Naročnina mesečno W Um. ta inozera-»ivo 40 L)in — ne-deljska izdaja celoletno tb Din, za Inozemstvo l2()Din Uredništvo je v Kopitarjevi uLb/111 Telefoni oredniitv*: dnevna alnžba 209» — nočna 299«. 2994 In 205* ČVk račun l.iutv 11« ua »L i oti XI it 10.144 r.a tnsrrate« Surajevo St* 7^61, Zagreb *tv 19.011, Praira-I tunaj 24.70' Uprava. Kopitarjeva b. telefon 299» Izhaja Tuk dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Mi moramo vzdržati! O komunizmu se danes v vseh družabnih krogih mnogo razpravlja. Pri lem se pred krščanskim človekom odpre pogled na svet brez Boga, brez Cerkve, brez svobode, na narode, ki so brez sreče in brez miru. Vesli, ki sproti prihajajo med nas iz sovjetije, so vse takega značaja, da temno sliko boljševiškega kontinenta le še podedujejo. Istočasno pa vedno znova slišimo o živahnem podtalnem delu komunističnih zaupnikov in njihovih strank tudi po ostalem svetu. Zdai bruhnejo krvavi zublji revolucije v enem in zopet v drugem predelu sveta, medtem ko časopisje le še kratko poroča: gre za komunislično vstajo. — Zaradi tega postaja strah pred komunizmom v svetu vedno večji. Navadno pa to ni ploden strah, ki bi deloval kot važno svarilo, da je treba ču-ječnost in skrb za javni blagor podvojiti, ampak je paničen strah, ki povzroča brezglavost, nesmiselno otepanje krog sebe, prazno jadikovanje ali pa celo fatalizem, ki ie od vseh slabih taktik najpogubnejša. Zal imamo tudi v katoliških vrstah mesto katoliške akciie veliko katoliškega fatalizma. »Ce pridejo komunisti«; »Ko pridejo komunisti...« jih slišimo govoriti, kako slraše drug drugega. Celo to nam je bilo nasvelovano. Ne pišite tako proti komunizmu, da ne bodo proli nam preveč divjali, ako bi kdaj prišli na površje. — Dotičnik, ki nam je lo pisal, si najbrž predstavlja, da bo v rdečem carstvu zaradi svoje »lojalnosti« postal dvorni svetnik! Zal, pravimo, imamo mesto velikih duš, ki bi jih naš čas zahteval, ki se ne boje in ne omahujejo, ludi če bi se zemlja tresla, le preveč takih, ki v topem pričakovanju bodočih dogodkov, ki si jih umišiiaio, brezdelno povešajo roke in s svojo brezglavostjo še drugim lemljejo veselje do dela. Zopet drugi se boječe zapirajo pred ljudskimi masami, o kaierih sodijo, da jim niso naklonjene in prepuščajo liubcmu Bogu, da bo prej naredil red na svetu, kakršnega si oni žele. Treba jc le še, da se prično širiti sekte, ki oznanjajo skoiajšen razpad vesoljstva in konec sveta, pa bo imel sovražnik popolnoma prosto pot, da raztrosi vsepovsod semena svoje pogubne setve. Vse to cmeravo jadikovanje in plašljivo stiskanje k peči nc vodi drugam kot v propast. — Ako neprestano kričimo: Poglejte komuniste, kako delajo noč in dan, kako sc žrtvujejo za svojo stvar — istočasno pa mi vsaj toliko ne delamo in se vsaj loliko nc žrtvujemo, potem le nehote dokazujemo, da nimamo toliko vere v svojo pravično stvar, kakor komunisti in ne tistega navdušenja za rcsnico, kakor ga kažejo boljševiki za svojo zmoto! Res je: nikaka zabava ni stopiti iz mirnega zatišja doli v politično pozornico ali spioh posegati v javno življenje, ko se nam zdi, da bi v mirni samoti mogli nemoteno loliko storiti za svojo duhovno kulturo, lavnega dela se vedno drži toliko prahu in blata, psovk, nehva-ležnosti in nerazumevanja. Toda trdo delo, ki je pred nami vsemi, mora bili opravljeno, ali pa se bodo množice naroda preli'e tja, kjer bi jih najmani holeli videti in bo voditeljslvo prešlo na tisie, ki nimajo za sebe drugega, kakor boljša pljuča in večjo vztrajnost. V javnosti sc moramo že enkrat z vso silo upreti tistemu jalovemu jadi-kovanju, ki samo vzdihuje in tuli in od samih tožba nad »strahotnimi razmerami« nima ne časa ne poguma za katerokoli moško delo. Tolikrat govorimo o lem, da je mogoče prerodih družbo in ii pripravili veselo vstajenie edinole v znamenju križa. Prišli smo v čase, ko nas čaka dolžnost, da položimo roko na križ. Ali naj čakamo čudežev iz nebes? Bog vlada svet po ljudeh, ga kaznuje po ljudeh in ga po ljudeh tudi blagoslavlja. Kdor bi hotel pri preroditeliskem delu, ki ga čas zahteva od nas, stati popolnoma ob strani, ne bo niii za blagoslov poraben. Vse to je popolnoma jasno. Svet nc bo boljši, ako ne — z božjo pomočjo seveda — po dobrih ljudeh Zalo se morajo vsi dobri ljudje zganiti in ria plan, v prve vrslel Slabost ali bojazljivost se rada ogrne v plašč skromnosti, obzirnosti, pre-mišljenosti in ostane zadaj, ker nima dovolj poguma, da bi šla na okope. Čas je takšen, da za-liteva odkrile izpovedi, ncomchljive borbenosti. Bilo bi treba obupati nad uspehom dobre stvari, ko bi se dobri in listi, ki bi morali bili v prvih vrstah, odtegovati javnemu delil, ker se jim gnusi ali jim ni povsem pri srcu. Doba, ki jo živimo, je velika, je odločilna in nas ne sme najti needine in velike le v dlakocepljenju. Bili moramo celo Bogu hvaležni, da nas je postavil v tako razgiban čas Kajti pred našimi očmi tako rekoč so odpovedala vsa zdravila, s katerimi je nevera hotela našo razrvano dobo pomiriti in ozdraviti Vse rnazašivo je bolnika le še bolj upehalo, zdravja mu pa ni prineslo. Mi pa imamo v svojih zakladnicah resničen lek življenja. Odvisi samo od naše marljive in smottene delavnosti, da bo našemu narodu tudi koristil. Nai se zalo nihče ne umakne, naj nihče zagrenjeno ne kritizira ob strani, zaupajmo drug drugemu, da vsi hočemo skupno veliko dobro delo In za kaj se borimo? Morda za to, da sedanji gospodarski in družabni red ostane na večne čase prav lakšen, kakor smo ga mi podedovali in doživeli? Ali se borimo za to, da kapitalistični red in prepad med stanovi ostane na večne čase, tako, kakor ie danes? Povejmo odkrito, da ni to cilj našega boja proli komunizmu. Naš svelovni nazor se, po pravici povedano, ne bo prav nič zamajal, ako se z gospodarstvom šc v kako drugo smer poskusi, lako da pridejo ludi druge plasti naroda na vrh, ne le tiste, ki smo jih bili do sedaj vajeni gledali. — Ugodnosti kakega osebnega položaja še ni mogoče kralkomalo istovetili z javno blaginjo, in še manj moremo zahtevali, da bi se uvrstilo med krščanska načela in zahteve, kar so v resnici le zehlevc nekega gofovega slami ali čisto določenega gospodarskega reda. Vse lo se s časi in razmerami spreminja in ni v tem ležišče našega boja proli komunizmu. Kar moramo pred boljševiškim barbarstvom oteti, lo so večne vrednote našega naroda. Predvsem nam ležijo na srcu verske in nravstvene svetinje v našem ljudstvu. Ni nam vseeno, kdo in kako jih upravlja in v čigave roke zaidejo. Na lem področju je ležišče našega boja. Kajti, ako bomo rešili verske in nravstvene svetinje, imamo že jamstvo, da se bodo ludi zunanje stvari iako oblikovale, ua bo človeško življenje ohranilo Velik državnik in revolucionar na mrtvaškem odru 'Asander, pod katerim je rovni konferenci, ki je -no povečanje njenega Pokojni Venizelos z ženo Elevteriosa Venizelosa ni več. Stari revolucionar je izdihnil svojo dušo v sredo, 18. marca, v Parizu, ki mu je b.l druga domovina. . njim je izginil s politične pozornice mož, ki ni stal samo dobrih 25 let v središču političnega življenja moderne Grčije, ampak ga vsa Evropa šteje med največje državnike v začetku 20. stoletja. Če ne bi bila usoda prekrižala Venizelosovih računov, bi danes bila Grčija prva velesila jugovzhodne Evrope. Osvoboditelj Krete Venizelos je bil v pravem pomenu besede to, kar imenujemo nemirno dušo. Svojo politično ka-rijero je začel pred nekako petdesetimi leti kot revolucionar na Kreti, delal je nato revolucijo vse svoje življenje in je ludi svoje oči zatisnil kot revolucijonar. Kot mlad odvetnik je leta 1887 zanetil na Kreti, kjer je bil rojen, vstajo proti Turčiji, ki je bila go.podar tega otoka, in potegnil za seboj ves grški narod tako da je leta 1897 prišlo do grško-turške vojske, ki se je konča'a s tem, da je princ Jurij grški poslal guverner avtonomnega otoka, Venizelos pa njegov pravosodni minister. Toda tudi proti Juriju se je Venizelos uprl in stopil v opozicijo, ki ie leta 1908 proglasila popolno neodvisno,t Krete in njen priključek k Grčiji. Oče balkanske zveze To je največ pripomoglo k temu, da je Venizelos leta 1910 prvi-' postal ministrski predsednik grške vlade v Atenah. Kot tak je najbolj skrbel za to, da se je Grčija zadostno oborožila, nakar je delal z vsemi si'ami na to, da so osnuje balkanska zveza med Grčijo, Srbi;o in Bo'garijo, ki so leta 1912 napovedale Turčiji vojno Treba ie ugotoviti, da je to zvezo zamislil Venizelos in da je bil njena duša ter da politika, ki stremi za popolno osamosvojitvijo Ba kana od tujih sil, izhaja iz kretskega re-oluci onarja. l'a'kanska voj ka je, kakor vemo. Gr ijo zelo povečala. Po tej voini je Venizelos bil še enkrat ministrski predsednik, potem pa je bi! strmoglavljen. Ob izbruhu svetovne vojne je bival kot zasebn k v Monakovem. Na slrani zapadn.h ve est. v svetovni vo shi Ob izbruhu svetovne vojne se je Venizcios vrnil v Grčijo ler zasledoval svoj mladostni politični načrt, da bi se Turčija popolnoma izrinila z Balkana in da bi si Grčija osvojila še Malo Azijo, v kateri so bili Grk edini napredni element. Zato je razumljivo da je bilo njegovo srce na strani Velike antante, ki je edina mogla pomagati pri uresničenju tega življenjskega Venizelo-sovega zamisla. Germanofilski i ral Konstantin pa je odločno nasprotoval Venizelosu, kar je v le-tem zopet vzbudilo prirojenega revoluconar-nega duha. Sicer je bil tudi pod Konstant nom dvakrat ministrski predsednik in zunanji minister, ker kralj tega velenadarjenega državn ka ni mogel pogrešati, je pa moral odstopiti, ko je na svojo pest sklenil pakt z Veliko antanto. Podal se ,e v Solun, kjer ie leta 1916 osnoval svojo lastno revolucionarno vlado, ki je napovedala Bolgariji in Nemčiji vojno, nakar so armade Velike antante leta 1917 vkorakale v Atene in prisilile kralja Konstantina k odstopu. Namesto Konstantina je zavladal njegov sin Venizelos sodelova' tudi Grčiji princ ozemlja. Polom velikogrškega sna Sedaj se je začela za Venizelosa najsijajnejša doba, ki pa se je nesrečno končala. Delal je na to, da osnuje veliko grško državo ter je zasedel "lrakiio in maloazij ki vilajet Sinirno, kar je privedlo do vojne s Turčijo, ki pa je dobila genialnega vojskovodjo v osebi Kemal paše, s čemer seveda Venize'os ni mogel računati. Tudi je moral Venizelos v tem trenutku zaradi strankarskih sporov Grčijo zapustiti in vojsko zoper Turke je vodil kralj Konstantin, ki so ga po smrti sina Aleksandra poklicali nazaj. Konec leta 1922 so bili Grki v Mali Aziji strahotno poraženi, nakar je Konstantin moral zopet odstopiti in je prestol zasedel Jurij II. V Grči i pa jc zdaj zadivjala vojska med monarhsti n republikanci, nakar se je Venizelos vrnil v Grčijo, kjer je posta! predsednik poslanske zbornice. Republikanci so biii izvršili državni udar ter prisilili Konstanlinovega* naslednika, kralja Jurja, da deželo zapusti. Pa tudi Venizelos se je podal v prostovoljno izgnanstvo, ker v tem oziru dasi sam republikanec, to-pot n sog'ašal z repub'ikan'ko vlado. Mud I se je v 1'ranciji, potem na Kreti, kjer se ie bavil s prevodom Thukidida. dokler ni lela 1928 prišel v Grčiji zopet na vlado, in sicer petič. Lihvidaciia neprijateljstva s Turčijo - PrijateUsivo z Italiro Sedaj so se tudi v Grčiji kmalu /ačele velike I podarske težave, ki jim Venizelos. kateri je j bil do dna duše pristaš starega liberalizma v kul-' turnerfi in gospodarskem pogledu, ni bil kos. N e-govo največje državniško delo v tej dobi, v ka-!eri pa ni bil vedno šef vlade, je bila prijateljska pogodba z ltal;jo, še večjega pomena pa je bil prijateljski pakt s Turčijo, ki ga je Venizeos sk'cnil oktobra 193) ter s tem likvidiral vekoviti ,-,spor med Grčijo in Turčijo Venizelos se je v t,Wcasu veliko trudi! za ureditev grških fin-inc s pomočjo ženevskih veesil V začetku leta 1933 pa ga najdemo fe devetič kot ministrskega predsednika na čelu grške vlade. Venizelosov vpUv prida Leta 1933 se začne za Venizelosa, ki so ga Grki do tega časa naravnost malikovali doba krize in poas^ega upadanja Niegova liberalna stranka je izgubila premoč v deželi in dvignili so ! se populisti pod Caldarisom, ki po tane največji politični nasprotnik starega Venize'o a Ker se je ljudska stranka nagibala k monarhiji, je Venize-i los zašel čedalje bolj v najljutej o opoz c jo proti i naraščajočemu monarhizmu, ki je bil njegovemu [ političnemu nariraniu in temperamentu že od mladega tuj. Maica meseca 1933 je Venizelosova stranka doživela svoj prvi poraz, nakar je Ve i- Življenie, ki je bilo posvečeno svobodi Grčije, isega Balkana in slogi njega narodov zelos s pomočjo generala Plastirasa poskusil zo pet revolucijo, ki pa se je izjalovila in samo pripomogla k temu, da je Caldaris prišel na čelo vlade. Vojaška stranka je poskušala Venizelosa spraviti s sveta, ker pa c ie atentat ponesrečil, ic Venizelos zopet dobil simpatije ua svojo stran, radi česar so proces, ki |c bil sklenjen proti njemu zaradi udeležbe pri Plastirasovem puču, ustavili in ga naposled pomilostili. Ker pa jc Venizelos napravil veliko napako s tem, da se je izjavil proti balkanskemu paktu, ki ga ic bil v tem času Ca'daris sklenil z Jugoslavijo, Romunijo in Turčijo, jc postal zopet nepopularen ter se je moral vrniti na Kreto, kjer je pa z vsemi silami rovaril zoper populistično vlado. Zadnja velika vstaja pod Venizelosovim vodstvom Revolucionarna narava pa Venizelosu ni dala miru. Marca 1935 jc general Plastiras vnovič zanetil vstajo, katero je politično vodil s Krete Venizelos. Večji del grške mornarice se je polastil Krete, del kopne armade pa se je utrdil v Solunu Vlada, ki jo je moralno podpirala Balkanska zveza, je revolucijo Ie s težavo zatrla, Veni*elos pa je zbežal na križarki »Averov« v inozemstvo, kjer se je naselil končno v Parizu z ženo Heleno, ki :nu je bila prinesla ogromno premoženje, s katerim je Venize'os financiral Plastirasovo drugo vstajo. On in njegovi sodelavci so bili od grške /lade v odsotnosti obsojeni na smrt. Nemirno srce za vedno umirjeno Nadaljnji dogodki so še vsem v dobrem spojenimi. General Kondilis, ki je doživel še en veni-zelistični upor na Kreti, je dovedcl Grčijo do tega, da je bila po ljudskem glasovanju odpravljena republika, nakar sc je 25. novembra 1935 vrnil v Grčijo kralj Jurij II., pod katerim so se nato izvedle volitve, ki so po dolgih posvetovanjih in težavah prinesle vlado Demertzisa, ki grških razmer še ni mogla konsolidirati, ker so pri volitvah Ve izelosovi liberalci dobili preveč glasov. Vprav v tre-utku, ko se kralj z vsemi silami trudi, da bi obe stranki med seboj spravil iri otvcril novo dobo konstruktivnega dela v deželi, ki od nekdaj trpi na trankarski borbi, ki gre v skrajno skrajnost, je Venizelos, ki ga je kralj pomilostil in kojega veliki državniški talent bi bil mogoče še rabil za pomirjenje Grčije, za vedno zatisnil svoje oči. Za njim ne bo žalovala samo Grčija, ampak vsa Evropa, v kateri je Ve nizelos predstavljal veliko moč v deželi, ki leži v važnem predelu Sredozemskega morja. * Belgrad 18 marca. AA. Pred ednik vlade it zunanji minister dr. Mi'an Stojadinovič je izrazil soža'je ge Venizelo ovi ob smrti n enega moža Pariz. IS marca AA. (Havas.) Verjetno je da bod o posmrtne ostanke pok. Venizelosa prepeljali na Kreto. Vsekakor pa bo Venizelos začasno pokopan v Parizu Na Kreto ga bodo prepeljali v najboljšem primeru šele čez teden dni. Zavlačevanje in prazno rerehanje ■MEHI* . London. 18. marca c. Dvoboj mod Francijo in Nemčijo je dane® dosegel svoj višek, šlo je za to, ! ali bo Francija pred Svetom ZN izdejstvovala danes I obsodbo Nemčije ali ne in ali bo nemška dele-! gacija prišla na sejo Sveta pravočasno. Odločilna ! seja Sveta ZN se je začela ob 1.0. Nemška delegacija pa je z dvemi letali odletela s Tempelhofa ob 14, to je ob 13 londonskega časa in je prišla v London ob 17 10 zvečer in je torej prišla na sejo Sveta ZN prepozno Danes pn so dogodki potekali takole: Preteklo noč se je vršil najvažnejši sestanek držav podpisnic lokarnske pogodbe V vseh krogih se je zjutraj ugotavljalo, da sta se francoska in angleška teza znatno zbližali. V francoskem veleposlaništvu so se že dopoldne zbrali na posvetovanje zunanji minister Klandin, Paul Boncour in francoski veleposlanik v Londonu Corbin in dolgo razpravljali o položaju z ostalimi člani francoske delegacije. Položaj je slejkoprej neiasen" Ob 12 30 se je začela nova seja lokarnskih velesil, ki je trajala do 15.3o. Anglijo so tokrat zopet zastopali Eden, Neuville Cbaniberlain in lord Halifax. Seja je bila tajna Pn snji so francoski delegati izjavljali, da je položaj še zmeraj zelo moten. Paul Boncour je izjavil časnikarjem, da sporazum še ni dosežen. Zunanji minister Flan-din pa je izjavil časnikarjem, da je med delegacijami še zmeraj zelo mnogo razlik v bistvenih svojo notranjo vrednosf, in da bo ludi v zunanjih oblikeh znosno. Ker je komunizem zaklet soviaž-nik vere in nravnosti, zalo jc ludi naš največji sovražnik. Predobro sc zavedamo, da nobene zunanie ustanove ne bi dolgo držale, pa naj bi pomenjale še tolikšno pridobitev, ako narod izgubi vero in nravnost Potem je propad blizu. Zato moramo v vsiljenem boju s komunizmom brezpogojno vzdržali! Radi ali neradi, oli po svojem notranjem nagnjenju ali pa z najhujšim samo-premagovamem: vsak nai med nami stori svojo dolžnosl ludi v javnem živijeniu. Ni pa več toiikc važnosli, kje kdo zavzame svoje mesto: v politični ali prosvetni organizaciji, pri časopisju, agitaciji ali znanstvenem delu; ali jc govornik, pisatelj ali samo plačnik in naročnik. Sleherni ni poklican za zastavonošo, je pa izvrsten zn kritje. Važno je le, da sc vsi zavedamo dela, ki ga jc brez godrnjanja in brez nejevolje treba izvršiti. Hvala Bogu, da popolnoma odpade izgovor, da ne moremo delati. K sreči nam ie kulturno in prosvetno delo tudi v javnosti omogočeno. Ako bi ne bilo opravljeno, bo izključno naša krivda Urin. vprašanjih. Kakor se izve, zahteva francoska delegacija. da morajo države podpisnice izpolniti svoje obveze in priskočiti brezpogojno na pomoč Franciji in Helgiji in ta pomor se mora začeti nn ta način, da se prod Svetom ZN' do>eže obsodba Nemčije. V časnikarskih krogih kroži vest, da je Flan-din predložil nov načrt, ki v bistvu ni mnogo drugačen od prejšnjih francoskih predolgov. Po tem novem načrtu naj Nemčija prvič pristane nu to, da bo razsodišče v Haagu odločilo o sovjetski in lokarnski pogodbi. 2. Nemčija se ne bo udeleževala posvetov lokarnskih velesil. 3. Nemčija mora umakniti nekatere čete, posebno pa težko topništvo iz Porenja. 4. Če Nemčija sprejme le pogoje, se bo Francija v mesecu aprilu (to je po francoskih parlamentarnih volitvah) začela pogajati z Nemčijo za nov »istem varnostnih |>ogodb ob Renu Anglija je za in ni za ... Največje težave povzročajo triko zvane vojaške varščine, ki so obvezne za Italijo in Anglijo i slučaju, če Nemčija prekrši lokartisko pogodilo Anglija je v bistvu pristala na vojaško sodelovanje s Francijo, toda spor med Anglijo in Fran cijo je še zelo velik v vprašanju, kako naj Anglija posije svoje vojaške oddelke, ki bi izvajali policijsko službo v Porenju. Anglija hi sodelovala pri tej mednarodni policijski akciji oh Renu, to hi Francija in Belgija pristali na to, da se tudi na njunem ozemlju oh Renti ustvari razorožena cona, kjer bi poslovala mednarodna polirija. Današnji lokarnski sestanek se jc končal zopet » popolni netzvestnosti in se bo nova seja lokarnskih velesil vršila nocoj ob 10 zvečer v zunanjem ministrstvu. Izgleda, da nikdo ne mara reči zadnje besede dokler Svet ZN z Nemci ali hrei Nemcev ne pove svojega mnenja. Ko se je seja Sveta ZN začela ot> 16. nemški delegati še niso prileteli v London. Anglijo so na seji Sveta ZN zastopali kar štirje najuglednejši člani vlade. Francijo sta zastopala Klandin in Paul Boncour. Nadaljevanje na 2. strani spodai. Zamora in Azana sta se zamislita \ * Strahodejstva rdeče koalicije ogrožajo republiko Gospod Azana je poklical levičarske duhove, pa jih ne more več pomiriti, Izgredi njegovih prijateljev socialdemokratov, Ui se dajo voditi od agentov komunistične intemaeionnle, so se v kratkem času prelevili" v pravi rdeči teror, kakor se lo gospodu Azuni najbrž ni niti sanjalo. Azana skuša sicer upostaviti normalne razmere na la način, du ostro nastopa proti španskim fašistom, loda lo tako zvano levico samo podžiga U še večjim izgredom. Ker se bes levičarskih pristašev ne ohrača samo zoper fašiste, ampak si hladi svojo jezo tudi ol) listih katoličanih, ki nimajo nobenega opravka ne s fašisti ne z monarliizmom, so potisnjeni v najhujšo opozicijo ludi katoličani, s katerimi je treba v Španiji pač računati, saj je Gil Roblee ohranil svoje pozicije skoraj nedotaknjene. Zaradi čedalje bolj naraščajočega terorja socialistične ulice pa se je vznemiril tudi predsednik republike Zamora, ki je doslej podpiral levico. J/ko značilna je tudi vest, ilu sta imela ministrski predsednik in notranji minister konferenco z Gil Ro-lilesom kot šefom katoliške ljudske stranke. Rdeči rušijo, poži^a'o »m ubijajo Levičarji so začeli sedaj divjati v provinci Murcia. mestecu .leda so socialisti in komunisti zažgali vseh sedem cerkva, v katerih s» bili veliki umetniški zakladi. Zanetili pa so ogenj tudi v hišah. ki pripadajo desničarjem ter med njimi zažgali lekarno, davkarijo in kat" 'rski urad. V Junilli. ki leži blizu .ler' » komunisti tudi zažgali crlo vrsto hiš ter litinah tri ninnarhiste. med njimi enega člana de Riverove španske falange. Enemu pa je druhal odrezala glavo, katero so nesli v triumfu na -ulici po ulicah mesta. V mestu Albaeetes so napravili komunisti nad 2 milijona peiet škode. Množica i rdečo zastavo na čelu je najprej razrušila, potem pa zažgala mestno hišo in trgovski kazino. Ognjeguscein niso pustili, da bi gasili. Policiji in orožnikom — tako zvani Guardia civil -— ni uspelo, da bi preprečili raz-riišilno delo. Tudi v Albacetesu so rdeči pobili do smrti več pristašev nasprotnih strank. Seveda ko zažgali tudi cerkev, ki je posvečena sv. Janezu Krstniku, in kakor se poroča v zadnjem trenutku, tudi gledališče. Giiardiji civil je samo uspelo, da je preprečila /ažig uredništva krajev, katol. listu. Azana je izdal uredbo o razpustu fašistične španske falange. V Madridu ie policija aretirala več pristašev desničarskih strank, ker je našla pri njih orožje. Predsednik republike zahteva vnostav'*ev miru in reda Na seji ministrskega sveta, ki je bila 10. marca, je predsednik republike Zamora vprašal, kaj sodi vlada o vedno bolj naraščajočem terorju levičarskih strank. Zamora je izjavil, da ne veruje, da bi bili izgrede provociruli desničarji, ampak da so njemu samemu dobro znani slučaji, ki dokazujejo nasprotno. Izve se tudi. da sta ministrski predsednik Azana in minister za notranje zadeve Sal-vador imela konferenco s predsednikom katoliške ljudske stranke Gil Roblesom. Gil Robles izjavlja, da katoliška ljudska stranka sleikoprej ostane na republikanskem programu in da hoče vlado podpirati proti vsem. Ivi delajo na revoluciji, ako bo vlada sama pokazala voljo in energijo, da ukroti revolucijo. Škof mesta Cadixa. kateremu so zažgali komunisti palačo, je -zbežal v Gibraltar. e sontiu i ud DuiDi iu i.i.iim' .-i .v vztrajno borbo za pruvice tehnikov.