igo
Listek.
danes 258 članov, ki so prejeli publikacije, obsežne 592 tiskanih stranij. Društvo je prejelo subvencije od deželnega zbora 400 gld., od kranjske hranilnice 150 gld. in posebe še za razpravo prof. Seidla'llO gld., potem od naučnega ministerstva 200 gld. Svoje knjige zamenjava društvo s 108 društvi. Minulega leta so bila tri predavanja; tekoče posle je reševal odbor v 5 sejah. — Za tajnikom je poročal blagajnik; direktor y. Subic, o denarstvenem stanji ter navedel, da je imelo društvo skupnih dohodkov 2034 gld. 70 kr., troškov pa 2049 gld. 92 kr., torej nedostatka 15 gld. 22 kr. Proračun za leto 1894. kaže 1810 gld. dohodkov in i854'22 gld. troškov, torej nedostatka 44 gld. 22 kr. Nato se zvrše" volitve, in sicer se izvoli jednoglasno direktor A. Senekovič za načelnika, odborniki pa so: dež. glavar Detela, prof. Kaspret, arhivar Koblar, dr. Kosler, prof. Rutar, sem prof. Smrakar, direktor Subic in prof. Voss. — Ko še baron Schwegel zahvali  dosedanji  odbor za njega uspešno delovanje, sklene se obči zbor.
Društvo »Pravnik« je imelo dne" 30. prosinca t. 1. obči zbor, katerega je predsednik dr. A. Ferjančič otvoril s primernim nagovorom. Poudarjal je sosebuo, da društveno delovanje, kar se tiče shodov, v minulem letu ni bilo tako živahno, kakor bi moglo biti, čemur vzrok je pač navada, da mora biti z vsakim shodom združeno znanstveno predavanje, kar pa pri nas ni lahko mogoče. Društvenemu glasilu pa se je področje dokaj razširilo, kar je slovenskemu pravoslovju v največjo korist. — Tajnik dr M. Pire se je v svojem poročilu spominjal najprej »Slovenskega Pravnika«, kateri bodi priporočen v obilejšo duševno podporo, da mu bode vsebina zanimljivej^a in raznovrstnejša . Odbor se je največkrat posvetoval o slovenski pravni terminologiji ter — kakor smo že poročali — z dvorno tiskarno sklenil pogodbo, da le-ta prevzame založbo slovenske pravne terminologije in se zaveže društvu plačati po 15 gld. za tiskovno polo. Odbor si je pa tudi zavaroval pravico revizije pri eventuvalni novi izdaji, da bi se pozneje ne mogli zopet pokvariti naši termini. Deželni zbor kranjski je dovolil novic podporo 400 gld. za izdaj o nemško-slovenskega juridiškega slovarja. Tretji zvezek slovenskih zakonov se letos še ni izdal, ker se je večkrat izrazila želja, da se s temi zakoni počakaj, dokler ne izide pravna terminologija Društvo je poskrbelo, da dobode »Pravnik« v bodočem »Narodnem Domu« pripravne prostore za knjižnico, čitalnico in društvene shode. Društvena knjižnica se je spopolnila; društvena shoda sta bila dva. Društ-venikov šteje »Pravnik« 176. — Po tem izvestji je urednik pravne terminologije dr. jfanko Babnik poročal o svojem delu. Terminologija bode obsezala v osmerki 50 tiskanih pol in se prične razprodajati okolo Velike noči. — Zbor izreče dr. Babniku zahvalo, nato poroča avskultant Milčinski o društveni knjižnici, ki se je lani pomnožila za 179 zvezkov. — Iz poročila blagajnika, notarja Ivana Gogole, je razvidno, da je imelo društvo v minulem letu 1587 gld. 99 kr. dohodkov in 1668 gld. 70 kr. troškov, torej 80 gld. 77 kr. nedostatka, kateri se pokrije iz glavnice. Društveno imeuje znaša 475 gld. 50 kr. — Natd se izvolijo v odbor gospodje: dr. A. Ferjančič (predsednik), dr. y. Babnik, y, Gogola, dr. V. Krisper, y. Kavčnik, Fr. Milčinski, dr. M. Pire, dr. V. Supan, dr. D. Majaron, dr. y.  Hrasovec in B.   Trnovec.
Podpiralna zaloga slovenskih vseučiliščnikov v Gradci je z akademiškim letom 1892 /93. nastopila tretje desetletje svojega delovanja. Koliko je v vsem tem času storila za podporo ubožnih in podpore vrednih vseučiliščnikov slovenskih, razvidno je do dobra iz dosedanjih poročil o nje delovanji iu stanji.
Po šibkem početku se je društvo po ugodnih razmerah tako razvilo in ojačilo, da mu je bilo zadnjih pet let moči deliti dvakrat in trikrat tolike podpore, kakor jih je iz početka več let zapored delilo zaradi pičlih tedanjih dohodkov. Dočim se je bilo razdelilo  v akademiškem  letu    1891./92.  med   slovenske   vseučiliščnike  1070 gld., znašala
Listek.
