanji zoper življenje in telo. Gre predvsem za žahtve in obrekovanja. Glede na število teh zadev, ima sodišče s temi precej dela. Še posebej mnogo časa je treba, kadar gre za nepopustljive stranke in huda medsebojna sovra- štva aU za prestiž. Takšne stranke se zlepa ne poravnajo. Vsaka hoče po vsej sili „zmagati" in tako predlaga- jo vedno nove in nove dokaze. Sodišče ne more zavrniti dokaznih predlogov, zato se morajo obravnave prelagati. Večino takih zadev uspejo rešiti s poravnavami, vendar dosežejo to šele po drugi ali kateri nadaljni obravnavi. S takimi postopki tudi občani zgubljajo dosti časa in denarja, saj si običajno vzamejo odvetnika. Res je, da ima vsak občan pravico iskati in zahtevati zadoščenje, če je utrpel škodo na časti in dobrem imenu, vendar gredo ljudje dostikrat predaleč. Opravka imajo z notornimi prav- dači, ki gredo tožit za vsako malenkost. Zlasti je zanimivo, da se nekaterim ne zdi škoda časa in denarja, čeprav gre za bagatelne stvari, kar bi lahko mirno požrh, vendar tega ne storijo samo zato, ker je to storil nekdo, s katerim si niso najbolj na roko. To pomeni, da ne gre vedno za resnično prizade- tost. Razen tega pa ti „tožbači" nimajo navadno denarja za nujne življenjske potrebe. Družbeno in zasebno premoženje Pri kaznivih dejanjih zoper druž- beno in zasebno premožeiye prevla- dujejo majhne tatvine in namerno poškodovanje tuje stvari. Večjih tatvin in drugih dejanj iz tega poglavja kazenskega zakonika je bilo sorazmerno malo. Storilci kaznivih dejanj te vrste so pretežno ljudje z nižjim življenjskim standardom. Drugače pa pri teh dejanjih niso opažih kakšnih značilnih posebno- sti, razen, da jih je bilo manj kot prejšnja leta. Ostalo in število sodb Pri ostalih vrstah kaznivih dejanj je šlo bodisi za manjše število, bodisi za posamezne primere brez kakšnih posebnosti. Lansko leto so na sodišču v Ormožu reših 223 kazenskih zadev. Z obsodilno sodbo je bilo rešenih 97, z oprostilno sodbo 23, z zavrnilno sodbo 64 in na drug način 35 zadev. Pri rešitvah na drugi način gre pretežno za primere, ko se več zadev zoper enega obdolženca združi in se obravnava odvija v enotnem postopku. Pri obsodbah je bilo izrečenih 66 odstotkov zapornih kazni in 35 odstotkov denarnih kazni, od tega pribhžno polovica pogojnih. Višina izrečenih denarnih kazni znaša 32.615,00 dinarjev. TEDEN ČISTOČE TER TEKMOVANJE ZA NAJI EPŠE UREJENO OKOLJE v KIDRIČEVEM Da si krajevna skupnost ter kra- jevni odbori na območju krajevne skupnosti Kidričevo na vse načine prizadevajo vključiti v realizacijo svojih programov čim širši krog občanov, "kaže tudi nedavni sklep krajevne skupnosti Kidričevo ter krajevnih odborov, s katerim so sprejeh poseben akcijski program, ki je obsegal teden čistoče, ki je bil v dneh od 25. marca do 3. aprila ter razpis tekmovanja za najlepše ure- jeno okolje hiše. Pre tem je že večkrat bilo več razprav o izgledu krajev v krajevni skupnosti Kidri- čevo, ko je bilo ugotovljeno, da je treba p.osvetiti več skrbi zunanjemu izgledu hiš, dvorišč, okolice stano- vanjskih blokov ter poslovnih pro- storov. Teden čistoče je pokazal, da je večina stanovalcev v naselju L sicer pripravljena urejevati svoj kraj in si urediti okolico stanovanj- skih blokov čim lepše, da je pa kljub temu bilo opaziti, da jih je še precej, ki jim je pod častjo prijeti za metlo, glablje ali lopato in da so priprav- ^eni le uživati v lepo urejeni okohci in kraju, ki so ga očistiH njihovi sostanovalci. Krajevna skupnost je tudi organizirala odvoz nepotrebnih stvari, kot so stare steklenice, tek- stil, papir, embalažo ter drugo, ki dela stanovalcem napoto ah pa nekateri kratkomalo mečejo pred bloke. Tak odvoz bo tudi prispeval k temu, da se okrog stanovanjskih hiš ne bo več kopičila razna nepotrebna navlaka. V tekmovanje za najlepše urejeno okolje hiše se vključijo vsi hišni sveti, lastniki stanovanjskih hiš in poslovnih zgradb. Trajalo bi naj od 15. aprila do 15. septembra 1972, ko bi posebna komisija ocenila ter bi bile podeljene nagrade in prizna- nja. V ta namen bo izdelan pravil- nik, ki bo pravočasno objavljen. FM IzobraŽevanje v IMPOLU Delavski svet podjetja IMPOL v Slovenski Bistrici je lani sklenil, da se z novo sistemizacijo delovnih mest in njihovo anahtično oceno določi, kakšna strokovna izobrazba naj se prizna zaposlenim na določenem delovnem mestu. Delavski svet tega, 1.600 članske- ga kolektiva je sklenil, da si morajo zaposleni, ki še nimajo ustrezne izobrazbe, to pridobiti do konca 1973 leta. Za delavca, katerih čas šolanja presega ta rok, pa si morajo pridobiti kvalifikacijo ah strokov- nost v času, kot je to predpisano za izredni študij. Sklep delavskega sveta je že letos prinesel prve uspehe. Do sedaj je doseglo v dopolnilnem izobraževa- nju 118 delavcev pol kvalifikacijo in 60 kvahfikacijo. Cez nekaj tednov pa bo končalo 90 kvalificiranih delavcev tečaj za delovodje. Na srednje, višje in visoke šole je tudi že vpisanih večje število zaposlenih iz delovnega kolektiva. V. H. Obnovljen internat posebne šole v SL Bistrici s štirimi meseci zamude se je okoh 70 učencev posebne osnovne šole vselilo v preteklem mesecu v sodobno obnovljeni internat. Zaradi obnove internata si je moralo večje število učencev poiskati zavetišče v rejniških družinah v mestu in okolici. Staro poslopje internata so priče h obnavljati lani spomladi. Predračun je znašal okoh 1,200.000 din, ker pa so se dela končala mnogo pozneje, kot je bilo predvideno, so tudi stroški znatno večji. Pred obnovo je bilo v internatu okrog 60 učencev. Po normativih bi jih smelo biti nekaj nad 30. Oskrbni dan stane sedaj okrog 40 din, vendar si vodstvo internata prizadeva znižati prispevek staršev. Že sedaj pa je mogoče opaziti, da vsi niso svoje naloge pri obnovi opravili najbolje. Vliodna stran kaže že sledove dežja. VH „Veseli Jazbeci" javite svoj naslov Dragici Golob, Nadole 83, p. Stoperce 62289, ker želi stopiti z vami v stik. Uredništvo V POLJČANAH RASTE NOVA ŠOLA V jeseni 1971 so v Poljčanah svečano zasadih prvo lopato za zgraditev nove osnovne šole. Brez dvoma je bil ta trenutek najpo- membnejši dogodek kraja in širše okohce v preteklem letu. Potrebe po gradnji nove osnovne šole v tem kraju so se kazale že vrsto let, vendar so do preteklega leta bile to le samo velike želje krajanov. Spričo naraščajočega števila otrok pa je postajal pouk vedno bolj težaven. Prostori so poštah pretesni in potrebno je bilo iskati rešitev v izmenskem pouku pa tudi v nekate- rih prostorih zunaj šole. S podobnimi problemi se sreču- jejo tudi v nekaterih drugih manjših krajih bistriške občine. Zavedajoč se posledic, katerih rezultat bi bil neugoden za starše kakor tudi za učence, so se občani v drugi polovici leta 1968 odločili z referen- dumom odvajati del dohodka za gradnjo in obnovo šolskih prosto- rov. Po uspešnem referendumu je bila izvoljena posebna komisija, kije sestavila prioritetni vrstni red obno- ve in gradnje šolskih prostorov. S tako zbranimi sredstvi je bila v letu 1970 izvršena obnova in dogra- ditev osnovne šole v Makolah. Druga po prioritetnem redu je bila nova šola Poljčane. Po predvidevanjih bo skupna investicija gradnje poljčanske šole znašala okoh 6.500.000 dinarjev. K tej investiciji je RIS odobril 2.80.000 dinarjev. Gradbena dela zelo uspešno opravlja Gradbeno podjetje Granit iz Slovenske Bistrice. Predvidevajo, da bo šola v Poljčanah zgrajena do konca leta 1972. V uporabo jo bodo predah 8. januarja 1973 ob prazniku občine. Fotografija in tekst: V. Horvat 6 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 13. aprila 1972 EKSPLOZIJA V ŽEPU Za velikonočne praznike so v Tomažu pri Ormožu streljali. Slišati je bilo nekaj zelo močnih eksplozij, tako da je bilo pričakovati najhujše. Miličniki so že dan prej opozarjah ljudi, da naj ne streljajo s tako močnimi eksplozivi pa ni nič po- magalo dokler ni padla žrtev - mlad 18-letnifant. Stanka Klemenčiča iz Male vasi pri Tomažu so vsi poznah kot izredno dobrega in pridnega fanta. Delal je kot sezonski delavec na nekem gradbišču v Savinjski dolini. V nedeljo, 2. aprila so Klemenči- čevi praznovali. Domenili so se, da bodo šh k Tomažu v kino. Okrog 18. ure so odšU v kino Stanko Klemenčič, njegova sestra Marija in njen zaročenec Štefan. Že po nekaj metrih je Stanko zaostal za onima dvema in nadaljeval pot sam. Kakih sto metrov od domače hiše je srečal Janeza Majcena in ga prosil za vžigalice. Majcen je opazil, da se v Klemenčičevem desnem hlačnem žepu nekaj iskri, takoj nato je že nastala močna eksplozija. Klemen- čiča je zaneslo v obcestni jarek, kjer je nepremično obležal. Majcen je ob detonaciji začutil udarce po trebu- hu, rokah in nogah. Prestrašil se je in zbežal iz kraja nesreče. Pozneje je ugotovil, da ima poškodovane roke, trebuh in levo nogo. Odšel je k svojemu bratrancu Jožetu Plohlu v Sejance. Opisal mu je ves dogodek, le-ta pa mu je svetoval, naj vse skupaj prijavi milici. To je pozneje tudi storil. V času detonacije sta bila Kle- menčičeva sestra Marija in njen zaročenec oddaljena od ponesreče- nega približno 15 metrov. Takoj sta zbežala nazaj in videla, da ponesre- čeni močno krvavi iz spodenjega dela telesa. Takoj sta obvestila starše in pokhcali so reševalno postajo Ptuj, vendar je ob prihodu rešilca ponesrečeni že podlegel poškod- bam. Ponesrečenega si je ogledal tudi zdravnik dr. Kušar. Ugotovil je, da je že ob eksploziji dobil Klemen- čič tako hude poškodbe na spod- njem delu trebuha in desnem steg- nu, daje nastopila takojšnja smrt. Ponesrečeni Stanko Klemenčič se po izjavah sorodnikov in znancev nikoh ni ukvarjal z eksplozivi. Bilje miren in pošten mladenič. Z denar- jem, ki ga je zaslužil s svojim sezonskim delom je pomagal svojim staršem. Kje je dobil eksploziv, ni znano. Do nesreče pa je po vsej verjetnosti prišlo na sledeči način: Ko je Stanko nekaj pred 18. uro odšel od doma, je moral imeti v žepu zavojček kamnitita z vžigalno vrvico. Ker ni bil vešč ravnanja z razstrelivi, je verjetno z ogorkom cigarete med potjo prižigal vžigalno vrvico. Le-ta se ni takoj vnela, ali pa Klemenčič tega ni opazil in zavoj- ček kamnitita spravil nazaj v žep. Potem ko je srečal Janeza Majcena in ga prosil za vžigahce, je vrvica zagorela in prišlo je do eksplozije v žepu. Tako je zaradi neveščega ravnanja in nepotrebnega streljanja z eksplo- zivom, kot je kamnitit, bilo žrtvo- vano rnlado, pridno in pošteno človeško življenje in to kljub opozo- rilom o nevarnosti takšnega ravna- nja. Pravijo, daje po tej nedvomno, hudi nesreči pri Tomažu nastala smrtna tišina. Nihče več ni streljal, vendar - šola je bila draga. Nekdo jo je plačal z življenjem. NAJPREJ CENTRALNA KURJAVA Dom počitka Dr. Jože Potrč v Zg. Poljčanah postaja pretesen za vsfe, ki bi zeleh bivati v njem. Kljub temu, da so Dom Dr. Jože Potrč v Poljčanah, kjer trenutno živi 260 ostarelih oskrbovancev iz občin Maribor in Slov. Bistrica redno obnavljali in preurejah, centralnega ogravanja še niso imeU. Ta pomanj- kljivost je trenutno med najbolj perečimi problemi doma in bo potrebno v najkrajšem času najti rešitev. Dom počitka dr. Jože Potrč v Poljčanah je bil grajen v letu 1951 za potrebe bivšega OLO Poljčane. Pozneje pa je bila zgradba preureje- na v socialne namene v dom počitka ostarelih in onemoglih občanov. Čeprav so bile v obdobju delovanja doma izvedene precejšnje izboljšave, še danes ne izpolnjuje vseh zahtev in potreb oskrbovancev. Po idejnem projetku, ki ga bo izdelala strokovna komisija, bodo dom dogradili in preuredili v letih 1972-76. Prioritetna naloga je zgra- ditev centralne kurjave v celotni zgradbi. Priprave za gradnjo centralne kur- jave so že končane. Izdelan je že tudi finančni predračun, po kate- rem bi veljala 500.000.00 ND. Od tega bi prispevah občinska skupšči- na Maribor 10 milijonov SD, skup- ščina občine Slov. Bistrica 5 milijo- nov SD, društvo upokojencev bi- striške občine 10 milijonov SD. Preostala sredstva pa bo prispeval sam Dom. Z gradnjo bo že ta mesec pričelo podjetje iz Žalca. Predvide- vajo, da bodo dela končana do konca 1972 leta. VH RAZDEJANJE V KULTURNEM DOMU Puščica kaže zlomljeno okno kulturnega doma na Destemiku Spotikanje ob teenagerjih ni kdo ve kaj prida pisarija, toda, če je takšna obhka edino učinkovito cepivo za pospeševanje delovnih navad in uvajanje v spodobne lastnosti človeške omike, bi se rad lotil vakcinacije najbolj ogroženih, se pravi onih, ki bi s svojim dosedanjim početjem utegnih kvar- no vpUvati na neposredno okolico. Gre za mlade, ki so se v zadnjem času zavozljaU v pajčevino nezdra-. vih in celo družbi škodljivih dejanj. Krdelo doraščajočih si je spletlo svoje gnezdo v kulturno-prosvetnem domu, ki je bil pred nedavnim 'prenovljen, urejen, skratka postal je kulturno ogledalo vaščanov. Ponos in žulji so bih očiten dokaz zadovoljstva z njihovim kulturnim očakom. Mladi niso prispevah niče- sar, zato ni čudno, da so brez posluha do družbene lastnine „me- sarih" v notranjosti težko pridoblje- ne kulturne ustanove. Neusmiljeno so razkosah odersko zaveso, lotih so se sten; prišlo je do obračunavanja s knjigami na odru, ki so