« cu pu pruvi: »štra.jku so se pridružile Pred novo italijansko ofenzivo Asinara, IS. marcu. li. Inozemski dopisniki poročajo, du so opazili danes na obeh italijanskih bojiščih naglo pomikanje italijanskih čet. Poročevalci ne morejo javiti svojim listom podrobnosti o gibanju italijanskih čet. ker drži italijanski generalni štab smer gibanja v največji tajnosti. Poročevalci trdijo sumo. du je italijanska armada napredoval«, mnogo dalje kakor se je mislilo. Italijanska vojska se na obeh bojiščih nahaja pred zelo važnimi nalogami in bo cilj, ki ga imu doseči, končni v letošnjih vojnih operacijah. Italijansko vojno vodstvo trdi. da so zadnji oddelki razpršenih armad rasa Kase in rnsa Imrua popolnoma likvidirani, deloma v borbah, deloma pa so se vdali, ker so bili brez hrauc in streliva in so uvideli, da je vsak odpor popolnoma zaman. Vrhovni poveljnik maršal Badoglio je že nekaj dni s svojim štabom v vrhovnem poveljstvu v Makali. Velike poplave v USA Nevvvork. 18.. marca. AA. Hudi snežni me- 1 teži. ki so se ziirudi nagle vremenske izpremenibe naw spremenili v prelom oblakov, so povzročili katastrofalne povodnji. Velik del držav Pensilvanije, Marylandn in Nevv Vorka je •''pod vodo. Prebivalstvo mestu Jolitistonn je. po-• "vodenj presenetila in je 75.(MH> oseb zbežalo v tišja nadstropja hiš, ki so bile do 2 in pol metra pod vodo Voda je neprestano naraščala in je nastala nevarnost, du bostu odnehala oba nasipu. škoda je velikanska, ločno število človeških žrtev jc šc nedognano. ker so vse zveze i. mestom pretrgane. Doslej so našli 10 trupel. Mesto Johnstone je povodenj uničila /i leta 1*99. Takrat se jc porušil nasip in je našlo smrt 2000 ljudi. Položaj v poplavljenih krajih se še zmerom slabši. Vse osebje Rdečega križa v Nevv vorku je mobilizirano iu je odšlo v poplavljene kraje: to se doslej še nikoli ni zgodilo Okoli 1927 naselbin jc povodenj zajela Voda ie na nekaterih krajih dosegla 4 m nad normalo Energična ahcija proli komun>sSom v JA Rio de Janeiro, 18. marca. b. Braz.iljsku vlada je prizadejala težak udarec komunistični propagandi. Vlada je namreč ugotovilo na temelju raznih dokumentov, da celotno komunistično propagando vodi Koininterna i/ Moskve. V zadnjem času sc jc doselilo v Brazilijo mnogo Rusov in Židov, za katere je ugotovljeno, da so bili agenti internacionale Bavili so se samo s komunistično propagando, ue da b.i vedeli, dn jili policija živahno zasleduje Ko je bilo zbranega dovolj dokuzilnega materiala pa jim je policija sedla za vrat in jili mnogo aretirala Med njimi je tudi mnogo žensk \ečitia areti-rancev je trdila, da so včlan jeni v -mednarodni ligi za pobijanje suženjstva« kar pa sc je izkazalo kot navadna laž. IVeoaren bolgarski homtine Svet ZN mora izjaviti o francoskih in belgijskih zahtevah. Kršitev pogodb s strani N. arije je jasna in to kršitev lahko Svet ZN sporoči ostaiim članicam ZN. Toda Svet ZN mora reči tudi besedo o tistem. kar zahteva lokarnska pogodba Gre sedaj za to. kako zgraditi zaupanje, ki je porušeno. To vpranšnje ne zanima samo nekaj držav, ampak ves svet. Gre za to. ali bo še zakon imel veljavo pri presoji mednarodnih odnosov Nemška vlada je večkrat izjavila, da hoče mir in zaupanje med narodi. Toda nemška vlada bo priznala z ostalimi vladami, da zavisi zaupanje od tega, če imamo vero v mednarodne jiogoje. Zato je ioigleška vlada zaprosila nemško vlado, naj v Porenju stori to. kar bi omogočilo povratek zaupanja. Mi vzdržujemo svoje mnenje, da zaupanje ne more biti ustvarjeno, če vsak narod ne stori srcoje dolžnosti v tej smeri. Grandi tudi nič ne pove 7.a Edenom je vzbudil precejšnjo senzacijo na-„|«p italijanskega delegata -Grandiiu. ki pa tudi ni nič določnega izjavil. Rekel jc, da se mora danes vsak narod zavedati svoje velike odgovornosti. Zato ,je z velikim zanimanjem poslušal govore francoskega in belgijskega delegata. Obe državi sla upravičeno razburjeni. Vendar pa sem zelo hvaležen belgijskemu zastopniku, ko je rekel, da moramo v tem času ostati na polju razuma in ue smemo sklepati na podlagi čuvstvenega razpoloženja. Moram priznati, da je prekršen čl. 13 ver-saillske mirovne jiogodbe. Ol 44 iste pogodbe zahteva varščine za tistega, ki zaradi kršitve Irpi. V imenu Italije izjavljam, da ostaja Italija zvesta vsem svojim obvezam in ho vse sprejete obveze točno izpolnila. Toda Italija se nahaja v izrednem položaju zaradi sankcij. Države, ki izvajajo sankcije. ne morejo pričakovati, da hi Italija storila korake, ki ne hi bili v soglasju s položajem, v katerega so postavile sankcionistične države Italijo. Najprej je treba odstraniti vzroke nerazpo-loženja. Govornik je mnenja, da je bilo zaupanje v E"ropi porušeno že pred mnogimi meseci. Seja Svet« ZN še traja, ko to poročamo. Dunajska vremenska napoved: Jasno čez dan bo temperatura narasla, z znpadn sc bliža toplejši val. Glasilo JRZ za drinsko banovino »Pravda«, piše ob poročilu o neuspelem atentatu v skupščini: »Po neuspehu v skupščini so skovali peklenski načrt, da vzdignejo upor med narodom, Toda naši ljudje so dostojanstveno odbili ta napad na njihovo zavest, odbili so ga z gnusom in prezirom, kakor je tak postopek tudi zaslužil. Kaj pa so napravili voditelji te skupine destruktivnih elementov, tisti, ki so se skrili v mišje luknje, ko so na-hujskane žrtve nagnali k izzivanju po Sarajevu? Segli so po telefonih in raztrobili po celi državi, da je v skupščini 60 mrtvih. Taktika teh ljudi je, preprečiti, da bi se razpoloženje med ljudstvom pomirilo Tudi atentat v skupščini naj bi služil istemu zločinskemu namenu.« Kakor je videti, imajo »pofovci« za sredstva političnega boja povsod isto mero. Tudi pri nas so vrgli v lahkoverni svet strašanske novice, čim bolj so nemogoče, tem bolj zatrjujejo, da so verjetne in resnične. Vsak dan ena, to je njih geslo. Zdaj je revolucija v Belgradu, zdaj v Zagrebu, danes gre v zrak ta stavba, jutri bo šla druga, »boste videti, da bo res«. Tu je toliko mrtvih, tam vsi, s tem bivšim politikom se je to zgodilo, kdo bi pričakoval kaj takega«, z ozirom še kaj hujšega — vse vedo te govorice, o vsem so poučene. Istočasno pa glavno dr. Kramerjevo glasilo »Jutro« zatrjuje, da bo delalo »na pomirjenju naroda« in da je za lojalno borbo Širjenje vznemirljivih vesti je pač zadnje sredstvo premaganega slabiča, zato pri nas to sredstvo ni več novo, zato tudi ni več uspešno Neresnične vesti Belgrad, 18. marca. A A. Londonski list "Dailv Workers> z dne 14. t. m. priobčuje v št. 140 dopis iz Belgrada o obsodbi 14 obtožencev |io zakonu o zaščiti države v Petrinji, obtožencev, ki so bili člani krajevnega odbora nezakonite komunistične organizacije v Sisku. Članek trdi, da so obtožence pri preiskavi strahovito mučili v zaporu, in da sta zaradi muk dva umrla. Dalje piše člankar, da so obtoženci na sodišču zahtevali, da jih zdravniško pregledajo, toda državni tožilec je nastopil proti temu. Stvar je pa popolnoma drugačna. Dne 15. preteklega meseca se je vršila razprava pri okrožnem sodišču v Petrinji proti članom komunističnega krajevnega odbora v Sisku in je sodišče obsodilo: Bogdaniča Kranja zaradi zločina iz čl. 1 in 2 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi na 8 mesece vječe, 7 osumljencev jia na 14 dni zapora, druge je pa oprostilo, in je vse, razen Bogdaniča Franja, izpustilo. Pri razpravi se ni nihče pritožil, da bi ga bile pri preiskavi policijske oblasti pretepale. Narobe, sestra glavnega krivca Bogdaniča Franja. ga. Štefa Markovič iz Siska, je pod prisego izpovedala, da jc vsak dan prihajala v zapor k svojemu bratu in da ni nikoli opazila nobenih sledov slabega ravnanja z njim in sploh se llogdanič ni pritoževal nad takšnimi stvarmi. Tudi priča dr. Jakovljevič, odvetnik iz Zagreba, ki je prišel pri preiskavi te. skupine k policiji, ni ničesar opazil. Obtožena Ogulinca in Bogdaniča Franja so glede na to, da sta bila že prej bolna, pregledali zdravniki in so ugotovili, da imata oba tuberkulozo. Obtoženci so na sodišču poudarjali, da je bil postopek z njimi človekoljuben in da sc nimajo proti ničemer pritoževati. Zato so navedbe lista "Dailv Worker» o mučenju obtožencev ten-denčna izmišljotina, prav tako kakor trditev, da bi bila med policijsko preiskavo dva obtoženca v zaporu umrla. * Sofija, 18. marca AA Damjan Velčev in major Kiril Slančev, ki ju je višje vojaško souišče obsodilo na smrl, sta snoči predložila kralju Borisu pismeno prošnjo za pomilostitev. V prošnji poudarjata, da se smatrata za nedolžna. Praga, 18. marca. AA. CTK poroča: S tem, da je v finalu Avstrija premagala Romunijo, si jc izvojcvahi prvenstvo sveta v table tenisu. — Prvak sveta ic torej Avstiija. Newyork, 18 marca b. Znana svetovna prvakinja v drsanju na ledu Sonja Henie je odšla med profesijonalke. Scdoj se jasno vidi, da je pred par dnevi govorila proli temu samo zaradi lego, dn izvrši kar mogoče velik pritisk na mn-nažerje. Sonja Henie sc ie obvezala, da bo sestavila družino, s katero bo nastopala po Združenih državah. Za to bo prejela 70.000 dolarjev. Buenos Aires, 18 marca. AA. (Štefani). Znani italijanski raziskovalec De Agos'ini ie n še' v Patagoniji dve popolnoma ncnafii goti. Krstil ju ' ic uo Maieoniiu in Don Bosco Čajanka na čast poslaniku Dampierru Ljubljana, dne 18. marca. Popoldne je Francoski institut priredil nu čast francoskemu poslaniku čajanko, ki se jc začela, ob pol 5 popoldne. Čajanke se se udeležili g. ban dr. Marko Nutlučen podbun dr. Majcen, ljubljanski župan g. dr. Adlešič, s soprogami, /bralo pu sc je posebno mnogo odličnih predstavifikov ljubljanske družbe. Skromni saloni Francoskega salona so bili prepolni, ko je okoli 5 ure prišel g. minister Dumpierre v institut, kjer ga je najprej pozdravil predsednik Instituta pesnik Oton Župune;č, 'iato pu ga je kot domačin pozdravil ravnatelj zavoda gosp. Lacroix. Poslanik se je za pozdrave lejio zahvalil, nato pa se z navzočimi lepo pozdravil. V prijetnem razgovoru / navzočimi je poslanik ostal do 6 ure, nakar se jc odpeljal na konzulat. Predavanje g. Rebecce West Ljubljana, 18. marca. V beli dvorani hotela Union« je imela danes v okviru angleškega društva predavanje o novejši angleški književnosti angleška pisateljica Rebecca West (pravo ime ga. Andrevvs). Gospo predavateljico je pozdravil v imenu društva v slovenščini in angleščini dr. Majaron, nakar je gospa z zelo prijetnim glasom v angleščini govorila o književnih razmerah.na Angleškem. Podčrtala je, da je težko govoriti o novejši književnosti, ker vsako leto izide nad 10.000' knjig, kajti na Angleškem lahko vsakdo izda knjigo, ker je to zelo dobro kupčijsko blago. Nato je podala portrete glavnih novejših pisateljev. Označila je umetnost Bernharda Shavva, Wellsa, G.alsworthy.ja, Kiplinga, Mooreja, Hooxleya, Hoppeja W., NValesa in njegove žene, VVoodhou-seja itd. Predavateljici se je lepo zahvalil predsednik dr. Majaron in seveda tudi z velikim aplavzom številno občinstvo, ki je dvorano napolnilo do zadnjega kotička. Predavanje je bilo za vse angleško govoreče Ljubljačane pravi dogodek ter bi si želeli še več podobnih večerov. Veleniska deputacija Belgrad, 18. marca. m. Semkaj je prispela deputacija iz Velenja, v kateri so predsednik velenjske občine gosp. Zaje ter zastopnika rudarjev Josip Polanc in Franc Dobršek. Deputacija je prišla v Belgrad radi intervencij na merodajnih mestih v zadevi naročil premoga iz velenjskega rudnika za potrebe državnih železnic. Sprejeta je bila že ponovno pri ministru brez portfelja dr. Mihi Kreku. Za pasivne kraje Belgrad, 18. murca. m. Včeraj jc imel svojo sejo ekonomsko-finaneni komite ministrov, na kateri se je razpravljalo o važnejših vprašanjih posameznih ministrstev. Na tej seji so sklenili, da se predloži kr. vladi, da dovoli kmetijskemu ministru 500.000 din za nabavo krme za živino v pasivnih krajih. Razprava proti barthi ,Gjorgjevic4 Belgrad, 18, marca. m. Pred tukajšnjim okrožnim sodiščem se je pričela razprava proti bivšim članom upravnega odbora mladenovačke »Banke Gjorgjevič«, katere državni tožilec obtožuje, da so svoje upnike oškodovali za 3,500.000 Din. Med temi upniki sc nahaja tudi Drž. hip. banka; lyt.te oškodovana za 681.000 Din ter Narodna bafilMi, flji trpi 651.000 Din škode. ;il Katoliška akcija v Zagreba Današnji «Obzor» poroča iz Zagreba: »Prvi predsednik Katoliške akcije za zagrebško nadško-fijo, vodja križarjev, zagrebški odvetnik dr. Ivan Protulipac, je podal ostavko na mesto predsednika Katoliške akcije. V razložitvi pravi dr. Protulipac, da ne more več nositi težke odgovornosti predsednika važnega laičnega ajiostolata. Katoliške akcije, ker mu je onemogočeno izpeljati tisti program, ki ga je dne 31. januarja izdelal sporazumno z nadškofom koadjutorjem. Uresničenje tega programa mu je bilo postavlje noža dolžnost v dekretu, s katerim je bil imenovan. Bistvene izpremenibe v vodstvu Katoliške akcije bodo izvedene te dni. Za novega predsednika Katoliške akcije bi naj bil inenda imenovan neki profesor, znan katoliški delavec, tokrat iz skupine starešin hrvatskega katoliškega akademskega društva cDomagoj«, sotrud-nik dnevnika "Hrvatska straža*. Osebne oesfi Belgrad, 18. marca. Imenovani so za predsednika apclacijskegu sodišču v Splitu v 2 skupini 2. stopnje dr. Ante Buzolie, podpredsednik istega sodišča v 3 skupini I. stopnje; zn sodnika apclacijskegu sodišča v Splitu Anton Ma-tlineo in Bondo Krstelj, sodniku okrožnega sodišča v Splitu. — Upokojen je nn lasmo prošnjo lir. Evgen Mcischner predsednik anolaciiskega sodišča v Splitu v 2. skup. 2. stop Dr. Mcischner je odlikovan z redom belega orla III. stop. — Postavljen je za tajnika delavnice v Mariboru, strojni oddelek, inž. Ignac V i d i c, dosedanji svetnik strojnega oddelka ljubljanskega žel. ravnateljstva Belgrad, 18. marca. m. Z dekretom poštnega ministra so prestavljeni: na poštni urad v Novi Marija Pšeničnik, pomožna uradnica IX. pol. skup. na pošti Zagreb I; na poštni urad v Podčetrtku Franjo Veršec, manipulant IX. skup. na pošli Ljubljana I, in na poštni urad v Celje Anton Tušek, manipulant IX. skup., na pošti v Podčetrtku. RADIO Četrtek, IS. marca. 9.SO Napoved časa, poročilo, olilavii sporedu. - 9.411 Versko predavanje (prior Viile-imIimi 1'i'nik). — 10 Prenos cerkvone glasbe i7. mariborske stolnice. — 1)1.80 Otroška ura: Ga.šperček pride na svot (lutkovna isrrn). — 12 Na,poved časa, objava sporeda, obvestila. — 12.15 Stanovske pesmi (poje Aikiulemskii povskl kvintet). — 18 Plošče po željah — oddaja prekinjena od H—Ifi. — 1« Kmelijsika ura: O vrstah krompirja v Sloveniji (gusip. Ing. MikuS). — 1(1.'-fl Slo-vnnska glasba irailljski orkester). - 17 O medu ln medenem peiilvu (gospa Milena Šerko). — 17.15 Za dobro voljo lu kratek čas: Hadljsik.i orkester izva.la domafo glasbo, vine« poje gosti. 8vetn7.nr Rnnovec .s spranljevmijeni kmeMiegn tria in recitir-n gi*>n. Fr. 1/ipn.h, čln.n Nar. glml. — 111 Nivpoved i-nsh, poročil«, objava trporeiln. — lil..10 Niieioiinln« ura: Sokolsko jireibivanjo (iz Oelgrn-dn). — 211 Koncert itevsikegH društvu -C ari kar-. — 2(1.45 Tt ni i lanske opere (rmlijski onkesler). — 22 Nn,poved 6ti8a, vremenska noijioved, porottla. — 22.15 Prenos plesno g-lu.tbe U kavarno »NobotlSnlk«. Konec ob 28 Petek, 20. 1 »area. 11 Šolska ura: Zakaj se ptice selilo — dvogovor (vodi gosip. ArnnSI Adamič). — 12 Sprehod po Balkonu (plofi-o). - 12.4& V ^ Miskn napoved, poroMIn. — 1.1 Napoved časa, ob n »poreda, obvestila. — 13.15 Odlomki b. 7.vo'ulli filmov (:n.loS c). — 14 Vremensko poročilo, I10r7.nl le'njl — 19 Zbrano delo Vide .lernjeve (dr. S-ilvn Trdina). — IS "II Kihioh: Pomlad — simfonična slikn (plo£ e). — IS.41 Pravna uril: O zemljiški knjigi (gosp. Bklovee Valentin). — 19 Napoved časa. vremenska tiainoviHl, poroMla, objava sporeda, obvestila. — 19..Ki Nacionalna ura: Idejni so-elnlni smoter nnSe mladine (smintor PropoVič 'v. Hel-■/raila). — 3(1 Prenos 17. Zagreba. — 22 Napoved t'-umi, remen-' n ntimvvi poro"-iln. objava &l>oreda, — 22.30 1 Angleške plotsee. — Kouee ob 23. Prisrčen sprejem francoskega poslanika v Ljubljani 40 let katoliške delavske prosvete Ljubljana, 18. marca. Francoski poslanik na našem dvoru grof de Dampierre je dane« prvič oficielno obiskal Ljubljano in Slovenijo. On sam in njegova gospa sta bila deležna pri nas vsesplošnih simpatij, posebno pa sta se mogla prepričati o znakih prijateljstva, ki vlada med nami za Francijo in francoski narod. Francoski poslanik je s svojo go6po dospel v Ljubljano dopoldne z belgrajskim hrzovlakom ob 9.37. Na kolodvoru so ga sprejeli med drugimi: pomočnik bana tir. Majcen v imenu g. bana in v svojem, mestni župan dr. Adlešič, predsednik Francoskega instituta g. Oton Župaučič, francoski konzul Rente ran d in lektor L a Croix iu drugi. Po zdrav Ljubljane Ob prihodu so ljubljanske dame poklonile podanikovi gospej lep šopek cvetlic, ljubljanski župan dr. Adlešič pa je v francoščini nagovoril poslanika: "Župan dr. Adlešič pozdravlja iranc. poslanika. »Gospod minister! Mesto Ljubljana, kateremu imam čas! biti župan. je že večkrat imeio priliko sprejemati obiske francoskih gostov. Vedno in ob vsaki priliki smo si šteli v srečo, da smo uiogli sprejeti zastopnike velikega in čvrstega naroda, s katerim smo zvezani tako v miru kakor v vojni Naše mesto in naša dežela pa imata še poseben in-nepozabljiv spomin na veliki francoski narod. Bila je Francija Napoleona I., ki nam je dal — od tega je že več kot stoletje — narodno in kulturno svobodo. Napoleonova Ilirija je prvič združila Slovence z drugimi južnimi Slovani in odkrito moremo reči, da je bil to čas slovenskega narodnega preporoda. Danes, ko sino svobodni in zedinjeni, moremo šele presoditi točno, kaj nam je Francija dala pred sto leti, kaj nam je dala med svetovno vojno in vsa zadnja leta. V imenu teb čuvstev sprejmite gospa grofica rn g: minister dobrodošlico v imenu mesta Ljubljane kot najvišja predstavnika Francije v Jugoslaviji. Želim, da bo Vaše bivanje v Ljubljani kar najbolj prijetno! Živela Francija!< Radostno presenečen je francoski |>oslaiiik grof Dampierre kratko odgovoril, da si je že dolgo želel videti Ljubljano te je vesel, da jo je našel tako s solncem objisano. Veseli ga prisrčni sprejem in upa, da bo v Ljubljani doživel potrdilo za vse tisto, kar je lepega slišal o našem mestu in o Slovencih Svoj govor je zaključil z vzklikom: vživela Jugoslavija, živela Ljubljana!« Visoko odlikovanje g. bana Francoski poslanik se je najprej odpeljal v hotel »Union«, nato pa je ob !411 v spremstvu gosp. francoskega konzula Remeranda obiskal g. bana dr. Marka Natlačena v bariski palači. Zadržal se je v prijaznem razgovoru z dr Natlačenom dobre pol ure. Ob tej priliki je francoski poslanik izročil g. banu visoki red Legije časti, koinanderske stopnje, torej red. ki ga celo v Franciji prejemajo le redki zaslužni možje. Obenem je sporočil poslanik g. banu tudi prijateljske pozdrave slavnega francoskega maršala in proboinika solunske fronte Fran-ehet d'Esperaya. ki je oseben prijatelj sedanjega g. bana ter je bil njegov zaščitnik v najtežjih časih življenja dr. Natlačena (med konfinacijo). Obiski Ob 11 je francoski poslanik v spremstvu francoskega konzula obiskal mestnega župana d r. Francoski poslanik in njegova gospa soproga se pozdravljata z zastopniki oblasti in organ zacij. A d 1 e š i č a na mestnem magistratu. Ostal je kakih 20 minut z njim v prisrčnem razgovoru ter se vpisal v zlato knjigo mestne občine. Ob tričetrt na 12 je francoski poslanik Dampierre obiskal ljublj. knezoškofa dr. Rožmana ter mu ob tej priliki izročil odi kovanje francoske Častne legije. V razgovoru z dr. Rožmanom je francoski poslanik načel vprašanje kulturnih stikov med slovenskimi in francoskimi katoliškimi krogi. Oba dostojanstvenika sta obravnavala v razgovoru vprašanje razšrjenja pouka francoščine na škofijski g;mnaziji v Št. Vidu. Po prisrčnem razgovoru se je poslanik Dempierre poslovil od knezoškofa. Nato je g poslanik ob;skal predsednika apelacijskega sodišča g. dr. Goljo in predsednika TOI g. Jelačina Nato se je podal na univerzo k rektorju g. dr. Samcu, s katerim je bil skoraj 20 minut v razgovoru. Visoko odlU-ovanfe pererafa Nedelihoviča in dr„ Birčrnina Ob 12.20 je francoski poslanik obiskal tukajšnjega divizijskega poveljnika yenernla Nedeljko-viča, s katerim je imel prav tako daljši razgovor. Za njegove zasluge mu je poslanik izročil red ko-manderja Častne legije Obenem je odlikoval z redom viteza Častne legije upravnika tukaišnje vojaške bolnišnice sanit. podpolkovnika dr. Ilijo Bir-čanina. Poklonile v venca Ob 13 je bila pred ilirskim spomenikom ginlji-va slovesnost Že pred prihodom poslanika so obkrožile pori vodstvom svojih vzgojiteljev ilirski spomenik dijakinje mestne ženske realne gimnazije, dalje zastopniki raznih uradov, oblasti, zlasti pa mestne občine. Navzoči so bili: v imenu crosp. bana načelnik dr. Hubad. divizHonar "iki. PtošIo leto ic bilo društvo zopet upos'av1ie'io. Začelo je z delom in ravno sedaj se ie v največi^m temnu reorganiziralo, kier mu želimo o priliki 40-lctnicc največjega uspeha. Dajte nam elektriko! Odbor za elektrifikacijo krškega okraja jc dne 15. t. m. sklical širši sestanek obč zastopnikov radi razgovora o elektrifikaciji našega okraja. Sestanek je bil zelo lepo obiskan. Celo oddaljena V. Dolina in Št. Jurij pod Kumom sla bila častno zastopana. Sestanek je otvoril in vodil banski svetnik, dekan g. Josip Anžič. Najprej je podal točno strokpvno poročilo g. ing. Rueh. Zborovalci so mu z velikim zanimanjem sledili. Ob koncu njegovega poročila se je razvil živahen razgovor. G, ing. je moral šc to in ono pojasniti. Za njim je bil govor o važnosti elektrike za gospodar, napredek okraja. G banski svetnik Anžič jc povedal, da Gorenjci in Štajcrci v banskem svetu niso nič kaj navdušeni za našo elektrifikacijo. To seveda nam Dolenjcem ni prav. Tudi Dolenjska je prelep kos slovenske domovine Nikakor ne more biti pravično, da bi se gotove gospodarske dobrine stekale samo na gotove kraje. Doba, ko se je Dolenjska zapostavljala, mora biti enkrat končana. Tega zborovanja se je udeležil tudi g. okrajni načelnik Krajšek iz Krškega. Isti dan popoldne se je v Sv. Križu vršil ludi sestanek okrajne JRZ. Vodil ga ic g. primarfi dr. Julij Murgcl. Najprej je bilo podano kratko, jedrnato poročilo o splošnem političnem položaju. G, Anžič pa je razlagal, kakšne predloge jc stavil ob priliki zasedanja banovinskega sveta v korist našega okraja. Po prečitanju šc nekaterih dopisov, je bil lepo uspeli sestanek zaključen. Zborovalci so se razšli s prepričanjem, da sc je JRZ dobro zasidrala med nas. Prihodnji tak .sestanek bo na Raki. Drobne novice Koledar Četrtek, 1!». marca: ložef, ženin Marije Device. Petek, 20. marca: Aleksandra, mučenica; Ja- nez Parni. No vi grobovi + Mohor Mihael. Gospodar življenja je poklical k sebi moža, ki je vse svoje" življenje posvetil cerkvi. Ko danes gledamo na mrtvaškem odru tega moža, se moramo čuditi, du je kljub tolikemu naporu dosegel lako visoko starost. Pokojnik se je rodil lela 1859 v Naklem pri Kranju. Ker je že v zgodnji mladosti pokazal veliko veselje do glasbe, se je ob ustanovitvi cecilijanske orglarske šole v Ljubljani takoj vpisal in jo med prvimi učenci z uspehom dovršil. Vsi njegovi součenci že davno počivajo v grobu. Nalo je 19 let služboval v šmartnem pri Kranju, nadaljna leta pa v Kranju poleg svojega sina Cirila. V svoji službi je bil natančen. Zadnjikrat je vršil svojo službo v nedeljo, 15. marca 1936, ko je popoldne pri litanijah še orglal. Pokojnik je bil vedno zvest pristaš slovenskega gibanja, saj kdor ljubi cerkev, ljubi tudi narod. Zapušča veliko število lovskih prijateljev. Lahko trdimo, da je hil pokojnik eden najstarejših gorenjskih lovcev. Videli smo ga vedno v družbi lovcev in on sam je bil oblečen vedno v lovsko obleko. — Ohranimo pokojniku trajen spomin! — Žalujočim svojcem naše globoko sožalje. -f- V Cerovcu, župnija Šmartno pri Litiji, je umrla v torek, dne 17. marca po daljšem trpljenju, v 6taroeti 63 let, gospa Terezija Bercieri, soproga posestnika. Pogreb bo na praznik sv. Jožefa popoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalie! — Sodna obdukcija Josipa Okorna. V mrtvašnici pri sv. Krištofu v Ljubljani se je včeraj na odredbo državnega tožilstva vršila sodna obduk-cija trupla Jožeta Okorna, 17 letnega posestniko-vega sina od Sv. Barbare pri Škof ji Loki, ki je postal v nedeljo ponoči žrtev nesrečnega strela iz revolverja. Njegov prijatelj France Rupar ga je, ko sta pregledovala revolver, po naključju obslre-lil v trebuh. Rana je bila smrtnonevarna. Okorn je podlegel v ponedeljek poškodbi, ko je bil pripeljan do ljubljanske bolnišnice. Okornov oče Matevž je včeraj prišel na državno tožilstvo, da bi izposloval dovoljenje, da se sinovo truplo prepelje domov in pokoplje na domačem pokopališču. Okom in Rupar sta si bila iskrena in dobra prijatelja. Po poročilu škofjeloških orožnikov je izključen vsak zločin. -- Župni urad v Preserju naproša vse župne urade ljubljanske in mariborske škofije, dn blagovolijo pregledati rojstno in krstno knjigo, če je tam rojena in krščena ciganka Olga Malovec (kot nezakonska) ali Hudorovič (Hudorobec) kot zakonska. Stara je od 22—28 let. V pozitivnem slučaju naj se pošlje rojstni in krstni list ex offo župneinu uradu v Preserje. M. Perušič, župnik. — Binkoštno romanje na Trsat, združeno z izletom po morju na prekrasni otok Rab (ne Krk. kakor druga lela) bo letos pod tako ugodnimi pogoji, da se ga bo lahko vsakdo udeležil. Preden se odločite, zahtevajte obširna pojasnila, ki jih pošlje Sveta vojska« vsakomur brezplačno. Sporočile po dopisnici svoj naslov pisarni >Po božjem svetu«, Ljubljana. Šentpetrska vojašnica. —- V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od '8. t. m. je objavljena »Uredba o ustanovitvi občine Gomilsko v celj- Vsu Ljubljana |e navdušena otl včerajšnje premiere! NE POZABI m Danes oh Ut30 dop. matineja no I). 