St. 22(1503) Leto XXIX NOVO MESTO, četrtek, 1. junija 1978 '3. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416-2242 .Predvčerajšnjim, v torek, so v junici svečano odprli 33. Wno prvenstvo Ljubljanske rajske oblasti (LAO), včeraj r*o se začela tekmovanja, ki trajala do 3. junija. Pokro-»jfji prvenstva je član sveta ®eracije Ivan Maček — Matija. Umovalci so že v ponedeljek M v Ribnico in Kočevje. Letos tj ^mreč tekmovanje trajalo več l1kot minula leta ne le zaradi ne-• novih disciplin, ampak tudi kov * srečan-i ‘n spoznavanja voja-w ,.ln domačinov oziroma pokro-i. )ev; Tako so se tekmovalci prva tj oznanjali s športnimi objek-O^Ji in ljudmi. V ponedeljek so I**!! tudi Jelenov žleb, kjer so "‘t&ani 26. marca 1943 izbojevali ftiembno zmago. V ponedeljek in j ^ zvečer je bil zabavni program, ga organizirali vojaki in doma-Podobna srečanja, spoznavanja ^kultume pnxeditve bodo vse dni ^•predvsem večere športnih iger in nekakšen pregled oziroma pri-dosežkov pripadnikov JLA na ^uočju kulture, a J»ftaflci so se včeraj prvič ^ na igriščih. Danes bo goto- uor,K"’- y. no, orientacijsko tekmovanje, ki Vaicta^° od 8. do 12. ure. Tekmo-y. ' "°do premagovali razne ovire, ‘Jnli šotor, preskakovali vodno ne igre so se za£ele Pokrovitelj je Ivan Maček—Matija Krkini toed nagrajenci 73 dobitniki Krkinih nagrad je veliko študentov, še len' ?* ov z območja Do-“iijSKe. Med nagrajenci za nalo-IZ dodiplomskega ali po-~P‘°mskega študija so Jožica “erce> Vladimir Plantan, Zora *“Stelic in Slavica Klevišar ter Milena Blatnik. Medtem ko so nagrade za prve raziskovalne “°sežke prejeli tudi dijaki raznih novomeških srednjih šol: Ema ■^stelic, Lučka Berdavs, Biserka Helena Povše, Mitja ?*> Andreja Šporar in Mateja P®15. Zdenka Medja, Jolanda .epite, Nevenka Žagar, Igor Tai?Jkfurtu 6. srečanje genskih društev De ta,,. f "6“ junija bo - tokrat v sl0ven k1411 ~ že šesto srečanje *h društev zahodne Pokrovitelj srečanje ja - nik hessenske deželne n^°Pe. Pred, via(je p sttj^i **°lger Boerner, z naše $2t)L Pp rePubliška konferenca *tva i *ziavi gostiteljev dru-Ptcd Va" ** Fran^11113 j° bilo la ® n>eseeem dni prijavljenih drug. e*0vanje 18 slovenskih to{K Nastopili bodo s kar 40 L ^nl SDnrprlo n/l rw>♦ i o to. b^Vrvih ^>oreda» od petja do za-kej,, ansamblov. V tem velite^ e(Ušču bodo tudi športna in ■ v®nja kegljačev, šahistov rt V nam*zneSa tenisa. >)a Vo..2®°n>cem in prijateljem je Poteka? VCs ^nter, tako da bo ^ce Ve^ Prireditev hkrati. Predj./11. našega lista želimo driijtv/1^ kulturno in ostalo cev y tCno aktivnost naših delavce uJ'ni, zato prosimo skupi-^d^lo P0samezmkc, da iščejo ki jg ^nje z našim novinarjem, udeležil srečanja v \ Preko pisarne dru- oviro itd. Popoldne bo 16.50 bo TV prenašala kros na 2.000 m. Danes sc bodo začela tekmovanja v košarki, rokometu in odbojki. M. GLAVONJlC najbolj zanimiva disciplina pa- MIRENSKI GASILO SE BRATIJO V nedeljo slavijo v okviru praznika mirenske krajevne skupnosti 70-letnico obstoja svojega društva mirenski gasilci. Osrednja prireditev bo ob 14. uri. Ob tej priliki se bo društvo pobratilo z vrstniki iz Petlovca pri Belem Manastiru. OB PODELITVI KRKINIH NAGRAD — Svečanosti ob osmi podelitvi Krkinih ndgrad v