brezmočne prenašale teptanje rogoviležev. Mladi so vestno in vztrajno opravljah skoraj vsako soboto svojo „kulturno daritev", dom pa se je iz dneva v dan vedno bolj pogrezal v iztrebke svojih koristnikov. Nihče ni smatral za potrebno urediti njegovo okolico. Čut za estetske prvine nekaternikov je že nekaj let potis- njen v svetu duhovne bede in teksaških mank. Krajevna skupnost si je končno le utrgala toliko časa in skušala stopiti na rep nemogočemu. Z novimi ključavnicami, ki jih je dala pritrditi na vrata kulturnega doma, je skušala uvesti formalen postopek za uporabo prostora. Toda klub z divjega zapada očividno ni bil pripravljen sprejeti načela ustrezne poti. Tako sta dva „korajžna" mladinca vdrla skozi okno in se prebila v prosvetno dvorano, nato sta v objestnosti še odtrgala glavna vrata dvorane, pri čemer je nastala škoda več kot sto tisoč starih dinarjev. Pristojni organi javne var- nosti menijo, da gre za svojevrsten vlom, ki je obsojanja vreden. Zli- kovca se bosta . morala zagovarjati pred sodiščem. Seveda ne bi bilo pošteno takšno mladino identificirati z nekaterimi drugimi aktivnimi organizacijami. Vsiljuje se vprašanje, kdo je pravza- prav kriv, da danes neka vaška organizacija počenja, kar ji imponi- ra, ne, da bi se lotila kakšne družbi koristne dejavnosti, kot so: pevska sekcija, dramatika, športno srečanje, predavanja, ideološko izpopolnjeva- nje in tako dalje. Takih hvalevrednih obhk je še in še, le če bi mladinci pokazah vsaj malo smisla in dobre volje, pa bi človek z veseljem kaj pozitivnega zapisal o njih. Tako pa urejajo svoj krvni tlak le v dvo in tri četrtinskem taktu. Če je torej ples edino izrazno sredstvo nekaterih mladih ljudi, potem bo prihodnost resnično pravljični napoj pop sveta. Markež SERGEJ KRAIGHER POKRO- VITELJ V Ptuju so pričeh s pripravami proslav ob 30-letnici ustanovitve in poslednjega boja Slovensko-goriške - Lackove čete. V ta namen so že imenovali petnajstčlanski odbor, katerega predsednik je Franjo Rebernak, predsednik skupščine občine Ptuj. Podpredsednik je Cvetko Pantar, predsednik občin- skega odbora ZZB NOV Ptuj. Program letošnjih prireditev in proslav, ki bodo v znamenju 30-letnice, je zelo pester. Končal se bo ob občinskem prazniku, ki bo letos v Mostju. Na zadnji seji SO Ptuj je predsednik občine Franjo Rebernak tudi predlagal, da naj bi za pokroviteljstvo občinskega praznika zaprosili Sergeja Kraigerja, predsed- nika skupščine SRS, ki je bil na enem izmed ustanovnih sestankov Slovensko-goriške čete. -mn- ČE ŽENA POMAGA . . . Po mestu vozi fičko. V njem sedita mož in žena. Mož vozi. Na križišču daje prednost desnemu, vozi z dovoljeno hitrostjo, pri semaforih ne švigne skozi križišče pri rumeni luči, temveč lepo poča- ka, pešcem dovoh iti čez zebro - skratka, vzoren voznik. Za njim ves čas vozi miličniški avtomobil. Ko fičko zavije na parkirni prostor, pristopita k njemu mihčnika iz mihčniškega avtomo- bila in stisneta roko šoferju fička. „Čestitava, tovariš! Naša postaja LM je razpisala nagrado 500 din za najbolj vzornega voznika. Prepričala sva se, da ste to vi. Nagrada je vaša!" „Odhčno," vzklikne voznik. „Ta denar prihaja ravno ob pravem času. Zdaj primaknem še nekaj svojega pa lahko plačam vse takse in grem delat vozniški izpit!" Ko vidi žena, kako ga je mož polomil, hoče rešiti položaj: ,,Nikar mu ne verjemite, tovariš miličnik! On se vedno tako šali, kadar je pijan!" TEDNIK — ČETRTEK, 13. aprila 1972 STRAN 7 Franc Kranjc 82-letnik Prvi april je sicer dan Sale in laži, vendar je mnogim tudi dan rojstva. Tako se je tudi naš upokojenec Franc Krajnc prav zares rodil 1. aprila v letu 1891. na Drsteli pri Ptuju kot kmečki sin. Po osnovni šoli pri Urbanu se je šel učit zidarske obrti pri ptujskem gradbe- niku Brezniku ter istočasno opravil tudi triletno obrtno šolo v Ptuju. Nekaj časa je delal še pri Brezniku kot pomočnik, nakar se je odpravil, kakor je takrat že bil običaj v svet kot popotni obrtnik ter delal v različnih krajih kot v Gradcu, Kapfenbergu, in pri Kifmanu v Mariboru, od koder je šel služit vojaški rok 1910. leta h gorski lahki artileriji v Beljak, kjer ga je zajela prva svetovna vojna. Bil je na frontah v Rusiji, kjer je bil ranjen in nato do konca vojne v Italiji. Nato je delal pri različnih podjetjih kot pomočnik in skupinovodja, nazad- nje pri stavbeniku Denngu, kjer se je pri delu ponesrečil na roki ter bil 1946 invahdsko upokojen. Oženjen je bil dvakrat, prva žena mu je rodila hčerko, druga pa hčerko in sina, pri katerem živi sedaj kot vdovec v Ptuju ob Grajeni. Franček Krajnc je že od ustano- vitve društva upokojencev njegov član in dober svetovalec, s čemer je dosti pripomogel k napredku dru- štva. Je še kar čil in vesele narave in stalen gost „kluba" in ima tudi svoj stalen sedež v klubu. Je tudi podporni član pevskega zbora DU ter zelo rad posluša lepe narodne pesmi, čeravno sam ni pevec. Ptujski tovariši - upokojenci mu ob visokem rojstnem dnevu iskreno čestitamo in žehmo, da bi mu pri njegovi mizi v klubu in dobri kapljici še mnogokrat zapeli „En starček je živel" z vzklikom „na mnoga leta"! Alojz Tumpej OBČUTNA ŠKODA ZARADI PASJIH ČREVESNIH ZAJEDALCEV Odbornik občinskega zbora Mar- tin ŽURAN iz Cirkulan je postavil naslednje odborniško vprašanje: Na eni izmed zadnjih sej SO Ptuj v lanskem letu je bil sprejet odlok o zaščitnem cepljenju psov proti raznašanju bolezni (buljavosti svinj- skih jeter) in bi se naj to cepljenje opravilo v letu 1971. Na našem območju je veterinar opravil to cepljenje, obenem s cepljenjem proti steklini samo v k. o. Gradišča. Ker mu psi niso obojega cepljenja prenesli ter so omedlevali, je cepljenje prenehal in izjavil, da se bo cepljenje nadaljevalo proti tej bolez- ni v juliju. To delo še do danes ni bilo opravljeno in se občani zanimajo za vzrok. Oddelek za upravno pravne zade- ve skupščine občine Ptuj, kot za kmetijstvo pristojen organ je na postavljeno odborniško vprašanje odgovoril: Skupščina občine Ptuj je 24. de- cembra 1970 sprejela odlok o obveznem zdravljenju psov v občini Ptuj proti črevesnim zajedalcem in o neškodljivem odstranjevanju invan- diranih svinjskih jeter. Odlok v 1. členu določa: da se prepreči škoda, ki jo povzroča svinjereji in mesni industriji ehinokokoza - glutavost pri svinjah, predpiše za veterinarsko inšpekcijo pristojen upravni organ enkrat letno in to praviloma spomladi, po potrebi pa tudi dvakrat letno obvezno zdravljenje vseh psov v občini Ptuj proti črevesnim zajedalcem. 2. člen odloka pa določa, da gredo stroški zdravljenja v breme občine Ptuj. Višino stroškov in način plačevanja določi zavod, ki opravi zdravljenje. Odbornik Martin Žuran je pravil- no seznanjen, da se je s poskusnim zdravljenjem pričelo ter da se je prenehalo, ker so psi na to močno reagirali. Da akcija ni bila izvedena pa je med ostalim vzrok, ker niso bila v ta namen zagotovljena potrebna finančna sredstva. Gre za učinkovitost akcije in vprašanje stroškov. Občini v letu 1971 ni uspelo zagotoviti sredstev za izvedbo akcije, kot to odlok določa. Predlagatelj odloka ni vsestransko preučil možnosti izvedbe akcije in je zato tudi skupščina odlok sprejela enostransko, zgolj iz gledišča škode, ne da bi hkrati proučila učinkovi- tost in možnost financiranja. Veterinarska postaja Ptuj je predložila 2 kalkulaciji in sicer 20,85 din po tretiranem psu, kar bi znašalo za cca 4500 psov registri- ranih v ptujski občini 94,000 din (9,400.000 S din) in drugo kalkula- cijo,' po kateri bi znašali stroški dehelmintizacije po psu 14,92 din ah v skupnem znesku nad 67,000 din (6,700.000 S din), če bi to akcijo vršili skupno s cepljenjem psov proti steklini. Niti enega, niti drugega zneska občinski proračun ne prenese in zato tudi ni prišlo do realizacije odloka. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo je o nastali situaciji dne 13/12-1971 razpravljal in med ostahm sprejel stališče, v kolikor se bi pristopilo k akciji dehelmintizacije psov, je potrebno sredstva zagotoviti morda po enakili deležih: občinski prora- čun, klavnice in lastnik psa vsak do 1/3 stroškov. Seveda temu ustrezno bi bilo potrebno spremeniti odlok. Bolj kot financiranje akcije je vprašljiv učinek obvezne dehehninti- zacije psov. Vprašali smo repubhški veterinarski zavod v Ljubljani za strokovno mnenje in avtentično tolmačenje umestnosti takšne akci- je. Dobih smo naslednji odgovor: Pasja trakulja prinaša svinjereji občutno gospodarsko škodo; oce- njuje se, daje 50 % vseh prašičev iz zasebnih rej invandiranih, v njihovih jetrih in pljučih pa najdemo vodenaste mehurje. V severovzhodni Sloveniji se računa, da je na 100.000 prebivalcev okuženo s temi mehurji 516 ljudi, kar prinaša tudi zdravstveno problematiko. Dehelmintizacija psov pomeni v diagnostičnem pogledu le odkriva- nje irivandiranih psov, zdravljenje pa se ne obnese, ker je glava trakulje zasidrana v črevesno steno psa in je neuničljiva. Zato je mogoče obolele pse, pri katerih se odkrije trakulja samo pobiti in neškodljivo odstrani- ti. Dehelmintizacija ali odkrivanje trakuljavosti psov pa je izredno zahteven in težaven posel. Lastniki privedejo le omenjeno število psov na določen prostor. Psu se vlije v prebavni trak posebno odvajalno sredstvo. Po arekohnizaciji ostane žival na tem mestu toliko časa, da se iztrebi rumena vsebina tankega črevesa, kjer živi trakulja. Ti iztrebki gredo na laboratorijske preiskave, prostor, kar je po navadi 0,5 ha velik travnik, pa je potrebno po dehelmintizaciji razkužiti. Iz tega postopka sledi, da ne gre za enostavno cepljenje psov, kot je to primer proti steklini, temveč odkrivanje bolezni po zahtevnem postopku, nato pa pobijanje okuže- nih psov, ker je zdravljenje drago in neučinkovito. Naj opozorimo, da je ,,Kmečki glas" v 8. številki dne 23. februarja 1972 priobčil v strokovni prilogi ,,Strokovnjaki svetujejo" tozadevni strokovni članek z naslovom ,,Pre- prečujmo ehinokokozo" iz katerega je razvidno, da danes veterina ne pozna zanesljivega zdravila, ki bi zagotovo uničilo ehinokokovo tra- kuljo. Na koncu omenjenega članka pa najbolj priznani strokovnjak na področju bakteriologije in živalskih parazitov v državi pisec dr. Janez Brglez pravi, da lahko ekinokokozo iztrebimo samo s tesnim sodelova- njem rejcev, z njihovo prosvetlje- nostjo in željo, da se bolezen zatre. Kaj se v naši praksi dogaja? Pri domačili zakolih svinj ~ kolinah, se dela velika napaka v tem, če se ugotovi mehurjasta jetra, se ta vržejo psu in življenjski ciklus pasje trakulje je ponovno zaključen. V tujini imajo uvedene obvezne oglede domačih zakolov, kjer se neškodlji- vo uniči obolela jetra. Tudi mi smo v 6. členu odloka zapisah naslednje: „pri domačih zakolih prašičev in pri zakolih v klavnicah je obvezno jetra in druge organe, ki kažejo znake ehinokokoze (glutavosti) neškodlji- vo odstraniti (kuhanje, sežiganje aU zakop, na mestu, kamor ne pridejo psi in mačke). Vendar tega razen v klavnicah ne izvajamo. Izhajajoč iz prej omenjenega, me- nimo, da bi akcija dehelmintizacij psov morala potekati najprej tako, da bi rejce svinj in lastnike psov morali seznanjati s potekom bo- lezni, škodah, ki nastajajo v njiho- vem in pa tudi v družbenem gospo- darstvu zaradi zmanjšanja prirasta živine, škode zaradi odvrženih no- tranjih organov zaklanih obolelih živali, zaradi bolezni, za katero celo s smrtno posledico lahko zbolijo ljudje, predvsem pa otroci. Večletna akcija prosvetljevanja ljudi v tej smeri, pozneje eventuelno z obvez- no diagnostiko in zdravljenjem ali pobijanjem trakuljavih psov, bi go.- tovo prinesla več uspeha, kot pa enostransko izvajanje odloka z ob- vezno dehelmintizacijo psov, ki brez zdravljenja ne prinaša nobenega uspeha. Oddelek za upravno pravne zade- ve in oddelek za inšpekcijske službe občine Ptuj bosta iz prej navedenih razlogov predlagala Skupščini obči- ne Ptuj, da navedeni odlok preneha veljati, istočasno pa zagotoviti se- znanjanje rejcev svinj in lastnikov psov s to boleznijo z navodih, kijih bodo izdelali veterinarski strokov- njaki občine. Referent za kmetijstvo Miran Glušič, ing. agr. IZKUŠNJA Skoraj vsak dan si nabiramo izkušnje. Dobre in slabe. Iz njih se učimo ali pa tudi ne. Nekatere izkušnje si zapomnimo za vse življe- nje, druge pa hitro, še prehitro pozabimo. Ljudje smo pozabljivi. Izgubljamo denar, dežnike, rokavice, nekateri tudi pamet in glavo in nekateri dokumente. Dokumenti pa so vča- sih važnejši od denarja. Preden se dokoplješ do novih, je veliko stro- škov, poti in skrbi. Tako je moja sošolka našla pred tednom vozniško dovoljenje na ko- lovozni poti. Komaj dva meseca staro vozniško dovoljenje. Naslov- Ijenca ni poznala osebno, no, kdo jo je izgubil, je videla na vozniški izkaznici. Mlad, novopečen voznik, ki je po kdove kakšni neprevidnosti izgubil vozniško dovoljenje, tako važen dokument, ki ga je stal lepe denarce. Povprašala je v šoh, če kdo pozna lastnika. Oglasila se je druga sošolka, da stanuje blizu njenega doma. Obvestila je lastnika šoferske izkaznice in ta se je po dveh dneh oglasil pri najditeljici. „Ah je bil vesel, ko je dobil nazaj dovoljenje? " smo se pozanimah pri sošolki čez nekaj dni. „Niti ne," je odgovorila sošolka. Hladno se je zahvalil. Ko sem ga čez nekaj dni srečala v mestu, je šel mimo mene, kakor da me ne pozna. Sošolki je bilo hudo. Kdo ve, kakšno izkušnjo si je pridobila o človekovi hvaležnosti. Bo še vrnila, kadar bo kaj našla? Za veliko uslugo in korist, niti pozdrava? Sicer pa . . . Zgodba o človekovi hvaležnosti je že stara, kot človeški rod . . . VESNA VRES^ ,,LES" lesno industrijsko in trgovsko podjetje Ptuj, Rogozniška c. 4 RAZGLAŠA naslednja prosta delovna mesta 1. ADMINISTRATORKO za delo v komerciali - za določen čas 2. VEC NEPRIUČENIH DELAVCEV za Lesno predelovalni obrat Ptuj - za nedoločen čas. POGOJI: pod 1.: končana administrativna šola in 2-letna praksa. Pismene ponudbe pošljite do 20. aprila 1972 na gornji naslov.