4'50 Frančiška Gaal: Oprostite zmotila tem te Tako kol pravt Caruaov naslednik, najslavnejši tenor sveta Rezervirajte si vstopnice v predprodaji GIGLI nI pel k noben pevec v Liubliani! i m a g d o Scbnelder Predstave ob 15. 17, t9 in 21. uri KINO UNION M" — Občinske volitve. V nedeljo 3. maja bodo volitve v občini Homec v kamniškem okraju, ker je bil občinski odbor svojih poslov razrešen, in v občini Sv. Jurij ob Ščavnici s sedežem v Sv. Juriju, v katero sta bili spojeni občini Sv. Jurij ob Ščavnici in Trbegovci. — Kazpušrena občinska uprave. Ban dravske banovine dr. Marko Natlačen je razrešil občinsko upravo občine Stražišče pri Kranju. — Tržič. Pri okrajnem sodišču v Tržiču bo jutri, dne 20. marca v sobi št. 2 prodana hiša št. 6, v zelo prometni Cerkveni ulici. Začetek dražbe ob pol 10. — Podpornemu društvu z.a pluhonemo mladino je darovala gdč. M. Trtnikova, učiteljica iz šafarskega pri Ljutomeru, 50 Din kot počastitev spomina svoje blagopokojne matere. Za fond Vite Zupančičeve pri istem društvu pa sta prispevali gdč. Marija Ažmanova, učiteljica, in ga Natalija Kermavner, vdova po fin. svetniku, vsaka |K> 50 Din. Plemenitim darovalkam prisrčna hvala! Naslov društva je: Ljubljana, Zaloška c. 5 (gluho-nemnicn). KINO ADRIAN Št. Vid Prlkazulemo Vam vtSek filmske tehnike v velefilmu Predstave danes ob 4, S In 8. uri Predprodaja od 9.—11. dop. ........................................................'"......... BENGALI ki Je veledelo, kakršnega ustvarja človeštvo le redko v stoletlu aBMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiMriini1 — Otvoritev postajališča Podhoršt na progi Ljubljana gl. kol,—Kamnik. V nedeljo, dne 22. marca 1936 bo otvorjeno na progi Ljubljana gl. kol.—Kamnik, med postajališčem Črnuče in postajo Trzin, novo jiostajališče Pod bor št. Na tem postajališču se bodo ustavljali vsi potniški vlaki, pričenši dne 22. marca z vlakom, »ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 13.50. Vlaki bodo odhajali s postajališča Podboršt: proti Ljubljani ob 6.46, 7.59 (ob delavnikih), 10.39, 13.12. 15.25, 17.44 in 20.13 (ob nedeljah in praznikih). Proti Kamniku bodo odhajali vlaki ob: 6.03, 9.12, 11. 45, 14.05, 16.22 in 18.40. Potniki in potniška prtljaga se bo odpravljala proti doplačilu v vlaku. Potniško prtljago, namenjeno za Podboršt, mora potnik takoj ob izstopu sam prevzeti pri službenem vozu od vlakovodje. — Vinski sejem in razstava v Dramljah bo v dneh 25. in 29. marca t. 1. Kmetijska podružnica poziva vso vinogradnike iz drameljsko-savinjskega vinskega okoliša, da prijavijo svoja vina za razstavo do dne 20. t. m., vzorce pa dostavijo upravi občine Dramlje do 22. t. m. zvečer! Razstaviti se smejo največ 3 sorte vin , in to od vsake sorte po 3 buteljčne (tričetrt litrske) steklenice, kalere se dobe pri upravi občine Dramlje. Na željo se bo za razstavljena vina dala odgovarjajoča odškodnina. Otvoritev razstave bo na praznik, dne 25. marca ob 9 v Dramljah, nakar slede predavanja, poskušnje vin, sklepanje kupčij itd. Železniška postaja za Dramlje (jieš) je ponikva, z vozilom Sv. Jurij ob juž. žel. Naprošeno je tudi avtopodjetje mesta Celja, da v dneh razstave vzdržuje potreben promet med Celjem in Dramljami. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj ua prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef crreneiee«. — Smrtna nesreča. Iz Dol pri Brežicah nam poročajo: Smrtna nesreča, ki je globoko pretresla vso okolico, se je v torek zjutraj zgodila pri nalaganju kolja za vinograde. Ko so namreč peljali k posestnici .Jožefi Habinc težko obloženi voz s kol ji. je zavora pri vozu popustila, mladi Ivan Omerzu ga je skušal zadržati, pri čemer se je pa voz prevrgel in silna njegova teža je navalila na ubogega Omerzu, ki je par trenutkov nato izdihnil. Truplo ponesrečenca so prepeljali v mrtvašnico na Zdole Sejem v Zdelali pri Brežicah, ki je bil v torek, je bil še dosti živahen. Živine so prignali izredno veliko število, dočim je bilo kupcev sorazmerno malo. Samoobramba kmetov tudi tu ni ostala brez uspeha, vendar Je bilo opaziti, da je potrebna pri nas v tem oziru neprimerno večja organizacija. Kljub delno doseženemu uspehu je vladalo med ljudmi dobro razpoloženje. Do 26. marca se še lahko odlofite za poto-vanje i Rim in Neapelj od 7 .do 18. aprila. Ogledati si bomo vse znamenite krajev Italiji. Najprimernejši letni čas, najprimernejši pomladanski izlet! Podrobna pojasnila dobi vsakdo zastonj. — Pn božjem svetu , Ljubljana, Šentpetrska vojaš- skem okraju« dalje »Uredba o izločitvi kraja Imeno iz občine Sedlarjevo in priključitvi k občini Podčetrtek«, »Uredba o izločitvi kraja Planina iz občine Leskovec in priključitvi k občini Raka«, »Uredba z zakonsko močjo o izpremembah in dopolnitvah zakona o islamski verski zajednici kraljevine Jugoslavije«, »Izprememba pravilnika za izvrševanje dimnikarskega obrta«, »Dopolnitve in izpremembe pravilnika za uporabo motornih vozil pri okrajnih cestnih odborih«. »Razglas o odkup-I nini za samoupravne ceste« in »Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin«. — Negujte svoje noge. Največji napor pri Va-| šem vsakdanjem opravilu morajo prenašati Vaše ! noge. Zdrave noge so pogoj za uspešno delo. Ne zanemarite svojih nog, da boste ludi v pozni starosti lahko hodili brez palice. Posvelite jim vsaj toliko pažnje kot ostalim delom telesa. Obiščite i našo pedikuro. V posebej za to pripravljeni ko-' peli Vam osvežimo noge. Odstranimo brez bolečin 1 kurja očesa in debelo kožo. Postrižemo Vam za-rasllc nohte. Pedikiranje stane 6 Din. Proti utrujenosti in za boljšo cirkulacijo krvi Vam priporočamo strokovnjaško masiranje nog. Masaži nog1 stane 4 Din. Poselite nas, prepričajte se-saVnR '— i Bata. Ljubljana, -olcnhurgova 7. — Din 2.000.000 — znaša zavarovalnina neke ameriške filmske zvezdnice za njene zobe. Za nas I pa je najboljše in najcenejše zavarovanje: redno j negovanje z odlično zobno kremo CIMEAN. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da i redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. Ljubljana | Kdo ie rešil Trgovsko ahademifo? Znano je našim eitateljem, kakšne težave ima mestna občina s posojilom t rgovske aka demije. Za zgrtulbo tega poslopja se je mestna občina zadolžila za 6.5 milj. Din. za odplače-vunje dolga pa se je obvezala država. Država pa je plačala samo prvo leto anuiteto, nato pa je anuiteto ukinila. Prejšnja občinska uprava se ni dovolj potrudila ali pa ji ni uspelo, da I bi dosegla od države dolžne zneske. Mestna j občina je morala sama kriti anuitete, ki pa jih ni vnesla v proračun. Ko je dr. Adlešič prevzel župansko mesto, se je takoj januarja meseca odpeljal v Belgrad in tam zvedel, da I je trgovinski minister vnesel anuiteto v pro-I račun. Finančni minister pa je zahteval zni-1 zanje proračuna trgovinskega ministrstva, na-! kar je izpadla ta jvostavka. Dr. Adlešič je nato ! interveniral ponovno pri finančnem ministru, I naj se vnese v amandman ta postavka Po-i novno je brzojavil ministrom dr Korošcu, dr I Kreku, ministrskemu predsedniku, finančnemu in trgovinskemu ministru ter je še ponovno l pismeno zahteval da se ta postuvka vnese v j proračun. Na posredovanje ministrov dr Ko I rošca in dr. Kreka je bil končno do«ežen zahtevani amandman. Tako je ljubljanska Trgovska akademija rešena v glavnem po zaslugi obeli slovenskih ministrov in ljubljanskega mestnega župana ter je mestna občina rešena težkega bremena. Lepe spomenike po nizki c.eni dobavlja kamnoseštv o Kunovar Franjo • Ljubljana Zahtevajte al bum © Petmilijonsko posojilo mestni občini. Na seji v torek je upravni odbor SUZOR-ju v Zagreba, kakor poročamo na drugem mestu, sklenil, da da mestni občini posolijo 5 milj. Din Mestna občina la denar nujno potrebuje za zgradbo bežigrajske šole in pa za premestitev smodnišnic. Posojilo za smodnišnieo, ki je bilo jirvotno najeto in že realizirano, je mestna občina pod prejšnjo upravo porabila za začetek gradnje bežigrajske šole. Mestna ^občina je bila v skrajni zadregi in zato je sedunji župan dr. Adlešič osebno prosil člana uprav nega odbora g. Avseneka in 'druge slovenske delegate, naj se zavzamejo zn novo posojilo Po zaslugi slovenskih delegatov je uprava SlJZOR-ja v resnici dovolila, čeprav sklepanje o tem posojilu ni bilo nn dnevnem redu seje. Tako ste rešeni vprašanii bežigrajske šole in orenosa smodnišnic. Na veliki pomladanski modni reviji obrtniškega društva v Kazini — pokažeta modni salon Anhfll PllClllh Vabimo Vas in kroja§ki mojster Adolberf Pulnih na obisk modne revije, . , . , .. J svoje modne izdelke k cenjenim naročilom pa v SClCIllHirgOVO Ui. 1 © Razstava »Človek«. V dneh od 20. marca do 14. aprila bo v ljubljanski Kazini zdravstvena razstava o človeku, ki jo priredi g. Georg Bran-des iz Berlina. Razstava je bila dosedaj že po vseh večjih mestih Jugoslavije, nazadnje v Mariboru. Odprta bo dnevno od 9 zjutraj do 9 zvečer. © XXIII. prosvetni večer, zadnji v letošnji sezoni, bo veljal našim amerikanskim Slovencem Prevzvišeni g. škof dr. Rožman nas bo z besedo in sliko popeljal v kraje in države, kjer biva slovenski živelj. Vsi oni, kateri niso mogli prisostvovati zadnjemu predavanju, bodo lahko v. petek zvečer ob 8 posvetili vsaj eno uro onim Slovencem, katere je boj za vsakdanji kruh popeljal [ireko oceana. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva c. 7. fflafkvšt tlašci ia dame PAUHN, Ljubljana, Zvezda © Proslava 75 letnice prol. dr. M. Murka. Jugoslov.-češkoslovaška liga v Ljubljani proslavi 75 letnico gospoda univerzitetnega profesorja dr. Matije Murka, upok. prof. praške Karlove univerze, predsednika Slovanskega instituta v Pragi, enega največjih slavistov svetovnega imena, v petek, dne 20. marca t. 1. ob 18 v Zbornični dvorani univerze Kralja Aleksandra 1. v Ljubljani. Spored je naslednji: 1. Uvodne besede. Govori gosp. dr. Egon Stare, predsednik Jugoslov.-češkoslovaške lige v Ljubljani. 2. Pozdrav g. rektorja univerze, prof. dr. Maksa Samca. 3, Predavanje o češkoslo-vaško-jugoslovanskih kulturno-nacionalnih stikih, posvečeno g. prof. dr. Matiji Murku, kot enemu najzaslužnejših delavcev na polju češkoslovaško-jugoslovanskega zbližanja. Predava g. univ. docent dr. Vaclav Burian. — Vabljeni vsi! KINO SLOGA ■ Danes ob 1B , 17., 19 in 21 uri Pr-vl poizkusi televizije (prenašanja slik ln zvoka na daljavo) Jvet brez maj^e HARRY HEL OLGA CEHOVA Ob 10-30 dop. senzacijonalna premiera Divji Mustang Ken Maynard Vsi sedeii po Din 4-80 © Za gospodične bo imel tridnevne duhovne vaje v cerkvi sv. Cirila in Metoda g. Jože Košir, profesor na 3. drž. gimnaziji, začenši v nedeljo 22. t. m. ob 20. Vse tri dni zvečer ob 8 govor. Dekleta pridite! Društvo deklet sv. Cirila in Metoda. © Prosvetao društvo »Ljubljana — mesto ima jutri v petek ob 8 zvečer v veliki dvorani hotela Metropol redni sestanek. Vhod v dvorano je z Masarykove ceste Pridite vsi točno! © Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani priredi dne 20. marca t. 1. ob 18 v predavalnici internega oddelka obče drž. bolnišnice v Ljubljani VI. redni znanstveni sestanek v poslovnem letu 1^36-37 z naslednjim sporedom: 1. Univ. prof. dr. Alija Košir: Histologija hypofize. 2. Doc. dr. Ivan Matko in dr. H. Heferle: Morbus Cushing (hypofi-zarni bazofilizem). — Vabljeni vsi gg. zdravniki! Elizabeth Artien Vam nudi popolnost Ali uporabliate pod'ogo za puder? Ali vzbujo Vaš puder pozornost? Ali se Vam nos sveti? Kakšno rdečilo uporabljate? Skratka, ali razumtte harmonijo kosmetike? Na vsa ta vprašanja Vam odgovori asistentka Miss Arder.ova. Samo pol ure pouka, oa Vam pove-katere preparate morete izbrati in kako ji-i uporabljati. Zahtevajte podrobna pojasnila v našem narfu, merijskem oddelku. Drogerija »ADRIA«, Mr. Ph. S. Borčič, Uubljana. Šelenburgova ulica 1. © Propaganda letalstva med srednješolsko mladino. Ljubljanski aeroklub je začel s široko-potezno akcijo za popularizacijo letalstva med srednješolsko mladino. V to svrho je izposloval na pristojnih mestih, da se dijaštvo od časa do dača pod vodstvom svojih profesorjev v skupinah zbere na aerodromu, kjer jim bodo potem člani Aero-kluba teoretično in praktično predočili vse tajne letanja. Prvi tak izlet draštva na aerodrom je bil včeraj popoldne, ko so se zbrali tam višji razredi druge državne realne gimnazije Na aerodromu jim je v navduševalnem predavanju raztolmačil vso enostavnost, absolutno varnost, obenem pa tudi vso lepoto letanja znani ljubljanski letalec dr. Stane Rape. Po teoretični obrazložitvi je izvaja! v zraku razne najtežje letalske vršil v petek, 20. t. m. ob 3 popoldne v dvorani Delavske zbornice, Miklošičeva cesta 22. Vabimo vse prizadete upokojenre in upokojenke, da se tega važnega shoda v polnem številu udeleže. Treba je, da ponovno dvignemo enotno zahtevo za pravično ureditev naših pokojnin, za katere že vso povojno dobo zastonj trkamo na tnerodajnih mestih. Ne maramo miloščine, pač pa tisto, kar nam po pravici jiripada. © Priprave za obrtniško modno revijo. Ljubljanski modni obrtniki, ki ro udeleže s svojimi izdelki modne revije, so že marljivo nn delu. Modna revija se prične v soboto zvečer v Kazini, v po-tek pa bo glavna skušnja manequinov in modelov. Predsnočnjim je bil zadnji sestanek solrudnikov, ki so se ga udeležili zastopniki tiska, sodelujoči mojstri in mojstrice, lastnice modnih ealonov, dalje razni ugledni ljubljanski trgovci, med temi njihov predsednik g. Soss, predsednik Orbtniškega društva ter drugi. Sestanek je vodil g. Pučnik kot predsednik prireditvenega odseka. Sestanek je pokazal, da smo v nekaterih modnih strokah bolj na slabem, lako manjka na pr. dobrih iuanequinov. Vendar je bilo po sporazumu med mojstricami in mojstri doseženo, da bomo videli na modni reviji poleg raznovrstnih toalet tudi razne obraze, kar bo privlačnost modne revijo le povečalo. Na sestanku so obravnavali tudi razne druge strokovne zadeve glede revije, zlasti sta arh. Mesar, ki aranžira vso revijo in pa g. Jelačin, ki bo conferen-cier na reviji, povedala nekaj nasvetov, da bo revija čim bolj uspela. Govorila sta tudi gg. Soss in Rebek. Važna misel, ki jo je poudarjal zlasti gosp. Pučnik, pa je, naj obrtniki, ki sodelujejo pri modni reviji, polagajo čim mogoče več važnosti na časopisne oglase, vsaj v času modne revije. Sporni Muterisista ptmlaue ki bo tr noncdsljck, dne 23. nutcca v ljubljanski operi. Začetek ob 7. uri zvečer. — Režira I. Jerman. 1. Dr. A, Gosar: Slavnostni govor. 2. M. Kunčič: Mati. Recitacija, govorni zbor in petje. 3. M. Kunčič: Cilka in njena punčka. Igrica v enem dejanju. 4. P. Krizostom Sekovanič: Kadar praznuje mamica svoj god. Prizorček. 5. M. Kunčič: Mladi uporniki. Igra v treh dej. Pevske točke uglasbili: Z. Prelovec, p. F. Ačko, St. Premrl in A. Kosi. Vstopnice po znižanih opernih cenah se dobe v predprodaji v Unionski trafiki na Miklošičevi cesti. © Stavka tehnikov. V torek je nastala na univerzi stavka slušateljev tehnične fakultete zaradi uredbe o predpisih, ki v resnici ni pravična. Slušatelji drugih fakultet se pripravljajo, da stopijo s tehniki v solidarno stavko. Za včeraj je bil napovedan zbor akademikov, ki pa je bi! odložen na petek dopoldne. Včeraj so bila sistirana vsa predavanja na univerzi. © Jožicam in Jožetom čestita Paj-l^m. © Kino Kodeljevo. Danes ob 5 in 8 dva sporeda: i-Simfonija ljubezni« in interesantni: »20.000 let v Sing-Singu«. Danes ob treh: »20.000 let v Sing-Singu«. Cene znižane! — Jutri ob 8 zopet dva nova sporeda: >Raj na zemlji* — pet poznanih kraljev smeha vam bo nudilo mnogo zabave — in film življenja v velemestu: »Romantika na ulici«. © Velika pomladanska modna revija v Kazini 21. do 29. t. m„ dnevno od pol 21, v nedeljo in na praznik tudi ob pol 16. Predprodaja vstopnic pri J. Slatnar, Šelenburgova ulica in L. Rol, Mestni trg 5, od 20. t. m. dalje. Sedeži so nume-rirani! © Večer angleške narodne pesmi v Ljubljani. Angleško društvo v Ljubljani bo priredilo v ponedeljek, dne 23. t. m. ob 18 v Hubadovi dvorani za širše občinstvo koncert angleške narodne pesmi. Mrs. Elhel Le\vis bo pela ob spremljevanju klavirja angleške, welške, škotske in hebridske narodne pesmi. Pred vsako pesmijo bo podala v kratkih besedah njeno karakteristiko. Mrs. Levvis se nahaja na turneji po Jugoslaviji iri je imela povsod velik uspeh. Vabljeni so vsi, ki se zanimajo. Brez vstopnine. V soboto, dne 21. t. m. ob 20.30 pa bo pela Mrs. Levvis v čitalnici Anngleške-ga društva, VVolfova ul. 1, samo za člane društva, iii so vljudno vabljeni. © Rožniškim izletnikom nudimo pristna dolenjska, štajerska in prava viška vina. Strelišče, Podrožnik. Knlofiški delavec Krščanski mož-delavec jote Kcršič iz Most pra/.nuie danes svoj 70. cjod. Malo je mož, ki b.i vse svoje življenje tako zvesto služili svoii ideji, katero so podedovali od svoje malci e.Vkokor ii ie bil zvest ri'aš Ker-šič. Ob svojejm70. ao-du se nojrlorečneje spominja svojega duhovnega očetfa, kakor je vedno [imenoval dr Kreka, Kateremu je zvesto sledil celili 40 let. Kot krščanski železničar jc bil celih 37 let vnet član Prometne zveze, 26 let je bil član šentpeterskega J prosvetnega društvo in prosvetnega društva v, Mosloh. Vseh društev in društvenikov sc spominna danes, zlasti po vseh krščanskih delavcev ler železničarjev in delavske mladine, kateri želi, dc i bi zvesto hodilo po Krekovih katoliških načelih Spominja se tudi vseh tistih delavcev, koleri teo danes drugega mišljenja ter želi, da bi spoznolji za delavca edino pravo jiot k boljšemu Najibolj noreče po danes pozdravlja svojcoa lovtaiša iz Krekovih časov Jožefa Oostinčorjo IMe)gi lože Keršič jc mož, ki nad vse želi ter v t,- nramen nc samo deluje, ampak tudi goreče moli rjla bi ve? delavski stan postni častilec sv |o,žefa Ic sv. Družine. — Naj nam g Keršič ne /vimcri, če mu za današnji dan v imenu vseh »Slovrnčevih bralcev iskreno voščimo zo god lei želinfio, da bi v svoji starosti, katero tf ko krepko nos.ii doživel uresničene svoje želje in ideje, /a koten' ic delal in včasih hudo trpel žc od Krekovih čf.isov IV>g go živi šc mnogo lei' Slovenski zvonovi gredo v Indijo Svoj čas ie naš veliki misijonar Ig-.iacij Knoblehar izprosil od svojih rojakov prvi zvon, ki so mu ga njegovi prijatelji poslali v njegov mi* sojon v Afriko. To je bil najbrž prvi slovenski mosijonski zvon, ki je postal slaven in sc sedaj hrani v misijonskem muzeju pri gg. lazaristih v Ljubljani. sv. Terczike (175 kg) oznanja; .POZDRAV SLOVENCEV SVOJIM BRATOM IN SESTRAM V KRISTUSU«. Mali zvon našega služabnika božjega A. M. Slomška (115 kg) pa kliče: °V MOLITVI ZDRUŽENI PROSIMO BOGA ZA RAST KATOLIŠKE VERE IN POVELIčANJE SVOJEGA SLUŽABNIKA!« Tako bodo ti naši zvonovi, če Bog da, Naše misijonske) gibanje pa jc v zadnjih časih dobilo izredno velik razmah. Ne le številni naši blagovestniki, slovenski misijonarji in misijonke, hitijo na vse strani sveta oznanjat evangelij Kristusov, temveč smo v zadnjem desetletju Slovenci, skupno .s Hrvati, dobili celo samostojno misijonsko področje v angleški Indiji, v onem delu dežele Bcngalije, ki sc imenuje 24. Parganas m kjer je naši skrbi izročenih okrog 3 milijone poganov, ki čakajo rešitve po naših misijonarjih V osrčju Bengalije, v Gangesovi delti, blizu Kalkute, so naši misijonarji ustanovili prvo domačo misijonsko postajo Bošonti, kjer sedaj zidajo cerkvico sv. Terezike. Že dolgo so prosili, naj bi jim Slovenci kupili prve zvonove za to misijonsko postajo. Z ljubeznijo so prispevali prijatelji misi-jonov v ta namen skoz več let, tako da se je že!ja našim indijskim blagovestnikom izpolnila. Prvi trije slovenski zvonovi za naš bengalski misijon so bili srečno vliti v Št. Vidu nad Ljubljano na dan papeževe obletnice 12. februarja. Imajo melodično ubrane glasove, normalno visoki c, d, e. Zvok je čist, svetel, poln in dolgo drži, tako dfi moremo litje imenovati izvrstno. Tudi napisi so pomenljivi. Veliki zvon sv. Frančiška Ksav. (235 kgl nosi zgodovinsko besedilo: »DAR SLOVENSKEGA NARODA MISIJONARJEM V BOŠONTIJU OB 10-LETNIC1 ODHODA V INDIJO«. Srednji zvon še poznim rodovom izražali našo misijonsko ljubezen, molitev in pozdrave. Pole^ teb zvonov je še nek dobrotnik kupil šolski zvonec (12 kg) za Bošonti in neka dobrotnica je prevzela stroške za prevoz zvonov do Indije. Zvonovi so bili 22. februarja pripeljani v Ljubljano in bodo ostali, lepo okrašeni, razstavljeni v veži cerkve sv. Jožefa do 20 marca. Prevoz zvonov je prevzela tvrdka »Slovenia — Transport« v Ljubljani. Konec marca bo zvonove sprejela italijanska tovorna ladja »Bar-barigo« v Trstu na svoj krov in jih odpeljala v daljno Indijo. Prevoz traja navadno nad en mesec Zvonovi bodo predvidoma konec aprila dospeli v Kalkuto. Od tam bodo z motornim čolnom naših misijonarjev prepeljani v Bošonti. Z majnikom bodo že oznanjali trikrat na dan evangeljski pozdrav daleč po bengalski ravnini. Kako bodo drli ljudje skupaj, ko bo br. Fr. Drobnič prav po slovensko pritrkaval. Njihov mogočni glas bo udarjal na srca v smrtni senci sedečih poganov in jih vabil h Kristusu. Veliko )e bilo pričakovanje, še večje pa bo veselje vernikov v Indiji. Zvonovi so v Indiji redkost in še ti, kar jih imajo, so tuji izdelek, ker v Indiji ni nobene zvo-I narne. Ni pa bilo doslej še nobenih slovenskih zvonov v Indiji. Zato naj ljubi Bog obilo nagradi ; vse one številne dobrotnike v naši domovini ki so 1 pripomogli k tako lepemu in dragocenemu daru. se mu je zdelo čudno. Kajti vrata so bila zaprta ! od znolranje strani. Zato začne klicati, da kdor je I notri, na) odpre vrata. Ccz nekaj časa sc oglasi moški glas, feš, da mora priti pet žandarjev, pa še ga ne bodo spravili ven, ker se hoče tu notri obesiti. Ko mož na ponovne pozive ni hotel odpreti in je obstojal sum, da res namerava storiti kaj nepremišljenega, jc cerkovnik zadevo naznanil orožniški postaji, l akoj sta se podala na licc mesta dva orožnika in zahtevala od samomorilnega kandidata, da sc vda in odpre. Toda mož jc ostal trdovraten in ni hotel odpreti. Zato so orožniki sneli na drugi strani okno z mrtvašnice in nekdo jc potem zlezel skozi okno in zopet vTata odprl. Pred orožniki se je pojavila gugajoča postava, ki jc na vprašanje, kaj je nameraval, odgovorila, češ, da je hotel tu samo prenočiti. Tudi v Belgiji je baje že večkrat soal v mrtvašnicah. Orožniki so ga nato yzcli s seboj, da zadevo preiščejo. Slučaj kaže, knli^ nekateri po lastni krivdi postanejo brezposelni, ker zaradi nesrečnega alkohola zanemarjajo svojo službo. Zato jih podjetje končno mora odpustiti. —an. Sostro Prosvetno društvo *mari" uprizori na praznik sv. Jožefa 19 t. m. ločno ob pol 4 popoldne v Prosvetnem domu v Sostrem leno liudsko igro »Vinske gorice« v šest'h «t;kah. Iifra je zanimiva, znana ie gotovo vsem čilnteljem Domoliuba« pove«!. ki je izhaja'* lansko lelo. Najvludneje vabi odbor. Pri lenivosti ''rev in slabem želodcu r neraznolo-ženjem za jed vsled zapeke, naj se rabi že davno mana naravna Franz-Josefova grenka voda Zelo oogosto se potrjuje, da je Franz-.Tosel-ova grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to. da se zjutrai n*i«ti prebavni kanal s salinskim sredstvom za odprtje. Ogl. reg S. br 80474/SS. v;* V petek 20. marca bo zve"er ob 8 v dvorani Društvenega doma na Glincah polletni obini zbor Kal. slov, prosvetnega društva Vič. Na dnevnem redu so poročila odbornikov in slučajnosti. Udeležba je za vse člane obvezna. Jcsen«c»» Nove orgle in cerkveni koncert. Danes popoldne ob 3 bo v župni cerkvi na Jesenicah im-pozanten cerkveni koncert na novih orglah. To je sploh prvi cerkveni koncert na Jesenicah. Program je pester in dobro naštudiran. Vstopnina za sedeže 20 Din, za stojišča tO Din. Kdor hoče imeti svojevrsten užitek, naj se koncerta udeleži. Preplačila se v kritje stroškov za nove orgle hvaležno sprejemajo. Smrtna avtomobilska nesreča Ljubljana. 