Dol. Toplicah so se razen več kot 70 nagrajencev — mladih raziskovalcev udeležili tudi predstavniki znanstvenih, fakultetnih in družbenopolitičnih institucij iz vse države. Fotografija je posneta med govorom generalnega direktorja Krke mr. ph. Borisa Andrijaniča. (Foto: R. Bačer) Brez raziskovanja ni napredka 26. maja so v Dol. Toplicah slovesno podelili 73 letošnjih Krkinih nagrad Prof. dr. Aleksandra Komhauser je na izredno lepo pripravljeni svečanosti v prenovljenih prostorih zdravilišča v Dol. Toplicah med drugim poudarila, da je posluh novo me&e tovarne Krka za znanstveno in raziskovalno delo vreden vse pohvale in ga je šteti za edinstven primer pri nas. Letos je tovarna Krka že osmič podelila svoje nagrade študentom dodiplomskega in podiplomskega študija na visokih šolah v SFRJ in dijakom srednjih šol z območja širše Dolenjske. Nagrajenih je bilo 39 raziskovalnih nalog, ki so jih na univerzah izdelali študentje delno v okviru svojih diplomskih ali magi-sterskih nalog, delno samo za Krkino nagrado. Letošnje naloge so bile predvsem s področja kemije in kemijske tehnologije, farmacije, biokemije, medicine, biologije in ekonomije. Študentje so pisali svoja raziskovalna dela pod mentorstvom univerzitetnih profesorjev in drugih strokovnjakov, katerim so na slove- Brigadirji spet na delu V nedeljo gredo kočevski brigadirji na dve akciji V nedeljo, 4. junija, bodo kočevski mladinci krenili kar na dve delovni akciji. 55 dijakov 3. razreda gimnazije se bo udeležilo delovne akcije „Dragarska dolina 78“. Gradili bodo vodovod. Brigada se bo imenovala po domačem narodnem heroju Joie Boldan-Silni“, njen komandant pa bo Viktor Grabrijan iz Agroservisa. Delovna akcija bo trajala tri tedne. Istega dne bo krenila druga kočevska mladinska delovna brigada na republiško delovno akcijo v Slovenske gorice, štela bo okoli 50 brigadirjev. Sestavljali jo bodo mladi delavci, vajenci in mladinci iz osnovnih šol, razen tega pa bo v brigadi tudi 15 mladincev iz pobratenega mesta Prokuplje v Srbiji. Lani so namreč kočevski mladinci v delovni brigadi mladine iz Prokuplja sodelovali na delovni akciji v Srbiji. Tudi ta delovna akcija bo trajala tri tedne. Komandant brigade bo Marjan Blatnik iz LB Ljubljana. J. P. snosti govorniki izrekali posebno zahvalo. Potem ko sta generalni direktor Krke mr.ph. Boris Andrijanič in docent dr. Miha Japelj, predsednik sveta Krkinih nagrad, osebno izročala nagrade nagrajencem in jima prva čestitala, so svečanost še posebej pozdravili ali ob njej spregovorili številni gostje. Prva je k mikrofonu stopila prof. dr. Aleksandra Komhauser in s toplimi besedami izrekla zahvalo mladim raziskovalcem, ker se podajajo na trnovo pot, na kateri je običajno malo pohval, pa veliko trdega dela in razočaranj. Izrecno je pohvalila „Krko“ in razumevanje delovnih ljudi v tem kolektivu za razvoj znanosti. Stavila je „Krko“ za zgled sodelovanja med proizvodnjo in univerzo. Nagrajenci, kakor delovna organizacija „Krke“ in njeno vodstvo so bili ob tej priložnosti deležni še vrste laskavih ocen in pohval, kar vse naj bi bila spodbuda za nadaljnje delo. Med govorniki so bili tudi dr. Avguštin Lah, podpredsednik izvršnega sveta skupščine SRS Matjan