____________..... 8 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 13. aprila 1972 OBISKALI SMO TOMAŽ PRI ORMOŽU Bilo je lepo spomladansko jutro. Poln avtobus potnikov je premetava- lo po uničeni cesti Ormož-Tomaž. Ta cesta je bila do letošnjega januarja republiška, sedaj pa je postala občinska. Obenem predstav- lja najkrajšo povezavo Tomaža z občinskim centrom. Probleme ceste prepustimo občini in raje poglejmo, kako živijo ljudje pri Tomažu, tem odmaknjenem kraju ormoške obči- ne. Najprej sem se odplavil na krajevno skupnost in poskušal najti njenega predsednika Alojza Hergula. Janko Kukol, tajnik krajevne skup- nosti in vodja krajevne pisarne je povedal, da je predsednik verjetno bolan in se bova zato morala kar sama pogovoriti. Prišel je tudi predsednik krajevne organizacije SZDL Vlado Kovačič. Tako je beseda lahko stekla. KRAJEVNA SKUPNOST Tomaž pri Ormožu šteje 2520 prebivalcev. Živijo v 17 vaseh, ki se raztezajo na površini 3806 hek- tarjev. Za krajevni samoprispevek so se ponovno odločili leta 1970 in ga sprejeli za štiri leta. Kmetje plačujejo od katastrskega dohodka 3 odstotke, zaposleni 5 odstotkov od enomesečnega osebnega dohod- ka, zaposleni v tujini plačujejo 50 din letno, upokojenci pa 5 od- stotkov od pokojnin. Iz naslova teh prispevkov je KS zbrala lansko leto za svoje delo samo 74.550 din. Samo pravim zaradi tega, ker bi glede na število zavezancev in stopnjo prispevkov morala zbrati več. Ljudje namreč kljub temu, da so se prostovoljno izrekh za samoprispevek le-tega nočejo plača- ti. Izterjava samoprispevka je pri delu KS Tomaž izredno pereč probkm. So posamezniki, ki niso ničesar plačali že več let. Vodstvo krajevne skupnosti razume posamez- nike, ki imajo sicer veliko posestvo in s tem visok KD, posestvo pa je zaradi pomanjkanja delovne sile slabo obdelano in tako ne zmorejo plačila krajevnega samoprispevka. Takim ljudem še nekako plačilo preložijo. Najtežje pa je s tistimi prebivalci, ki ekonomsko dobro stojijo pa nočejo plačati. Daleč največ problemov pa je z delavci, zaposlenimi v inozmestvu, saj so redki primeri, da so poravnali svoje obveznosti do krajevne skupnosti. Kljub težavam z izterjavo prispev-^ ka pa so pri lomažu z denarjem, ki se je zbral, mnogo naredili. Tako kot večina krajevnih skupnosti, so tudi tukaj večino denarja porabih za komunalne dejavnosti (68 odstot- kov). Zgradili so novo cesto Tomaž-Sejanci ter popravih nekaj drugih poti in klancev. Skrbeli so tudi za obnovo kanalov, mostov in drugo. Na pokopališču so urediH poti, zasadili ciprese in postaviU novo mrliško vežo. S to ureditvijo je tomaževsko pokopališče postalo eno najlepših na področju ormoške občine. Kupili so tudi mrliški voz. Tudi pri ureditvi krajevne ambu- lante je krajevna skupnost primakni- la svoj delež. Komisija za sosedsko pomoč je ena najbolj aktivnih komisij te vrste, ki delujejo pri krajevnih skupnostih na območju občine. Sodelujejo prav vsi občani, največ pa šolarji. Sosedsko pomoč nudijo tridesetim ljudem. Vse podpirance so na njihovem domu obiskali tudi odborniki občinske skupščine iz območja K S Tomaž. Krajevna skupnost ima v upravlja- nju tudi dvorano. Pred leti je vložila mnogo sredstev v njeno ureditev. Tako imajo Tomaževčani res lep prostor za kinopredstave, proslave, dramske prireditve in drugo. Za kino so kupili nov projektor - aparaturo za predvajarje jFilmov. KAJ JE NAREDILA DRUŽBA Družbenopolitično življenje in delo društev je približno tako kot povsod. V glavnem se ljudje zanimajo za probleme, kijih tarejo. Na področju KS živi nekaj več kot 90 odstotkov kmetov, zato je večina interesa tudi obrnjena v problema- tiko kmetijstva, zdravstva, socialne politike ipd. Konferenca KO SZDL in drugi razgovori so poleg dala krajevne skupnosti obravnavali novi zakon o združevanju kmetov, zdrav- stveno in pokojninsko zavarovanje itd. Kmetje vsa ta prizadevanja naše družbe podpirajo, saj upajo, da bodo od tega tudi kaj imeli. KO SZDL in KS ter druge organizacije Tomaža podpirajo najnovejša priza- devanja, da bi v prostorih stare šole odprli konfekcijski obrat. Tu bi se lahko zaposlilo pribUžno sto delav- cev - predvsem žensk. Tomaževčani računajo tudi na podporo občinske skupščine, saj bi se z ustanovitvijo tega obrata povečalo število zaposle- nih v občini Ormož za 5 odstotkov. Sedaj ima naša družba priložnost, da dokaže prebivalcem Tomaža, da jo napredek tega odročnega predela res skrbi. Priznati je treba, daje Tomaž dobil lansko leto vodovod, da bo letos dobil novo šolo, vendar vse to še ni opravičilo, da ne bi mogel dobiti obrata konfekcije in če že ne asfaltirane povezave z Ormožem, vsaj obstoječo popravljeno. Ža delo vsake organizacije so potrebni mladi ljudje, polni elana in volje za napredek in delo. Teh pa kljub vsem prizadevanjem pri Toma- žu ni in ni. Sposobnejši odidejo v šole, drugi ostajajo doma in delajo na težki zemlji. Vključujejo se predvsem v gasilska društva, saj jih je na področju KS kar pet. Dve društvi sta si lansko leto kupili nova gasilska avtomobila. Prosvetno druš- tvo je do letos lepo in v redu delalo. Pomanjkanje učiteljev pa je to delo popolnoma zavrlo. Šola pripravlja sicer vse proslave ob različnih praznikih in to učitelje močno angažira. Delo društev in organizacij bi moralo biti čim bolj konkretno. Ljudem bi morali nuditi čim več tistega, kar jih zanima. Upajo, da bo z novo šolo ta problem rešen. Pri Tomažu je lepo. Motiv s smrekami in cerkvijo v ozadju. ŠOLA BREZ UČITELJEV Nič novega ne povem, če napišem, da bo Tomaž dobil letos novo šolo. To bo edinstvena zgradba, lepa, sončna in prijetna. V njej bo tudi velika telovadnica (edina šola s telovadnico na območju občine) in otroški vrtec. Verjetno bo gotova sredi poletja. Zanimalo me je, kako vodstvi) tamkajšnje osnovne šole pričakuje preselitev iz stare v novo hišo. Oglasil sem se pri ravnatelju Ignacu Omanu. Uvodoma je potrdil moje navedbe glede zgradbe in njene opremljenosti potem pa povedal, da vse skupaj nič ne pomaga, če ne bodo dobili tudi nekaj učiteljskega kadra. Pri Tomažu hodi v šolo točno 499 otrok. Že sedaj jim primanjku- jejo trije učitelji. Težava je še večja, ker imajo predmetni pouk tudi popoldne. Kljub temu delajo na šoh nekateri krožki; pevski, recitacijski in dramski. Dobro imajo razvito sodelovanje s starši, ki radi prihajajo na roditeljske sestanke. Opažajo, da otroci nimajo delovnih navad in zato se učijo v šoli. Tako se šola skupaj s starši trudi, da bi otrokom privzgojili delovne navade in jim s tem pomgagaU pri učenju. Največjo skrb pa vodstvu šole povzroča dejstvo, da se kljub števihiim razpisom že 4 leta ni prijavil noben učitelj za delo na tej osnovni šoh. Pri tem je zanimivo, da učiteljev primanjkuje na vseh šolah. Vzrok za takšno stanje je predvsem v nepravilnem sistemu šolanja prosvetnega kadra. Dogaja pa se tudi, da učitelji raje ostajajo v mestih in delajo v varstvenih oddelkih, podeželje pa ostaja brez njih. Tako se bo počasi zgodilo, da bo mestni otrok imel dva učitelja, vaški pa nobenega. Ignac Oman je izrazil tudi bojazen, da bodo kljub novi šoli morali imeti pouk vsak drugi dan, če se sedanje stanje ne bo spremenilo. Tega seveda ni mislil povsem resno, poudaril pa je potrebo po večji skrbi za reševanje vprašanj prosvetnega kadra. V našem sistemu šolanja prosvetarjev je namreč preveč poskusanja, ki se negativno odraža v praksi. Ukinitev učiteljišč je povzročilo pomanjkanje učiteljev. Prizadevanja vseh šol gredo v smer, da bi se otroci čim več naučili v šoli, ta interes pa jim onemogoča pomanjkanje kadrov. Vsi ti problemi pa se praktično odražajo tudi pri delu osnovne šole Tomaž. BLATNA VAS Največja pridobitev Tomaža v zadnjih letih je nedvomno lansko Nadaljevanje na 10. strani Nova šola, kjer bo poleg števihiih učilnic tudi otroški vrtec in telovadnica. Iz stare šole bodo naredili obrat konfekcija in zaposlili približno 100 delavk. fEDNIK — ČETRTEK, 13. aprila 1972 STRAN 9 Akcijski program kulturne skupnosti občine SI. Bistrica Na osnovi družbene usmeritve l^ulturne dejavnosti v SR Sloveniji je pred kratkim sprejela svoj akcijski program tudi kulturna skupnost občine Slovenska Bistrica. Kulturna skupnost je bila ustanov- ljena v letu 1971. Težko je v tako kratkem času od ustanovitve, doseči večje rezultate posebno še ob pomanjkanju potrebnih kadrov in finančnih sredstev. V tem ovkiru je kulturna skupnost sprejela tudi letošnji akcijski program. V njem bodo posvetili posebno pozornost predvsem tistim dejavnostim, ki imajo na območju občine že določeno osnovo, v okvirju pokaza- nega zanimanja pa bodo podprli dejavnosti, ki bodo vključevale večje število občanov. Med dejavnosti z bogato tradicijo, katerim bo tudi kulturna skupnost nudila vso pomoč v nadaljnjem delu, bodo predvsem dramska knjižničarska, glasbena, muzejska, likovna, literarna in založniška. Posebno pozornost pa bo v bodoče potrebno posvetiti spomeniškemu varstvu in varstvu arhivov (predvsem v Mariboru), katerih je že okoli 350 in se nanašajo na bistriško občino. Kulturna skupnost bo imela za izvajanje akcijskega programa za leto 1972 na voljo 49 milijonov SD. Od te vsote pa bo morala kar 10 milijonov odvojiti spomeniškemu varstvu in varstvu arhivov, ki se nanašajo na občino Slovenska Bistrica v Mariboru. Da bi lahko v popolnosti zadovoljili potrebam na področju kulturne dejavnosti v bistriški občini, bi bilo potrebnih vehko več sredstev. Med prizadevanja, ki bi opravičila dejavnost te organizacije, je na prvem mestu vključitev kar najširše- ga kroga občanov med ustvarjalce in koristnike dobrin, ki jih nudi organizirana dejavnost na področju kulture. Že od prvih let otroštva pa je potrebno ljubezen do kulturnih dobrin vzgajati med najmlajšimi občani, kjer bodo imeh pomembno vlogo starši in šola. Posebno pomembno nalogo na tem področju pa ima TIS. Letos je kulturna skupnost v Slovenski Bistrici sprejela še eno pomembno nalogo, priprave na praznovanje 400 letnice kmečkih uporov na Slovenskem. Kmečki upori so prav na območju bistriške občine imeli pomembno vlogo za nadaljnjo uporniško dejavnost slo- venskih kmetov, katerih žarišče je bilo v okolici gradu Statenberg. Med prvimi akcijami kulturne skupnosti bo akcija za ureditev okolja (skupno s turističnim dru- štvom in osnovnimi šolami), grad v Slovenski Bistrici naj bi postal kulturno središče mesta in celotne občine. Za njegovo ureditev bodo tako že v letošnjem letu vložili precejšnja finančna sredstva. V prvi vrsti bi pripravih narodopisni muzej in usposobili prostor, v katerem bi lahko, izvajah koncerte ali podobne svečanosti. V prihodnjosti pa naj bi v njem našel svoje mesto tudi del Matične knjižnice. Poživiti bo potrebno tudi dejavnost v ZKPO v ta namen so odvojili okoh 160.000 ND. Kulturna skupnost bo v kratkem izboljšala tudi svoj statut, ki bo temeljil na širokih samoupravnih prizadevanjih. Svoje delo pa bo razvijala v številnih komisijah in interesih skupnosti, kar bo omogo- čilo predvsem širše delo in tesnejšo povezavo z najširšim krogom obča- nov. 30 letnica ustanovitve Slovenskogoriške čete KAJ JE POVEDAL ALOJZ LOVRENCIČ O SLOVENSKOGORI- ŠKIČETI (Nadaljevanje) Alojz Lovrenčič-iz Nove vasi pri Ptuju je pripovedoval vodji oddelka ljudske revolucije v ptujskem muze- ju svoje spomine na revolucionarja Jožeta Lacka, na napredno politič- no gibanje pred drugo svetovno vojno in na upor proti okupatorju v Slovenskih goricah leta 1941 in 1942. Njegovi spomini so sluzih pri orisu lika heroja Lacka in slovensko- goriške čete. Prečitajmo, kaj je Lovrenčič povedal o uporu v Slovenskih goricah leta 1942! „Meseca marca 1942 je prišla v ptujski okraj aktivistka Mirna Kovač - Barčka v pomoč osvobodilnemu gibanju. Skhcevalaje ilegalne sestan- ke in ustanavljala odbore OF. Meni so dah nalogo, da priskrbim za Barčko zanesljivo stanovanje. Tri dni je stanovala v moji hiši, nato pa pri Kovaču Jožetu Frasu v Placaiju, odkoder je odšla- h Kolenkovim v Novo vas. Obe stanovanji sem ji jaz priskrbel, ki ju je po potrebi menjavala. Na koncu marca je skhcala sestanek v Kolenkovem hlevu v Novi vasi. Zbrah smo se Barčka, Jože Ceh in Janez Zelenko s Kicarja, brata Staneta z Grajene, Franc Toplak z Nove vasi, Ivan Brenčič iz Žabjaka in jaz. Sklenili smo, da na predvečer obletnice nemškega vdora v Jugosla- vijo izobesimo na vidnih