18. marca, trrm^koii 23.45 so culi prebivalci hiš pri km 12.5 nied Brezovico in Logom silen lom in trušč. Stekli so na državno cesto, kjer se jim je nudil grozen prizor. V obcestnem jarku in nekoliko naprej je bil ob veliki jablani naslonjen ves razbit luksuzni avtomobil. Culi so tudi kratk vzdihe. Ko so natančneje pogledali, so opazili, da se šofer nahaja hudo |ioškodovan v pol nezavesti, drugi j)otnik pa je bil že mrtev. 0 dogodku so lakoj obvestili jirislojno orož-niSko postajo na Brezovici. S postaje Log so naprosili postajo Brezovico, naj na|>rosi glavni kolodvor v Ljubljani za reševalno jiomoč. Glavni kolodvor je ob 0.36 obvestil ljubljansko reševalno postajo o nesreči. Reševalci so se lakoj odpeljali na kraj nesreče. V neki hiši so našli šoferja močno poškodovanega lio glavi. Desno stran je imel vso odrgnjeno, poškodovan je bil tudi na desnem očesu. Ob 1.30 so ga v Ljubljano pripeljali na kirurgičen oddelek, kjer je dobil šofer prvo zdravniško pomoč. Druga žrtev nesreče je bil carinski kontrolor, 46-letni Andrej Bole iz Planine, kjer je vršil posle šefa obmejne carinske ekspoziture. Na mestu jo Bole obležal z razbito glavo. Pokojnik je bil vesten in marljiv v službi. V Ljubljani je končal gimnazijo z maturo in je po vojni vstopil v carinsko službo. Je družinski oče, ki je skrbel za tri še nedorasle olroke. Kako je nesreča nastala, doslej še ni točno dognano. Na mestu so brež.oviški orožniki ugolo-v i I i sicer dejanski stan. Značilno je. da je bil močno razbiti avto naslonjen ob jablano. Mnogi Miha Maleš razstavlja v Kranju Danes dopoldne ob 11 bo v dvoiani Stare po;,le v Kranju odprta umetniška razstava Mihe Maleša. Razstava bo odprta do 29. marca. V zvezi s u razstavo bo priredila Ljudska univerza v Kra-nju predavanje v gimnazijski telovadnici v soboto, 21. t. m. ob 8 zvečer. Predaval bo dr. Rajko Ložar o umetnosti Mihe Maleša. Predavanje bodo j>o-iasnievalc skioptične slike. pripovedujejo, da je avto vozil zelo hitro. Državna cesta je bila ob poznem nočnem času prosta. Pri volanu je sedel šofer kneza Windischgraetza Bert-hold, rodom iz Ptilja. ki je bil uslužben pri omenjenem knezu. Vozil je iz Ljubljane proti Planini. Kot potnik se mu je pridružil carinski kontrolor 1 Bole. Po izjavi šoferjvi je Role prijel za volan s pripombo, da ne sme tako hitro voziti. Ta trenu-tek je bil usoden. Šofer je izgubil oblast nad volanom in avto je zdrvel v obcestni jarek preko obcestnega kantona in se zadri v drevo. Sunek je bil silovit. Bole je dobil hude, smrtne poškodbe na glavi. Prebila mu je bila lobanja. Šofer ni bil toliko poškodovan. Orožniška postaja na Brezovici je |>o ogledu na mestu nesreče odredila, da je truplo Andreja Bolela prepeljano v mrtvašnico na Brezovici, kjer se je danes popoldne na odredbo državnega tožilstva vršila sodna obdukcija v prisotnosti ljubljanskega preiskovalnega sodnika in dveh zdravnikov, j Pri Boletii so našli večjo vsoto denarja, ki so jo [ orožniki shranili in danes izročili sodišču. Po ol)-j dukciji bo najbrž trujilo Andreja Roleta prepe-! Ijano v Planino, kjer bo pokopan na tamošnjem |iokopališču. Šoferja Berlholda jc brež.oviški orožnik danes zaslišal v bolnišnici. Ker je bil pri zavesti, je šofer opisal dogodek, kakor se je približno odigral. Šofer pravi, da je takrat vozil po državni oesti z brzino (30 km in da mu jc pokojni I Bole še pripomnil: Prehitro voziš! Bole je bil že več lei šef carinske ekspoziture v Planini, mimo katere se vrši v prvi vrsti živahen avtomobilski promet, ki pa je zadnje mesece nekoliko ponehaj. V mrtvašnico se je zaprl in se hotel obesiti Vransko, 17. marca. Nenavaden dogodek se je odigral preteklo soboto na tukajšnjem pokopališču Cerkovnik Les-kovšek se je podal na pokopališče, da bi namesto svojega btata, ki je grobokop, izkopal in pripravil nov grob za mrliča, ki hi moral bili v nedeljo pokopan. V ta namen je vzel iz shrambe v mrtvašnici orodje in sc spravil na delo. Med tem časom je prišel nekdo, ki jc hotel imeti nosila na prenos mrliča, za katerega je Leskovšek kopal gr"b. I.es-kovšek mu je rekel, naj jih vzame iz l.rambe v mrtvašnici Dotični mož je vzel nosila in odšel. Medtem pa je prikolovratil na pokopališče neki Š., ki je bil ta dan odpuščen od dela pri molniškem rudniku in siccr po lastni krivdi zaradi zanemarjanja službe vsled pijančevanja, Š. je hil prej rudar v Belgiji in se je pred pol letom vrnil domov ter se nastanil v župniji Sv. Jurij ob Taboru Ima ženo in pet otrok od katerih je najmlajši star komaj pet mesecev. Mož jc strasten piiancc, ki ves svoj zaslužek znpijc. Še cclo tisto, kar jc uboga žena pri-beračiln. da bi preživela sebe in uboge otroke, ji je šiloma vzel in zapil. Vendar pa sc mil je posrečilo po vrnitvi iz Belgije dobiti službo pri mot-niškem rudniku. Ker pa jc bil v službi nereden, zato ga |e vodstvo rudnika žc prej trikrat (Kisva-rilo in zagrozilo, čc se nc bo poboljšal in vestno opravljal svojega dela, z odpustom iz službe. Mož jc seveda ostal nepoboljšljiv. Zato ga jc vodstvo moralo odpustili. In to sc je zgodilo preteklo soboto. Ko ie dobil izplačano svojo zadnjo mezdo, je bila seveda njegova pol iz gostilne v gostilno, dokler ni vsega pognal. In v takem pibn.-m stanju jc prišel na pokopališče in sc neopazen zaprl v mrtvašnico, katere vrata so bila odprla. Cerkovnik Leskovšek seveda tega ni opazil, ker ie bil zaposlen s kopanjem jame na drugi strani mrtvašnice. Ko pa je delo končal in hotel orodje zopet spraviti v skrambo v mrtvašnico, ic našel vrata zaprta. To RODAJALNE; Beograd ?.a»reh Naša auto in moto pneumatika je brezhibna in sigurna Delamo na tem da Vam omogočimo dolqo vožnjo za malo denarja Informa cije v vseh, naših prodajalnah Stari hrasti padajo Nedavno so pohotnih \ St lunin ob Tnboru enega noivln-rejših občanov posestnika in srdlarskr rj.1 mojstra |oM[)n Dc-beljaka. Danes bi" obhajal svoj 83. god Paniki ic bil roicn I!« II 1854 rta Ctomil-skrm Po izučitvi \r kupil lepo posestvo v Ojstriškivasi, katero ir pozneje znatno razširil. ISil je izredno mar lliv, poštenjak skoz tn skoz ter odločen katoliški riio/, Iu sc svoicga prepričanja nikoli tu sramoval. Vsled njegovega poštenja, krcmemlega značaja in nlegovc neupogljive odločnosti ga je vse spoštovalo. Vzgojil jc v strogo katoliškem duhu di-\cl otrok, ki so vsi dobro preskrbljeni. Ustanovil ic prost, gasil, društvo Ojstriškovas, čigar član ie bil dolgo vrsto Iri, bil je odbornik hranilnice in posojilnice SI. luni ob Taboru ler je rad podpiral razne dobrodelne ustanov r Vrle ni u k< itoliškemu možu naj sveti večna luč, preostalim pa naše sožalje Za temeljno strokovno šolo Gospod urednik! Ker je objavil vaš dnevnik v poslednjem času mnogo člankov, ki zadevajo naše šolstvo, dovolite, da navedeni nekaj opazk k članku >K reformi našega šolstva (R. jVčjak). Pri tem mislim tudi jaz prvenstveno na meščansko šolo. Ker že poizkušamo z raznimi reformami, naj navedem uvodoma, da je že skrajni čas. da damo naši meščanski šoii pravo ime. Dasi je ime meščanska šola med ljudstvom že zakoreninjeno, ga lahko mirne vesli jKiložimo v pozabljenje; zakaj ime šole naj ludi vsebuje njen ustroj in namen. Češkoslovaška ima občanske šole. Avstrija glavne šole, Anglija osrednje šole. Francija višje temeljne šole itd Namenu naše meščanske šole bi odgovarjali: temeljna strokovna šola ali tudi splošna šola. Vem, da so o prekrstitvi že mnogo raznio-Irivali vsi, ki jih to tiče. in da je izbira res težka, toda končno ste moramo tudi iega vprašanja odločno lotili. Iz gornjega imena in namena šole povzemam te pomisleke, ki se ne strinjajo z omenjenim člankom: |>oseliiio se ne strinjam z njegovimi izvajanji v !). odstavku, kjer pravi: Na meščanski šoli naj bi poučevali samo učitelji s pedagoško izobrazbo in ne tudi takoime-novani strokovnjaki, ker je ta šola še v prvi vrsti vzgojevališče in mora biti jiouk vzgojen. Za po-učevanje veščin, kakor petja, telovadbe, kuhanja, ročnega dela naj bi oblast še posebej izobrazila redne učitelje meščanskih šol, kakor se je j/odilo to v prvih letih jio preobratu. Ni zadosti n. pr. kuhinja in predmet kuhanje, treba je la j*)iik tudi urediti. K temu naj navedem primer, kjer naj ima nastavni razred (IV) kmetijsko smer kol prilagoditev pouka krajevnim razmeram. Trdim, da je prav tu v tem IV. razredu potrebna strokovno usposobljena učna moč Zakaj? Vemo, da se vrše nastavitve učiMjstva ne glede na njegove individualne sposobnosti, to je pa za širše urjejstvovanje velike važnosti, tako za učiteljstvo kakor tudi za ljudstvo, lies je, da je učiteljeva moralna dolžnost, da se vživi v svojo okolico: toda vzemimo za primer le sluča. učitelja-muzika in učitelja-sadjarja Namestitev, k i ne vjx>števa njihove individualnosti, ju lahko dovede v lak kraj, kjer bosta sicer našla zase pravi delokrog (recimo inuzik v kraju, kjer so pevski zbori, orkester itd. • sadjar v kraju, kjer je razvito že umno sadjarstvo), toda ljudstvu, ki si v prvem slučajno želi sadjarja in znabiti v drugem muzikn. ne bosta mogla lako koristiti, kakor bi mogla z individualno namestitvijo. Tako prisilijo razmere oba da se morata poprijeti dela, ki jima ne gre. Tako je nujno. da nekaterim pač to prisilno delo uspe drugim ne. Nikjer v nobenem zakonu pa ne Moji. da bi moral bili učitelj vseznanec, ki naj so čez noč oplodi ne samo z razmerami .temveč tudi z vsem znanjem, ki je polrebno, da se vživi v te razmere*. Zalo je po tem kriteriju tudi večina učiteljstva ■|X)v«od doma . vse ve in zna loda marsikaj površno. Kdor pa ne črpa iz globine snovi, pa bodisi katerekoli, ludi ne more tako oddajati in podajali, kakor je edino /a učiteljstvo prav. Iz. vsega iega moja postavka, da ie ležko dobili tudi na meščanski šoli učilelja-strokovnjaka, ki bi, recimo, pri praktičnem pouku v IV. razredu (kmetijske smeri) res iz svojega črpal, lo se pravi iz Irdne teorije in prokše. Kjer se pu sam šele učiš iu pripravljaš, ne moreš drugim podajati tako. da i'- to podajanje res najboljše, kar dandanes vsekakor moderni pouk zahteva. In s tem pade mnogokrat ludi že veselje do stvari, kar je istočasno velik minus za vzgojo; saj je veselje do dela in s|K)znavnnje vrednosti dela velikega etičnega pomena. — Razumem da ne bo imela meščanska šolo obširnih zemljišč najraznovrslnejših patine kmetijstva . toda, kakor pravi pisec, ni zodoti predmet sam. temveč je treba tudi ta predmet urediti«. Ureditev predmeta je pa tako širok pojem, da ga more uredili na višje organizirani »nli pri |>rak tičnem delu le strokovnjak. Postavljam se spet na izrecno siališče kine tijskega nastavnega razreda. Vemo. da žo \ osnovni šoli cepijo, sade drevesca, sejejo, čelielarijo, redijo ntale živali itd. Kaj šele v višjih razredih višje narodne šole! In zdaj naj tudi v meščanski šoli isto ponavljamo, ali pa celo, da čistijo steze, prekopavajo ledino, plevejo in zalivajo, v čemer obstoja zdaj jiovečini vse praktično kmetijsko delo na vrtu Sicer je tudi lo delo polrebno. vem. Ali zakaj ne Iii takle nastavni razred redil malih /i vali? Zakaj ne bi čebelarji.' Zakaj ne bi poznal vzgoje gozdne drevesnice, preizkušnje semena, izbire sadnih sort, uruel. gnojil itd. Res je, da sc ln lahko obravnava pri odgovarjajočih predmetih; ali praksa šele vse utrdi tako. kakoi je jiolrelino. Vse io pa more dati le praktik, večkrat celo le si m kovnjak. Nikjer ni pa zapisano, da mora vsak uči |e|j vse In znati. In pri današnjih namestitvah, kn so na šolah celo |K) trije nastavni ki iste skupine, bo težko najti učitelja, ki ho s pridom to učil. Ali pa — kakor sem žc povdnril se čez noč prelevi v kmelijca in zaneinati vse drugo. Sicer se še dobe starejši in nekaj mlajših, ki ludi kmetijske panoge dobro obvladajo, toda roko na srce vedno manj jih je. Mnogo jili jc danes za Vdovo Rošliuko , za dekoriranje dvoran ter za režijo več ali manj pomembnih zabavnih prireditev. Tu spet v nadaljnjem trdim, da je prav temeljno znanje najvažnejše; torej se ne »me s podavanjem gornje snovi — četudi je temeljna šušmariti; sicer ljudstvo kaj kmalu spozna šušmarja od pravega znalca. č.e se torej povrnemo k trditvi, da primanjkuje prav za lo panogo učileljev-strokovnjakov, |)oieni preostaja le še možnost nastavitve hons rarnih strokovnjakov. Res je. da li strokovnjaki nimajo |>edagoško izobrazbe; zakaj potem odlok, da naj v III. in IV. razredu meščanske šole poučuje higijeno zdravnik (jaz bi dejal samo v IV.). Zato, kei je strokovnjak in ker mora biti v IV .razredu že praktična hi gijena (prva pomoč in drugo). In lo res pravilno pokaže le zdravnik ali kak zdravstveni strokovnjak, ki je v vednem stiku z napredkom zdravstva. (Lo-glčna zahteva bi bila. da tudi šolske |x>liklinike vodi učitelj.) Tudi šolski sluge, mojstri in sploh vsi, ki imajo opravka z mladimi, bi potemtakem morali hiti pedagoško naobraženi. Priznani, da bi bilo to fHitrebno in da je lo znabiti muzika prihodnosti'. toda računajmo za zdaj z dejstvi, k,i. kršna so izvedljiva. Končno pa ne odločuje pri praktičnem vzgojitelju nič manj pedagoški čut. ki je mnogokrat neodvisen od naobrazlie same. Da pa vzgoja ne Irjii zgolj zaradi strokovnega pouka •zato pa naj bo šola poleg delovne zajed n i r e ludi življenjska z a j e d n i r a . to pravi, poleg |iouka tudi vzgoja. Iz. življenja za življenje! Če je pa vsa šola v pravcu vzgojne in učne zaje.dnice ,postane ludi tak strokovnjak kurilu aktivni član le zajednice. In končno je tu tudi vodstvo Sole. ki naj pedagoško vpliva na učne moč'. Saj mora še mlajše učitelje, ki so pedagoško i', braženi, vpeljevati v pouk in vzgojo ter jili vodili. Zato so strokovne seje. razgovori, hnspitacije,, vzor ni nastopi itd. Sklepam: Na meščanske šole, kjer naj ho nastavni razred kmetijske smeri, naj banska uprava dodeli absolvente kmetijskih šol kol honorarne n.i-slavnlke. ki naj poučujejo na šoli praktično kme tijstvo v zvezi z ostalimi naslovniki in predmeti Ti honorarni naslovniki naj bodo istočasno > razbremenitev okrajnim kmetijskim referentom lei naj skupno z njimi in izhodiščem i/ meščanske šole jiomugnjo |>ri umnem kmetijstvu v kraju ie v okraju. Seveda, najboljši učni načrt in najboljši ni teljski zbor ne moreto nadomestiti pomanjšani:! učnih prostorov in učil. pomanjkanja učnih inoči ter slabih učnih knjig. In vse te štiri ovire mi da nes na več meščanskih šolah T. G Mariborske vesti □ Stolni rcrkveni pevski zbor bo pel danes (vod vodstvom kapelnika Jan. Ev. Gašpariča pri pontifikalni službi božji veliko Haydnovo mašo v C-duru Missa leinpore belil« za zbor, solo, kvartet in orkester. Kol solisti nastopijo gospa Lovšelova iz Ljubljane, gdč. Vedrnlova, Zivko in Neralič. Za vložke med sv mašo poje zbor Mtillerjevo »O Deus, ego amo Te , Rudolf VVagnerjevo Jubilate Peo« in Prenirlovo pesem Sv. Jožef . Slovesna instalacija novega kanonika lavan-tinskega stolnega kapitlja g. dr. Alojzija Osterca, ravnatelja škofijskega deškega semenišča, se bo vršila v torek, dne 24. marca, ob 8 v stolnici. Največja koncertna prireditev, kar smo iih imeli dosedaj v Mariboru, bo Verdijev Requiem, katerega študira s pevskima zboroma »Maribora« in Glasbene Malice ravnatelj Marij. Kozina. Koncert bo 7. aprila. Kot solisti bodo sodelovali odlični ljubljanski pevci gospe Gjungjenac in Golu-bova ter gg. J. Gostič in Rus. Nastopilo bo 150 pevcev z orkestrom O Disciplinsko sodišče za magistralne nastavljene«'. Po določbah zakona o mestih se je osnovalo \ Mariboru pri mestnem načelslvu disciplinsko sodišče, ki nadomesti prejšnji disciplinski odsek mestnega sveta. V novem sodišču je banska uprava imenovala za predsednika okrajnega načelnika Ma-i ibor levi breg Pero Popoviča, kol predsednikovega namestnika okrajnega načelnika za Maribor desni breg dr. Janka Šiško, kol sodnika magistralnega direktorja Frana Rodoška. sodnika okrožnega sodišča dr. Alojzija Lešnika, kol namestnika sodnikov upokojenega okr načelnika dr. Friderika Viherja in odvetnika dr. Ferdo Lašiča. Mestni svet je imenoval kot člana sodišča občinska svetnika dr. Ferda Milerja in Ignacija Ozvaliča. kot njuna namestnika pa Jožefa Staheja in Ivana Prijatlja. □ Vzgojni teden priredi lav. škof. društvo »Krščanska šola v dnevih od 22. do 25. marca. Spored: V nedeljo 22. marca popoldne ob 17 otvoritev z govorom, nato vojna družinska drama >Stil-mondski župan . V ponedeljek in torek zvečer ob JO predavanje: V ponedeljek »Vzgojni pomen krščanske vere (prof. Prijatelj), v torek Krščanski vzgoji sovražne smeri sedanjega časa (prof. Bogo-vič). Na praznik Marijinega oznanjenja: Materinski dan. Popoldne ob pol 17 akademija z govori, recitacijami, deklamacijo klavirskimi in simboličnimi točkami. Vse prireditve se vršijo v dvorani na Aleksandrovi ti. Vstopnina k predavanjem prosla. Prostovoljni prispevki v korist Krščanske šole«. Vabimo vse, ki se zavedajo pomena krščanske vzgoje, da se vseh prireditev udeležijo. □ Mariborske senzacije prazen nič. Policijska preiskava je ugotovila, da jo neki zagrebški kurjač, ki je pred dvema dnevoma prišel v Maribor prevzemat popravljeno lokomotivo, mariborske pofovre imenitno potegnil in izvirajo sen-zacionelne novice, ki so ,«e v torek kolportirale po Mariboru, iz omenjenega vira. Stroge kazni, ki bodo zadele širiieije leh novic, bodo pofovce menda v bodoče izučile. O Občinska seja. V seja mestnega sveta bo v petek ob pol 1S». Oddala se bodo mizarska dela, centralna kurjava in instalacija vodovoda v novi Magdalenski šoli. P) Vesel otroški popoldan priredi mariborski deri okrajni odbor mariborskega Rdečega križa v nedelio. '22. marca ob 15 v dvorani Ljudske univerze. Pravljice bosta pripovedovali učiteljici Leo- Litiia Trboveljski slavčki prirede danes na praznik sv. Jožefa ob 3 popoldne v dvorani na Stavbah koncert. Sodeluje celoten zbor malih pevcev — rudarskih otrok iz črne trboveljske doline. Sojo-speve poje gdč. Rezika Koritnik, zbor pa vodi g, A. Šuligoj. Na klavirju spremlja g. Milan Pertot. Celje & Duhovne vaje za može in fante bodo v petek, soboto in nedeljo v župni cerkvi. Začetek vedno ob pol 7 zjutraj. V soboto bo govor tudi ob pol 7 zvečer. V nedeljo zjutraj bo ob pol 7 pridiga, nato skupno velikonočno sv. obhajilo za može in fante iz vse župnije, nato sv. maša -0" »Luč z gora.