Simič, predsednik novomeške občinske skupščine, ter predstavniki univerzitetnih središč in institutov iz naših največjih mest. R. B. PES OD TRSTA DO TRAVE Mladinci, taborniki in planinci iz pobratene Doline pri Trstu bodo 4. junija zvečer obiskali kočevske mladince, ki bodo sodelovali v mladinski delovni akciji „Dragarska dolina 78“. Srečanje bo zvečer na Travi. Posebnost srečanja bo, da bo 25 zamejskih mladincev - rojakov prišlo iz Doline do Trave peš. Prihodnje leto bodo kočevski mladinci krenili peš do Doline. UREDNIŠTVO V GOSTEH Tokrat bodo naši novinarji obiskali RIBNICO Prebivalce te krajevne skupnosti vabimo na srečanje v torek, 6. junija. Naši novinaiji vas bodo od 19. ure dalje čakali v gostilni „Pri Cenetu11. Tu jim boste povedali, kaj delate, kako živite in kaj imate v načrtu za v bodoče. Krško praznuj« Ob krškem občinskem prazniku: novi uspehi Letošnji 7. junij, praznik krške občine, obeležujejo številni uspehi, zato bodo slavja odražala ponos občanov nad napredkom in dosežki pri uveljavljanju samoupravnih odnosov. Praznovanje se bo začelo v soboto, 3. junija ob 11. uri, z odprtjem mehaničnih delavnic Transporta v Krškem. V nedeljo, 4. junija, bo ob 8. uri na kegljišču hotela Sremič tradicionalni kegljaški turnir za pokal občinske skupščine Krško. V sredo, 7. junija ob 16. uri, bodo pred Valvazorjevim spomenikom v Krškem izročili prometu novo magistralno cesto — Krško obvoznico. Ob 16. uri in 45 minut bo otvoritev občinske stavbe, ob 17. uri pa v sejni dvorani pod njeno streho slavnostna seja vseh zborov občinske skupščine. Na njej bodo podelili častno priznanje z medaljo J. V. Valvazorja in izročili domicilno listino IV. SNOUB Matija Gubec. Prireditve bodo zaključene 11. junija z otvoritvijo šole na Raki in ceste Velika vas - Rimš. Več o uspehih in pridobitvah krške občine pišemo še v današnji posebni prilogi. Tragedija jamarjev v Bilpi Trije jamarji so v soboto izgubili življenje, ko so iskali nadaljevanje jame Bilpa III ob Kolpi - Rešeni jamar Emil Matko-Zapata izven življenjske nevarnosti SREČANJE ETNOLOGOV V BREŽICAH V posavskem muzeju v Brežicah bo 7. in 8. junija posvetovanje etnološkega društva o arheologiji in sodobni slovenski družbi. V sredo bodo v galeriji v Brežicah odprli tudi razstavo entoloških fotografij. ZMAGA NOVOMEŠKE ZDRAVSTVENE ŠOLE Republiški odbor Rdečega križa je 28. maja v Ljubljani pripravil 7. republiško tekmovanje ekip prve pomoči slovenskih zdravstvenih šol. Med osmimi tekmovalnimi ekipami je zmagala ekipa novomeške zdravstvene šole. SPET VODOVOD - Na lanski lokalni mladinski delovni akciji v Vimolju je kočevska mladinska delovna brigada gradila vodovod. Na fotografiji: na zaključku lanske mladinske delovne akcije v Vimolju podeljuje narodni heroj Jože Boldan-Silni najbolj prizadevnim brigadirjem priznanja. (Foto:, J. Prhne) „Štirje kočevski jamarji so izgubili življenje v jami Bilpa III”, se je v nedeljo, 28. maja zjutraj razširila novica po Kočevju. Kpsneje se je izkazalo, da so se smrtno ponesrečili trije jamarji, četrtega pa so rešili iz podzemlja še živega. Umrli so jamarji Ivan Dimeč, delavec v Teksti lani iz Roške 26, Kočevje; Ivan Knavs, gozdarski tehnik v tozdu „Rog” ZKGP