krajih jugoslovanske zastave. Ko smo nalogo izpolnili, so bili ravno velikonočni prazniki. Zastave so visele še drugi dan na Ljutomerski cesti, po telefonskih in telegrafskih drogovih in žicah po Slovenskih goricah in drugod po ptujski okolici. Na sestanku v Kolenkovem hlevu v Novi vasi smo ustanovih tudi odbor OF, ki sem ga vodil jaz. Vsak odbornik se je zavezal, da bo pridobival nove člane za OF in odvračal odhod mobiliziran cev k vermanom. V tistih dneh je nekoč prišel ponoči k meni Lacko z Osojnikovim hlapcem Francem Pemekom. Naro- čil mi je, naj grem v Drbetince k Pravdiču in mu sporočim, da bosta prišla k njemu Kramberger in Lacko (člana okrožnega komiteja KPS za ptujsko območje; op. V. R.) zaradi organizacije OF. Hitro sem izpolnil nalogo. Kramberger in Lacko sta že naslednjega večera lahko odšla k Pravdiču in tam nato priredila nekaj sestankov, na katerih so se zbrah Matija Pravdič, Vinko Jurančič in Franc Kukovec iz Drbetinec, Franc Kostanjevec iz Gibine in še nekateri. Na enem sestanku sta bila tudi Franc Knez iz Renkovec v Sloven- skih goricah, poznejši izdajalec Slovenskogoriške čete in Janez Ceh, mlad fant iz Cerkvenjaka, po domače Petrec . . . Spominjarn se, da je Slovenskogo- riška, Lackova četa, v tem času napadla dva nemška orožnika na cesti v Svetinskem bregu. V spopadu je bil eden izmed orožnikov obstreljen. Maja je Osojnik likvidiral izdajal- ca, ki je ovadil Osojnikove, da imajo zvezo s partizani. Po tej izdaji so Osojnikove domače zaprh, Osojnik pa je bil že v ilegali. V Slovenskogoriške četo sta aprila stopila Zavec iz Štuk in Pukšič s Kicarja. Oba sta dobila poziv za vermane, kamor nista hotela, pač _pa sta se prijavila v partizane. S Cehom s Kicarja sva ju peljala do partizanske postojanke, ki je bila tedaj v Fuksovi lanišnici na Kicarju. Nadaljevanje prihodnjič. To je - sedanjost Skrb za lepše okolje se vse uspešneje uveljavlja v vsej Sloveniji, v vseh naseljiii in zaselkih pa tudi izven njih je opaziti pomembne uspehe v tej smeri. V teh prizadevanjih tudi na območju občine Slov. Bistrica ne zaostajajo. Zasluge za to predvsem Turistično društvo in krajevna skup- nost Slov. Bistrica. Ob tem je treba omeniti tudi prizadevanja osnovnih šol, aktivov ZM in družbenopoh- tičnih organizacij v posameznih krajih. Zal pa uspehi niso vedno in na potrebnih mestih, dosegli svojega namena. Večkrat so bile to samo akcije trenutnega pomena in je njihovo delo .imelo samo občasni značaj. Moramo tudi priznati, da v nekaterih primerih ni bilo storjenega nič, pa čeprav so bili vsem „na očesu" in še danes ostajajo žalostna podoba določenega kraja. Takšen kraj je mogoče najti tudi sredi Slov. Bistrice, samo nekaj metrov od zgradbe občinske skup- ščine. Kljub temu, da si je težko zamišljati resničnost takšne podobe, pa je tukaj skrbno čuvana in nedotakljiva. Morda samo toliko, da se posameznik spomni in na tem mestu doda še svoj delež, novi kup smeti, ostalo pa je neizpremenjeno že vrsto let. Res je pred kratkim kulturna skupnost Slov. Bistrica sprejela svoj delovni program, iz njega pa ni razvidno (in prav je tako), da bi to podobo bilo potrebno ohraniti kot spomenik sedanjosti bodočim rodo- vom, kakor je bilo to storjeno z Domom kulture, ki je tik ob tem smetišču ostal samo v temeljih. Pred vrati je turistična sezona, ko bo tudi Slov. Bistrica sodelovala po svojih zmožnostih, vendar v želji, da doseže kar največ lepih vtisov pri obiskovalcih. Prav bi bilo, da pravo- časno pospravimo vse tisto, kar ni v prid našemu turizmu in zunanjemu izgledu občinskega središča. Dolgo je že tega, kar so se zadnji stanovalci izselih iz avtobusov Ti razpadajo, smetišče pa se širi. , Teks in foto: V. Horvat Kurir Kanja se je vrnil iz štaba divizije v svojo brigado. Bila je zima in snežna odeja je bila prevlečena z ledeno skorjo „Duš, komaj sem prišel!" je poto- žil tovarišem. „Vse je tako ledeno, da sem hodil korak naprej, dva nazaj." „Ja, kako pa si potemtakem sploh prišel? " se je začudil bolničar Urh. „Hodil sem ritensko." „Pomislite, gospa Kunigunda, otročiček moje hčerke tehta komaj dva kilograma." ,.Potolažite se, gospa soseda, za ta dva meseca, kar je vaša hčerka poročena, res ne morete več priča- kovati!" ZDRAVSTVENI DOM PTUJ proda na javni dražbi dne 21. aprila 1972: - avtomobil znamke IMV - kombi 660 super B v poškodovanem stanju — 2 mopeda Colibri v nevoznem stanj.u začetek dražbe je ob 8. uri na dvorišču Reševalne postaje Ptuj. 10 STRAN TEDNIK — ČETRTEK. 13. aprila \^ V zaslužen pokoj Pred nedavnim je bila v ptujski bolnišnici posebna svečanost, ker so kuharice in ostale strežnice pospre- mile v zaslužen pokoj Marijo Jurgec iz Tibolc pri Moškanjcih, ki sedaj stanuje v Potrčevi ulici v Ptuju. Marija Jurgec se je zaposlila v ptujski bolnišnici 1. aprila 1942. leta in je do 1946. leta delala na vrtu. Od tega leta dalje pa je postala šefinja kuhinje in je na tem delov- nem mestu ostala vse do upokojitve 31. marca letos. Marija pravi, da je bilo v začetku zelo težko, saj je primanjkovalo delovne sile, potrebe pa so bile vedno večje. Sčasoma pa se je tudi to stanje izboljšalo, posebno še, ko so modernizirali kuhinjo in zaposlili nekaj več delavk. Sedaj je v kuhinji zaposlenih 23 delavk in skrbijo za okrog 250 bolnikov. Zraven tega pa še za enolončnice in kosila bolniške- ga osebja. Upajo pa, da bodo letos kuhinjo še modernizirali. Ob svečanosti sta se od Marije Jurgec v imenu zdravniškega osebja poslovila direktor ptujske bolnice dr. Mitja Mrgole in pa medicinska sestra Olga Feguš. Seveda pa tudi ostalih čestitk, nagrad, pohval in tudi solza ni manjkalo, saj je bila Marija Jurgec med svojimi sodelav- kami zelo priljubljena. Vsem čestitkam se pridružujemo tudi mi! -mn- 1 Marija Jurgec, še zadnjič med svojimi dolgoletnhni sodelavkami. OBISKALI SMO TOMAŽ PRI ORMOŽU Nadaljevanje z 9.'strani leto dokončani vodovod. Letos ga nameravajo širiti na Malo vas. Zgradilo ga je Stanovanjsko komu- nalno podje^e Ormož investirala pa občina iz vodnega sklada. Vse to je lepo in prav. Z vodovodom pa je k Tomažu prišlo tudi blato, ki slehernega obiskovalca sprejme že pred pošto na postajahšču avtobusa. Obvezno moraš stopiti vanj, ker ni prostora, kjer ga ne bi >i\\o. Jarki za vodovodne cevi so bih skopani vse križem, zemlja se še ni vsedla in tako je prava blatna reka, ki se je ne moreš izogniti. Pravijo, da so blato že odvažali namesto ,,kuluka" pa vseeno nič ne pomaga. Motorizirani prebivalci Tomaža si najbolj želijo ureditve ceste proti Ormožu. Pripravljeni so tudi sami prispevati, samo da bi enkrat to nesrečnico - cesto uredih. Sedaj Tomaževčani raje gredo nakupovat v Ljutomer, ker imajo mnogo lepšo cesto. Ormož, kot teritorialni center pa zaradi neurejene ceste, prebivalce Tomaža zgublja. PRI TOMAŽU JE LEPO Kljub vsemu pa je pri Tomažu lepo. Tu živijo zelo prijazni ljudje in to je največ vredno. Preskrbo imajo zelo dobro, tudi s kruhom je vse v redu. Prijazna gostilničarka edine gostilne pri Tomažu mi je ob koncu mojega obiska (čakal sem na avtobus) povedala zgodbo nekega fanta, kije s kovčkom v roku tri dni zapored prihajal na avtobus, da bi se odpeljal v širni svet, s trebuhom za kruhom. Tretji dan se je dokončno odločil in (? ) ostal doma. Mnogo ljudi je odšlo, nekateri iz pohlepa, mnogo pa jih je ostalo doma in z ljubeznijo obdelujejo ta košček slovenske zemlje. Upajmo, da jim bo družba bolj naklonjena kot do sedaj. JOŽERAKUŠA: Gradili bodo cesto v gozdu med Lešjem in Medvecami že nekaj dni ropotajo motorne žage, ker prebivalci teh vasi čistijo traso za novo cesto, ki naj bi povezovala vasi Lešje, Medvece in Pragersko. Do sedaj je bila to peš pot in če si hotel z avtomobilom ah katerim drugim motornim vozilom kam dlje, si moral pobirati dolge kilometre slabe ceste, preden si prišel na cilj. Najtežje pa je bilo za Medvečane, ki so najbolj navezani na Majšperk in do sedaj niso imeU prave prometne zveze s tem krajem. Dolgoletna želja teh prebivalcev pa je bila, da bi končno le dobih cesto, ki bi jim omogočila hitrejši dostop do Majšperka in v drugo smer do Pragerskega. Zato so se odločili za nabiralno akcijo in v ta namen že zbrali 15.000 dinarjev. Ljudje pa so obljubili še več. Del sredstev pa jim bo prispevala tudi krajevna skupnost Majšperk iz svojega samoprispevka. Upajo, da bodo tako zbrana sredstva zadosto- vala za zemeljska dela, saj je nova trasa dolga samo 3.500 m. Želja občanov je, da bi novo cesto tudi gramozirali. Pri tem pa računajo na pomoč občine Ptuj, ker pravijo, da bi bila to prva družbena pomoč po vojni, ki bi jo dobili od skupnosti. Omeniti velja tudi, da bi se s to cesto, za prebivalce teh krajev, skrajšale pot do Maribora za pribhžno 15 km. Ostala sta sama Grdina je precej velika ws, ki je razmetana po gričih nad Stopercami in le del vasi je strnjen v ozki dolini ob potoku. Hiša s številko 13 pa stoji na najvišjem vrhu vasi in prav na ta vrh me je vodila pot tisto popoldne, ko je v toplem pomladan- skem soncu kar mrgolelo kopačev v okohških vinogradih. Ustavil sem se pred majhno hišico prav na vrhu griča, od koder sem imel čudovit razgled po okoliških hribih in vaseh. Priznati pa moram, daje bilo treba vložiti veliko truda in napora preden sem prišel do svojega cilja, kajti pot, ki vodi na ta hrib je tako strma, da si od strahu skoraj nisem upal pogledati v dolino, ki se je razpro- stirala daleč pod menoj. Pred hišo nisem našel nikogar, zato sem stopil v majhno kmečko sobico, kjer je na postelji ležala 72 letna Marija Topolovec, ker jo je delo tistega dne popolnoma izčrpa- lo. Kmalu sva našla tudi moža Jožeta, ki ima 75 let in je delal nekje v gorici. Sedh smo pred hišico na prijazno pomladansko sonce, pod nami pa so se kot v pravljici razprostirali haloški griči naredko posejani s hišami, katerih večina je samo še spomin na nekdanje mogoč- ne haloške kmetije. Vse te lepote narave pa Marija in Jože takrat nista videla. Videla in čutila sta samo bridkost in trpljenje svojega življe- nja, videla sta samo svojo usodo, ki ju neusmiljeno bije že petdeset let njunega skupnega življenja. V zakonu so se jima rodile tri hčerke, ki pa so jih pozneje zapu- stile in odšle v svet, kjer so si ustvarile svoje družine in boljše življenje. Ena je tudi že umrla. „Da, da", je z otožnim glasom dejal Jože, ,,na stara leta, ko sva že nesposobna za delo, so naju vsi zapustili. Ostala sva nemočna na tem hribu in kdo ve, če ne bova umrla, ne da bi kdo za naju sploh vedel. Pomoči, razen 80 dinarjev socialne podpore, ne dobiva od nikoder. Kako naj živiva za ta denar, drugih dohodkov pa nimava. Sreča je, da so sosedje z nama tako dobri. Od svojih ust odtrgajo in dajo nama. V teh hribih je bilo vedno trdo in hudo življenje in tako bo ostalo." Topolovčeva sta imela že od rane mladosti trdo življenje. Nikoh nista poznala počitka. Jože je že s petnajstimi leti pričel delati v gozdu in pravi, da je v svojem življenju napravil nad 800 ,,klafter" drv (3.200 m) ter na tone oglja. Nad petdeset let delovne dobe ima in vendar ne more dobiti pokojni^, ker nima zbranih podatkov. Mno« je delal pri privatnikih, katg^: večina je že pod grudo. Jože je sodeloval tudi v p^, svetovni vojni in je bil dve I5' Maistrov borec. Zelo rad se spon^^ nja tistih časov in pravi: „Dobf nam je bilo tam. Vsak dan smo lahko jedh kruh. Menaža pa je bila taka, da je žlica kar stala v njej. Oh, ko bi še enkrat tako živel!" Tudi v drugi svetovni vojni je bila Topolovčeva hiša za partizane ve- dno odprta in radi so se vanjo zatekah. V avgustu 1944 se je tri mesece in 8 dni tu zadrževala večja partizanska skupina. Mama jim je kuhala, oče pa jim je pridno nosil vrče pristnega haloškega vina. Ne- koč so imeli na skrbi celo pet ameriških padalcev, ki so jih Nemci nekje sestrehh in so jim ušli. Najbolj pa se Topolovčeva spominjata 5. maja 1945 leta, ko je do njih prodrla vest o kapitulaciji Nemčije Ravno takrat je bila pri njih skupina partizanov. Od veselja so plesali pred hišo, oče pa jim je dal še zadnjih 25 htrov vina, ki ga je še imel. Težka so bila leta vojne, vendar sta jih kljub temu prestala. Neštetokrat je Jože zamenjal izmu- čenega partizana na straži in je sam prevzel njegovo mesto, daje ,,revež" lahko šel spat. Takrat je bilo pri njih vedno dovolj ljudi in vsi so ju poznali Danes pa sta ostala sama in zanju se skoraj nihče več ne zmeni. Skoraj so nanju pozabile že hčerke, pozabili pa so tudi drugi. Mračilo se je že in moral sem vzeti pot pod noge. V sebi sem odnesel občutek krivde, da smo na take očete in babice pozabili mi vsi in da so na take pozabili tudi nekdanji partizani, ki so v hišah haloških bajtarjev nekoč našli zavetje pred snegom, dežjem in mrazom. Nanje so pozabili tudi otroci, nanje je pozabil ves svet. -mn- Marija in Jože Topolovec iz Grdine sta na stara leta ostala sama! V soboto, 8. aprila, ob pol osmili zvečer seje pripetila huda prometna nesreča na cesti l/IIl. na Hajdini Osebni avtomobil, ki ga je vozil Franc Goleč iz Njiverc 36 je zadel ob kolesarko Karhno Zupanič ^ Hajdine in jo zbil po asfaltnem cestišču. Karhna Zupanič je pf trčenju in padcu dobila hude telesne poškodbe in