« Danes ob 4 popoldne bo v dvorani Ljudske posojilnice gledališka predstava »Luč z gora«, ki jo je po Weiser• Jagodičevi povesti dramatiziral Stane Savinšek Prijatelji katoliške mladine vljudno vabljeni -©■ Gostovanje ljubljanske drame Ljubljanska drama bo gostovala v ceiiskem me?tnem gledališču zopet v torek, dne 24. marca ob S zvečer s Švarkinovo komedijo »Tuje dete«. si le manulnkfurna trgovina Za veliho Celfc Franc Dobovltnift w Cclfss nabavila za spomlad m po ct.je 193« ogromno množino vseh najrazličnejših vrst SIIKN/l. KAHiARIVA in sploh vaega blaga za obleke od natecnelše do nalfmel&e kvalitete 3 m modno sukno za komp eino športno obleko od Din 75'. naprei 3 m mode polkamgarn za celo moško obleko od Din :20'- naprei 3 m Kamgarna za kompletno moško obleko od Din 195'- napicj Nit več ni potreba kupovati moškega blaga od nepoznanih prodajalcev, ki Vam prineselo Dlago na dom ponudit, ker navadno kupec nasede. Firma Dooovičnlk ima nad 800 vzorcev Biikna na zalogi ima lastno tovarno za preSite ode|e ln perilo. -Občinstvo se naproša da si ogleda zaiogo Našim materam bo posvečena materinska proslava, ki bo na praznik Marijinega oznanenja, dne 25, marca 1936 ob 4 popoldne v Ljudski posojilnici Na programu materinske proslave je med drugim govor ki ga bo imel letos ureduik Mla-dike<- g dr Jože Pogačnik, in uprizoritev Silvin Sardenkovega misterija Doloroze«. S Zborovanje okoliških trgovcev. trgovci, včlanjeni v Združenju trgovcev za okraje Celje, Gornjigrad in Šmarje pri Jelšah, bodo imeli svojo vsakoletno zborovanje dne 31. marca ob 8 dopoldne v dvorani Narodnega doma. 3 Stavbna sezona. Zaradi lepega vremena se ie stavbna sezona začela letos zelo zgodaj. V mestu preurejajo bivšo Majdičevo trgovino na Kralja IVtra cesti, ki io je kupila tvrdka Rakusch. V preurejenih prostorih bo tvrdka Rakusch otvorila trgovino slekla in porcelana. Gosp. Strupi, ki bo v kratkem začel trgovino s steklom, je preuredil v ta namen bivšo Rauchovo trgovino v Prešernovi ulici Poleg tega se vršijo še razna druga dela. "ričakovati je pa, da bo letos stavbna sezona precej živahna, posebno če bo enkrat začela s svojimi deli tudi mestna občina nida llavlar in Milica Stupan. iiodraviiatelj Tujsko-prometne zveze Adolf Pfeifer in učitelj Fran Rani-šak bosta pu zabavala deco s šaljivimi zgodbami in čarovnijami. Vstopnina za deco 2 Din, za odrasle 4 Din. □ Kaj se dogaja v Glasbeni Matiei? Kakor do-znavamo, je vodstvo mariborske Glasbene Matice od|>ovedalo celotnemu profesorskemu zboru s terminom I. septembra 1936 in z nasvetom, naj si med tem časom skušajo dobiti zaposlitev drugje. Prizadetih je vseh 12 profesorjev in pomožnih učiteljskih moči. Odpoved je vzbudila v mestu umevno vznemirjenje, ker je zopet obrnila splošno pozornost na Glasbeno Matico, o kateri je bila javnost prepričana, da je ž,e prebrodila krizo, v katero je padla radi znane llladekove zadeve. □ Predavanje Lazarja Markoviča prepovedano. Včeraj popoldne je prišel v Maribor bivši minister dr. Laza Markovič. Na kolodvoru sta ga sprejela dr. Dernovšek in .Jež ter ga odpeljala k »Orlu«. Za snoči je bilo napovedano predavanje dr. Markoviča v starešinskem klubu Triglava in Jadrana. Predavati bi moral o jugoslovanski državi in hrvaškem vprašanju. Policija pa je po nalogu banske uprave predavanje prepovedala, ker ni bilo prijavjjeno. □ »Ivan Grohar tragedija slovenskega umetnika« je naslov predavanju, ki ga ima jutri v Ljudski univerzi Anton Podbevšek iz Ljubljane. □ Maribor v radiu. Snoči je bil v ljubljanskem radiu mariborski večer. Iz Karlinove dvorane se je prenašal koncert, pri katerem so sodelovali baritonist Neralič, Mariborski trio (harfa, violina, čelo) in moški zbor »Drava«. Danes je prenos slavnostne sv. maše iz stolnice. □ Smrt v kamnolomu. V kamnolomu posestnika Klobase" v Voseku se je smrtno ponesrečil Janez Trbuc iz Voseka. Skala, ki se je utrgala na vrhu kamnoloma, ga je zadela v glavo in ga ubila. □ Obmejni promet. \ februarju je prišlo preko Maribora v našo državo 3846 oseb. odpotovalo je pa iz države 3079 ljudi. □ Varčujete, ako kupite poceni dobro blago, zato si pred nakupom oglejte Karo-čevlje. □ Podčastniške šole. Rok za vlaganje prošenj za obe podčastniki pehotni šoli v Belgradu in Zagrebu je podaljšan do 1. aprila, za topničarsko podčastniško šolo v Čupriji pa do 10. aprila. Prošnje 6e vlagajo pri vojnem okrožju v Mariboru. Informacije daje mestni vojaški urad. □ Smrt kosi. V bolnišnici je umrl v starosti 34 let bivši, učitelj Vinko Brenčič. Tam je ugrabila smrt tudi 67 letnega trgovskega potnika Ivana Nazaradskvja. Naj počivata v miru! □ Nova založba »Piramida« se je osnovala v Mariboru Izdajala bo mesečno revijo in štiri knjige leposlovne vsebine na leto. □ Razbojnik je kazen sprejel. Franc Košajnc si je premislil ler ni vložil pritožbe proti obsodbi. Kazen je sprejel in bo le dni prepeljan v kaznilnico. ZAHVALA. Za premnoge dokaze sočutja in sožalja ob izgubi naše hčerke, vsem prisrčna zahvala! Posebno se zahvaljujemo vsem, ki so podarili cvetje in vence. Iskrena zahvala čč. duhovščini, čč. sestram, jjodbi »Danice« in sestram III. reda za lepo spremstvo na zadnji poti. Rodbina Medvešck. Kako je s posojanjem obrti za kopanje vodnrakov? Maribor, 18. marca V četrtek na praznik sv. jožefa bo v Ljutomeru občni zboi zadruge sludenčnih mojstrov za področje bivše mariborske oblasti. Na zboru se bo obravnavalo posebej vprašanje izposojanja obrti, ki se je zadnie lela lako razpaslo. K temu vprašanju nam ie poslal ugleden studenčni mojster j iz mariborske okolice sledeč dopis: ■ Smatram za potrebno, da kot 30 letni konce-| sionirani strokovnjak za kopanje in gradbo vod-j njakov seznanim javnost s sledečim: V nekdanji j mori bor oblasti se nahaja pet mojstrov tega poklica. Dva v Mariboru ne posujmela naše obrti, drugi pa tako delajo Za odškodnino 150 — 200 Din od novega vodnjaka posojajo obrlno pravico drugim. Prijavil sem takšne slučaje na merodaina mesta, j>a jh ni mogoče zatreli. Ta čas kopljejo v okolici Maribora več kot 10 novih vodnjakov z izposoieno obrtjo brez izučenega delovodje, kakor to zahtevajo predpisi. Kam to vodi? Samo do takega kričečega slučaja, kakor se je dogodi1 lani na velikonočni teden na. Pobrežju s pokojnim Kelnoričem. V mariborski okolici sc je lani gradilo do 60 vodnjakov, od lega pa samo 4 po predpisih obrtnih pravil Oba sludenčna mojstra, ki sta gradila celo leto samo 4 vodnjake, sta morala plačati vsak po 8000 Din obrtnega in poslovnega davka drugi, ki so z izposoieno obrinico gradili po 20 do 30 vodnjakov, pa niso plačali ničesar Pa tudi ljudje, ki si dajo graditi vodnjake, se naj zavedajo, Ha koncesioiiirani mojster iumči za svoje delo, da bo strokovno izvršeno, šušmar pa ne more jamčili z ničemer, ne s svojim premoženjem, ne s svojo izkušenostjo Tudi oblasti naj bi zasledovale take slučaje z vso strogostjo ter vendar končno pre prečile takšno početje.« K temu še omenjamo, da je mariborsko državno pravdništvo dvignilo ob'tožbo proti studenč-nemu mojstru Leopoldu Kavčiču iz Orehovcev pri Gor Radooni, ki je poveril kopanje studenca v Cankarjevi ulici na Pobrežju Avgustu Kelnariču, katerega ie zemlja zasula ter je no treh dneh strašnega trpljenja umrl na dnu vodnjaka. Pri lenivosti Srev ie naravna Franz-Josefo^a grenka voda prijetno dobro učinkuioče domače sredstvo, ki zmanjšuje težave, ker večkrat že mal množine dobro delujejo K«g. 1>1» auu. soo. |X>1. in uar. »Or. »-lir. IA4K6, J4. V. IA Novo mesto V Prosvetnem domu bo drevi ob 8 akademija Katoliške akcije za fante. Akademija ima zelo pester program. Cene so znižane na Din 8, 6 in 4, za stojišča pa so po 2 Din. — Vabljeni vsi prijatelji mladine! Golgota, pasijon po Mateju, v novi dramatizaciji p. Kornelija Goršeta, O. F. M., priredi v dneh 4. in 5. aprila novomeški frančiškanski cerkveni pevski zbor v Prosvetnem domu, na kar opozarjamo prebivalstvo mesta in okolice že danes. Proslava materinskega dne bo na praznik Marijinega oznanjenja dne 25. marca ob pol 4 popoldne v Prosvetnem domu. Na sporedu je nekaj deklamacij. dramatskih prizorov, petje in ljubka otroška iglica, pri kateri nastopi do 40 otrok. Nemci o nas Das Konigreich Siidslawien je naslov vseskozi zanimivi knjigi, ki io je z. 8 sodelavci (med njimi noš dr. F. Štele) izdal K. Haushofcr v zbirki »die siidosteuropoischen Staaten in Einzeldarslel-lungen« v zvezi z jugo-vzhodnim odborom •Deusche Akademie«. Zaloga Robert Nocke, Leipzig 1935, H. povderja v uvodu, kako so grešili Nemci, ker so gledali Balkan v sanjah in ne, kakršen je v resnici. »Zato se je s poštenim in trdim delom potrudil krog nemških strokovnjakov, da prodre do jedra jugoslovanskega vpraSanja in ga pokaže geopolitično in etnopolitično Srednji Ev-ropi, ki bi si bila prihranila krvi in moči, ko bi bili njeni diplomalični in vojaški voditelji vsaj toliko poznali lugoslovane, kolikor jih osvetli telesno in duhovno ta knjiga, ki naj Srednjo Evropo očisti geografičnih in narodno-političnih- zmot. Preko mej narodov in držav je treba spoznati bivšega zaveznika in nasprotnika takšnega, kakršen je in ne takšnega, kakršnega slikajo drugi ali sanjajo o njem,« Na čelu knjige je karakteristična glava Vuka Karadžiča. Po vrsti sledč članki, ki se jim pozna, da so jih napisali strokovniaki-po-znavalci naših razmer. Zato vsa knjiga tudi nam samim odkriva jugoslavijo z marsikatere strani, ki je doslej sami nismo poznali ali vsaj ne opazili I. Marz opisuje geopolitično lego jugoslavije. Njeno prometno neugodno ležeče jedro obdajajo obrobne pokrajine, ki so važne poiltično kot prehodi. Tako Slovenija, prehodno ozemlje proti Srednji Evropi, med Vzhodno in Srednjo Evropo in Jadranom. Vsled te svoje prehodne lege je imela Slovenija v zgodovini vedno značaj obmejne Marke, najprej krog leta 1000 kroti Hrvuiski in Ogrski, pozneje proti Turkom, od katerih jo je ločila Vojaška granica. Razven tega je šla preko Slovenije važna povprečna pot z Dunaja na Ogrsko proti Benečiji. Z I. 1919 se je ta vloga Slovenije obrnila: odslej je predstraža jugovzhodne Evrope proti srednji, njen pomen kot prehodno ozemlje se je pa še povečal. Slavonija je prehodno ozemlje Hrvatske, Bosne in zapadne Srbije v panonsko nižino. Promet sledi velikim rekam od vzhoda proti zapadu in se podaljša do Reke in Trsta iz Ogerske v Italijo. Velike reke poleg vojaške granice so bile vojaška zaščita dravskega prehoda Vojvodina, ki se je kultivirala šele po turških vojskfh. ima s svojimi raznonarod-nimi kolonijami svojstven značaj brez geografskih osnov. Sijajna ie lega Belgrada, ki zapira savsko in donavsko in posredno tudj moravsko dolino ob meji nižine in gričevja. Slično in vseskozi zanimivo analizira pisatelj geopolitični značaj ostalih pokrajin Klimatične razmere so mu vzrok, da so se ob ladranskem morju usidrali večkrat za daljšo dobo tuji kulturni vplivi in tuje politično gospod-stvo. Znani O Oesemann, razmotriva razmerje med narodom pokrajino in kulturo. Balkan je most med Evropo in Azijo, ki ga odpira troje vrat: var-darska, Bospor in pontijska. Balkan v predstavah Evropejca je kontinentalni, slovanski blok, brez ognjenih prohiberanc v svet izven njega, najbolj neznana dežela evropskemu svetu, sam v sebi poln življenja. Od vseh strani silijo vanj tuje kul-turne dobrine, duhovne in materielne. Odtod boj za Balkan: Germani, Madžari, Italija, Bizanc, Turki. Boloari. Diferenciaciji Hrvatov in Srbov v balkanskem prostoru, sledi vpad Turkov, ki v dramatični borbi razbijajo močne slovanske države z mogočnimi kralji, trdnimi gradovi, bogatimi rudniki, z živahnimi trgovskimi poti in umetniško 4 okrašenimi samostani, v katerih sta cvetela umetnost in znanstva Za tem zastorom nastane molk za več stoletij. Tudi v tej dobi ohrani narod svojo natrjarhnlično plemensko organiziranost in ostanke feudalizma, cerkev pa mu je čuvar državne ideje. Socialna sila razoiblje Kosovsko-vardarsko preseljevanje v Vojvodino (L 1690) gori do Stibo-tice in Peste, a narod ostane v zvezi s svojo domovino potom duhovščine in cerkve. Iz šumadije pride knez »vožd« osvoboditelj Karaajorgje, iz Vojvodine — Dositej Obradovič, prvi minister prosvete srbske svobodne kneževine Črna gora podari srbskemu narodu Njegoša Posebno ku'turna naloga se izvrši s slavizacijo jadranskih mest, kakor ima tudi Zagreb z Zaaorjem in Slovenija svojo značilno vlogo. »Mi Nemci smo v nasprotju z začetkom 19 stoletja (Goethe, Gnmm j.) začeli zlasti o Srbih neugodno se izražati, ker so nas ovirali v orientalskem vprašanju Značilno je. da se je to izpremenilo, ko so prišli naši vojaki v svetovni vojni v oseben stik z njimi. Vendar naš narod še premalo ve o Jugoslaviji Neznanje jezika (kljub opominom Jakoba Grimma) nas ovira izkoristiti veliko znanstveno literaturo Redki so še prevodi iz srbsko-hrvatske in slovenske literature, nezadostni še turistični opisi le le eno sredstvo naučiti se jezika in potovati z„odprtimi očmi. Nemec se je izpreobrnil: svoje južne sreče, dopolnila severu, ne išče več samo v Italiji, zakaj zvedel je, da mu jo nudi tudi slovanski jug.« O šegah in običajih govoreč podčrtava A Schmaus pestrost, ki jo nudi Jugoslavija v klimi, flori, fauni, gosnodarstvu. pa tudi v folkloru, ki ie posebno zanimiv, ker so zlasti v dinarskih in centralnobnlkanskih predelih ohranjeni prastari običaji Prehod od nabiralnega do denarnega gospodarstva, način kmetovanja, moderna liudska izobrazba vplivajo na razvoj običajev poleg geografskih in verskih faktorjev. Nemcem je bila uigoslovanska etnografija sploh vedno privlačna (KrouB, Huberlandt, Schneevveis). Egon Heyman-nov članek o politični organizaciji jugoslovanskega naroda je posebej temeljit (nad 80 strani) in zanimiv Jugoslovanom pot preko bioloških, geografskih in polilično-zgodovinskih razlik do narodnega zedinjenja ni bilo lahko. Zato še danes ne morejo bjti pogašene razlike, nastale za zidovi, ki so ločili tri plemena. Zgodovinska slremljenja so bila sicer usmerjena v zedinjenje, toda že ob koncu svetovne vojne so se pokazali vsi tisti vzroki, ki se nadaljujejo danes v notranje-poli-tični problematiki nove države Sem spada nasprotje med Pašičem in Trambičem, vloga do-brovoljeev, bistvo državno-pravnega akta 8 novembra in ves boj političnih strank, ki je sledil z Radičevo in Pribičevičevimi metamorfozami. Po razpravi o kraljevem aktu 6. januarja 1929, ustavi 3 septembra in sledečih bojih, kar je vse podano s posebno točno informiranostjo, slede kritične opazke o »jugoslovanskem« režimu in plastična označba umorjenega kralja in njegovih namestnikov. Zelo simpatična je sodbo o vojski, zanimive prognoze o razvoju politike. Časopisju, prometu, cerkvam so posvečeni posebni pregledi. Nam se zdi, da sedanja jugoslov, država še ni konečna uresničitev osnovne državne ideje. Ako gledam nazaj, bil bi mnenja, do bi bilo Jugoslaviji prihranjenih mnogo težav, ko bi bil v začetku mesto centralističnega uveden bolj federativno-dccen-tralističen sistem Sicer se je Pribičcvič, danes prvi pobornik federalizma, zavzemal za centralizem in ga praktično pospeševal z vso silo. Ali sc naj sedaj izvrši revizija nazaj? V mislih bi bil možen ludi »integralno-jugosiovanski federalizem«, dasi naiiskrenejši federalisti ne morejo »dokazali,« da bi bila federalistična država nn zunaj močnejša (str 17/1 vlogo Jugoslavije v evropski i politiki razmotriva O. Wirsing, počenši od lon- donskega pakta. Za zunanjo politiko je mero-dajno razmerje Hrvatov in Slovencev do llalije. V politiki Male antante so se pojavila sicer razna nesoglasja, vendar si je pod vodstvom kralja Aleksandra zunanja politika ohranila svojo svobodo, kar dokazuje balkanski pakt, Razmerje do Francije izvira iz hvaležnosti, za bodočnost pa bo odločilno francosko-italijansko razmerje. Zdi se, da se bo Jugoslavija s pametno in elastično zunanjo politiko izognila vsem nevarnostim. V poglavju o zunanji trgovini je podčrtana, kar je naravno, posebna vloga Nemčije, ki je danes napram Jugoslaviji najjačji kupec in prodajalec. O Nemštvu v Jugoslaviji sodi H. Schvvab, da je za državo s stališču notranje in zunanje politike tako dragocen faktor, da ne gre podcenjevali njegovih zahtev. F. W. von Oerizen pove v sestavku o svetovni vojni o jugoslov. vojaku, da je nemški vojak v srbskem nasprotniku spoznal tovariša, proti kateremu seboriti ni lahko, premagati ga pa posebno častno. V končnem sestavku razpravlja še naš dr. F. Štele o jugoslovanski umetnosti. Verski, politični in kulluno-geografsik momenti so povzročili, da je šla umetnost pri vseh treh narodih po različni poli. Pri Srbih zasledimo krščansko umetnost že od 8. stoletja dalje, njen cvet je pa v 13. in 14. stoletju. Znova razcvete v Vojvodini v 18. stoletju, v iekti 19. stoletja pa z osvoboditvijo Belgrada. Najstarejši stavbeni srbski spomeniki, izvršeni po naročilu vladarjev, veljakov in cerkvenih knezov so: cerkve, samostani in gradovi. Najstarejši spomeniki kažejo križanje orientalskih, bizantinskih in zapadnih vplivov. Sploh sledi srbska arhitektura srednjega veka središču države; Raška-južna Srbija — Morpva. Samostani v Fruški gori so poznejši, od 18. stol. se pozna v vojvodinski umetnosti vpliv zapada. Srbsko srednjeveško slikarstvo je skupina zase, posebno važna, a še ne dovolj ocenjena. Najstarejša bizantinska smer (Žiča) sili v monurnental-nost, posnemajoč tehniko mozaika, druga doba kaže slog miniatur (Dcčani), tretja kaže dekorativne tendence (Ravamca). Posebnost so portreti iz te dobe, tudi zaradi noše in napisov. V 18. stol. se omeji cerkveno slikarstvo na ikone in ga izpodrine svetno. V Belgradu nastane polagoma novo umetnostno središče. Skulptura je v vseh dobah zaostajala za arhitekturo in slikarstvom. O hrvatski umeinosti govori dr. Štele enako pregledno: o starohrvatski cerkveni arhitelturi, ki se pozneje razvije slično kakor pri Slovencih. Gotika je bila splošno razširjena, renesansa je ostala izvzemši Dalmacije skoraj brez sledov. Baročnih spomenikov je mnogo, paralelno z razvojem v alpskih pokrajinah so značilne freske v njih. Znamenita ie okrasiiev djakovske katedrale po bratih Seitz. Silen ie razmah »zagrebške slikarske šole«. (Medovič, Bukovec, Csikos in dr.). Po sporadičnih starejših spomenikih je znamenita sodobno plastika, od starejših (Rendič, Valdec, Frangeš, Ro-sandič) do svetovnega Meštroviča. Štele obdela slično še slovensko umetnost od gotične do sodobne arhitekture, od srednjeveškega cerkvenega slikarstva, ki je bilo sploh pri Slovencih vedno popularno, do cerkvenih slikarij pod vplivom Italije in Dunaja in do sodobnih slovenskih slikarjev kakor tudi od skulptur 13. stoletja v Velesovem do najmlajših, vse zgoščeno in točno. Posebni poglavji sta posvečeni umetnosti v Dalmaciji in Bosni. Jugoslovanska umetnost išče povezanost zemljo. Sledeč Meštroviču, Plečniku in sličnim .J^iho,« doživela tako novo pomlad.« ; 0t „q Na koncu knjige sta dodani 2 karti, statistika, pregled virov in kazalo. Analiza vsebine zborniku o Jugoslaviji kaže, da sega daleč preko formata običajnega kažipota. Pisatelji sicer gledajo Jugoslavijo, stoječ izven kroga, so pa zato v marsičem mnogo realnejši in objektivnejši kakor mi, ki se nahajamo v njem. Njih primere, refleksije, miselnost so sicer bitno nemške, a toliko objektivne in široke, da ne moremo skoraj nikjer govoriti o subjektivnosti. Kot Slovenci bi si sicer želeli več gradiva o nas. Tako n. pr. Krek sploh ni omenjen, primera za slovensko pesem ni slovenska. Krivi smo temu sami. Ako ne bi bil dr. Štele zagrabil ugodne prilike in svetu predstavil naše umetnosti, dasi zgoščeno, se nihče ne bi zanimal zanjo. Zato je naša dolžnost, da se pobrigamo najprej sami zase, sami informiramo svet o nas in ne čakamo, da nas drugi šele odkrijejo. Sicer pa: tudi kdor izmed nas hoče spoznati naš politični razvoj od informirane, široke strani, naj ne zamudi knjige prečitali. L. I. Gasifci dolnielendavskega okraja Preteklo nedeljo se je vršila v Dolnji Lendavi v prostorih meščanske šole skupščina gasjlske župe za okraj Dolnje Lendave. Zupni starešina g. Taš Dragotin je pozdravil vse zbrane delegate, pred vsem gospoda okrajnega načelnika dr Bratino, kot zastopnika politične oblasti in gospoda poročnika Raliča Miloša kot zastopnika vojaške oblasti. Nato je župni starešino podal svoje izčrpno poročilo V žuoi Dol. Lendava je včlanjenih 40 čet z 907 rednimi in 179 podpornimi in 19 častnimi člani Izrazil je svoje veselje nad sijajno udeležbo, ker ie bilo navzočih nad 80 delegatov in so bile zastopane vse čete v okraju. V preteklem letu ie bilo v tej župi 111 požarov, pri kateirh je .sodelovalo 353 gasilcev, skozi 20 ur Ponesrečil sc je pn tem 1 gasilec. Skoda, ki so jo povzročili požari, znaša 138.000 Din. Veliko so pa rešili premoženja ler obvarovali prebivalstvo ogromne škode v znesku okrog 500.000 Din V župi je 1 dvokolna motorna brizgalna, 1 motorni agregat, 1 avtomobil za prevoz moštva, 38 četverokoimh in 4 dvokolne brizgalne Na to je g. slarešina gov. ril o gas l«k'h dolžnostih in o gasilski disciplini. Opozarial ie poveljnike in delegate čet, da posvečfi'o večjo pažnjo pravi ljubezni med gasilci ter pazijo na vaje in administracijo v četah ter navajajo člane, da bodo res gasilci z dušo in srcem, ne pa samo zaradi naših lepih paradnih oblek. Povedal je tudi, da je nošnja gasilskega kroja prepovedana razen v službi in ob slovesnih prilikah. Cele naj renno pošiljajo svoja poročila, posebno še poročila o požarih, katera naj se dostavijo župi vsaj do 10. vsakega meseca in to tudi negativna poročila. G. Taš ie nato razvil lepi in res strokovnjaško zasnovani načrt za, letošnje župne vaje, povdar-jajoč pri tem, da te vaje ne smejo biti samo nekake tekme, nego predvsem bratski, složni, disciplinirani in res strokovni nastopi čet. Vidi se, da je gospod Taš kot bivši oficir izredno sposoben voditelj tukajšnjih gasilcev. Skupščina je vzela poročilo svojega delavnega staroste z odobravanjem na znanje K besedi se je oglasilo več delegatov, zlasli gg. Križman Novak, Drekonia in podsiarešina gasilske župe. Tajniško poročilo je podal gospod Nemcii Štefan in je bilo soglasno sprejelo. Ravnotako blagajniško poročilo g Lutar Štefana. Glede na razdelitev podpor iz gasilskega sklada sta bila stavljena dva predloga Eden zato, da bi sc podpore razdelile individtielno po možnosti in delavnosti cel. drugi zato, da se razdeli 1 na vsako četo enako. Zmagal je zadnji predlog. Stev. 6G. >Sli) VENEC«, dne 19. marca M rari Spominska stavnost prostovoljcev Ljubljana, 18. marca. ^noči so sc bivši prostovoljci zbrali v veliki dvorani »Zvezde« k redki slovesnosti: k proslavi JO-letnice l. srbske prostovoljske divizije v Dobrudži. Proslavo, spominsko akademijo, je pripravila okr. organizacija Zveze vojnih prostovoljcev in ji je treba priznati, da jc prav lepo uspela • Udeležili so se je najvišji predstavniki vojaških in upravnih oblasti, kakor tudi zastopniki znanstvenih zavodov in številnih zasebnih uslauo\ in organizacij. Med odličniki smo opazili divizijskega poveljnika g. generala Nedelj-koviča, njegovega pomočnika g. generala Iva-noviča in načelnika generalnega štaba g polkovnika Kellerja, podbana g. dr. Majcena, dalje direktorja kr banske uprave g. Hubada. rektorju ljubljanske univerze d. dr. Samca, predsednika apcluei jskega sodišča g. dr. Ju-vanca, zastopnika mestne občine podžupana g dr. Ravniharja, zastopnike konzulatov, stanovskih zbornic in patriotičnih organizacij. Program je bil kaj skrbno izbran in temeljito pripravljen, zato pa je celotna akademija un vse navzočne napravila najgloblji vtis. Najprej je vojaška godba 40. pp. »Triglavskega« mojstrsko zaigrala uverturo iz monumental-nega dela Dav. Jenkotu Kosovo« Sploh je težo akademije nosila vojaška godba, ki je pod spretno taktirko kapelnika g. Živanoviča častno rešila svojo nalogo in zelo povzdignila slovesnost prireditve. Predsednik organizacije gosp. Jeras je pozdravil došle goste, prijatelje in znance prostovoljcev, ki so se v tako obilnem številu odzvali njihovemu vabilu, posebej je pozdravil francoskega konzula g. Kemeranda in konzula ČSR g. Miusovvskega ter veterana prostovoljcev g. podpolkovnika g. Lovriča, ki §a jc občinstvo posebno navdušeno sprejelo. .Sodelovala je tudi nepogrešljiva ga. Pavla Lovšetova, ki je zapela nekaj priložnostnih pesmi in si s svojim lepim in polnim glasom na mah osvojila vse občinstvo polne dvorane. ?.ela je splošno pohvalo in priznanje tudi glasbenih kritikov. Prav tako toplo je bil sprejet slovenski vokalni kvintet, ki ga tvorijo gg Stibernik. Jug, brata Petrovčič in Sulc, ki je mogočno in skladno zapel Marinkovičevo »Na Adrijo« in Maroltov »Vojaški boben« in dve narodni. Njihovo petje je bilo občinstvu tako všeč, da jih je po zadnji točki ponovno poklicalo na oder, da so še enkrat zapeli. G. Tone Petrovčič je z vso občuteno tragiko zapel Sa-vinov »Gosposvetski sen«. Tudi deklamacije osmošolca g. Cvenkla so bile zelo živahne in doživeto podane. Celotna akademija je predstavljala lep večer, ki je dostojno poživil v nas spomin na prostovoljce. Za dobro voljo so si prostovoljci poskrbeli po akademiji v restavracijskih prostorih, kjer so v prijetni družbi obnavljali spomine, ki se že mlajšemu rodu izgubljajo, v kolikor niso zapisani Tu je bil podpolkovnik gosp. Lovrič ponovno deležen navdušenih pozdravov. Zobni kamen Izgine I CIMEAN W K S jI t Obrtno sodišče V dosedanjih člankih smo obrazložili, katera sodišča so dosedaj pristojna za reševanje sporov med obrtnimi delodajalci in službojemalci. To so v Ljubljani obrtno sodišče, vse drugod po Jugoslaviji pa okrajna sodišča Po § 343 novega obrt. zak. pa se za reševanje lakih sporov ustanove razsodniški odbori pri občnih upravnih oblasivih prve stopnje. Časopisi so dne 15 marca 1936 prinesli vest, da je ministrstvo za trgovino in industrijo sestavijo besedilo o izvoljenih razsodniških odborih in ga izročilo pravosodnemu ministrstvu. Banske uprave bodo dobile poziv, naj čim preje prično z organizacijo teh odborov, ki jih imenujemo tudi »razsodišče dobrih ljudi« Po našem mnenju je določba § 343 obrt. zak. pogrešna. Taki odbori bodo navidez sestavljeni ravno tako, kakor obrtno sodišče; predsedoval pa bo šef okrajnega glavarstva ali njegov namestnik, ki mora biti absolviran pravnik, sodelovala bosta pri razpravah dva prisednika, eden iz delo-dajalske, drugi iz deloiemalske skupine Pri obrtnem sodišču predseduje poklicni sodnik, pri razsodniških odborih pa bo predsedoval poklicni okrajni glavar ali njegov namestnik. Tudi druge države imajo posebna obrtna oziroma delovna sodišča, toda povsod vodijo taka sodišča redni, aktivni sodniki s prisedniki; povsod so možne pritožbe na višja sodišča, dočim proti sodbam raz-sodrfrških odborov ne bo nikakega pravnega leka. Pa to še ne bi bilo najhujše. Nekaj drugega je predvideno v tej zakoniti določbi, ki bo prizadetim strankam povzročala veliko zamudo časa in mnogo stroškov. Dosedaj je vsaka stranka lahko iskala odpomoči pri sodišču, kjer jc toženec bival, torej v obče pri domačem in najbližjem sodišču. Okoliši okrajnih sodišč so manjši, kakor oni okrajnih glavarstev