Kočevje iz Salke vasi 83, in Marjan Rus, kovinostrugar pri INKOP, Kočevje, Ljubljanska cesta, n. h. Skoraj 30 ur po nesreči pa so rešili iz jame živega Emila Matka, avtomehanika pri Eurotransu Ribnica, iz Kolodvorske 2 v Kočevju. V$i štirje so bili rojeni leta 1953. Erriil Matko, ki se zdravi v ljubljanski bolnišnici, je izven življenjske nevarnosti. Kočevski jamarji si prizadevajo, da bi našli podzemsko pot oo Bilpe ob Kolpi do KOčevja. Reka Rinža, ki ponikne za Kočevjem, pride namreč na dan prav v Bilpi, nekaj 10 m pod jamo Bilpa III. Jamiji sklepajo, da obstaja podzemna zveza oziroma rov, ki ga je izdolbla Rinža pred davnimi časi. Zato so posvetili posebno pozornost Srav iskanju te podzemne poti. '.e na okoli 150 m od vhoda v jamo so naleteli na zoženje, ki jim je preprečevalo nadaljnje napredovanje. Zato je v soboto, 27. maja zjutraj, krenila skupinica jamarjev z razstrelivom minirat prehod v jami. Kdaj so aktivirali 7 kg razsteliva, se ne ve čisto natančno, kaže pa, daje bilo to še v soboto dopoldne. Popoldne okoli 15. ure pa so imenovani štirje spet krenili v jamo, da bi ugotovili učinek miniranja. Ker jih dolgo ni bilo ven, sta šla pogledat še dva jamarja. Videla sta, da tovariši leže na tleh in da nekaj ni v redu. Jamar Dušan Tošai je zaradi oddaljenosti in slabih vez šele okoli 21.30 obvestil o nesreči postajo milice Koče\je, nakar se je začela reševalna akcija. Na pomoč so prihiteli pripadniki poklicne gasilske reševalne enote iz Ljubljane. Reševanje je bilo oteženo, ker je treba do jame Bilpa III plezati okoli 35 m visoko po navpični steni, čeprav so bile tu jamarske lestvice, je bilo reševanje zamudno. (Nadaljevanje na zadnji strani) Po nestalnem vremenu s plohami in nevihtami, se bo vreme ob koncu tedna ustalilo, bo precej sončno in topleje. S SPET MED SVOJIMI - Jamarji in reševalci prevzemajo v svoje varstvo ponesrečenega Emila Matka, ki so jim ga spustili reševalci iz 35 m višje jame Bilpa III. (Foto: Jože Primc) ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Kadar govorimo o razorožitvi, ne smemo biti preveč sentimentalni. Dejstva so grozotna - vendar po drugi vojni živi že druga generacija v miru in blaginji. Takšni blaginji, kakrSne si leta 1945 sploh nismo mogli predstavljati. Blaginja je, a tudi orož-| ja je vedno več. ie leta 1946 so v Združenih narodih razpravljali o prepovedi atomskega orožja. I Atomske eksplozije so se vrstile vse do danes. Leta 1962 je bila prva konferenca I o razorožitvi v okviru svetovne organizacije. Letos so [ se predstavniki vseh kontinentov spet zbrali v New Yorku. Izrednemu zasedanju Združenih narodov, ki bo trajalo do konca junija, prisostvuje kar 10.000 uradnih J in s neuradnih opazovalcev. Imenitna številka. Vojna vojni Prvi govornik na zasedanju je bi7 predsednik ZIS, Veselin Djuranovič. Mi smo že na zadnji konferenci neuvrščenih v Columbu opozorili na problem razorožitve. Naše stališče na zboru v Colombu je poudaril predsednik Tito. Mednarodni opazovalci so ugotovili, da predlogi sovjetskega predstavnika Gromika niso bili obarvani politično. Očitno je, da v Moskvi predvidevajo povabilo Brežnjevu, naj letos | jeseni obišče Washington. Po neki verziji so pogajanja o