se zdravi v ptujski bolnišnici. Zdravstveno stanje Zup^' ničeve je kritično. TEDNIK — ČETRTEK, 13. aprila 1972 STRAN 11 KOLESA POHORSKIH MLINOV SE USTAVLJAJO Ob vodnem mlinu v Zg. Novi vasi - eden od redkih, ki še opravljajo svojo obrt Vedno hitrejše naraščanje avto- mobilskega turizma v naši republiki ima poleg mnogih prednosti tudi svoje slabosti. Razen tega, da je gibanje avtomobilskih turistov ome- jeno največkrat na ožje okolje kraja, kamor so prispeh z vozilom na izlet ah piknik, so le-ti prikrajšani za mnoge naravne lepote in ostanke iz preteklosti naše zgodovine, do katerih niso izpeljane sodobne ceste. Potrebno bi bilo stopiti peš, za kar pa veUkokrat že zmanjka korajže, zato se zadovoljijo samo z obilnim obrokom hrane (zajtrk ah kosilo), ki si ga pripravijo na ognjišču, si ogledajo bhžnjo okolico in zopet nazaj v vozilo. Razen zaužitega svežega zraka in večkrat tudi prelepega pogleda v doUno takšen obiskovalec ne prido- bi veliko. Srečanje z naravo kljub sodobni tehniki, ki jo neusmiljeno uničuje, skriva v sebi še vedno neraziskane naravne lepote in svojo nežnost, v katero je z velikim občutkom pred več kot sto leti posegala človeška roka, da bi jo danes zopet pozabljali. Med takšna ustvarjanja prebival- cev pred mnogimi leti se uvrščajo tudi« mlini ob pohorskih brzicah, ki jih je bilo še pred dobrim pol stoletja veliko tudi na bistriškem Pohorju. Takrat so predstavljah mlini kraj, kjer je bilo mogoče izvedeti največ in najbolj sveže novice iz bhžnje in daljnje okolice. Prihod elektrike v najoddaljenejše hribovske predele je bil glavni vzrok hitrega upadanja mlinarske dejav- nosti v dotedanji obliki. To se je občutneje opazilo predvsem v zadnjih 50 letih. Danes bomo le s težavo našli še mlin, ki bi mlel žito na način izpred 50' ah več let. Takšni mlini postajajo danes prava redkost pa bi jih prav zaradi tega veljalo očuvati kot kulturno zgodo- vinske spomenike. Mhnarji so si poiskali delo drugje, njihova mlinska kolesa pa so utihnila. Najodpornejši danes predstavljajo živo preteklost. Med zadnjimi, ki se je ohranil do danes, je v soteski pod ?g. Novo vasjo, na južnem delu bistriškega Pohorja. Ta mlin, ob dobri vodi, zmelje v eni uri okoli 50 kg žita. Vsaj tako je zatrjeval mlinar, ko smo ga našli pri delu. Pravi tudi, da mu predvsem v jesenskem času ne zmanjka dela. Zaradi precejšnje starosti (zgrajen je bil okoh leta 1800) pa so tudi njemu že štete ure. Če jih ne bomo znali ob pravem času zaščititi bo tudi ta, za obiskovalce dragoceni dokument preteklosti, ostal samo še opisan v knjigah. Tekst in foto: VH VIDEMSKI TELESNOVZGOJNI PROBLEMI Pred nedavnim so v Vidmu pri Ptuju polagah obračun svojega dela člani TVD „Partizan", ki šteje 120 članov. Njihova dejavnost je v glavnem osredotočena na nogomet, šah, rokomet, strelstvo. Ugotovih so, da v športu nekohko nazadujejo, zlasti v nogometu. Pred časom so ustanovih tudi žensko rokometno sekcijo, ki pa je vsled premajhnega zanimanja zamrla, čeprav je bilo od začetka med dekleti za to vrsto športnega udejstvovanja precej zani- manja. Najbolj delavna je bila vsekakor šahovska sekcija, kar je zasluga prizadevnega vodje Milana Šeruge is Pobrežja, ki je zbral kar nekaj nad 20 mladeničev. ki obetajo, da bodo poštah dobri šahisti. Občnega zbora se je udeležil tudi Albin Pišek, ki je med drugim dejal, da bi se naj ljudje čimbolj množično vključevali v TRI M ter tako skrbeh za lastno zdravje in delazmožnost. Naposled so izvolih nov upravni odbor, v katerem so Stanko Skok, Franc Rogina, Igrane Ciglar, Jakob Petrovič, Milan Seruga, Marija Vidovič in Dušanka Murko, med- tem, ko so dosedanjemu, ki ga je vodil Rado Selak, izrekh zahvalo. F. H. JAVNI NASTOPI UČENCEV GLASBENE ŠOLE PTUJ Glasbena šola Ptuj vabi na javne nastope svojih učencev, ki bodo v dneh 17., 20., 21., 24. in 25. aprila v dvorani glasbene šole Ptuj, Hrvatski trg 3.-Zače- tek bo vsakokrat ob 19. uri. Nastopali bodo učenci klavir- ja, viohne, klarineta, trobil, blok flavte s skupino Orffovega instrumentarija, otroški pevski zbori in šolski orkester. Programi veljajo kot vstopni- ce in jih dobite v pisarni glasbene šole. Vabljeni! POMLAD V DEŽELI Sneg je skopnel . . . Mrzli severni veter ne piha več. Zima je odšla. V deželo je prišla pomlad. Vsi smo jo težko pričakovali. Slekli smo zimska oblačila. Sonce je vedno bolj toplo. Kmetje obdelu- jejo vinograde in sadovnjake. Ma- mice, ki bi že rade postavile na mizo zelenjavo, se sklanjajo v vrtovih. V logu se je pojavil zvonček. Poklical je trobentico. Ta mu je priskočila na pomoč. Poklicala sta se druge pomladne cvetice. Iz zemlje je prikukala še vijolica. Ptice — selivke se vračajo iz. južnih krajev. Veselijo se pomladi. Ko se zjutraj zbudiš, zaslišiš ptičje petje. Tudi ku-.ku se že oglaša. Želim si, da bi bila vedno pomlad. Jožica Hrovat, 4. r. OŠ Trnovska vas. MOJ PSIČEK Moj psiček je majhen in bele barve. Ime mu je Lordi. Imam ga zelo rad. Za vsakim človekom tece na cesto in laja. Ljudje se ga bojijo, čeprav ni hud. Lordi vse razume in uboga. Muca je njegova prijateljica. Skupaj jesta in spita. ANTON PLETERŠEK, 3. raz. osn. š. Lovrenc STORILA SEM KRIVICO Bilo je pred nekaj leti. Imela sem 9. ali 10. rojstni dan. Povabila sem prijateljico na praznovanje, vendar je ni bilo. Bila sem slabe volje. Bila sem sama doma. Ves popoldne sem hodila po kuhinji, ne da bi pospravila sobo in kuhinjo. Ko je prišla mdmica z dela, me je kregala, ker nisem nič pospravila. Nisem se mogla premagati in sem ^robo odgovarjala na njena vprašanja. Mama mi^ je hotela za praznik podariti čokolado. Toda zavrnila sem jo, če mi ne moje dati nič več, še tega ni treba. Oče me je resno pogledal in zahteval, da se mami opravičim. Šla sem za mamo v sobo in jo našla ihtečo. Nisem mogla spregovoriti besede. Šele naslednji dan sem se ji opravičila. Mami so zablestele oči in pozabila je na moje grdo obnašanje. Jaz pa ga nisem. Šele sedaj, po več letih se zavedam, kako grdo sem ravnala z mamo. ZDENKA POŽAR, uč. 7. r. OŠ MAJŠPERK HALOZE SE PRAZNIJO Kadarkoli premišljujem o naših lepih Halozah, pridem do zaključka, da so ti lepi predeli vse bolj prazni. Ljudje, predvsem mladi, odhajajo. Odhajajo v mesta, v šole, mnogi pa tudi v tujino. Zakaj vse to? Mar ni v naših gozdnatih predelih zrak bolj čist kot je v mestih, kjer je poln izpušnih plinov motornih vozil in tovarniških dimnikov? Ali haloške njive ne dajejo dovolj kruha vsem, ki hočejo ostati tukaj? Pravega odgo- vora ne najdem. Res je, da se v mestu zasluži denar, da si po opravljenem delu prost, medtem ko moraš na kmetih delati od jutra do večera. Res je tudi, da^ je haloška zemlja trda in ne preveč rodovitna. Vse to je vzrok, da ostajajo v Halozah le stari ljudje, ki ne morejo več delati. Zemlja tako ostaja neobdelana, vse vec je praznih hiš, vse več naših ljudi se izgublja v tujini. Lani je tudi v našem kraju ostala ena hiša prazna, ker so se prebivalci izselili v Nemčijo. Z odselitvijo te družine sem izgubila svojo prijate- ljico, ki zdaj obiskuje nemško solo. Tudi njen mlajši brat hodi v nemško šolo. Starejša otroka te družine se šolata tukaj. Zakaj ne bi še mlajša dva obiskovala naše šole? Tako se z dneva v dan sprašujem, kaj bo čez nekaj let, bodo Haloze res ostale prazne? ANICA KOPŠE, 8. raz. OŠ PODLEHNIK LE NEKAJ BESED Bilo je v četrtem razredu. Z vlakom smo se odpeljali na izlet. Drvel je ob vznožju naše vasi. Gledali smo skozi okna. Ptice so živahno žvrgolele in lahkotno poska- kovale z veje na vejo. Vse naokrog sama polja, zemlja lačna dežja. Na veliki njivi je bil deček. Pomahal mi je. Le kdo je bil to? Takrat smo ga prepoznali. Berto! Šele tedaj smo opazili, da ga ni med nami. Vendar se je takrat le redko kateri izmed nas povprašal, zakaj ga ni med nami. Tudi odmahal mu ni nihče, zato je njegova roka trudno omahnila. Gledala sem ga in tesno mi je postalo pri srcu. Takrat sem ga prvič pogrešala. Njegove živahne oči, polne dobrote so se mi zdele kakor največje in najsvetlejše zvezde na nebu. Vendar je stal tam, na trdi zemlji ves majhen in sključen. Gotovo je opazil, da mu nihče ni odmahal. Vendar on tega ni pogrešal, ker tega ni bil vajen. Vlak je drvel, v mojem srcu pa je rasla bolečina. Lahko bi mu rekla besedo, saj sem vedela, da je za vsako hvaležen. Z njim bi si lahko delila vsaj nekaj prijateljstva. A nisem. Toda zdaj, ko ga ni več med nami^ bi mu lahko rekla sto ali tisoč besed. Z njim bi si lahko delila vse prijateljstvo. Vendar je prepozno. Volja, ki jo je imel ta fant, je premagala vse: zapostavljenost, trpljenje in osamljenost. Ta volja pa bi bila še večja, če bi z njim spregovorila le nekaj prijaznih besed. IVICA PUČNIK, 6. r. OŠ SLOV. BISTRICA Osnovna šola Gorišnica pri Ptuju razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJA-TAJNIKA za nedioločen čas. Pogoji: najmanj srednja šola računovodske smeiri (SEŠ), 3 leta delovnih izkušenj v računovodst\ii. Nastop dela 1. septembra 1972. Poskusno delo "5 mesece. Razpis velja do 31. maja 1972. 12 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 13. aprila MIRKO ŠOŠTARIC: Izleti v ptujsko okolico in preteklost (Nadaljevanje) V Dornavi je znamenit baročni grad, zgrajen 1743, ki šteje med najlepše dvorske arhitekture in nič ne zaostaja za dunajskim Schoen- brunnom. (Vendar bomo kmalu lahko o njem govorih le v preteklem času, ker poleg uničenja, ki ga je po vojni pretrpel od neuke in nerazumevajoče mase, žal moramo povedati, da so bih med njimi tudi brigadirji in današnje zanemarje- nosti; v njem je bolnica za duševno prizadete; ne bo več dolgo vzdržala! - op. prip. E. J) Poleg sosednjega angleškega parka, ki pa je že izgubil svojo glavno zanimivost, orjaško jelko (Abies procera), je še posebno , znamenit žalostni ostanek franco- skega parka, ki je bil arhitektonsko simetrično razporejen vzdolž 1400 m dolge osrednje osi: začetek te osi je ob cesti v Dornavo in ga označuje baročni obcestni kip; po več kot 100 m dolgem lipovem drevoredu, drevje je z obrezovanjem lepo obhkovano, pridemo skozi baročni vrtni in grajski portal ter grajsko vežo v notranje dvorišče. Mimo Neptunovega drevoreda in tis, ki so borni ostanek francoskega parka, v katerega silijo kmetijske in stanovanjske zgradbe, seže osrednja os do nekdanje Pesnice, kjer je znamenje sklepalo to arhitektorsko hrbtenico parka. Gozd na severnem koncu je že kmalu po vojni padel pod sekiro kmetovalcev, znamenje ob Pesnici pa je pred kratkim „pokasirala" regulacija Pesnice. Od nekdanje krasote tega edinstvenega sožitja grajske in parkovne arhitek- ture sta ostala samo še spomin in tloris v starih kartah in načrtih. Na gradu, v Dornavi 2 in 101 (domačija Cigulovih) gnezdijo štorklje. Ne smemo pozabiti, da je bil grad last znanega avstrijskega pesnika, Prešer- novega gojenca, Anastasiusa Gruena. Tu je bil rojen narodni buditelj, pesnik in leksikograf Franc Cvetko (1799-1859), ki so ga zaradi velikih nasprotij ptujski nemški meščani pregnah iz Ptuja, kjer je bil nadžupnik. Iz Dornave je doma tudi pedagog in sociolog, vzgojitelj marsikaterega sedanjega pedagoga, Franjo Žgeč. V bhžnjih Pacinjih pa se je rodil tudi znani štajerski preporoditelj Jurij Matjašič (1808-1892). Ob cesti proti Ptuju sta med Pacinjem in Podvinci dva ribnika, v katerih raste vodni orešek, v večjem tudi še redka vodna praprot (marsi- lea quadrofoha); številne vodne pti- ce oživlja.jo gladino velikega ribnika. Od manjšega ribnika v gozdu za Podvinci pridemo skozi gozd Tični- co na vrh Kicarja (z rojstno hišo Jožeta Lacka); z vrha je lep razgled na Ptujsko polje in Donačko goro s Halozami: s te strani nam Donačka gora že kaže malo drugačno podobo kot iz Maribora, od koder vidimo dolgo mizasto silhueto - od seve- rovzhoda pa se nam odpre pogled na dokaj strm in ozek rog, podoben Matterhornu, zato mu dčmačini že od nekdaj pravijo Rogatec, ki so ga naselih s plešočimi ter čarajočimi čarovnicami, ki so jih v Ormožu mučili in morih še leta 1677. Iz Ptuja je lep izlet skozi Ljudski vrt, čez Mestni vrh in Gomilo, Drsteljo (rojstni kraj slavista in etnologa M. Murka) v Desternik k Urbanu, kjer je bil 1. 