z majhnimi izjemami n. pr. Metlika, Črnomelj. V pretežni večini pa obsega teritorij okrajnega glavarstva po več okrajnih sodišč Pod Krško spadajo sodišča v Krškem, Radečah, Mokronogu in Kostanjevici; pod Novo mesto pa Novo mesto, Trebnje in Zu-žemberg; Kočevski okraj obsega tri okrajna sodišča, Logatec tudi tri itd. Stranke imajo sedaj bližje do sodišča, kakor bodo imele pozneje do glavarstva. Vzemimo tale primer: Babno polje je prijazna vasica na najjužnejši točki loškega okraja na meji med dravsko in savsko banovino in prav na italijanski meji Na zahodu vidiš loški fse-daj v Italiji), na vzhodu kočevski Snežnik Pri Mahaču imajo majhno gostilno in še manjšo bra-njarijo; dokler je cvetela lesna trgovina, je bilo tukaj precej obrata in zaslužka; gospodinja pa ima še vedno »natakarico«. Med njima nastane spor radi mezde. Dekle se odpravi na pot preko Bobne police, odkoder vidi že Lož Po 11 km dolgi poti je prihitela k sodniku v Lož, taj ii pa pove, da je tukaj ne more spreieti. da mora dalje proti severu. Dekle biti čez Križno goro še 15 km dalje in pride v Cerknico, kjer stoji tudi sodno poslopje: tudi tu ne opravi ničesar: mora še dalje do Rakeka 5 km; za vlak nima denarja, are oeš, menda 17 km do Gorenjega Logatca; tudi sodnik tukaj je ne more uslišati. Šele v Dol. Logatcu v poslopju okrajnega glavarstva jo sprejmejo. Isto pot mora delati nazaj, torei skupno skoro 100 km; koliko dni porabi za to? Po § 352 obrt zak. se sme tožba podati tudi pismeno; s tem si tožnica prihrani pot od doma do glavarstva; toda naš dejaven človek na deželi še ni toliko vešč, da bi mooel sam sestaviti tožbo; bodo pač imeli zakotni pisači več delo; vsakdo bo rajši plačal ne-kai kovačev, kakor pa napravil daljno pot, vsekakor po bosta morale iti obe stranki k razpravi, rorej bo tožnica napravila vdrugič isto pot; razprava najbrže pri prvem naroku ne bo končana, treba bo klicati priče in seveda stranke tudi; koliko ljudi ho moralo hoditi ali pa sc voziti tako daleč, dočim sc sedaj tek spor vrši pri domačem sodišču. Višnjam bodo hodili v Litijo, dočim so vendar znani po sloviti »kozlovski sodbi«; iz Lašč in Ribnice bodo hodili v Kočevje, iz Brda v Kamnik itd. Koliko časa truda in denarja bo to stalo! Sicer se vrše po glavarstvu uradni dnevi v večjih krajih, posebno na sedežu okr. sodišč, običajno vs'o vršil dva meseca. O razvoju težke atletike v Mariboru se je zelo laskavo izrazil. Maraton je postavil na tekme vrsto skoraj izenačenih moči. ki jih ne premore danes noben klub. Osohito je viden napredek odseka v Rušah, kjer odrašča kader zelo dobrih rokoborcev. Tudi mariborski klub ima zlasti v mlaj šil atletih izvrsten naraščaj. Zveza bo poslala na berlinsko olimpijado na svoje stroške iz Mnriliora mlajšega atlela kol gledalca. Prišel l>o po vsej priliki v poštev mladi Dolinšek. Slovanov boksarski večer Ob zadostnem obisku so v soboto zvečci merili moči Slovanovci z Mariborčani in Kamni čani. Slovanovci so pokazali velik napredek, čeprav z novimi, mladimi fanti. Mariborčeni so tu umfirali s svojo vztrainostjo, a Kamničnni s v uo žilavostio. Pri prvi borbi je gotovo vsak pričakoval zmago Senekoviča, (M) toda talentirani Rome (hI je borbo odločil v svojo korist. Ilovar fSIVP 'd-goršku (K), zmagal je precei težji Kamničan Makovič (SI) je že skoraj zanj odločeno 1» i -bo prepustil žilavemu PiHnerju (M). Borba Kaiser (M:) Goršku (K) ie ostali < <• odločena. Lepo borbo sta pokazala Štrukelj (M) m Baloh (S) srednja kategorija. Zmagal je Struk po ločkah. Baloh je bil prvič v nngu in je pok i/al veliko smisla za boks. levseniok (M): Korec (Sil. borba jc bilo lepa in preccj izenačena,, da bi bil konec le malo hitrejši, bi zmagal Žirija ic prisodila zmago levšenjoku Najzanimivejša borba se je obetala mod diž prvakoma Ipaveem pol t kat. in Ficcm sr k (S!) Zaradi nerodnega primera, da je že pri prvem udarcu pričelo zotekah Ficu oko, je borba pre »"hala že po prvih dveh minutah Nastop je uspel in kot izgleda, nam ho SK Slovan sedaj še večkral priredil te vrste večere ki nudijo največ športnega užitkn. (Nadaljevanje ikportnc rubrike na 9. strani.) Kristus v staroindski pesmi Francoski katoliški list »La'Croix« navaja, ■ lil indski časopis »Malajala Manorama< v Ma-Inluirti prinašn članek, v katerem razlaga ter iln!. i/i) jc. dn indska klasična pesnitev iz starih časov Indije nekje govori o Kristusu, Članek rin-'i naslov: >,|ozus Kristus v pesmi Bhavišijat 1'iimitu«. I o je stara pesnitev, ki je sestavl jena i/ l-s pesmi, katere je /.bral in pregledal Veda Bijnza. ki je tudi izpopolnil indskn pesem Vedo. >*iu njena pesem lorcj govori o Kristusu katerega imenuje h.nza Mnssia. Kralj pa, o kn-lereni pesem pripoveduje, je najbržc živel ob K risiusiiveni čnsu, zakaj lista dinastija sega nazaj do leta "'T pred Kristusom. Indski časopis prevaja i isto niesto o Kristusu iz starega jeziku sanskrita. Besedilo je tole: \iink kralja \ ikrainaditja je potem, ko je zasedel prestol, sklenil osvojiti svet. Ko si je torej podvrgel dežele in bogastva Kitajske, lalurov. II oniii nov (?) in prebivalcev Asnma, je započel velikopotezno upravo, /a vsakega iz-iii' 'I njegovih narodov je dni izdelati posebne zakonike. Nekega dne jo tn kralj krenil v kanovo deželo (deželo tujčevi. Na zasneženi gori je srečni človeka, ki je ves žarel samega sijaju, ki je mirno hodil ter bil oblečen v bela oblačila. Krni j je stopil k njemu in ga ogovoril: Kdo pa si?* Mož inu je odvrnil: Ja/. sem sin človekov, rojen iz device ter sem prišel na svet oznanjat resnico ter izpolnjevanje pravice.< Kralj gn je še dalje poprašal: »Kaj najbolj želiš, dn se izpolnjuje:'« Oni pa je rekel: »Na tem svetu resnica nima prostora in krivica se šopiri, duh vsega hudega ima vse človeštvo. Oa premagam hudiča in da med grešniki dvignem vero, /nto sem bil rojen, s človekovim telesom: kot Massia. kot pokončevalec greha. Poslušaj vero, katero oznanjeni srešnikom: Ločite dobro od hudega, očiščujoč svoje misli vsega slabega, posvečujte svoje duše z molitvijo k Bogu, bodite pravični in resnicoljubni v svojih besedah! si ljudje naj žive v duhovnem občestvu! Molite mene, Boga vesoljstva, ki sem nepremičen kakor je nepremično sonce, ki živi v svojem sijaju ter razsvetljuje ves svet. On ta namen doseže, bo Mnssia sam umrl. potem pn bo kot učlovečeni Bog živel v srcih ljudi, očiščujoč jih iu brez konca jih posvečujoč. In moje ime bo za vse čase Ezn Massia.< Ko je kralj slišal te besede, se je pred gospodom grešnikov vrgel na zemljo, ga je zapustil in se vrnil v svojo domovino Tamkaj je umrl, potem ko jc vladal 60 let.« Resničnost lega prevoda prepuščamo listu. \sekakor je čudno, da tegn mesta o Kristusu v indski pesmi doslej šc nihče ni odkril. Italijani prodirajo proti jezeru Ašangi. Ko zbora pod poveljstvom generala Santinija italijanske kolone na pohodu so zavzeli goro Aladži, so čete prvega armadnega začele prodirati proti jezeru Ašangi. Slika kaže v nnstinji mrrl sroroviem jn jezerom Povrnili j i v Kovnu, litovskem glavnem mestu so povzročile veliko škodo. Nekateri deli mesta in tovarne stoje do 2 in pol metra v vodi Voda je narasla za 7 metrov, kar se že 30 let ni zgodilo. Krvavi plameni v Španiji španski levičarji so svojo volilno zmago v kateri so dobili siccr manjšino glasov, a zaradi volilnega redu večino mandatov, začeli izrabljati zoper svoje politične nasprotnike. Z revolverji in zažigalnimi bakljami kažejo špan skemu ljudstvu, kaj razumejo pod besedo svoboda. Že pred volitvami je bila izgovorjena beseda revolucija. Odkar pa je nastopila Aza-nova vlada, ki se je izkazala za silno slabotno, so se začenjali množiti politični utentati. ropi in požigi. Samostani in cerkve, zborovalni prostori desničarskih strank, uredništva in tiskarne gore v svetlih plamenih, pod levičarskimi kroglami pa padajo duhovniki in politiki Začelo se je v mestu Granada, kjer so marksistični rev oliicijonar ji razglasili generalno stavko, da so mogli delavstvo na ta način privabiti na cesto. Ko je bila množica na cesti, tedaj je bilo potreba le nekaj spretnih agitatorjev. pa so začeli pleniti in požignti. Da bi to svoje obnašanje opravičili, so voditelji demonstracij pozneje začeli trditi, da je nekdo z nekega balkona streljal na množice. Kmalu je se raznesla še nova laž. da je ntkdo videl katoliškega duhovnika, ki je s strojno puško meril v ljudi. Tako nekako sc je leta 1020 godilo tudi g. svetniku Janezu Kalanu na Zaloški cesti. — Ta laž je seveda razburkala ljudi, kateri so se sedaj obrnili proti cerkvi. V številnih skupinah so sedaj revolucionarji začeli na- vzdeli priimek »krvavi pes«. Vsekakor je položaj silno nevaren, ker je voditelj komunistov l.urgo Caballcro odkrito izjavil, da hoče doseči svoj namen s tem, da ustanovi sovjetsko Španijo«. Povsod po mestih iu pt deželi žc na-I stopajo uniformirane rdeče straže, ki so označene s sovjetskimi znaki. Levičarski komunistični časopisi obtožujejo i svoje meščanske zaveznike, češ da so ti pač , izrabili glasove komunističnih delavcev, da so i prišli na vlado, da pa po dosedanjem ruvnnnjii vlade volilni pakt ne velja več Levičarski meščanski krogi pu odgovarjajo komunistom, dn volilni pakt pač še velja če ga riiso prekršili komunisti sami s svojo zahtevo po sovjetski Španiji, o kateri v volilnem paktu ni bilo govora. Azanova vlada je torej res v težavnem položaju, kar pa je lahko vsakdo že naprej uvi-del. Na krmilo je res prišla s pomočjo revolucionarjev in sedaj žunje vihar, ko se je poprej pri volitvah igračkala z rdečim vetrom pjrdd l®ti: V soboto 18. marcija 1876. Politični pregled. Iz Glinja se piše »Obzoru« da sodbo-1 senski beguni okrajnemu glavarju, ki jim jc prigovarjal, da bi se vrnili v Bosno, rekli: Nikdar več ne pod turško vlado. Hvala milost-ljivemu carju in krjau, ki nas je varoval in redil, Turku pa ne verjamemo. Če tudi sultan pravi, da bomo ravnopravni, se temu upirajo njegovi Vradniki, sodniki, mudirji, spahi in begi. Zato se breze, k v o j n c n i k d n r v Bosno ne vrnemo. Če nas hoče mil. car varovati pred turško silo, prosimo ga, da naj nas pusti v svoji deželi. .. raje hočemo v tej poginiti, kakor pa vrniti se pod turški han-džar... Mollinary je dobil od begunov že drugo prošnjo, v kateri gu prosijo, da naj se jim da nazaj orožje, ki so jim gu avstrijske gosposke pobrale, ker so kristjani pripravljeni, če že morajo umreti, umreti vsaj z orožjem v roki. Goreča cerkev sv. Alojzija v Madridu, katero so zažgali komunisti padati poslopja svojih nasprotnikov K no sku pina je napadla poslopje nekega katoliškega časopisa, druga je napadla katoliški hotel, tretja je naskočila kavarno, kjer jc imela svoj sedež, katoliška mladinska zveza Nuto so po vrsti naskukovali in razdejali poslopje katoliške ljudske akcije ter zažgali tri cerkve. Ker so policijske oblasti popolnoma odrekle in niso branile napadenih, so člani katoliške ljudske akcije \ zvezi / mladinskimi organizacijami začeli misliti nn samopomoč in organizirali obrambne oddelke, luko je potem na raznih krajih mesta začela teči kri. Podobni nemiri so sledili potem v vseh drugih podeželskih mestih: v Escaloni. v llue-sei in \eresu. povsod je teklo kri. povsod so mrliči in ranjenci ostajali nn bojišču. \ torek zvečer se je upor prenesel tudi v Madrid, kjer je dosegel višek strahote v noči fld petka nu soboto. V teli dneh je v glavnem mestu zaradi popolne pasivnosti policije zgorelo več poslopij katoliških časopisov in organizacij, štiri cerkve in en samostan. Podobne zločine so rdeče teroristične tolpe zagrešile \ soboto v l.ogrosso v provinci Novara, kjer so zažgali dva samostana, eno cerkev in več hiš. \ Barceloni pa so zažgali hišo nokciin časopisa. N Indii pa je doslej popolnoma pasivno. Samo enkrat se je oglasila ter izjavila, da ni res., dn bi bili zgoreli katedrali v Ševilli in lo-leilu. Sedanji ministrski predsednik Azana je enkrat že zatrl komunistični) revolucijo, zaradi česar ara komunisti silno sovražijo in so mu Izvirni dopisi. Iz Goriškega, 13. marcija.1 — Kuk konce! Z dr. Lavričem so zgubili goriški Slovenci mnogo, pruv mnogo. Kuko vendar odpadajo narodnjaki kot listje v jeseni. Komaj leto zugrebli smo izvrstnega narodnjaka solkanskega Doljuka, in sedaj obžalujemo nesrečni konec Lavrieev. Čc vsega ne moremo odobravati, smemo vendar le reči, du pokojni jc bil najčistejši narodnjak. Njemu je bilo geslo: vse za narod, na drugo ni mislil. Za narod jc žrtvoval dragi svoj čas, za narod je žrtvoval svoje imetje, za narod jc dal tudi svoje zdravje. \ žolibog, dn je mož tako končal. Končal je tako vsled odpada od svoje katol. cerkve. Čc je veroval v enega Bogu, bil je nnitarijat, vendar spozabil se je, da Bog, ki ga je stvaril, je tudi gospodar njegovega življenja... Katoliška duhovščina se njegovega pokopu ni vdeležila. Niti privatno ne. lo cerkvene postave prepovedujejo. Naravno. Katoliški duhovnik ne sme biti komedijant, kar tudi ni, v takih zadevah ne sme biti toleranten... I.uteranski pastor delu kar hoče, kur 11111 je ljubo, še hvalili gu bodo vsled njegove vdvornosti iu priljudnosti, čudno se pa vendar vjemnjo besede: Ne vaš, o katoličani, ne naš ni bil!« To je: Bil je , konfos-sionslos«, kakor Soča«., ktero je vstnnovil. kteri je bil delavna duša, ki se je ohranila le vsled njegovega delovanja. 1 »Slovenec«. 4. marca 1876, .je poročal: I/ Gorico sc nam telegrafuje: Dr. l.avrič se je 3. t. m. v Hotelu pri treh kronah« sam usmrtil. »Po čem pu spoznate, da je ta!e kužek nekoč bil last ženske?« 'Ker prerl vsako izložbo obstane.« * »Pridi. Janezek, in poljubi letico. ki nas je prišla obiskat!« veli mamica svojemu sinčku Janezek tetico nekaj časa ogleduje ter nato pravi: »Zakaj neki. saj nisem nič naredil. * Prodajalec: 1'ruv gotovo vam povem, gospa. dn so te plenice tako trpežne .In jih bo vaš mali lahko nosil vse življenje« * Preden se vselim v vaše slunovnu |C. gospa, bi vam še rud povedal, da s"m pesnik tei da se poslužujem psevdonima.« Prosim, gospod črnilnik kar Inliko' ("i nc boste porabili preveč elektrike in me ne boste ponoči v spanju motili, svojim najemnikom dovoljujem, da smeio porabljati vse moderne aparate.« Misijonar P. Hubert S. J. takole piše o I Laponcih : Ni še dolgo od tega, ko je Švedska hotela civilizirati Laponce, kar ni bilo tako težko. Civilizacija naj bi bila za Laponce udobje. Kdor pa je videl njih boj zn obstanek, koliko truda imajo z rejo severnih jelenov ve da trde-ea nomadskega življenja niso opustili zgolj iz lenobe. Mokroto, mraz in vihar so zamenjali za koče in lople peči in postali delavni vaščani, ki plačujejo davek občini Pomešali so se s švedskimi kmeti in drugimi naseljenci, izgubili pa nomadsko kulturo Posledice so se pokazale šele po desetletjih. Laponci, zlasti njihovi otroci so začeli umirati za jetiko. Sto in sto let so živeli kakor ptiči, potem pa kar naenkrat taka izprememba. Poleg tega je postalo njihovo življenje melikuž-nejše, začeli so se vdajati alkoholu, za jelene, ki so sc zatekli v gozdove in podivjali, «p niso več toliko brigali. Tedaj je švedska vlada spoznala. da je pač pridobila nekaj kmetovalcev, izgubila pa dohodek od severnih jelenov Zaradi severnega podnebja in sveta kakor je tam. -e da gospodariti santo s severnimi jeleni. \ rnili so jim obsežne pašnike ter storili vse, da bi ohranili nomadstvo Danes je na švedskem najmanj 250.000 severnih jelenov in Laponci bi se ka jpada ne pritoževali. ako bi ostalo tako. 1'a »e vriva tehnika. tujci zahajajo med nje, parniki in motorni čolni plovejo po jezerih, ekspresni vlaki in avtomobili vozijo na skrajni sever, na milijone debel se poganja po rekah v dolit.e. streli odmevajo po gozdovih, velikanski rudokopi vabijo delavne ljudi, zemlja je preoiana. na pašnikih so zrasle vasi. mestu, široke poljane, ki so jih nekoč imeli samo Laponci in severni jeleni, so danes last industrijcev Laponci pa :'t<> se stisnili v pokrajine, kjer n: dovolj paše /a severne jelene: njihove so sami še planine. Samo tam. kjer se kupici nevarnost in levščinu. se sko/i stoletja ni izpremenilo čisto nič. tam je ostalo življenje selečih se Laponcev enako. Tam se niso spremenile steze, ki [o rebrih vodijo v goščave in od tam v gore In če se I.u-ponci pozimi pomaknejo v doline, sc prerekajo - kmeti, ker se jeleni pasejo po kupljenih zem- ljiščih, kjer sekajo les. ki ni več njihov. Kmečki psi napadajo jelene kakor volkovi Laponec ne pozna sodni,jo. Bojen je za trpljenje. A kakor povsod, se mora stara navada umakniti novi. zlasti kadar I apoiioc trči ob civilizacijo Sicer stori vse. ku> more. /.a ljubi mir: je pu človek, ki ima svojo voljo in svoje prepričanje. To ni samo naravna slutnja, temveč že modrost. Eno jc važno zanj ee se mu godi krivica, si poišče pravice pu »čeprav jo mora mahniti do kralju samega. Od civilizacije bo Laponec v/el sumo lo kar mu bo koristilo, sicer pa se bo boni za samostojnost. četudi sc bo s severnimi jeleni sel i 1 iz kraja v kroj. kakor so to delali njegovi predniki. Dobro mu je samo tedaj, ko potuje in utihne. Ako mu okoli glave ne veje svež zrak, oboli. Prvi pomladni žarek ga zbudi, zlekne se in premakne kakor njegov jelen. Kadar gn vabi zelena planina, ne poznajo njegove noge počitka: kadar ga vleče srce na gore, ko se seli z ženo. otroki, opravo in jeleni, prepeva pesmi. Naporov in viharjev se ne boji. ampak se veseli življenja Abesinshe pripovedke BOGATIN IN SMRT Bogateč jc sklenil prijateljstvo s smrtjo. Smrt je prisegla, da ne bo poprej prišla po hogatca. dokler nm ne bo rekla: »Prišla sem!« I ako je menil bogateč, da bo medtem imel dovolj fasa delati pokoro in se pripraviti. Potem, ko std se tako domenila, jc nekoč Smrt iz bo-gatinovega hleva pobrala kozlička. Bogateč pa ni nič mislil in je mirno živel. Kmalu potem je pobrala smrt žival za živaljo. Pobrala mu je vso živino, nato mu je pobrala njegovo družino. nazadnje še vse njegove otroke in naposled še ženo. loda bogateč ni mislil na nič ter je mirno živel. Tedaj pa je Smrt prišla k njemu samemu. Bogateč pa je dejal: »Zakaj si prelomila prisego?« Smrt pa mu je odgovorila: Nisem jc prelomila. Ali nisem prisegla, da ne boni prišla prej preden ti ne bom rekla? Naj-prvo sem ti povedala s kozličkom in potem še vedno znova. Če pa nisi hotel poslušati, kaj naj ti še rečem?« ln vzela ga je s seboj, kakor pripovedujejo. Kitajski general katoličan škof vnn Dvck. 74-letni poglavar misijonov v Notranji Mongoliji, je 7. januarja krstil generala Cliao Ming-a, poveljnika tretje kavale-rijske armade. General je doma iz. mesta Vutsi (provinca Sliansi) in jc 40 let star. Njegova žena in otroci pa so bili mesec dne prej krščeni. »Torej redi, če ne dobim novega klo-Wka, da ves teden nc zinem besedice!« On: »Ali se lahko na to zanesem?« Dar sv. očeta Indijancem Moskito Vihar je preteklega oktobra zlasti med obrežnim prebivalstvom v Bluefieldsu (Nikara-gua. Srednjo Amerika) napravil ogromno škodo. Zdaj je prejel apostolski vikar v Bluefieldu msgr. Sola od sv. očeta 1000 dolarjev za žrtve ciklona. Pomoč jc zlasti ubogim Moskito-lndi-jancem zelo dobrodošla, ki so svoje veselje nad očetovskim durom izražali na način pristnih otrok narave. Prosim, gospod tukaj je vaša črna kava, naravnost i/ Brazilije smo jo dobili.« Saj zato — tam ste torej bili toliko časa.« Štev. 66. »SLOVENEC*■ dtie'ia inarca 1036. Stran 9 Razpisana licitacija za vseučiliško knjižnico V zakonu o proračunskih sredi pri jlunih eksekutivno: ">(> kom delnic tare emisije Ljubljanske kreditne banke oo 60 Din 5011 koin. delnic stare emisije po 36."(l Din in 2 kom. delnic no\e emisije p< 100 . !in. Nadalje so bili prodani tudi 4 kuni delnic Obrtni banke po 42 Din zu komad Odkupina lavnih uslužbencev in vpol'ojei.cev za samouprav • ceslo. Doslej so morali javni uslužbenci in vpokojcnci plačat' odkupnina osebnega dela na samoupravnih cestah v mtstcu iebruariu v> _-ga leta. I'o predpisu ministra /.a zgradbi pa se jdleguje, počenši z letom 1937. javnim uslužbence in vpokojencem odkupnina za osebno delo na samoupravnih ccstali v dveh enakin okrokih v aprilu in septembru vsakega leta Odlog plačil je dovoljert Ljudski hranilnici in posojilnici r. z z n. z. v Rogaševcih Prck-mil rje, za 6 let. od 20. februarju 1956 dalje obrestna meru zuašu "•>% /n vloge do 12. dccem bru 1915, nadalje je odobren odlog plačil Poso jilnici pri Sv Benediktu v Slovenskih goricah r. z. z n. z., za 6 let. od 14 decembra 1935 dalje Občni zbori. Zadružna elektrarn* 'ti Ptuj, Breg in okolico, 3. aprila 1956 ob 10 v Narodnem domu: Delniška družba za kemično industrijo na Dunaju, 50. marca ob II; Produktivna zadruga ljubi'nnskih mizarjev, r /, z o. z., dne 29. marcu o S. Spctt (Nadalje športne rubrike iz 7. strani.) Ou;iusri|c nogomet Danišnii nogomet ob 13.31) na igrišču Pri-morja-1 »ermes. V odločilni borbi /a i»i\o mesto nastopita 11\ c)Ui v n.ijmocnen ih postavah. Ob 14 prediekma rezervnih mošte\ 4- Izjava Jugoslov. ziinskošportne zveze. 7 ozirom iid notn e v listih izjavlja podt>isana Jugoslovanska zimsko-sportna zveza, da /.veza nt ikle-pala nobenih pogodb radi tekem n Planici, ker je letosma piueditev bila \ izvedbi Udruzenja smučarjev Planica m ie razgovore / vsemi povabljenimi zvezami vodilo / ooobrenjem /vezne uprave Udruženje samo >.< -v- * Ki »m .vA'i »loptltit r t*hininoh St- ncdn\ n > m Di.vtlo mislil nn To 'Iii si v/nino vaj letni dopust v /.; iii s>k'! siv ti. Le v poletju -11 ie-hftiii smo oihnjnh nn po.imiee, noliHl \ himni nli pa k morju. 8o|e \ poslednjih lotih op.iž;ii:io vedno , oj*o-Mojc, »lti i«» pomlad. Tn ><> \si oni, ki so že imeli priliko pn/'\eti nekaj proti h dni \ /ninožonih planinah, ko dolino >.e prihaja /člena pomlad. \opopisno lopi so taki dnevi in »mm/m-Mm nam ostanejo spominu Vsako loto ' • oni nestrpno pi :' nk i.iento časa. ko nam i>o zonel n»0j?0('e odtrgati • •• /.a . i ni ennko-mernemu življenju v dolini in pojiMo t... - .In« ne lire-uove /.LHiiežonih planin Hnvno st-liij .pri j > *11. n t -i n«, ko i>osiane:.io nosfpni in nuni misli uc v •.tn.. > nloilajo v vliu^o. kjer topil žarki pouilr.daiiAkpRa soinvh da-ti.io sne/nc in ledene okletic pror-', ' \ »,lie\ in ^Hš!rna sinil it ji vnhijo v svoje kraljestvo Lc-i -eva dopnnta si smukni nn ne mori /clcti i ukor preživeti soiljjj ne.icaj hre/sk rlm>li di:: \ divinni okidiAll »Ijiniin i iit/c/ iijii! Hohinjsl.ini .l. "evon. I . ;«h >inu- 8ki.li I ur on o \ in lei>8ih ra? -le In h !:. innl<'k jo Borza Denar Dne 18. marca. Odprava konkurza. Gajšek Ludvik, Sp din ja (vsn masa razdeljena) IIu- iNeizpremenjeni so oslali tečaji Curilia in Londona, narasli so Amsterdam, Bruselj, Ne\v York in Pariz, dočim sta popustila Berlin in Praga. V zasebnem kliringu >e oel.il avstrijski šiling na ljubljanski borzi nei, omenjen nn 9.35 S).-15, dočim je na zagrebški borzi popustil nr. 9.2950 do 9.3050, v Belgradu pa je ostal neizpremenjen na 9.31—9.4t. Grški boni so notirali v Zagrebu 30.7750 do 31.4750, v Belgradu 31.50 blago. Angleški finil je ostal na naših borzah neizpremenjen na 249 20 do 250.80. Španska pe?. la je notirala v Zagrebu 6.25 -6.85. v Belgradu pn 6*50 blago Nemški čeki so v Ljubljani narasli na 13 97 do 14.17, v Zagrebu pa na 13.92—14.1:2 za uit i mo marca so v Zagrebu notirali 13.90—14 10, za m^dio aprila 13.8850 14.0850 in za ultimo aprila 13.89 do 14.09. V Belgradu so notirali 13.8850—14.0850. Ljubljana. Tečaji s primoin. Amsterdam. 100 ho), gold. . . 29 -S 15-2982 75 Berlin, JOO mark...... 1750 63—1761.51 Bruselj, 100 belg......735 61— 740.67 Curih, 10!) frankov...... 1424.22—1431.29 London, 1 funt....... 215 09— 217.15 Ne\v Vork. 100 dolarjev .... 42l 9 32—4335 64 Pariz, 100 frankov...... 387 98— 289 42 Praga. 