191
je vsota istemu namenu v minulem akademiškem letu 1147 gld. Čistih dohodkov z obre-stimi vred je bilo 1490 gld. 97 kr., od prejšnjega leta pa je ostalo v gotovini 892 gld. 55 kr, torej skupaj 2383 gld. 52 kr. Troški so znašali 1782 gld. 48 kr., in gotovine je ostalo 601 gld. 4 kr,, katera vsota je na račun prihodnjega akademiškega leta shra-ujena v hranilnici na obresti. V hranilnici je tudi vsota 1100 gld., katera je bila po odborovih sklepih v zmislu društvenih pravil leta 1889/90. do 1892. /93 dodana glavnici v gotovini. — Odbor je zboroval osemkrat in je rešil 137 prošenj ; odbitih jih je bilo IO, drugim I27im pa se je dovolila vsota 1147 gld. Najmanjša jednokratna podpora je bila 5, največja pa r5 gld. Podpiranih je bilo 24 slovenskih vseučiliščnikov: 6 pravnikov, II medicincev in 7 modroslovcev. Po deželah jih je bilo 15 s Štajerskega (dobili so 771 gld), 5 s Kranjskega (dobili so 257 gld.) in 4 s Primorskega (dobili so 117 gld.). Koroškega Slovenca, ki bi bil prosil podpore, to leto ni bilo nobenega. — Odbor pod-piralne zaloge, katera bodi našim rodoljubom iz nova toplo priporočena, sestavljen je takd-le : Predsednik in blagajnik: dr. Gr. Krek, c. kr, vseučiliški profesor; predsednikov namestnik: Fr. Krušic; tajnik: Gojmir Krek; odborniki: Valerijan Preveč, Anton Vojska, Ludovik Verbnjak, Milan Mencinger; namestniki: Fr. Zitek, Zmagoslav Kac in "Jožef Vester.
Akademiško društvo »Slovenija« na Dunaji je nedavno praznovalo s prelepo slavnostjo, katere so se udeležili zastopniki vseh slovanskih narodov, svojo petindvajset-letnico. Za to priliko je zložil prof. Stritar krasno pesem, katero je uglasbil znani skladatelj A. Foerster.
Stenograf. Glasilo hrvatskog stenografskog društva u Zagrebu — Izšla je 7. in 8. številka tega lepega mesečnika, katerega ureduje prof. Fr. Magdič. Vsebina »Ste-nografu« je mnogovrstna in obseza poleg drugega kritiko Bezenškove »Stenografije«- iz peresa A. Zupana (ponatisek iz »Slov Sveta«), Ker se list pazno ozira tudi na slovensko stenografijo, bodi toplo priporočen našim slovenskim steuografom Za nečlane znaša naročnina  2 gld., za dijake   1   gld.  Člani ga dobivajo brezplačno.
»Omladina« se imenuje nov dijaški list, katerega izdaja „srpska akademska omladina u Zagrebu". ,,Omladina" izhaja po jedenkrat na mesec in veljd za vse leto 1  gld.  50 kr.
Znameniti grobovi. Dne" 3. m. m. je umrl v Belem Gradu Vojislav S. Ilijč, najdarovitejši izmed vseh mlajših pesnikov srbskih, šele v ^}. letu svoje dobe. Poro lil se je iz pesniške obitelji, zakaj njega oče, Jovo Ilijc, in dva brata so znani srbski pesniki. Vojislav je zlagal pesmi že v svojem 15. letu; jedna izmed prvih je »Ribar«, ki se prišteva najlepšim pesmim novejše srbske poezije. Ilijčevi proizvodi so izšli leta 1888. in 1889. v dveh zvezkih; hvalijo jih, da so povsem originalni takd v idejah kakor v zlogu.  Sedaj nameria  »Srpska književna zadruga«  izdati   vse njegove pesmi.
Hrvaško in v obče jugoslovansko znanost je zadela dne" 13. m. m. nenadomestna izguba, zakaj tega dne je umrl kanouik dr. Fr. Rački, neumorni učenjak in spešitelj hrvaške znanosti in prosvete, oče novejše zgodovine hrvaške, prvi predsednik jugoslovanski akademiji znanostij in umetnostij. Plemeniti pokojnik se je porodil leta 1829, v Fužinah od kmetskih roditeljev, dovršil svoje gimnazijske nauke v Varaždinu, odkoder je hotel oditi v Pešto, da bi se učil modroslovja. Ali viharno leto 1848. je provzročilo, da je opustil svojo namero in vstopil v senjsko semenišče. Leta 1849. so ga poslali v dunajski Pazmanej, kjer je sosebno proučeval slovanske in druge jezike, leta 1852. pa je bil po vrnitvi v Senj posvečen za duhovnika. Nekaj časa je na oudotni gimnaziji poučeval jezike, 110, kesneje ga je škof Ožegovič poslal v zavod sv. Avguština na Dunaj. Rački je ondu leta  1855. dosegel   doktorat in se vrnil v Senj,   kjer je zavzel   stolico cerkvene