1776 rojen A. Preger, slovenjegoriški svobodo- mislec in preporodovec; pod senčno hpo je pred 150 leti tu učil ' L. Volkmer, slovenjegoriški poet in pesnik prve slovenske socialne pesmi „Tožba enega viničarja" (1797). Od tod je izhajal L. Gregorec, silovit nasprotnik slovenskih „Nemcev". Gotska cerkev iz leta 1513. je bila barokizirana. V bližnji Trnovski vasi je bil rojen I. Macun, pisec najstarej- šega slovenskega potopisa čez Po- horje, v katerem opisuje tudi sreča- nje z J. Vodovnikom leta 1844 v Mishnji. Na župnišču v Trnovski vasi 43 gnezdijo štorklje. V sosednem Bišu je rojen znani narodni buditelj Jožef Muršec in njegov nečak Jakob Gomilšak, avtor prleške himne ,,De- re sen jaz mah bija". V Bišečkem vrhu pa je rojen Matija Belec, ljudski pesnik. Nadaljevanje prihodnjič. Osnovne organizacije sindikata železničarjev in med- občinski odbor sindikata delavcev v prometu in zvezah občin Ptuj, Ormož in Slovenska Bistrica vas vabijo NA SLAVNOSTNO PROSLAVO OB DNEVU ŽELEZNIČARJEV ki bo v soboto, 15. aprila 1972, ob 18. uri v ptujskem gledališču. Bogat program pesmi, plesov in glasbe jugoslovanskih narodov bodo izvajaU člani folklorne skupine in tambu- raškega orkestra mladinskega kulturno-umetniškega društva „Milica Pavlič-Kata" iz Varaždina ter mladinski pevski zbor gimnazije Dušana Kvedra iz Ptuja. S proslavo ob dnevu železničarjev se pričenjajo tradicionalne prvomajske prireditve — XI. teden bratstva in prijateljstva, ki so posvečene 80-letnici rojstva tovariša TITA, delavskemu prazniku 1. maju in 30-letnici ustanovitve ter poslednjega boja Slovenskogoriške Lackove čete. Propad kralja Nabonida Tam za puščavo sonce se nagiba že v zaton, a Evfrat pod obzidnjem Babilona jezno se peni in šumi. Na vzhodu pa grozljivo v temi vstaja mrk demon, ko po iranskih gorah bojni khc odmeva in hrumi. Visoko in ponosno dviga stolp se Ezagila, v njem pa Samaš, vsemogočni bog prebiva. Njemu služi svečenica lepa Jaodina. V mračnem templu jo obdaja tajinstvena tišina. Kralja Nabonida ljubi strastno lepa Jaodina, ki trepeče iz bojazni, da bi tajna te ljubezni se odkrila. Sumniči doljgo ju duhovnik Mardukovega svetišča. Njuno smrt je napovedal svečenik že preročišča. Oba ljubimca svečenik Engidu vztrajno zasleduje in brata Gilgameša na izdajstvo zapeljuje, ki večkrat spremlja Nabonida do svetišča in čuva vhode in hodnik do zgornjega stopnišča. Engidu prigovarja Gilgamešu, da to sveta je dolžnost, da razkrije težko blasfemijo m skrivnost in da bog Marduk ga bo nagradil s prestolom in za zaslugo ga bo rešil pred propadom in pokolom. Gilgameš, premagan od pohlepa in obljub, izda skrivnost a Engidu ga pohvaU za pomoč in njegovo modrost. Tedaj mu razloži podrobno ves zarotniški načrt, ki za kazen naj prinese kralju Nabonidu smrt. Tisto noč pa sanja Jaodina strašno zgodbo, ko ji Šamaš zagrozi zaradi nezvestobe s strogo sodbo. Nenadoma se znajde tam na dolgi, pusti stezi, a bog Nergal ji zažuga z roko v sveti božji jezi. Glej, na mah pred njo se črni grob odpira a mogočno mesto Babilon se ruši in podira. Ereškigal se prikaže in za roko pelje Jaodino v zemeljske globine a nočni koboldi reže se zlobno in pošastno iz temine. V daljavi Jaodina vidi Nabonida v senci palme, a kerubimi pojejo nad njim mrliške, tožne psalme, ves prehoden in obht s krvjo na belem prtu kralj leži, a od vzhoda jata lačnih jastrebov tja k mrtvecu leti. V nemi grozi prebudi se zjutraj vsa nesrečna Jaodina. V prsih ji srce razbija in globoko vrta dvom in bolečina. Zdaj sluti, da bo radi greha morala umreti, ker se mogla prepovedani ljubezni ni upreti. Jaodina vstane vsa omotična, obupana in bleda. V duši razdvojena, temen, krasen svoj obraz v kovinskem si zrcalu gleda. Iz velikih, črnih jih oči plamti poltena sla in poželenje in na bujnih in kot kri rdečih ustnih trepeče koprnenje. Silna je bo^ginja Ištar v njenem srcu vžgala vročo strast, daje zatajila Samaša boga in zdaj grozi nevarna ji propast. Za visoko službo bog zahteva vzdržnost in krepost, a za žrtev je obljubljena nesmrtnost in svetost. Jaodina se zamišljeno zagleda v blesk jutranje zore in strmi skoz okno v,megle še zavite, elamitske gore. Tedaj potrka nekdo ostro na svetiščne, težke duri in evnuh naznani ženski ji obisk v tej zgodnji uri. Ko evnuh oddide, vstopi v posvečeni prostor vitka žena, kiji lice vse zakriva črna, mrežasta koprena. S tresočim glasom ji pove, da prihaja na ukaz brata Nabonida in z nežno roko si odkrije svoj obraz. „Kralj Nabonid pozdravlja svoj božanski cvet in ti sporoča, da te ljubi bolj kot ves neskončni svet. Ti si njegov najdražji biser in zaklad in od tebe lahko loči ga le smrt ah propad. V dokaz ljubezni ti pošilja ta bogat nakit. Naj lepota živa in neživa zliva se v okras na tebi celovit. Naj ti zavida Ištar in druge še boginje, ti v njegovem srcu se blestiš kot žar svetinje." Princesa izroči srebrno skrinjico ji z biseri, dragulji, prstani in z dragocenimi verižicami in zapestnicami in uhani. Jaodina gleda vzhičeno lesketajoče in iksreče se darilo, da trenutno kar pozabi nočne sanje in svarilo. Princesa Samuramat skozi okno se ozira in obraz s kopreno si pokriva vsled notranjega nemira. Lepo Jaodino si z občudovanjem ogleduje, potem pa naglo, tiho, zaupljivo nadaljuje. f;pNIK — ČETRTEK. 13. aprila 1972 STRAN 13 ■jjlj je Nabonid zelo zaskrbljen za življenje tvoje .J2a varnost, mir in srečo tvojo tvegal bo kraljestvo svoje. vari te, da se čuvaš Mardukovih svečenikov i, izdajalca Gilgameša in njegovih pomočnikov. jporoča ti, da proti njemu se skovala je zarota ^ da je Gilgameša zapeljala nezvestoba in slepota, Ijse pridruži zahrbtnim je zarotnikom JI da poveljnik Gobryas odšel je z njim tja k tujim zdaj sovražnikom. Kyros, perzijski vladar že zbira silno vojsko, jaz veliko bi močjo napadel to kraljestvo babilonsko. I njimi bratijo se Mardukovi svečeniki, 23 izdajstvo tam gorijo njihovi že žrtveniki. Kjalja Nabonida ne plaši ta izdajalski hrum in bo njegova vojska bliskovito strla moč sovražnih trum. Princ Belšarusur vodi proti Kiru babilonske čete, l(j sovražnike zdrobile bodo v prah in preprečile zločinske vse naklepe. Bogovi Adad, Sin in Ea so na strani Nabonida, svečeniki videh ugodne znake so haruspicinskega obreda. Za tvojo varnost kralj poslal je zveste straže, |(i na ukaze tvoje čakale pokorno bodo in čuvale veže. Ko je Samuramat razburljivo sporočilo dokončala, se v njo je Jaodina za trenutek zastrmela in molčala. Nato vsa ganjena in v strahu za ljubezen svojo je dejala: Reci Nabonicu, da do groba zvesta bom ostala. Princesa se je resno in sočutno poslovila in svetišče mrko in skrivnostno naglo zapustila. Jaodino zdaj prevzame trpka žalost in samota, saj grozi ji smrt, nesreča in sramota. .Medtem se je ob Tigrisu začel krvav spopad, ko je napadal Kir utrjen babilonski grad. Belšarusur, Nabonidov sin ga brani hrabro in fanatično dokler ne pade kot junak, zadet od puščice sovražne tragično. Poveljnikova smrt je povzročila zdaj zmešnjavo, daje Kir prodrl v grad in v hudem boju osvojil trdnjavo. V krvavem klanju je pobil posadko in tako si priboril je odlično bitko. Od tam hiti junaški osvajalec z vojsko zmagovito in napade z vso močjo prestolno mesto bliskovito. V Babilonu je nastala panika, izdajstvo in nemir, a Mardukovi svečeniki netili upor so in prepir. Nabonig uvidi, da bogovi so ga zapustili in da zaman je borba proti preveliki sili. Saj povsod obdaja ga izdajstvo, nezvestoba in odpad in bog Šamaš mu pošilja le nesrečo, zlobo in propad. V obupu z Jaodino v temni noči zapusti trdnjavo m z zvesto četo z dragocenimi zakladi tja zbeži v puščavo. Begunsko četo tam zahrbtno so pobih beduini. Pobrah divji so morilci vse zaklade mrtvi Jaodini. Nad Igigi v Babilonu zmagah so Anunaki, aBabilonce so premagah zdaj perzijski junaki. Nad kraljestvom babilonskim je zavladal bog Ahuramazda, aMarduica in Nabuja in druge še bogove zatemnilaje božanska zvezda. Nabonid odšel je v zgodovino kot fantastičen romantik. Padel je kot žrtev višje sile verski mistik in heretik. Mogočni Babilon pa je propadel in izginil v temi večni a njegov spomin kot opomin nam govori še vedno o usodi tej pravični. Dr. Carh Milan VEDNO VEČ NEZAKONITIH DEJANJ (Nadaljevanje s 3. strani) Vsekakor pogojeno z določenimi faktorji, kot so: - slaba kadrovska zasedba Občin- ^ega javnega tožilstva v Ptuju in vse nianjše zanimanje za pravni študij, l^ar pa je pogojeno z nizkimi Osebnimi dohodki, ki jih dobivajo pripravniki v pravosodju; - pri občinskern javnem tožilstvu' v Ptuju bi bilo treba nujno uvesti dežurno službo, kar je praksa pri drugih javnih tožilstvih; - velik problem ustvarjajo tujci in zdomci, katerih reševanje kaznivih, dejanj se zaradi odsotnosti cesto Zavleče. Gre namreč zato, da se zdomca, ki je storil kaznivo dejanje, Pusti na delovnem mestu, sicer bi t^ila v mnogih primerih socialno Ogrožena njegova družina. Kljub naraščanju kriminalitete pa lahko z veseljem ugotovimo, da je mladinsko prestopništvo v upada- nju. Tudi občinsko sodišče v Ptuju se srečuje s podobnimi težavami, kot smo jih omenih za prejšnja pravo- sodna organa. Le, da je pri občinskem sodišču kadrovska struk- tura zadovoljiva. Največ sporov je to sodišče v lanskem letu reševalo zaradi nerednega plačevanja oziro- ma dajanja preživnin. Jasno je, da bomo morah pospešiti delo pravosodnih organov. To pa bomo dosegli z načrtnejšo in dolgoročnejšo pohtiko kadrovanja teh organov, dati bomo morah javnemu tožilcu več veljave, vsi družbeni faktorji pa bodo morah posvetiti več pozornosti boju proti nezakonitim dejanjem. -mn- 103 leta Antonije Capi Samo še nekaj dni in 18. aprila bodo v Domu počitka v Poljanah imeh veliko slovestnost. V krogu 160 najstarejših občanov se nahaja tudi skromna, a še vedno zgovorna Antonija Capi, ki bo 18. aprila napolnila 103 leto svojega ne ravno s cvetjem posutega življenja. Rodila se je leta 1869. v Žetalah pri Rogatcu, kjer je preživela tudi svojo mladost. V domačem kraju je ostala tUdI, ko SI je poiskala svojega zakonskega tovariša. Trdo delo skozi vsa leta je ni zlomilo, nasprot- no, postala je trdna in odporna proti vsem boleznim. Bila je trikrat poročena in imela dva otroka. Njena življenjska energija pa je bila to- likšna, daje preživela vse tri može in tudi oba otroka. Ostala je tudi brez vsakega sorodnika. Tako je v 88. letu našla svoj drugi dom v Domu počitka v Poljčanah, kjer živi že 15 let. Ko sem jo obiskal v Domu, je bilo to najino drugo srečanje. Prvič sva se videla 8. marca letos, ko je naredila name izreden vtis. Medtem, ko so nekateri vedeli povedati, da se Antonija Capi svečanosti ob dnevu žena ne bo udeležila, ker je že nekoliko utrujena, je bila med' prvimi udeleženkami v dvorani. Videti je bila krepka in iz obraza ji ni bilo mogoče razbrati niti sledu utrujenosti, še manj pa sledu dolge- ga in trdnega življenja kot sem si to zamišljal, preden sem jo videl. Program se je pričel in Antonija Capi je bila zopet med tistimi, ki so najbolj z zanimanjem doživljale vsako izrečeno besedo. Kot najsta- rejša oskrbovanka v Domu je prejela dva velika šopka nageljnov, ki so ji jih namenili predstavniki družbeno- političnih organizacij občine Slov. Bistrica in presenečenje je bilo tukaj. TOLIKO NAGELJEV ŠE NISEM NIKOLI DOBILA je pove- dala in njen obraz je bil za trenutek kot v dneh njene največje sreče. Solze sreče pa je bilo opaziti tudi na očeh obiskovalcev in varovancev Doma. Najino drugo srečanje je bilo brez prisotnosti „množice". S prijaznim upravnikom doma sva se odpravila na obisk v njeno sobo. S seboj sva vzela tudi steklenico radgonskega bisera, kakor se za tako visok jubilej spodobi. Zaupala nama je, da se ne počuti najbolje, posebno noge je ne ubogajo več tako dobro. Hodi še s pomočjo palice in s spremstvom, sicer pa je še vedno čila. Tudi sliši še dobro, vid pa ji je že nekoliko oslabel, vendar je še vedno brez očal. Povedala je tudi, da ji kakšen kozarček vinčka od časa do časa ne škodi. Z gotovostjo lahko trdimo, da je Antonija Capi ena najstarejših Slo- venk. Ob praznovanju njenega 103. leta življenja ji zato vsi občani občine Slov. Bistrica, uredništvo Tednika, vodstvo in varovanci Doma počitka Poljčane želimo še veliko zdravja in srečnih trenutkov v nadaljnjem življenju. Kozarček domačega daje prijeten občutek in moč. Tekst in foto: Viktor Hor\'at Mladi godbeniki, Ici mnoao obetajo Pravzaprav ansambel Mlinaric-Prstec v Ptuju ni neznano ime. Zlasti ga dobro pozna mladina, ki vsako soboto zahaja v prijazno gostišče ,,Pri grozdu" na plesno zabavo. V tem gostišču ansambel že nekaj časa uspešno nastopa oziroma zabava vse tiste, ki se želijo ob večerih malce razvedriti. Kot nam je dejal Zvonko Mlinaric, igra vsak izmed njih kar po dve glasbih in sicer igra on harmoniko in orgle, Miro Prstec trobento in bas kitaro, Konrad Firbas kitaro, medtem ko Franci Kranjc pridno piha v klarinet in saksofon. V ansamblu je igral tudi še Miro Peroševič, ki pa odhaja na odsluženje kadrovskega roka. Vsi skupaj brez zadnjega imajo samo 75 let, kar pomeni, da so še zelo mladi, vendar vneti glasbeniki, ki se navdušujejo za narodno-zabavno glasbo. Kot so nam zaupah, bi radi nastopih tudi na ptujskem festivalu narodno-zabavne glasbe. Tekst in foto: F. H. 14 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 13. aprila 1972 DR. FRAN BRUMEN: Bolezni jeter (Nadaljevanje) V tej dobi je težje bolezen spozna- ti, posebno še v edinstvenem prime- ru, torej pri prvem obolelem članu neke skupnosti (družina, vojašnica, internati i. p.). Pri drugem in nasled- njem je lažje, ker zdravnik ve v kateri smeri naj išče. Bolezen se najraje pojavlja na jesen in v zim- skem času. Znane pa so tudi epide- mije v poletni kopalni sezoni, ko se kopalci okužijo v onesnaženi okuže- ni vodi. Kopalne vode so navadno okužene po odplakah iz greznic; v zaprtih bazenih pa po okuženih kopalcih. (Razkuževanje bazenov). Človek, ki je prebolel tako bolezen, namreč izloča dalje časa po ozdra- vitvi kužne bolezenske kali, navadno 3 iJo 4 mesece. Včasih pa tudi dalje časa. Velika je verjetnost, da obsto- jajo trajni khcenosci. Virus B povzroča takoimenovano serumsko hepatitis, katere