100 kron...... 180.69— 181.80 Curih. Belgrad 7, Pariz 20.22, London 15.1375, Ne\v York 304.375, Bruselj 51.70 Milan 24.25. Madrid 41.90. Amsterdam 208.40. Berlin 123.15. Dunaj 5660, Stockliolm 78T5. Oslo 76 05 Kopenhageii 67.575, Praga 12 695 Varšava 57 75, Alene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.67. Buenos Aires 0.8375. Vrednostni ponirji Ljubljana. 7% inv. pos. 7C 78, agrarji 41 —15, volna škoda proniptna 355 —357, liegl obv. 61 'm 8% Bler. pos. KO—82 7% Blo-. pos. 71—72. 7% pos. Drž. hip. banke 80—82 Zagreti. Drž. papirji: t agrarji 45 den., vojna škoda proniptna 35(1 357 ('355, 356 357). begi. obveznice 64.50 65.25, dahnat. agrarji 60.75- 01."0, 8% Bler. pos. 80.50—81.50, 7% Bler. pos. 71.25 do 71.50 (71). — Delnice: Priv agr. banka 240 d., Trboveljska 120 den., Osj. sladk. 150 hI. Belgrad. Drž. papirji: 7% inv pos. 81—Si 50, vojna škoda prompt. 356 50--357 (356 50), 5. 356 50 den., begi. obveznice 65 - 05.25 ( 65 25); 63—63.50 (63.25). 8% Bler. pos. 80.25-81.25 (81.25), 7% Bler. nnSel S7...'-?•'/,-i ilnni nn t'o«'i/ pn mul t"l •mliible lil iui M- itjš-i »skrito po niikl rful SK GraPka, Danes dopoldne ob 10 trening-tekma z Mladiko na ničnem igrišču. Za vse igralce 1. moštva obvezno. V petek oh 19 30 seja starega in ,loveča odbora v društvenih prostorih Hrdn, h hi i o1"'ni tbo/ TK Sl,nlr, po-IrufttTicn ml Jo-vuieah, so lin vršil v pclok, rine t. in. .> 1 ■ pol 20 v liololii 1'nar nn .liMiMitrnli. / otiičiilulm itncvntin roiln-u .-/.SA' 1'iimtirjc, ilnhl;ti ntlctsl.n sekujtil. Zn iin-slc.p nn i-i .isscniiilrv prvoiislvu Lbihljnnp, ki sc vriil v ftplMnk, lil I m. "I. " :'(1 d i>i i. >1 il ti .■ ,i„ un.šiMii 'urrlS''n, so (lni,i'(Mii nnsli'il-i]i ntl.'ll: I -.i-nlnrll na km- K rev«, Slra-l-nr F tn I . Krpnn. IVre, (?«rk, Po«iiCnI'k, Hti-h-C'. nl; :i Jnnlorli II nn i.Vfl m: 1'iree. roiuiii.- 1'oloknr. inieno\-nni ini.-iin t-lne-ii solmi ponolnn oh.imuh. hiti v »la*ilnie! naj pozneje ol. !l. in lavili lolin. vo.lll sokol lo ir. E)nuclnn. — Na'ek»1vi, !'urni Kimi.il;i tc*nj in/) Snovne prili-ko v Trl-irlnvn|.em posrorju nilII"-no, -noi-ii 1,, nnvpro'-no .'1 m lor je že »Bsfdon ZJutriiJ Jo anog naraMo osrejou, 6n dnu pn zrtin: ter nudi i',vr«tno smuko. r,lolo>,onoi pr-vesrn lurnoKn loViln od V ,|o T,, t, iu. nni nriiiosojo s soboj v so. knr lo >n 1 ->' 1 ■ > nhji-vtjnnn v ■"■MsoniKih Sinodi morajo biti okovnne. Vo nocrubito l.-o-*o i.i inirl.o Podrobni- 1'ifortnnelje dnlo pisarna Sl'l> v l.lubi.-ini, Aleksnndrovn eostn i Sos'nne.1.- nilolo>r..,-,-\- ino '21. t. in v snl^oto /vo*or hoto'ii Trli Inv v Mojstrani oo prinn'u /ndntoKii ve^orno-n iTn:.i Sm»i'rirsfci turni r-čiHI «l'!i piire 1 siiiu-'ni-.i.c livrno toA,iio \ Trlitlnvskeni po(ror'n. P. > i turni le ni ko vr.ši p.ul voil-lvom m .Inno/ii Kvortr" > on-i, ml •22. do "n mnroa. ilrnc-i sitijiV-arsKi to'n' oo '<9. marea do 5 norlln oml vo.lslvom t \'itxnikn Odhod iz Mnis'rnoe o.lloil nn 'n' in io rol di S iio^-om- l:a»i. proko Kro-ln-rioo 'It JI ,-llinrioo k Tricin vsk- 1 to lo/oroiu, ilnllo nn 1'lnntno nn Krnili n.-i e.,,,,,1 i,,, f rno Prst s «11 to-potn v rt,,h Bistril',, Pi-iinvo spriMonm nisnnin S-1'0 v LjubUntil pm po«. 72 72.50 (72 71.75). 7% pos. Drž hip bnukr 81.50—82. 7",; slab. pos. 80 si. Delnice; Narodna banka 6300—6350 (6350), Priv agrarna banka 240 denar. Žilni trt! Novi Sari. Pšenica: bč. ladja Tisa in Begej 1(15 167, ban. 161—165. ostala pšenica neizpr. -Koruza- bo.., srem. in ban. 112—113. Tendenca ne-izprenicnjena Promet slab. Živin« Dvig cen živine na ljubljanskem sejmu. Ljubljana, 18. marca. Na danasnp ljubljanski sejem je bil dogon razmeroma znatei. Ptinnanih je bilo (v oklepajih število prodanih sjlav). |26 (36) konj, 59 (26, volov, 26 (12) krav, U (8; telet in 14-1 (76) prašičkov za reio. Sejem j,- bil tudi razmeroma živ in so cene narasle v primeri z zadnjim sejmom, ki ie bil 4 marca To jt uspeh akcije živinorejcev za dosego boljših cen. V naslednjem navajamo danes dosežene cene (v oklepajih podatki za prejšnji sejem dne 2. marca); voli 1. 4 do 4.50 (3.50 do 4), II. 3.50 do 4 (2.75 do 3.50), lil. 2.50 do 3.25 (2 do 2.751 krave debele 2 do 4 (2 do 3.501, klobasarice 1.75 do 3.25 (1.50 do 2), teleta 4.50 do 5.50 (4.50 do 5.50) Din z,i kg žive teže prašički za rejo 130 do 225 (100 do 170) Din komad in konji po kakovosti od 500 Din dalje. Kulturni obzornik Slovak o smislu novejše književnosti »Kultura«, slovaška katoliška revija, ki jo izdaja Društvo sv. Vojtecha v Trnavi, je v letošnji drugi številki (str. 90—93) prinesla prvi del zanimivega članka prevajalca Finžgarjeve povesti »Pod svobodnim solncem« na slovaško, Mlkulaša Čo'14ka, pod naslovom: »F. S. Finžgar in idejni smisel slovenske književnosti«. Člankar hoče podati sliko deljenja duhov v novejši slov. književnosti, zato seže najprej v preteklost ter v širokih potezah karakte-rizira vso književnost od Trubarja dalje do Aškerca, ki je dobil pravilno osvetlitev, ter Ljublj. Zvona, ki ga Čollak označi: »L. Z. se po idejni plati ni nikdar spuščal z nikomur v boj ter je postal organ tistega šolanega razreda, ki se mu ni hotelo nikdar iti niti v revolucijo niti v mučeniško smrt«. Tako je prišel do križišča v začetku moderne: v eno smer gre skupina, navezujoča na Prešernovo in Levstikovo tradicijo, ki je v celoti priznavala socialistično ideologijo. — L. Zvon ie ostal na mestu ter še do danes služi mali buržuaziji. — Katoliki pa gredo svojo pot od 1. 1887, ko je začel izhajati Dom in svet, organ katoliških književnikov.« O socialistični skupini pravi, da se »nikoli ni ponašala kot idejna enota, ker socializmu gre za reševanje materialnih problemov, zato pi=ate1j-individ"alist v duhovnih vprašanjih nima osrednjega ideala ter so mu odprte vse možno,sti za duhovne skoke.« Zato šteje sem I. Cankarja — »seveda z mnogimi omejitvami« ter poda njegovo oznako: »Cankarjevo delo moremo imenovati tragično klicanje v neznano, ker pač ni imel osrednje točke, kamor bi usmerjal svoj klic. ,Ie to pot brez razgleda na konec, pot skepticizma. večnega in brezupnega potovanja po tihih katakombah srca. Cankar je vse življenje hrepenel po lepoti, v kateri je hotei videti tisto harmonijo, ki vzbuja v nasprotniku protest in kritiko. Toda zastonj se je poglabljal v globine duše, zastonj vzletel pod kupole mističnih katedral, zastonj 6e je pr. slanjal k svoji izmučeni in pobožni materi, zastonj je izpolnjeval svoje življenje s službo demonu; ni kjer ni našel miru, kajti vse to so bili le privid njegovega izmučenega pogleda, ki so izginili, ko se jim je približal. Stopil je na pot, ni pa imel cilja; hotel je postati glasnik najtanjših svetlob človeške duše, toda odkrival je le svoje krvaveče srce, kajti pozabil je, da večji del luči ni v duši, temveč se mora tja šele prinesti. I< niegovi celotni genealogiji pa moramo dodati, da je končno vendarl. prišel k temu izvenčloveškemu viru luči, od katerega prehaja v dušo, k Bogu.« — Govoreč o vplivu na sodobno generacijo, pravi, da je »oče levičarske stru-je, da pa so ga adoptirali tudi liberalci, ko so po njegovi smrti pozabili, kaj jim je v življenju s svojo neizprosno, včasih tudi nepravično kritiko pri-ado-jal. Katoličani so ga vedno imeli rajši kot pa liberalci, ker je bilo njegovo delo iskrena izpoved in se je njegovo srce, blodeče in tavajoče po praznem prostoru, često ogrelo na toplih tfrudih cerkve. Njegovo delo je omamno, pa je tudi nevarno. Bralec more imeti mnogo sil, da mu ne podleže, kdor pa mu, se mu ukrade v dušo težek bol, ki jo zalije kot kletev. Kdor pa ostane nad njim, vzljubi njegovo čudovito besedo, gane ga njegov resni boj, kjer je sam Cankar glavni borivec. Njegova pred smrtna pomiritev pa nam približuje in označuje celega duha, s katerim je potrdil svoio opravičenost in Iskrenost. Vstopil je sicer med socialiste, zato je potrebna naša omejitev, ker se v duhovni sferi ni dal omejiti od nikakega doktrinarstva. Nasprotno je premagal socializem, ter se dvignil nad niega k tistim mejam, kjer se začenja krščanstvo.« Nato preide na njegove »naslednike«: »Kar se tiče današnjega slovenskega socializma, se v književnosti zbira okoli revije "Sodobnost«, ter ima vse znake idejne neenotnosti. Poudariti pa moramo, da samo kar se tiče estetskih in idejnih principov, kajti v socialnem področju je to skupina, ki čuva samobitnost slovenskega naroda ter se bori za rešenje razred- nih konfliktov tako doma kot na vsem svetu po načelih Marxa. V književnosti so ostali pri nazorih I. Cankarja (kot dokaz citira mesto iz 1. 1935, stran '05). To se očituie tudi v njih literarni tvorbi, do-ika se bednih in trpečih ljudi ter se v višji nad-lavbi ločijo v toliko smeri, kolikor ie pi aleliev. Tako naidcino v -Sodobnosti« tudi tako pesem, ki hi je mogel zavidati- tudi kakšen meniški časopis (Pavel Golja: Marijina kapelica) Nato govori o liberalni književnosti, '.i sc n> brigala za rešitev večnih vprašanj in se je »prilegala k črni kavi«. Bila pa ie vseskozi ittilitaristič-na, glaseča prosveto in humanost. Navaja Aškerca in njegov Zvon. Kakršen je bil pisatelj, taka ie bila tendenca. Toda »če bi se pisatelj drznil govoriti drugače, kakor ie bila ravno navada ie pos'a' javni nasprotnik ter bil de (aeto iz te družbe izločen.« Ta liberalistična književnost je služila telesu, ne duhu in niej se imajo zahvaliti za vznik pornografije. plitkih romanov, frivolnih gledaliških iger, V liberalni ideologiji ni bilo jasnega moralnega kriterija ter si je pod različnimi etičnimi poimi moijel vsak predstavljati, kar je hotel.« Toliko je Izšlo v drugi številki, nadaljevanje, ki bo govorilo predvsem — kot pravi naslov — o Finitfariu, pa obljublja pisec za drugič. Tedii bomo tudi o tem poročali. td Znani češki pisatelj | i n d H c h B a n r je bil dozdaj znan samo kot pisatelj. Selr /dni so izšle tudi njegove zbrane pesmi »Rasne«, ki so ga pokazale tudi kot dobregu pesniku. Kritiku celo pravi, da jc v pesmih še simpatič-nejši kot v svojih romanih. V German oslavici. 19^5. zv. 5—4, je prof. M. Murko napisal celoten pregled vprašanj ob znani srho-hrvatski narodni pesnii ■ llasunaginici« v članku; »Das Original von Ooethcs' Klaggesang von der cd Ion Krauen drs Asan Aga' (Asanuginica) in der I iterntur und i m Volkskunde durch 150 jnlireii . V tem članku je prof. Murko podal sintezo vseh svojih in drugih razprav o tej svetovno znani pesmi. — V zadnji štev. pariške revije »Le momle slave« pa jc končal svoj pregled razvoja slavističnih študij \ češkoslovaški poti naslovom »Les etudes slaves en Tchčcoslovaquiec \ tem petem poglavju daje pregled slavistike p«, letu 1918 od osvohojenja do današnjega časa. V njem opisuje delo slavističnih stolic v Pragi Brnu in Bratislavi, dalje tleh Slovanskega iu-stitutn. Slovanske biblioteke ministrstva zunanjih zadev, Ruske.gu arhiva, o slovanskih kongresih, katerih prvi se ie vršil v Pmgi in mu je bil Murko Predsednik, o znanstvenih delili najmlajših slavistov itd Prav tako je končal v tej isti štev. svoj članek *I.Tuiropc' orjentale et le domaine de son historie«. kjer govori o tem, kaj si imamo sploh predstavi jati pod Vzhodno Evropo. — To so najnovejši članki prof. Murka kateicgu življenjski jubilej — 75-lctnic o — bo proslavila v petek naša univerza v zbornični dvorani. V Belgradu so začeli izhaja ti v novi obliki Zbrani spisi Petra lj 1'ctro v iča-Njegoša v uredništvu nik«i«'kega ro joka prof dr. Danila Vušoviča. Čehi praznujejo letošnje leto v znamenju Maclic, katerega stoletnica smrti pntle nn jesen, v spomlad p» stoletnica n;cirovlck, dne JI), t. ui. Bvefor v Filtiarmoimuii dvorani svoj koncftrt IIH znamenito violino, ki jc original Josipu (iuarui-lija, slavucjiH italijanskega mojstra Iz leta 171'.'. Ura tfm-iuii iiifctriiinent jc (lanos vreden und <«trt iiiili.io.iin ilinar.jvv. Njegov sro6ni lastnik je v Vojvorllnji, iinu-i-uiiku |ia jo je ljiiho/.njivo preskrlml za iKM.kov Koncert B. Donat, la«uulk trgovino /. Inštrumenti na Starem trgu v Ljubljani. Tako l*>ni<> mogli slošnAi originalno violino najslavnejših italijanskih izdelovalcev violiue. Predprodaia vstopnic v knjigarni (llaabenc Malici' 1 komunizem v pred mest jut je naM<>\ preUiiva-IIIu. katerftga bo imel v potok g. ilr. Fajdlga. To jc trojo predavanj t iz ciklusa o komuni7.m11, katerega j«' priredi} fantovski ousek fteutipotorakega prosvotnoga druttva. Zadetek oh S. Vetoji prosi. 1 «Filozofsko društvo' v Ljubljani pririuli v soboto, dno 31. marca t. 1. oli IS v prednrvatnicM minoralo-»kegn institutu ua univerzi pot o svojo predavanje. Predaval Ik> g. prof. dr. Mirko Hribar o kar;ulnosti. I Društvo iBran-i-bor«, podružnica n Ljubljani naznanja, da bo dno 20. I. m. ob 20 redni občni z.t»>r j v smislu flcna XIX. društvenih pravit, in sicer v ; sejni dvorumi ljubijauskogn magistrata. Narodno obrambni delavci v zbor! I 1 Skioptično preda ran je o morskih t/lobinah. Krn-jevni odbor Jadranske stražo v Ljubljani priredi dne. 'JH. rnar^a t. 1. ob 'JO zvečer v d*voraui n's!aV nicije ZvoTute svoje prvo loto&nje predavanje o. temi: «2iv-ljenjo v morskih globinah . Pre iu 8 dva »poroda: Himne Ljubezni in interesaiitni. -30,000 let v Sing-Sinsni Danes ob :i <30.000 tel v Sing-Singu«. One z.ui-ž.ane! Jutri ob S zopet tliva nova sjioroda: Kaj ua r-omlji . — l»el poznanih kraljev smeha vrni Imdu nudili zabave — in -Ilo.ma.n'ti-kn na n ! ie i . Drugi hraii Šmartno p. Sm. <1. Pevsko tn drami,ti^rio dm&fcvo Zora< vprizori v nedeljo 32. marea ob 3 in ob S zvečer dramo iz svetovne vojno: Za hrepenenjem po materi*, v prostorih g. Btiha v Smartnoiu. K obitmi udeležbi vabi odbor. Vojnik. Vojn i ku in okolici se obeta \ nedeljo, 32. t. m. le.p popoldan v dvorani s prekrasno dramo 'Lopa Vida-, k'i jo uprizori t »košnja meščanska Sola z, odraslimi igralci. Da 1k> prijel vsak na svoj račun, bo v t.a namen prirejena tudi zelo učinkovita seene-rija. Kdor ljubi lepe predstave, t.a dan -I,epe Vide« ne ho zamudji. Pridite, ne bo vam žal. Poizvedovanja Na poti od Črtiuškcpa mostu levo v smeri proti Gameljnom sem i&gubil v nedeljo 1.V marca zimske pletene rokavice 1cr prosim poštenega najditelja, tla jih odda proti primerni nagradi v upravi Slovenca . Ljubljansko gledališče Drama. — Začetek ob 20. Četrtek, 1H tuarca oh Pate m v vestr Izvt.n. ('.'me od 10 Diti navzdol. Petek. ma/rca o»b lfi: Gol jem a nor. Dijaška predstava. Cene od 1«> Din navzdol. Ob "JI: Družinski oče. Red Četrtek. Sobota. 21 marca: Družinski oče. T?-erl B. Opera. — Začetek ob 20 Četrtek, 19. marca: Apropos, kaj dela Andvla? Izven. Cene od 30 Din navzdol. Petek, "JO. marca: Zaprto. Sobota, 21. marca: Sv. Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Cenc. od 24 Din navzdol. Mariborsko gledališče Četrtek, in marca oh l"i Ples i Savojju. Znižane cen--Ob 2»»: < Trafikn-. Globoko znižane cene od Din 1.) navzdol Zadnjikrat. Petek. Ui. marca: Zaprto. Sobota. 31. marca ob 20: t'••'■ - '-v v<'.v v.',v • -. •V • • r. '. ."ffSr' V-'- ' MARIBOR GLAVTRG Pol ure na to ie v cerkvenem stolpu .spet zavladala grobna tišina. Skrivnostna neznanca sta svojo robo naložila v avtomobil, ki ju je že čakal spodaj in oddrdrala v tiho noč. Kam? To sta dobro vedela samo onadva. Tinček in Tonček sta skozi lino na stolpu nekaj časa pozorno gledala in prisluškovala v daljavo, potem pa sta se previdno splazila '< odprtini, skozi katero sta neznanca prilezla v stolp. »Na vsak način morava dognati, kaj je z Janezkom,« je odločno dejal Tinček. -Nemara sta ga pustila tukaj.« »Ne verjamem,« je Tonček zamišljeno odkimal z glavo. »Ali nisi slišal, da sta nekaj besedičila o reki in o plavanju?« »Slišal, slišal!« je pokimal Tinček. »Ampak tega pri -najboljši volji ne morem razumeti.« ..--.-i.v..-■'V- ^JVr^;/:,::'j j-.. . 7 Mojo mater, najino sestro, gospo MIRO SCHORN roi. ol. TORNAGO je Gospoti rešil dolgoletnega trpljenja. Pripeljali jo bomo v Ljubljano v pokopalisc.no kapelico Sv. Križa in jo tam položi v grobnico k večnemu počitku dne 19. t. m. ob 17. L j u b j a n a , dne 18. marca 1936. GCNTHER SCHORN sm LEO TORNAGO Jnsecirnite v »Slemenu*' - ing. IVAN TORNAGO brata L. Ganghofer: 42 9cad HubMus Roman Prišel je Tasilo in napotili so se vsi skupaj po parku, da hi Forbeck izbral pripraven in dobro osvetljen prostor za sejo na prostem. In res so našli poleg peščene poti tratico, okoli katere so rastle bukve in lipe, njeno zelen pa preprezale luči in sence. Tu so namestili stojalo in za teto Gundi prinesli vrtno klop. Malo težavno je bilo najti za Kiti vzvišen prostor, kjer bi mogla sedeti udobno in tako, kakor je zahtevala slika. Tudi za to so našli izhod; Tasilo se je spomnil na naslonjač v grofovi lovski izbi; njegovi obstranski naslonki naj bi nadomeščali Francetovo roko. Ko je Kiti sedla na svoj prostorček, se je Tasilo vrnil k svojemu delu, in seja se je pričela. S plaho skrbljivostjo je uredil Forbeck gube ni Katini obleki, stopil potem pred platno v senci pod lipo, dočim je teta Gundi odprla svojega Heyseja. Toda pesnik je bil danes pri njej oh vse pravice. Vedno /.nova ii je uhajal poeled čez knjigo in ji obviselo oko na mladem umetniku, obrnjenim z obrazom napol proti njej, zaglabljala se je v misli, se ove-ilela in spet poizkusila brati. Listje dreves, že blizu na tem, da bo začelo veneti, je rahlo šelestelo, od gradu je pritajeno žuborel vodomet in v mehko tišino poletnega dne je kdaj pa kdaj trdo udaril krik orla v hrestnem drevoredu. Kati je molčala. Tudi Forbeck je spregovoril le, če je želel, da bi se prekrenila, ali jo vprašal, če je že utrujena. Slonela je z licem na stol tako, da je upirala oči naravnost v Forbecka. Z rastočim zanimanjem je opazovala slednji njegov gib, kadar se je umaknil, da bi od daleč premotril sliko, in stopil potem spet bliže ter z urno roko nadaljeval delo. Zdelo »e ie, da je pri tem ves drugi ko si- cer; nič več v zadregi in negotov, temveč umirjeno samosvestep v vsem svojem vedenju, njegov ozki, strogi obraz je bil lepši. In če je pogledal kvišku in se ozrl, je v njegovih temnih očeh za-žare.lo. Čim večkrat se je Kati srečala s tem opojnim umetniškim pogledom, tem bolj so ji lica gorela. Ponialein se je je pač začela polaščati utrujenost. Vendar je bila skoraj nejevoljna, ko je teta Gundi sejo prekinila ,da bi si Kati za nekaj minut odpočila. Počasi so krenili po parku in obstali v brestovem drevoredu pred orljo kletko. Kati je pripovedovala, kako je njen oče eno teh ' ptic snel z gnezda, in kako je pri tem samica, braneč svoj dom, bila s perotmi in sekala s kremplji. Tedaj je opazila, da je Forbeck ne posluša, če tudi ji je neprestano gledal na ustnice in v oči. »Menda ste že spet pri svoji sliki?< je vprašala smeje se in nehala pripovedovati. >Pojdiva, dovolj sem že počivala.« Spet sta prešli dve tihi uri in seja se je nehala šele, ko je na grajski strehi zapel opoldanski zvon. »Zdaj vas pač smem prositi, da bi k6sili pri nas?« je rekla teta Gundi. In Kati je ročno pri-teknila: »Seveda, ostati morate.« Forbeck je bil v zadregi. Njegova rok.i še ni bila trudna, izkoristiti je hotel svoj nastroj in do-ganjati popoldne še stranske dele na sliki. Reseda se mu je zatikala, ko jima je to pojasneval. Kati se je šobila. Jezilo jo je tudi, ker po seji ni smela nič pogledati na platno. »Ne smete videti na pol dovršenega!« je rekel. Teni bolj milostno je odpustila Forbecka teta Gundi, in ko je izginil z Moserjem v brestovem drevoredu, je dejala: »To mi je všeč. Ve, kaj se spodobi. Čisto nič ni vsiljiv, ln kako ga priganja delo! Pravim ti, otrok, iz tega mladega človeka ' bo še kaj, pazi, kaj velikega! Ne gleda zastonj — \ Kar je hotela 5e naprej povedati, je zamolčala in j očinila Kati s plahim oosledom. I Že v drevoredu je vzel Forbeck tako urno pot pod noge, da se mu je Moser le s težavo obdržal ob strani. Ko sta prišla do Bruc.knerjeve hiše in je prevzela Mali barvnik in stojalo, da bi ju odnesla po stopnicah, si je obrisal starec znoj z obraza in zagodel: »Ta pa hodi, ta! Sakra! Za tem ne bi rad letal po gorah okoli s puško!« A menda ga je njegova utrujenost takoj minila, ko je videl iti zunaj po cesti -^gosposko Liziko«. »He, srček!« je zaklical in jadrno odšvedral k vrtnim vratom. »Počaj, no malo. svojega starega prijatelja!» Smejoč se je dekle opočasnilo korak. »Kje te pa žuli? Ali imaš kaj novega?« »Seveda! Svojo staro ljubezen! Ta je vedno nova, kakor hitro te zagledam!« »Ah, beži no, ti stari pepe norčavi!« Moser se ji je domače preteknil pod roko in se, zahebetal: »Lizika, mlada dva grofa prideta domov.« ■-Oba?« je zdrknilo urno iz njenih rdečih ustnic. »Oba? Čak, čak, čak! Ti si pa tica!« Moser je vesel vščipnil v okrogli laket. »Ce bi prišel gospod grof Robert sam, se mi zdi, bi ti ne bilo čisto po volji? Kaj?: Spet je zganil prste in zdaj tako trdo, da je Lizika zavreščala. »Ajs! Bedak neumni! Nehaj že s svojim ščipanjem!« Tako se je razsrdila, da jo je starec le iztežka pomiril. Končno se je le vendar spet zasmejala njegovim norčijam. In ko sta prišla do njenega doma, sta se ločila v dobrem prijateljstvu. Tako nališpana ko Lizika, tako zala in snažna je bila njena rojstna hiša. Stala je samotno ob cesti proii Htibertovem sredi lepo obdelanega vrtička. Okoli plota so se širili Iravniki, tam čez cesto je šumel v globoki tesni Jezernik, in onstran potoka se je vzpenjal proti goram temen gozd. Glavna stena hišice z vežnimi vrati je bila Meščeče pobeljena, dočim ie onažno stran do vrha preraščala gosta brajda. Podstrešna okenca so kukala iz nje kakor oči iz bradatega obraza. Med zmedo listja se je videla rdeča izvesna tabla z obledelim napisom: Boštjan Zauner, sedlar in ta-petnik. V pritličju veža z ozkimi, strmimi stopnicami, kuhinja, družinska soba in majhna delavnica, zgoraj dve izbi in shramba za usnje. Ko je Lizika stopila v vežo, je zavihala nosek. Ostrega vonja po lužilu, ki so ga bili polni vsi prostori, ni mogla trpeti. Da ga ne bi občutila na lastnem telesu, se je mazala z različnimi dišavami, z rožnim, nageljnim in vijoličnim parfumom. Cvetje je namakala v razredčenem špiritu in steklene posode postavljala na okno v svoji spalni izbi. da bi se cvetje »prekuhalo« na soncu. Družinska soba, ki je vanjo stopila Lizika, je jasno pričala, da se je Zauner Boštjan razen svojemu rokodelstvu posvečal tudi svobodnim umetnostim. Razen zrcala, jedilne posode, šivalnega stroja in švarcvalderice, je bilo med temi stenami vse delo Boštjanovih rok, celo »staronemška krušna peč. Seveda je bila soba ^tapecirana« in je namesto navadne lesene klopi ob steni in trinožnih stolov imela visoko poblazinjeno pohištvo, kaj mešanih slogov. Pri vratih je stala rezljana omara. Na steni je visela kitara in gosli med rezljanimi okvirčki za fotografije in nagačenimi ptiči na rezbarskih postavkih. Med okni so visele ptičje kletke, ena ko grad, druga ko planšarska koča in potem spet švicarska hiša. V kletkah so bile prečudovite samogibne naprave, samotežna kolesa, gugalne stopnice, škripci, da so morali ptiči telovaditi na vse umetne načine, če so hoteli priti do hrane in vode. Na peči spredaj je stala enn igrača poleg druge: kača na križu, kovač pri nakovalu, brusač s svojim kamnom, kapucin ua prižnici poleti so bile igrače pri miru, loda 7-ozimi, ko je iz zakurjene peči puhtela kvišku toplota, se je kača zvijala na križu, kovač je koval, brusač vrtil svoj kamen in kapucin je bil s pestmi po prižnici, kakor pri velikonočni pridiai. V malih oglaaih velja vsaka beseda Din 1'—; ienllovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek tn moli oglas Din 10'—. Moli oglnsl se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasili reklamnega značaja se računa enokolonska, 5 mm visoko pelitnn vrstico po Din 2"50. Zn pismene odgovore glede molih oglasov trebn priložiti znamko* Domske pcmlodnE plašči kostume in komplete nudi najceneje f. 1. 9criictt, IjufeUiiita, Sv. Petra usta 21 Ako ne morete izbrati iz zaloge, izgotovimo točno po naročilu v najkrajšem času. Na zalogi velika izbira modnega blaga za plašče in kostume, na pr.: Cloque, Fresko, Gabardin, Tweed, in drugi najnovejši volneni artikli od 24 dinarjev naprej. »im u a Planinski dom z gostilno, išče oskrbnika s kavcijo. Prednost imajo s penzijo. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Planinski dom« št. 3435. (b) Zastopnike za prodaio posnemalnikov, brzoparilnikov itd iščemo »Persons«. Ljubliana, poštni predal 307 (bi Pomož. moč« sobarico sprejme Hotel Štrukelj, b Samostojni mlinar vešč samostojnega dela za izdelovanje koruznih in pšeničnih izdelkov — se sprejme. — Fr. Drofenik, valjčni mlin, Poljčane. (b) Dekle vajeno samostojne kuhe in hišnih del, išče službo, najrajši na Goreniskem. Pisati: F. K., p. Medvode 60. (a) Kmečki lant išče službo pri trgovskem podjetju, n. pr. v skladišču ali kaj primernega. Zmožen kavcije, vajen sadjarstva in vrta. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3861. (a) Mehanik mlajša moč, ki razpolaga z 20 do 30 tisoč, dobi stalno službo za samostojno vodstvo delavnice. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Bodoči špecijalist« št. 3866. (b) *jzerka ali frizer "stalno službo. Salon an, Poljanska 13. (b) Prodajalko peciva, mlado, čedne zunanjosti, pošteno in marljivo, sprejmemo. Zglasiti se je dnevno med 12. in 1. uro opoldne v kavarni Emona, Tyrševa cesta, b Samostojna kuharica starejša (30—40 let), poštena, za vsa hišna dela, sposobna, se sprejme s 1. majem v Ljubljani. Ponudbe z navedbo starosti in treh zadnjih službenih mest poslati upravi »Slo venca« pod »Stalna služba« št. 3849. (b) Krojašk. pomočnika za damske plašče in jope sprejme — Damski salon Teodor Kune, Sv. Petra cesta 4/II, Ljubljana, (b) Fant vojaščine prost, ki je služil več let v župnišču — išče slično službo takoj ali po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3763. (a) Mlado dekle (šivilja) želi kakršnokoli zaposli tev, da s poštenim delom preživi svojo onemoglo mater. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 3767. Javno kuhinjo s stanovanjem takoj oddam v najem, Naslov upravi »Slovenca« pod št. 3833. (n) Skladišče suho, souporaba telefona in prevozna sredstva na razpolago, oddam. Poizve se: Ljubljana, Stari trg 32, v trgovini. (n) Sobe IŠČEJO: Opremljeno sobo išče profesorica. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Profesorica« št. 3837. (s) Vse denarne posle nakup in prodaio vrednostnih papirjev, vnov£evan)e terjatev pri denarnih zavodih, menic in čekov, eskont in reeskont, posojila kompenzacije dolgov, kon-vertaciie, Srečke drž. razredne loterije izvršuje Strokovno in strogo solidno Bančno kom pisarna RUDOLF ZORE LJUBLJANA Gledališka ulica štev. 12. Telefon 38-10 Dvostanovanjsko hišo j pritlično, z vrtom, proda Marija Benčan, Rakek 45. Izkoristite priliko! Vila v Rogaški Slatini, sobe, pritikline, velik sadni vrt, takoj naprodaj. Cena zelo nizka. Vprašati: Sekulič, Zagreb, De-želičeva 66, pritličje, desno. (p) Dekle brez staršev, pošteno, vešče vseh del, želi službo v gostilni, eventuelno gre tudi o otrokom. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor št. 461. (a) Dekle 35 letno, pošteno — želi službo pri dobri družini, najrajši v Ljubljani. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3814. (a) IK2M31I Pekovskega vajenca iščem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3827. Boljšo opremlj. sobo v boljši hiši, mirno, s posebnim vhodom, išče višji uradnik. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Stalno« št. 3840. (s) ODDAJO: Lepo sobo opremljeno, separirano — oddam takoj ali pozneje. Cesta 29. oktobra št. 20. pritličje, desno. (sj Sončno sobo opremljeno z dvema posteljama, ter hrano oddam za april dvema boljšima osebama. Vprašati: Trnovo, Kolezijska ulica 18. s flKUmBDI Jedilnico, spalnico, salonsko garnituro, prodam. Gradišče 4/III, levo. Koncesijoniran Bančno kom. /.avod, Maribor kupuje in prodaja: vrednostne papirje vseh vrst; posreduje: naložbe kaoitala, finan ciranja, družabništva posojila itd.; vnovčuje: menice, čeke, teria've pri denarnih zavodih itd, izvršuje: kompenzacije dolgov. Državna razredna loterija! Informacije! Kapitalisti, vlagatelji in dolžniki, obrnite se vseh denarnih in bančnih zadevah naravnost na gornji naslov. - Ku-lantno, strokovno in vestno poslovanje! Za odgovor priložiti 3 Din v znamkah. Oroben ogtois r 'Slc!"ru n. oosestvo ti hitro proda, če ie ne i gotovim denar/,vn oai kupca ti s kniiiieo '' rv! ulici n.Tnrn4ij. Na-lov v upravi Slovenca« pod št. 3834. (p) »Opel« limuzina noveiši tip, 4 cil., 4 vrata, kakor nov, naprodaj, ali se zamenja za parcelo-Naslov v upravi 'Slovenca« pod št. 3764. (1) Vila ob Savinji lepa 1 ea (Ceije-Lisce) — naprodaj. Pisme e in ust-mene poizvedbe - upravi »Slovenca«, pocr-uznica Celje pod »Vila 120.000« št. 3460. (p) Hišo v Ljubljani kupim za ceno 150—180.000 Din v gotovini in hipoteko Mestne hranilnice. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Hipoteka 130« št, 3771 Učenec za boljšo trgovino špece-rijo, koloniale, se sprejme, Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod šifro »Učenec«. (v) Dober zaslužek se nudi agilnim potnikom, poverjenikom in upokojencem v vseh krajih Jugoslavije. Ponudbe upravi »Slovenca« v Ljubliani pod »Amerika« št. 3828. Iščemo spretno moč za ročna dela (vezenje in kvačkanje). — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3820. (b) Prekajevalca In mesarja, verziranega v stroki — sprejmem takoj. Ponudbe na: Toni Bule mL, Mokronog 12. (b) Perfektna kuharica snažna in pridna, z dobrimi spričevali, se išče k mali rodbini zraven sobarice, na deželo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Slovenija« št. 3746. (b) Dve dobri pomočnici modni salon sprejme Bianchi, Sv Petra c. 44. Zastopstvo Za Skoplje in Vardarsko banovino iščem zastopstvo dobro vpeljanega predmeta solidne industrijske ali trgovske-hiše za engro prodajo proti proviziji. Nikola Doder, trgovski zastopnik, Skoplje, Kralja Petra 18. lal Enosobni stanovanji, v IV. nadstr. za 1. 4. in v pritličju za 1. 5. na Gosposvetski cesti 10, se oddasta. Cesar, I. nadstr. Ogled stanovanj v petek od 10. do 16. ure. (č) Dvosobno stanovanje v novi hiši ob glavni cesti. v bližini Lukovice — oddam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Primerno za upokojence« 3731. Enosobno stanovanje podpritlično, oddam za april ali maj. Bolgarska 17 IŠČEJO: V najem vzamem gostilno kjerkoli. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »300« št. 3832. (m) ODDAJO: Oddam dva prostora za trgovino ali za modi stinjo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3836 Pisarniške prostore oddam takoj skupno ali posamezno društvom. Cena nizka. Na razpolago dvigalo in sejna dvorana. Ponudbe upravi »Slovenca« pod Pisarna« 3839. Kupim hišo z vrtom na sončnem prostoru . v Ljubljani. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Sončno« št. 3863, (p) Prodam stavbno parcelo 500 m", na prometnem kraju — Kralja Petra cesta Več se poizve v pod-užnic »Slovenca« Jesenice (p) Nov pisalni stroj zamenjam za rabljenega proti zmernemu doplačilu. Naslov v upravi -Slovenca. pod št. 3305. (r) BM2GVI: Naročajte ■SLOVENCA- najcenejši •i/oven5h dnevnih IVAN hmms Maribor, Alehsandrova tesfa O Zahvala Denarne zadeve bančne, hranilniške in po-soiilniške terjatve vseh denarnih zavodov, vrednost. papirje Voino škodo nakup in prodaja izposluje razne kredite v gotovini na hranilne knjižice in hranilne knjižice na vkniižbo Izvede razne kompenzacije, plačila dolgov pri denarnih zavodih s hranilnimi knjižicami in z gotovino. Zanesljive nasvete in informacije glede naložbe kapitala v gotovini in hranilnih knjižicah dobite edinole pri pooblaščeni Bančni posl. pisarni Alo'zij Planinšek v Liubliani. Beethovnova ul 14/11 Telefon 35-10 Za odgovor znamko Vlogo Zadružne gospodar, banke ugodno prodam. Ponudbe upravi »Slov.« v Mariboru pod »Gorice« št. 3480. (d) Posojila na vložne kniižice daie Slovenska banka Liub*-liana Krekov tre 10 Knjižico Ljubljanske Kreditne banke, 40 000, prodam ali za menjam z Mestno ali Ba-novinsko. Naslov v upravi »Slovenca« pod 3765 Ker sem prejela za svojo 90-letnico od različnih strani toliko čestitk, da se ne morem vsem posebej zahvaliti, izrekam tem potom vsem prav prisrčno zahvalo. Mala Loka. MARIJA pl. TERBIJHOVIČ. 12. sveiek ie tu i V petih letih ie bil ustvarlen ta veliki nemški leksikon 12 zvezkov 1 aftas 180.000 ocrasnil v tekstu nad 20.000 ssifc Naročite pri najbližji knjigarni 40 strani obsegajoči prospekt „Briicke ins Le-ben", ki Vam ga dopošljejo zasioni in bre/.obvezno. Prodam knjižice Mestne hranilnice ljubljanske — glaseče se na 120.000 Din -- Ponudbci upravi Slovenca pod! »Nujno« št. 3876. Idi» Naročilnica Podpisani prosim, da mi založništvo HERDER, FREIBURG im BREISGAU brezplačno pošlje polom knjigarne prospekl „Briicke ins Leben" točen r.a ,ov: Samo 8 Din stane najnoveiša praktič na kuharska knjižica. Na ročite jo takoi ori Kristi Račič Rožna dolina pri Ljubljani. (r) Črn kratek klavir ceno naprodaj. Cerkvena ulica 21, II. nadstr, vrata 32.___(gl Klavirske note od 3 Din naprej naprodai Olga Kretič, Einspielerie va ulica 23/1. (g) Pri katerih boleznih si jc pokazal Plan.nka čai Mr. Bahovec zdravilnim? Pri obolenju že odca boleznih icter in žo'ča, oboleniu in enivosti ireves,.i, h mo-roidih I zlati žili), debelosti, ledv i mh boleznih, revmatizmu, gihlu in v;asu, pri glavobolu in migreni, pri ženskih boleznih in težavah za menstrnaci e, t žavah v prehi dnih letih, pri poapnenju žii lartenosklerozil in pri kožnih boleznih. Zahtevaite v apotekah izrecnu Planinka ca i B-hovec za Din 20 - i.eg S. ,'i'jn ;0i Kdor pošlje >0Din v znamkah dohi poštnine prosto lepo toaletno ogledalo s stojalom »Patent«, katero je izdelano z vložkom za sliko ali fotografijo. D. Stucin, tovarna ogledal, Maribor Naprodaj rabljen kombiniran mizarski stroj, krožna žaga svedralni in stružni stroj (fresar) — na knjižice — Naprodai tudi nov sltobcl-nik za 420 Din. — Mušii,' Mengeš 92. (1) Vinogradno posestvo sestoječe iz vinograda, zidane hiše in kleti, sado-nosnika, travnika in njive, bo naprodai sodnim potom t. aprila t. 1. v Slov. Bistrici ob 8 zjutraj. Izklicna cena 32.000 Din Vprašati pri: Joško Kolar, sedlar, Slov. Bistrica, (o) Lokomobilo jako malo rabljeno, s predkuriščem (Trcpen-rost), 50—70 HP polno-jarmenik 65 cm premera, venecijanski iarem 110 cm premera, celo osišče in predležie, iermenice z !e-žaii — prodam. Ceni- ponudbe upravi »Slovencu« pod »Ugodno < št. 3711. (II Vrtnice v nainoveiših različnih barvah proda Brecelnik Ivan, Velika čolnarska ul. št. 21. (11 Sadno drevje visoko in pritlično, agres, ribiz, lepolično grmičevje, japonske dišeče potonke in vsakovrstne rastline -proda po izredno nizkih cenah radi opustitve vrta drevesnica Črnagoj, Vič. I Frizernki salon za gospode in dame se priporoču. Tečna in dobra postrežba. Emgelbert Franchctti. Ljubljana — Tyrševa 20, nasproti kavarne »Evropa«. (t) Vrtne ograje špeciielne, iz železotelo-na, v raznih oblikah, fasade ler vsa slavbna deia v spomladanski sezoni — lično in ceno izvršuie — Stavbno podjetje Rudolf Terčelj, pri novi š^enski cerkvi, Ljubljana VII, (t) Steznike, trebušne pasove, nedrčke za prsa, izdeluje po francoskih in amerikanskih krojih atelje Kianjc Terezija, Moste, Društvena ulica 23, (t) Trajno ondulacijo z aparatom, ki dopušča tok samo 24 voltov, popolnoma varno, izvršuje salon »Frank«, Zeljarska ulica 11, Trnovo, Kolezija I Konja srednje velikega, močnega in lepega, v starosti 5 do 8 let, kupim. — Kupim tudi pripravne vozove za samca. — Josip Razbor-šek, Trbovlje. (k) Staro železo in druge kovine prodate najbolje v železnini Fr Stupica, Ljubljana, Gospo-svetska 1. (k) Vsakovrstno ziato kupuje po aaivi&|jb cenah CERNE, 'uvelir Liub! ana j Wollova ulica it. i. Damske slamnike in popravila izvršuje naj-ceneie Salon Mia, Tyrše-va cesta, kavarna Maicen Sprejmem tudi pomočnico.__(1) Kolesa Jamska in moška, kupite naiugodneie pri A B C Ljubljana. Medvedova 8 telefon 21 44. poleg gorenjskega kolodvora (11 Švedski semenski oves, poljska semena, vrtni semenski krompir in vsa umetna gnojila za vrt si lahko nabavite po najnižjih cenah pri GOSPODARSKI ZVEZI V LJUBLJANI Trenčkote vsa oblačila perilo itd v ogromni izbiri kupite poceni pri P i e s k e r i n Sv Petra cesta 14 (11 Lešnikovc sadike vkoreniniene, šlirikrnt debelejše kot navadne — imair naprodaj. — Iskri Franc, Vič 16. (!) Prodam vse vrste košarskih izdelkov, raznovrsten material in orodij po zelo znižani ceni do 31 marca. - Ne zamudite ugodne nrilike! Fany Patik. Radovliica. graščina. (1) Pozor! Nova kolesa damska že od 850 Din naprej, moška že od 800 Din naprej — dobite pri Pepi Krmelj, Celovška cesta 115 (med novo remizo in mitnico). Ključavničarstvo dobro vpeljano, z vsemi potrebnimi stroji, zaradi bolezni nsprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3714._ (1) Kolo skoraj novo, zaradi odpo-tovanja takoj poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3835. Za Vei teč Otroške nogavice v vseh barvah od Din 2.50, mffike nogavice In od Din 2.50, ženske nogavice od Din 5 50, ženske llor nogavice od Din 9.50 EKSPORTNA H1SA »LUNA« MARIBOR Čebetarši! Deset A. Jtnidaršičevih, osem amerikanskih (Lak-niayer) in dva kranjiča, same zdrave muhe v planinskem kraju, prodam s prostornim ulniakom vred po ugodni ceni zaradi selitve Perčič Alojzij, Povlc, p. Golnik. Pomaranče sočne in sladke stalno v zalogi pri GOSPODARSKI ZVEZI V LJUBLJANI 10 breskovih drevesc v samo novih, najboljših sortah, z zavoinino vred franko vaša železniška postaja za 90 Din razpošilja Sadjarstvo hratov Dotin-I šek, Kamnica. p. Maribor. Foto amaterji pozor! Nudimo Vam po najnižji ceni popolnoma nove krasne foto albume, foto ogliče, navadne albume za razglednice ter spo minske knjige Robata zaloga Konkurenčne cene Prodajalna H. Ničman Ljubljana. Kopitarjeva ulica St. 2 Ljudska samopomoč registrirana pomožna blagajna v Mariboru, Grajski trg it. 7 Poverjenišivo: Ljubljana, Tyrieva 34 naznanja smrtne slučaje svojih članov v mesecu februarju 1936.: Kaiser Elizabeta, delavka. Studenci. Rakušn Katarina, zasebnica, Ormož. Ino Aloziia, žena gostilničarja, Zagorje ob Savi. Orešič Mihael, prevžitkar, Sp. Poljane pri Poljčanab. Kopr ivc Lovrenc, prevžitkar, Vrh p. Sv. Vid pri Planini. Gošer Anton, delavec, Šmartno pri Slovenjjiradcu. Drozg Jožefa, prevžit^arica, Jelenče. Voznik Mihael, mizar, Maribor. Jereb Uršula, kuharica, Maribor. Brbre Kat rina, posestnica, Okoška gora p. Čadram. Skel Marija, nrevžitkarica, Brestovec. Krumpačnik Mariia, delavka, Strmec p. Luče. Klemenčič Neža, dninarica, Slov Bistrica. Klinec Ana, zasebnica, Ljubljana. Hausman Jožef, prevžitkar. Mota p. Kapela. Lampo Anton, trgovec, Maribor. Črešner Jakob, zasebnik, Ptuj. Kranjc Marija, gostilničarka, Sp. Radvanje. Skofljanec Marija, služkinja, Glogovbrod p. Arliče. Šeligi Katarina, vdova strugarja drž. žel., Maribor. Reizinger Cecilija, posestnica, Podčetrtek. Rihtarič Ma rija, delavka, Brezina p. Brežice Kreinz Rozina, vdova po uradniku, Slovenjgradec. Likavec Marija, viničarka, Polički vrh. Spegl Vinko, posestnik, Malo Mislinje. Blažon Emilija, zasebnica, Maribor. Šiško Mariia, zasebnica, Krško. Smolnikar Janez, šol. upravitelj v pok., Šoštani. Krajšek Terezija, zasebnica, Prožunska vas p. Teharje. Fras Alojzija, posestnica, Maribor. . Šeško Marija, zasebnica, Liutomer. Cetl Jožefa, vdova po kroj. mojstru, Cmurek. Vavken Evgenija, poštarica, Dvorje p. Cerklje pri Kranju. Kene Marija, gospodinia, Dol pri Hrastniku. Zakonšek Martin, prevžitkar, Smiklavž p. Sv. Jurij ob Taboru. Lecker Rajmund, uradnik drž. žel. Maribor. Lovrec Marija, vdova po trgovcu, Polenci p. Polenšak. Nemec Franc, železničar v pok. Babinci p. Ljutomer. Cizerl Ana, žena nočnega čuvaja, Košaki p. Maribor. 2nidar Ana, prevžitkarica, Sv. Vid pri Grobelnem. Bregel Karolina, vdova sodnega sluge, Ptuj. Pukl Martin, posestnik, Razvanje. Zupan Mariia, zasebnica Preserje p. Radomlje. Falkonetti Kari, kotlar drž. žel. v pok., Maribor. Kramberger Jernej, zasebnik, Maribor. Jesih Ivan, rud. paznik v pok., Loke p. Trbovlje. Po vseh umrlih se je izplačala pripadajoča pogrebnina v skupnem znesku Din 417 340 Kdor še ni član »Ljudske samopomoči« naj zahteva brez-obvezno in brezplačno pristopno izjavo. Blagajniško načelstvo. Pišite še danes! Ostanki mariborskih tnkstilnih tovarn, brez napak, pristnobarvpi »Paket serija A- rt moško, žensko, namizno uosteljno perilo in rjuhe- °P a k e t serija B« izključno zimski topli flaneli in bar-henti najboljše kakovosti, vsak paket 10—20 m samo 107 Din. Dalje novi »Original Kosmos Z paket«. vsebujoč 2.80 m suk-na za eno dolgo zimsko suknjo oziroma ženski plašč lepe temne barve sli pa 1.80 m za kratko zimsko suknjo in 1.20 m posebno močnega štruksa ali sukna za ene hlače. Tudi ta paket samo 107 dinarjev. Vsi paketi poštnine prosti. Neprimerno vzamem aazai in zame njam. — Pišite takoi na »Kosmos« razpošilialnico, Maribor. Dvorakova ul. 1 Deset vrtnic plezalk plesnobi odpornih, novih deloma vedno cvetočih sort, s poštnino vred 60 Din. - Tudi pet plezalk pošljemo za 35 Din s poštnino vred Pošljite znam ke. Sadjarstvo Dolinšek Kamnica, p. Maribor, (lj PREMOG DRVA IN Karbo paketi ■■■■■■■■■■■■■ pn Iv. Schumi Dolenjska cesta Telefon štev. 2951 Gozdne sadike za pomladansko pogozdo vanje ima večje množine 4- in 5-letnih, presajenih, prvovrstnih smrekovih sa dik, kakor tudi cipresne sodih b več tisoč komadov za vrtne ograje in parke v raz-ičnih višinah do 1.75 m raprodaj Franc Dolenc, Preddvor nad Kranjem. r Znam Salvaf tal proti žolčmm kamnom ln boleznim žolinega mehurja, dobiva se pri glavn. zast. Lekarna Sv. Ivana, Zagreb Kaptol 17._Ogl. reg s. l.r.I7s?n Pižiie po brezplačna uavodi a. saLvarčaj Jadransko Podunavske banke v Beogradu. Objava Angleško in češko sukno ler raznovrstno modno in manu-fakturno blago za spomlad in po-let je, kupile po ugodnih cenah pri FRAN/O MAfER, Maribor Glavni trg 9 Prepričajte se pred nakupomt Jadransko Podunavska banka v Beogradu ob- fnvlja s tem, da na osnovi prvega šestomesečnega razporeda v smislu člena 20. uredbe o zaščiti denarnih zavodov izplačuje počenši od 1. januarja 1936 pri blagajni svoje centrale v Beogradu, kakor tudi pri blagajnah svojih podružnic v Skoplju in Kotorju, in sicer: 1. Stare vloge, one na vložnih knjižicah, kakor tudi one na tekoči račun, ki dne 31. XII. 1935 z izplačanimi akontacijami za časa od 30. VI. 1935 do 31. XII. 1935. leta niso presegale 1000 Din, izplačuje v celoti v gotovini; 2. na vse ostale stare vloge na vložne knjižice ln tekoči račun izplača obresti za drugo polletje 1935 po odbitku akontacije, izplačane za čas od 30. VI. 1935 do 31. XII. 1935. leta, V kolikor upniki ne dvignejo vlog, ki se izplačujejo po prvem šestmesečnem razporedu, pre-neso se iste na račun novih vlog, ki niso podvržene zaščiti, se ohrestujejo in so vsak čas na razpolago vlagatelju. Jadransko podunavska banka v Beogradu. Razpis Razpis Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani tazpisuje konkurenčno oddajo zidarskih, mizarskih, keramičnih, soboslikarskih, pleskarskih in parketar-skib del ter del za inštalacijo elektrike, vodovoda in plina v Gajevi ulici št. 3 v Ljubljani z dogo-tovitvenim terminom dne 1. maja 1936. Razpisana dela so proračunana na vsoto Din 125.706 in je staviti ponudbe skupno ali posamezno v obliki popusta v odstotkih na uradno proraču-nane enotne cene. Razpisani podatki, proračuni in gradbeni dobavni pogoji se dobijo v gradbenem oddelku zavoda v sobi št. 221 proti odkupnini po 25 Din za izvod.. Ponudbe je vložiti v gradbenem oddelku zavoda v sobi št. 221 do dne 24. marca 1936. Pred-ložitelji ponudb morajo pred oddajo ponudb položiti 5% vadij od skupne razpisane vsote v knjigovodstvu zavoda, kjer jim bo vročen uradni reverz. Obravnava vloženih ofert ni javna. Zavod si piridržuje pravico oddati dela komurkoli izmed ponudnikov, kakor tudi določiti obseg razpisanih del. ne oziraje se na razpis. V Ljubljani, dne 18. marca 1936. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Na osnovi § 102. zakona o mestnih občinah se razpisujejo pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani: 1. 2 službeni mesti konceptnih pripravnikov; 2. 1 službeno mesto začasnega pragmatičnega desinfektorja v II. kategoriji, 1. plač. stopnji; 3. 40 službenih mest pogodbenih dohodarstve- nih paznikov. Vsi prosilci morajo izpolnjevati splošne pogoje za sprejem v mestno službo po § 6. službene prag-matike za ljubljanske mestne uslužbence, oziroma § 3. zakona o uradnikih. Prosilci za službeni mesti pod 1. morajo dokazati, da so dovršili pravne študije z vsemi predpisanimi teoretičnimi izpiti; prosilci za službeno mesto pod 2. morajo dokazati, da so dovršili najmanj 4 razrede osnovne šole in položili državni strokovni izpit za desinfektorja; prosilci za službena mesta pod 3. morajo dokazati, da so dov šili z dobrim uspehom najmanj 4 razrede osnovne šole in ne smeio biti mlajši od 21 in ne starejši od 40 let. Lastnoročno pisane in pravilno kolko-vane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo — pravniki izpričevala o položenih izpitih —, dokaz o odsluženju kadrskega roka, oziroma, da je vojaške službe popolnoma oproščen, nravstveno izpričevalo, zdravniško izpričevalo mestnega fizikata, potrdilo pristojnega oblastva, da ni pod skrbstvom, v kon-kurzu ali da ni nad njim podaljšana očetovska oblast, da ni bil s sodno razsodbo obsojen na izgubo častnih pravic, mladoletni prosilci reverz očeta oziroma varuha, da pritrjuje vstopu v mestno službo in prevzame odgovornost za event. škodo, event. dokazila o strokovni sposobnosti, navedbo, ali je s kakim mestnim uslužbencem v sorodstvu ali svaštvu), je vložiti najkasneje do dne 26. marca 1936 pri personalnem oddelku mestnega poglavarstva v Ljubljani. Vse do sedaj vložene prošnje se ne bodo upoštevalo. Vsakršne intervencije sc prepovedujejo in se nanje pri podelitvi službenih mest nc bo oziralo. Mestno poglavarstvo v Liubljani, dne 17. marca 1936. Predsednik: dr. Adlešič Juro, I, r. NIZKE CENE dvokolos, otroških. Igralnih, invalidskih vozičkov, prevoznih trlelkl.iev. Šivalnih strojev. Cenik franko. .TRIBUNA" F. BATJEl, LJUBLJANA, KarlovSkn eesta 4 Podružnica Maribor, AIeki»nndrovn eesla M V globoki žalosti naznanjamo, da je naš nadvse ljubljeni soprog, oče, brat itd., gospod Andrej Bote car. kontrolor in rez. poročnik dne 17. marca 1936 smrtno ponesrečil. Pogreb blagopokojnika bo v petek, dne 20. marca 1936 ob treh popoldne izpred mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. Planina pri Rakeku, Ljubljana, dne 18. marca 1936. Žalujoča soproga z otroci in ostalo sorodstvo. Zahvala Za premnoge dokaze srčnega sočustvovanja ob priliki težke izgube, kakor tudi za številno udeležbo pri pogrebu, za lepe vence in cvetlice, izrekamo vsem prijateljem in znancem prisrčno zahvalo. Prav posebno se zahvaljujemo g. župniku Baronu za njegove globoke poslovilne besede, g. dr. Wankmiillerju za ljubeznivo zdravniško pomoč, zastopstvu mestne občine in bivšima županoma g. dr. Li-poldu in g. Grčarju, mestnemu uradni-štvu pod vodstvom g. direktorja Rodo-šeka, pevskemu društvu magistralnih uslužbencev in godbenemu društvu > Danica«. Maribor, dne 18. marca 1936. Globoko žalujoča obitelj S t e r 1 e. Za »Jugoslovansko tiskamo« v Ljubljani: Karel Čei. Izdajatelj: Ivan Rakove* Urednik; Viktor Cenči4.