glavna značilnost je, da je človek ne naleze sam, temveč mu je vnesena mimo ust direktno v telo, predvsem v vbrizgano krvjo ob priliki transfuzij. Včasih so bile take zlatenice povzro- čene tudi z nepravilno razkuženimi iglami pri injekcijah. Zato je sedaj predpisano suho razkuževanje in- strumentov, kar uspešno preprečuje take okužbe. Inkubacijska doba pri tej vrsti zlatenice traja 60 do 160 dni, torej tja do 6 mesecev in znatno več kot pri epidemični zlatenici. Tudi virus se pri tej vrsti zadržuje dolgo časa v krvi okuženega, tja do 5 let. IN TO DEJSTVO JE TISTO, KI ZELO POVEČUJE MOŽNOST PRENOSA NA DRUGE LJUDI (di- rektne transfuzije, krvodajalske ak- cije, razne injekcije, razni odvzemi krvi). Ta nevarnost je sedaj s prej omenjenim suhim razkuževanjem preprečena. Se ena pomembna zna- čilnost pri tej zlatenici je, da okuže- ni ne izloča bolezenskih kali s svojimi iztrebki (blato, urin). Na podlagi teh irazitih razlik je zelo utrjeno mnenje, da imamo opraviti z dvema razhčnima virusoma, ki pa obadva povzročata enako khnično sliko bolezni. Vendar o tem še ni izrečena zadnja beseda. Razen prej omenjenih razlik so bolezenske značilnosti in glavni zna- ki pri obeh vrstah isti. Kot že povedano, TRAJA PREDIKTERlC- NI RAZVOJNI STADIJ NAVAD- NO 2 DO 9 DNI. PRI SUREMSKI ZLATENICI ZNATNO DAUE CA- SA. Najzgodnejši znak je prenehanje apetita, ki se v nekaterih primerih stopnjuje do zagnusenja do jedi. Značilen je izrazit odpor proti ma- ščobam, alkoholu in kajenju. Sploš- na prizadetost je toliko izrazita, da ni v skladu s stanjem, ki še ne kaže objektivnih znakov, slabost z medli- co in siljenjem k bruhanju, napetost v trebuhu, tope bolečine pod des- nim rebernim lokom. Dokaj pogosto je tudi zvišanje telesne toplote, ki pa poneha, čim se pojavi zlatenica. To dejstvo dokazuje, da je bolezen v bistvu že potekla, preden opazimo na zunaj vidni znak ikterusa. Včasih nastopijo značilne pege na koži. bolečine v manjših sklepih, celo znaki prizadetosti možgandcih open, kakor jih opažamo pri vnetjih mož- ganskih mren. Zlatenična obarva- nost kože in očesnih veznic -j beločnic se stopnjuje prva dva ted- na, kljub temu, da se subjektivno počutje vzporedno počasi zboljšuje. Ikterus tekom 6 tednov preneha. BOLEZENSKO STANJE PA S TEM ŠE NI ZAKUUCENO, TEMVEČ TRAJA 4 do 5 MESECEV. Objektivnih simptomov, ki jih ugotavlja zdravnik, ne bom našteval, pravtako tudi ne številnih neizbež- nih laboratorijskih preiskav. ZLATENICA NAPADA PRED- VSEM OTROKE, POSEBNO ŠE OTROKE V ŠOLSKI DOBI RAZ- VOJA, A TUDI MLAJŠE ODRAS- LE (v tem oziru je podobna revma- tični mrzlici). POSEBEJ JE Pa TREBNO OPOMNITI, DA POTE- KA EPIDEMICNA ZLATENICA V POMEMBNI POGOSTNOSTI V Ofi. LIKI NEIKTERICNEGA OBOLE- NJA. To povzroča včasih velike težave pri ugotavljanju bolezni in zakasnitve izolacije ter predpisova- nja higienskih epidemičnih predpi- sov. TA OBLIKA BOLEZNI OClT- NO POTRJUJE NUJNOST LABO- RATORIJSKIH PREISKAV. Nadaljevanje prihodnjič i Krvodajalci POSAMEZNI V MARCU 1972 _ Neža Zelenik, Levanjci; Marija Žampa, Levanjci; Anton Arnuš, Spuhlja; Marija Ostroško, Pobrežje; Franc Breg, Grajenščak; Marija Mur^ ko. Zagrebška; Alojz Koželj; Polj- ska; Anton Slekovec, Drakovci; Ru- di Tašner, Tibolci; Vinko Iljevec, Krempljeva; Marija Kodrič, Ptujska gora;_dr. Branko Vukasovič, Vespa- zianova; Gustl Štucl, Ptujska gora; Marija Horvat, Strmec; Marija Mo- horko, Grdina - Stoperce; Angela Šmit, Stoperce. Krvodajalci iz Majšperka, 23. 3. 1972 Stanko Žerak, Savinjska; Janez Lampret, Breg; Stanko Fabjan, Ma- riborska; Bojan Kovač, Ptuj; Marti- na Eberl, Lešje; Terezija Dvoršak, Lešje; Milan Kogošek, Majšperk; Cirila Purg, Lešje; Rajko Bogme, Lovrenc; Dušan Pristovnik, Breg; Janez Vinkler, Stanečka vas; Jože Potočnik, Stogovci; Danica Ribič, Stanečka vas; Ljudmila Vuk, Na- raplje; Marija Varžič, Majšperk; Lojzka Božičko, Jelovica; Marija Beg, Podlože; Ljudmila Robar, Leš- je; Vera Butolen, Jelovica; Pavla Brglez, Breg; Štefka Mohorko, Maj- šperk; Jože Šešerko, Ptuj; Marjan Muršec, Lovrenc; Franc Pintarič, Majšperk; Pavla Lesar, Majšperk; Mirko Hajnal, Breg; Blanka Celofi- ga, Majšperk; Leopold Fideršek, Skrblje; Marija Vinkler, Stanečka vas; Franc Pernek, Jelovica; Stanko Muršec, Breg; Marija Bedenik, Sestr- že; Marija Dajnko, Podlože; Martina Šalamun, Lešje; Terezija Trs, Skrblje; Marija Pirš, Modraže; Marija Lampret, Sveča; Marija Erlač, Do- klece; Srečko Galun, Stogovci; Mari- ja Viraj, Breg; Janez Mlakar, Sestrže; Štefka Šentak, Stogovci; Ivo Vidic, Majšperk; Jože Kolar, Majšperk; Jože Rakovec, Breg; Janko Lorger, Majšperk; Ida Gajšek, Stogovci; Leo- poldina Potočnik-Korže, Majšperk. Krvodajalci iz Cirkovec, 26.3. 1972: Jože Frangeš, Sp. Jablane; Franc Baklan, Sp. Jablane; Branko Med- ved, Zg. Jablane; Angela Foštner, Pongerce; Janko Celofiga, Sp. Jabla- ne; Marija Mlakar, Sp. Jablane; Terezija Jurtela, Cirkovce; Martina Jerič, Dragonja vas; Minka Gorjup, Cirkovce; Neža Peršuh, Sp. Jablane; Marija Lah, Pongerce; Jože Medved, Zg. Jablane; Anton Lačen, Drag. vas; Alojz Mlakar, Sp. Jablane; Leopoldina Kacjan, Dragonja vas; Franc Lah, Sikole; Jože Baklan, Sp. Jablane; Franc Draškovič, Dragonja vas; Janez Dolenc, Dragonja vas; Franc Lah, Cirkovce; Janez Bau- man. Drag. vas; Fihp Pušaver, Cir- kovce; Janez Horvat, Cirkovce; An-^ ton Diaškovič, Dragonja vas. PRODAM dobro ohranjen kavč in peč na olje ,,kontakt". Ceh, Truba- rjeva 11, Ptuj. VSELJIVO HIŠO z gospodarskim poslopjem in 3 ha zemlje prodam, tudi ločeno. Stanko Bračič, Gorišni- ca 35/a. PRODAM obračalnik za BCS kosU- nico „maraton 140", skoraj nov. Martin Medved, Lovrenc na Dr. po- lju 16. PRODAM posestvo, tudi posa- mezno, z hišo in gospodarskim poslopjem. Vladko Korošec, Zabov- ci 40, Markovci. DVA IZKUŠENA, pridna pohištve- na mizarja sprejmem v trajno delov- no razmerje. 30 šilingov plačam na_ uro. Stanovanje zagotovljeno. Mizar-- stvo Fritz Scherer, A-8530 Deu- tschlandsberg, Steiermark. TAKOJ VSELJIVO hišo na 22 arih zemljišča v Ptuju prodam. Valentinovi, Na Pristanu 7, tel. 77-246, od 16. ure dalje. IŠČEM prazno sobo v Ptuju ali okolici. Vprašajte v Kovini, La- ckova 9, Ptuj. DOBER domač kvinton prodam. Angela Volf, Mlinska 2, Ptuj. KUPIM FIAT, zastavo 750, v dobrem stanju, letnik od 1968 naprej. Naslov v upravi. RODILE SO: Marija Dovečar, Savci 61 — Roberta; Ana Munda, Bratonečice 7 - deklico; Frančiška Brumen, Za gorci 4 - dečka; Rozalija Smolin- ger, Lovrenc n. h. — Marjetko; Ana Zebec, Prešernova 21 - Vanjo; Jožefa Peklič, Dobrina 18 - Janeza; Marija Topolovec, Kidričevo 48 — Marjanco; ida Šprah, Kungota^ 19 — Alberta; Marija Kamenšek, Krčevina 89 — Darinko; Elizabeta Lozinšek, Lancova vas 6 - deklico; Venčesla- va Heric, Branoslavci 13 — Franca; Marica Ambrož, Muretinci 39 — Tatjano; Karlina Novak, Jelovice 18 - Marijo; Jožica Meško, Spolenjako- va - Bernardko; Hilda Škrjanec, Sovjak 92 — Marka; Irena Leber, Mejna cesta 14 - Sabino; Slava Vršič, Moškanjci - deklico;Terezija Planine, Doklece 6 - deklico; Marija Žnidarič, Podlehnik 6 — deklico; Tilčka Klarič, Bre^ 33 - deklico; Marija Pulko, Potrčeva 42 - dečka; Nada Bradan, Zg. Bistrica 20 — Jerneja; Ana Kmetec, Cirkovce 11 — Lidijo; Jožefa Munda, Mihalovci 49 - Branko; Marta Kolarič, Miklavž 48 — Milico; Terezija Leskovar, Koritno 1 — Marka. POROKE: Ivan Kokot, Turški vrh 33 in Milica Ropič, Gorenjski vrh 14; Jožef Žnidarič, Belski vrh 12 in Zdenka Sršen, Zg. Selnica 39; Ludvik Ribič, Sagadinova 15 in Marija Kacjan, Lovrenc na Dr. polju 34; Ivan Pulko, Slovenja vas 45/b in Tatjana Kotar, Zavrč 11; Jožef Hrovat^ Stranice 18 in Ljudmila Hribersek, Apače 125; Štefan Kaj- sersberger, Gerečja vas 83 in Milica Svenšek, Sela 1; Jožef Jerenko, Slovenja vas 25 in Marija Kos, Nova vas pri Markovcih 2; Janez Bezjak, Bukovci 113 in Marija Kukovec, Rodni vrh 28; Lovrenc Kozoder, Reševa 12 in Milojka Zorko, Reševa 12. UMRLI SO: Franc Strelec, Strelci 12, roj. 1903, umrl 1. aprUa 1972; Franjo Plohi, Žetale 6, roj. 1906, umrl 5. aprila 1972. ZAPRTA CESTA KUZMINCI — MACELJ Zaradi gradnje nove ceste je v času od 1. aprila do 30. junija 1.1. ZAPRTA ZA VES PROMET CES- TA IV/52 PTUJ - MACELJ NA ODSEKU KUZ- MINCI - MACELJ. Obvoz je po cesti a) PTUJ - VARAŽDIN h) KUZMINCI - ŽETALE - ROGATEC - DŽURMANEC: ROGATEC - ŽETALE - PTUJ; MACELJ - TRAKOŠCAN - PTUJ. jpNIK — ČETRTEK, 13, aprila 1972 STRAN 15 0ober den, drogi Prleki no fsa ,2ervirana žlohta z mojega rezervi- inegakota! Drogi brolci, tak sen spomladan- (0 razpoloženi, ke skoro ne ven, 3J za enega vraga van naj napisen, jia, že ven. Opisa mo van svoj ivinorejski problem no še posebno 3 kak sen ga reša. Xo na zodjen ptujsken sejmi sen upa eno krvače, saj vete kak tota [vor zgleda. Ma štiri tace, rogle, ugi rep, kosmato dlako^ mlekarno led nogami no je živince nasploh ;ravi podobno. Zodjih štirinajst dni en ugotova, ke sen se malo prehitro ,(jloca za toti nakup, saj mi je fsa ;rma sfalila, trova pa nekšnojjoma- en rose, da bi lehko mojo ricko na jašo spusta. Na srečo man še kopico )šenicne slame, s^ kero pa seveda iravica neje preveč zadovoljna. Pro- jlem sen reša na zlo enostavni jačin. Kravi sen kupa zelene sunčne jčali, ki sen ji jih okoli rogli na oči :aveza pa je problem rešeni. Rička iidi fse zeleno no seveda po svoji jiovji pameti misli, da je slama — ;rova. Sloka je seveda tak, ke ji aorema z Mico pomagati, ke se iz ižečega stova na noge sprovi — pri iivieji pa de do prve pase le ostola. las predlagan tokšne očoli tudi vsen :istin šefon v delovnih organizacijah, ki vidijo pred soboj črno perspek- ;ivo za razvoj podjetja. Seveda tote jčoli ne smejo biti zelene pač pa z !oke rožicami gor na steklih. Rožice oa morajo biti zato, da se črna perspektiva spremeni v rožnato pri- hodnost. Ne, kak sen pameten? Za ivoj izum bi lehko doba Noblovo nagrodo, če bi mi jo seveda gdo iiteja dati. Če glih dobro ven, da se s tokšno nevarno boleznijo kak so črne koze neje dobro norca delati, pa van naj vseeno sporočin žalostno novico, da so se koze že tudi v Prlekijo no v Halozah razpasle, seveda s toto razliko, da neso samo črne pač pa tudi bele, šekaste no sive. Seveda tote koze neso tak nevarne, saj se širijo samo s štiremi nogami no so najbolj nevarne te^ ce koga s špičastimi rogli pošteno dregnejo pod rebra. Zdravstveni no socialni delavci tudi nemajo prevejkih težov z njihovim odkrivajon, saj se glasno derejo me-ke-keee. Toti betek je, kak sen že poveda, posebno razvit v pasivnih področjih Prlekije no Haloz no do zdaj še nibeno ,,cepivo" neje pomogalo, da bi koze doj zatrli. Do zaj zavolo totih štirinožnih koz še nise neje bija posloni v karanteno, razen seveda tistih ostarelih kmeč- kih lidi, ki več neso zmožni za delo, no so pač celo zimo bili v karanteni v svojih bornih hišicah no se za njih niše preveč ne zmeni. Marsikeremi je kozjo mleko edini froštikel, obed no večerja. Naj živijo sive, bele no šekaste koze, ki rešuvlejo socialne probleme v Prlekiji no Halozah! Zaj smo mojo kravo no koze že obdelaU, zaj pa si še kaj drugega pogučimo. To enkrat sen bija v Ormoži pa sen si tan pri Grajsken bifeji ogledna tisto ,,posrališče", ki si irnena stra- nišče sploh več ne zasluži. Jas se čudin, kak je z ormoškimi inšpekci- jami, ki jin tota zadeva še neje v nos prismrdela, da bi vsaj strankan, ki morejo iti to, koii so hodili še presvitli cesori peš — predpisali gasmaske . . . Fuj, hechii. . . Ja, še neke van moren povedati. V naši vesi si je da en malo bojše inštalirani kmet prek krez mejo potom našega uvoznega podjetja uvoziti traktor, ki ga je seveda drogo ploča, no je celih deset let spora za jega. Prejšje dni se je sprava na njivo pa se mu je nekšni štikl pofrdama tak, ke je moga potli traktor domu z junci vleči. Pretelefonira je že celo Jugoslavijo pa nigi nemre dobiti tistega rezervnega dela. Pri uvoznem podjetji so mu rekli, da uvožajo samo traktore ne pa tudi rezrevnih delov. Naj hujdič vezme toto virt- stvo, jas pa predlogan, da zaprežemo za plug vse tiste, ki tak brezglovo uvozajo kmetijske stroje ne, da bi mislili tudi na rezervne dele. Te pa srečno, Vaš Lujzek. NEDELJA, 16. APRILA - 6^00 Dobro jutro, poročila; 6.05 Poroči- la; 6.30 EP; 6.50 Za vas; 7.00 Poročila; 7.20 EP; 7.30 Za kmeto- valce; 7.50 EP; 8.00 Poročila; 8.05 Radijska igra; 8.44 Orkestralne skladbe; 9.00 Poročila; 9.05 Sreča- nje v studiu 14; 9.55 EP; 10.00 Poročila; 10.05 Se pomnite, tovari- ši; 10.25 Pesmi borbe in dela; 11.00 Poročila; 11.15 Poslušalci čestitajo; 12.00 Poročila; 13.00 Poročila; 13.15 Obvestila; 13.30 Reportaža; 13.50 Domači ansambli; 14.00 Poročila; 14.05 Veliki zabavni orkestri; 14.30 Humoreska; 14.50 EP; 15.00 Poročila; 15.05 Opere; 16.00 Športno popoldne; 17.00 Poročila; 18.00 Radijska igra; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razglednice; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Poročila; 22.20 Godala; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 Poročila. VSAK DAN ZJUTRAJ, RAZEN V NEDELJO, JE NASLEDNJI SPORED: 4.30 Dobro jutro, vmes ob 5.00 Poročila; 5.30 Za vas; 5.45 EP; 6.00 Jutranja kronika; 6.30 EP; 6.50 Rekreacija (ob ponedeljkih, sredah in petkih); Na današnji dan (ob torkih, četrtkih in sobotah), 7.00 Poročila; 7.15 EP; 7.25 Radijski in TV spored; 7.45 EP; 8.00 Poročila. PONEDELJEK, 17. APRILA - 14.00 Poročila; 14.10 Zbori Josipa Slavenskega; 14.30 Poslušalci česti- tajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester Caravelli; 17.00 Poročila; 17.10 Glasbeno popoldne; 18.00 Poročila; 18.15 Godala; 18.35 Interna; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel Toneta Kmetca; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Opera Falstaff; 22.00 Poročila; 22.15 Jazz; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.1 5 Zaplešite; 24.00 Poročila. TOREK. 18. APRILA - 14.00 Poročila; 14.10 Glasba mladih; 14.30 Ansambel Mojmira Šepeta; 14.40 Na poti s kitaro; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Recital Anice Pusar; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Zabavni orkester; 17.00 Poročila; 17.10 Simfonični koncert; 18.00 Poročila; 18.15 V torek nasvidenje; 18.45 Svet tehnike; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Prodajalna melodij; 20.30 Radijska igra; 21.30 Koncert lahke glasbe; 22.00 Poročila; 22.15 Giulio Viozzi v svojih delih; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Melodije; 24.00 Poročila. SREDA, 19. APRILA - 14.00 Poročila; 14.10 Zamejski zbori; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Simfo- nična glasba; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester Andre Previn; 17.00 Poro- čila; 17.10 Jezikovni pogovori; 17.25 Glasbena galerija; 18.00 Poročila; 18.15 Popevke; 18.30 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razglednice; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Simfonični orkester; 22.00 Poročila; 22.15 Jazz; 23.00 Poroči- la; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jugoslovanski pevci; 24.00 Poročila. ČETRTEK, 20. APRILA - 14.00 Poročila; 14.10 Pesem mladih; 14.30 Ansambel Jožeta Privška; 14.40 Enajsta šola; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30.Glasbeni intermezzo; 15.40 Schubert: Fanta- zija; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester Edmund Vera; 17.00 Poročila; 17.10 Po željah poslušalcev; 18.00 Poročila; 18.15 Orgle; 18.30 Iz kasetne produkcije; 18.45 Znanstve- niki pred mikrofonom; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Domače pesmi; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.00 Poročila; 22.15 Iz koncer- tantne literature; 23.00 Tuje radij- ske postaje; 23.30 Popevke; 24.00 Poročila. PETEK, 21. APRILA - 14.00 Poročila; 14.10 Kaj pripoveduje glasba; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni intermezzo; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester Vilj Gardner; 17.00 Poro- čila; 17.10 Človek in zdravje; 17.20 Operni koncert; 18.00 Poročila; 18.15 Signali; 18.50 Ogledalo časa; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel Jožeta Burnika; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Naj narodi pojo; 20.30 Top-pops; 21.15 Za pomor- ščake; 22.00 Poročila; 22.15^ Iz logov domačih; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 Poročila. SOBOTA, 22. APRILA - 14.00 Poročila; 14.10 Sobotno popoldne; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Pojo operni pevci; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Klavir v ritmu; 16.45 S knjižnega trga; 17.00 Poročila; 17.10 Gremo v kino; 17.50 Ansambel Silva Stingla; 18.00 Poročila; 18.15 Operete; 18.50 Poi^ovor s poslušalci; 19.00 Lahko noc, otroci; 19.10 Obvestila; 19.25 EP; 19:30 Radijski dnevnik; 20.00 Skladatelj Bojan Adamič; 21.00 Za konec tedna; 22.00 Poročila; 22.20 Oddaja za izseljence; 23.00 Poroči- la; 23.05 V novi teden; 24.00 Poročila; 01.00 Poročila. II. DEL OBČINSKIH SINDIKALNIH ŠPORTNIH IGER V organizaciji komisije za šport in rekreacijo pri Občinskem sindikal- nem svetu Slov. Bistrica se je 7. aprila 72 pričel II. del sindikalnih športnih iger občine Slov. Bistrica. V tem delu iger se bodo ekipe delovnih kolektivov in družbenopo- litičnih organizacij v občini pome- rile v šahu, namiznem tenisu in kegljanju. Najbolje uvrščene ekipe in posamezniki-se bodo nato udele- žili kot predstavniki občine Slov. Bistrica medobčinskih športnih sre- čanj v okvirju XI. tedna bratstva in prijateljstva občin Ptuj, Ormož, Slov. Bistrica, Varaždin, Koprivnica in Cakovec, ki se bodo pričela konec aprila in bodo trajala do konca maja 1972. VH „Zakaj si tako slabe volje in ves l»praskan po obrazu? " je vprašal »sed soseda. „Ah, včeraj smo bili v gostilni. Igrali smo karte pa sem izgubil. Ipali smo šah pa sem spet izgubil. Igrah smo biljard in sem tudi tam Egubil. Šele ko smo se steph, sem iobil." „Kdo pa te je tako zdelal? " ,,V začetku se spominjam, da je Wa to moja žena, ker sem prišel prepozno domov. Pozneje pa ne *eni, ker sem bil v nezavesti." 16 STRAN TEDNIK ~ ČETRTEK, 13. aprila ig^j NEDELJA, 16/IV 9.45 Ansambl Dorka Škoberneta; 10.12 Kmetijska oddaja; 10.55 Mozaik; 11.00 Otroška matineja; 11.45 Mestece Peyton; 12.35 TV kažipot; Nedeljsko popoldne; 16.30 Košarka Radnički : Lokomotiva; 18.00 Sedem rimskih gričev; 18.40 Prenos starta vesoljske ladje Apollo 16; 19.45 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.30 Vaščani Luga; 21.20 Zabavno glasbena oddaja; 21.35 Športni pregled; 22.05 Poročila. PONEDELJEK, 17/IV 9.05 Odprta univerza; 9.35 TV v šoli; 10.30 Nemščina; 10.45 Angle- ščina; 11.00 Osnove splošne izo- brazbe; 14.45 TV v soli; 15.40 Nemščina; 15.55 Angleščina; 16.10 Francoščina; 16.45 Madžarski TV pregled; 17.55 D. Kladnik: Čiribu; 18.15 Obzornik; 18.30 V avtobusu; 18.55 Mozaik; 19.00 Maksimeter; 19.45 Kratek film; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35 V ogledalu časa; 22.05 Hokej ČSSR : Švedska; 23.05 Poročila. TOREK. 18/IV 9.35 TV v šoli; 10.40 Ruščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe; 14.45 TV v šoH; 15.35 Ruščina; 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina; 16.45 Madžarski TV pregled; 17.50 F.Bevk: Pestema: 18.05 Risanka; 18.20 Obzornik; 18.35 Naši zbori: APZ „Tone Tomšič"; 19.00 Mo- zaik; 19.05 Planinci in vseljudska obramba; 19.30 Ali se reklama izplača? ; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35 Vozijo ponoči; Evropsko prvenstvo v namiznem tenisu; Poročila. SREDA, 19/IV 8.20 TV v šoli; 16.45 Madžarski TV pregled; 17.50 Don Kihot; 18.15 Obzornik; 18.30 Po domače z ansamblom Vilija Petriča; 19.00 Mozaik; 19.05 Na sedmi stezi; 19.30 Naš ekran; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35 RTV konferenca; 21.35 Rezerviran čas; Poročila. ČETRTEK, 20/IV 9.35 TV v šoli; 10.30 Nemščina; 10.45 Angleščina; 11.00 Franco- ščina; 14.45 TV v šoli; 15.40 Nemščina; 15.55 Angleščina; 16.10 Osnove splošne izobrazbe; 16.40 Obzronik; 16.55 Praga: Svetovno hokejsko prvenstvo; 19.15 Čarni svet živali; 19.35 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35 Četrtkovi razgledi; 21.30 Bos skozi pekel; 22.05 Jazz na ekranu; 22.40 Poročila. PETEK, 21/IV 9.30 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 14.40 TV v šoU; 16.10 Osnove splošne izobrazbe; 16.40 Madžarski TV pregled: 17.45 Od tropskega pasu do snega; 18.15 Obzornik; 18.30 Rezerviran čas; 18.45 Gospo- dinjski pripomočki; 18.55 Ekonom- sko izrazoslovje; 19.00 Mestece Peyton; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.30 Kviz 72 - prenos; 21.40 Polet vesoljske ladje Apollo 16; 22.40 Poročila. SOBOTA, 22/lV 9.35 TV v šoh (do 11.00); Polet vesoljske ladje Apollo 16 - II. sprehod po Luni; Športno po- poldne; 17.35 Po domače Pod poncami; 18.05 Obzornik; 18.20 Štirje tankisti in pes; 19.10 Mozaik; 19.15 Humoristicna oddaja; 19.45 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35 TV križanka; 21.35 Tekmeca; 22.25 TV kažipot; 22.45 Poročila; 22.50 Hokej ČSSR : Fin- ska. HOROSKOP OVEN: SU boste mimo hiše, kjer boste čez eno leto uživali srečo. Pred nedeljo se boste zmenih, v torek pa dobro začeh. Domačim boste kupih lepo reč. BIK: Med dvema stoloma vam bo še prijetno. Privarčevano boste razdeli- li na polovico in kupih lepo reč. PeljaU se boste, ne da bi prej pisah. DVOJČKA: Ljubljeno bitje vas prepriča, da je po njegovem bolje. Oseba, ki ste jo spoštovah v mladosti, bo vplivala na vas. Imeh boste standard in poln želodec. RAK: Uživah boste po programu, dobro boste jedh, izlet pa odpoveda- U. Ljubezen je urejena, ker so dohodki dobri. Z železom zavaru- jete lastnino. LEV: Pričakovano vas ne bo vzne- mirjalo. Moč, ki vas vleče na tri kraje, počasi popušča. Na hladu se boste razgibali, pospremili pijanega in se smejah. DEVICA: V veseli družbi tovarišev in tovarišic boste dobro razpoloženi in pametni. Uradna novica je konč- no dobra. Skomine v hiši naraščajo. Prebrisanemu ne boste nasedh. TEHTNICA: Začeti posel dva pod- preta. Menijo se, da bi odšh na jug. Ob vinu se boste nasmejah in se dvakrat peljah v isti kraj. Svetlolasa simpatija na vidiku. ŠKORPIJON: V lepem kraju lepa zabavica. Objemanje vam da koraj- žo. Oseba, ki v vas pihne cigaretni , dim, ne mish resno. Razveselih boste sorodnico. STRELEC: Zavzetost za kontrolo vašega prostega časa vas ne jezi več. Izredni zaslužek. Temnolasi osebi boste nekaj dali, da bo konec aprila zmešana. KOZOROG: Razpravljanje v širo- kem družinskem krogu. Spogledova- nje v nedeljo popoldne bo tvegano in zamerljivo. Sicer pa vas čaka dogodek, ki vas osreči. VODNAR: Blizu doma bo veselo, daleč od doma pa romantično. Prepričajte se prej, če bo v nedeljo odklenjeno! Hodih boste okrog visoke hiše. RIBI: Elegantna in bolj suha oseba bo napadalna, vendar boste vi zadosti pametni. Svojci vam pospra- vijo ropotijo. Med prijetnimi se ga boste nabrali. NOVI PRISPEVKI ZA MALEGA IVANA Na občinskem odboru RK Ptuj smo povprašah, kako je bilo prejšnji teden s prispevki za malega Ivana. Povedah so nam, da so mu ljudje prejšnji teden poslah 37 starih tisočakov in da ima sedaj že 165.000 starih dinarjev. To je še zdaleč premalo za nakup ortopedskega vozička na motorni pogon, ki bi ga rad imel in ga nujno rabi Ivan Repič. Upamo torej, da so še ljudje, ki se bodo usmilili 100% invalida Ivana in da mu bodo svoje prispevke poslah na naslov: Občin- ski odbor Rdečega križa Ptuj, žiro račun 542-8-26. Zraven štev ilke žu-o računa pripišite ZA MALEGA IVANA. -mn- Odlična uvrstitev šegule Blato, dež in mraz so dajali številnim gledalcem na 7. mednarod- nem tekmovanju v motorkosu, kije bil prejšnjo nedeljo na obronkih svetovno znane steze v Radizelu pri Orehovi vasi, zares zavidanje vredne prizore. V začetku je bilp še sončno, pozneje pa je zapihal lede- no mrzel veter in pričelo je deževati. Slabo vreme pa je najbolj motilo 35 dirkačev iz ČSSR, Zah. Nemčije, Finske, Švedske, Danske, Nizozem- ske, Italije in Jugoslavije. Mnogi so zaradi blata, ki ga je bilo na stezi v izoblilju, ostah s svojimi dvoko- lesimi konjički kar na stezi, saj so iz blata komaj izvlekh svoje noge, kaj šele motorje. Kljub vremenskim neprilikam pa so bili doseženi nekateri odhčni rezultati. Presenetljivo je zmagal v obeh dirkah Schmalz iz CSSR. Tudi naši dirkači so se zelo solidno uvrstili, saj je Šoštaršič v obeh dirkah zasedel tretje mesto in si je s tem v državni uvrstitvi priboril prvo mesto. Hvale vredna pa je tudi uvrstitev obeh Ptujčanov Segule in Vesenjaka. Segula je v obeh dirkah zasedel 6. mesto, v državni uvrstitvi pa je tretji, tik za njim pa je Vesenjak. Najboljša trojica v državni uvrstitvi; prvo mesto Soštarič (Karlovac), Zupin (Tržič) in tretji Segula iz Ptuja IN ŠE KIHINJSKI NASVETI JETRNA KLOBASA ZA NAMAZ 1 del svinjskih jeter (malo prevretih), 1 del svinjske glave ah vratu (ne premastno, kuhane), 2 dela mehke slanine. Za 1 kg mase: 25 g soh, 2 g popra, khnčki, ingver, 1 g majarona, 50 g sesek^ane čebule. Meso in slanino dvakrat zmelje- mo, dodamo jetra, sol in dišave ter tako dolgo mešamo in stepamo, da postane masa bela ter mazava. S tako pripravljeno maso napolnimo debelo črevo. Klobase kuhamo pol ure pri 75-80 stopinj C. Nato jo vzamemo iz vode in ohladimo. Med hlajenjem jo večkrat obrnemo in pogladimo, da se maščoba enako- merno porazdeh. Popolnoma ohlaje- no takoj nekoliko prekadimo. Ako hočemo jetrno klobaso ohraniti dalj časa, jo vložimo v patentne kozarce ali pločevinke. KOKOS v RDECEM vinu 1 kokoš, sol, 4 žlice na kocke narezane slanine, 3 žlice sesekljane čebule, 1 strok česna, 20 dkg svežih šampinjonov, 1/4 1 rdečega vina, 1/4 1 juhe, 2 žhčki jedilnega škroba, 2 žhci belega vina, maščoba za pečenje. Očiščeno, rahlo osoljeno kokoš razkosamo. Na maščobi dušimo meso s slanino, čebulo, česnom in šampinjoni. Po pribhžno 10 minu- tah dolijemo vino, nato še juho in • pokrito počasi dušimo. Ko se meso zmehč^, ga zložimo v posodo, odporno proti ognju, ki jo postavimo na toplo. Omako zgosti- mo s škrobom, ki smo ga zmešah v belem vinu, jo prevremo in z njo prehjemo meso. TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5. - Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman. - Izhaja vsak četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj, št. 524-3-72. - Tiska Mariborski tisk, Maribor, Svetozarevska ulica 14.