omejitvi strateške oborožitve pet minut pred dvanajsto. To je pač način izražanja, prav gotovo pa je, da nismo več v slepi ulici. Kitajski delegat v trenutku, ko končujemo te vrstice, še ni govoril. Francoski predstavnik, predsednik Giscard d'Estaing se je zavzel za razorožitveno konferenco v okviru Evrope. Nov predlog, ki so ga pa mimogrede omenili drugi že prej. Zdaj je dobil samo bolj konkretne oblike. Vsi prvaki zahodne Evrope so govorili - te dni se bo začel v ameriškem glavnem mestu posvet držav NA TO pakta. Julija pa se bodo v Bonnu sestali predstavniki devetih najbolj razvitih držav zahodnega sveta. In tedaj bodo prišla „na tapeto“ tudi taka vprašanja, zakaj je dolar tako dolgo drsel navzdol, zakaj si bogata Amerika ni zagotovila dovolj nafte iz domačih sredstev. Zakaj je iz leta v leto bolj odvisna od uvoza arabske nafte. V tej zvezi naša pripomba: denar, ki ga Amerika plačuje za nafto, se v obliki arabskih naložb v ameriških bankah spet vrača v — Ameriko. To je tako imenovani recycling. Bogate arabske države zelo malo vlagajo v fond za razvoj afriških in sploh nerazvitih držav. V mednarodnem tisku so se lani pojavile vesti, da bo morala od srede prihodnjega desetletja tudi Sovjetska zveza uvažati nafto. Takoj so se oglasili ameriški strokovnjaki. Ni res, to poročilo je bilo sestavljeno za ameriškega predsednika Carterja, da bi lahko ustanovil fond o stalnih razervah petrolejskega goriva. Sovjetska zveza ne bo trošila dragocenih deviz za nabavo arabske nafte. Doma bodo vrtali nafto - v Sibiriji. Zanimiv je tudi podatek, da se velike ameriške petrolejske družbe upirajo preučevanju sončne energije. Pa s to energijo že kurijo domove v Kaliforniji in drugih deželah sončnega juga in zahoda. Prav tako je tudi zanimivo, da so začele to vprašanje preučevati prav arabske države. Petrolej tudi bodočim generacijam - to je njihovo geslo. Sončna energija bo - čista energija. V nekaterih državah zahodnega sveta so prav iz teh razlogov tudi proti atomskim centralam. Ta odpor pa polagoma popušča. Od razorožitve smo se premaknili že daleč. Druga taka tema, ki bo polagoma prodrla na površje, bo beograjski sestanek neuvrščenih - ta sestanek bo na ravni zunanjih ministrov. V Havani je bila te dni pripravljalna konferenca. Neuvrščeni so iz leta v leto bolj aktiven in vpliven element svetovne politike. Ta skupnost širi svoja krila - nihče je ne more več prezreti. Kako se je iz skromnega začetka razvilo veliko, široko drevo. MIRAN OGRIN - predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranovič seje vmfl iz New Yorka. Na izrednem zasedanju generalne skupSčine je razložil naše stališče o razorožitvi O tako važnem vprašanju, kot je mir, morajo imeti besedo vsi - ne samo veliki. Predvidevajo da se bo zasedanje končalo konec junija. Drugi krog razgovorov bo čez tri leta - in sicer v Madridu. Preizkusili kamni usmeritve Ali so kongresne usmeritve že dovolj prodrle tudi v našo zavest? Ko že na podlagi VIII. kongresa ZK Slovenije in gradiv, ki dajejo usmeritve za XI. kongres ZKJ govorimo o pokongresnih nalogah, se moramo predvsem vprašati, ali so že tudi v resnici prodrle v našo zavest. Končn ' ' * ‘ ' ciljev. iCončno je to osnovni pogoj za uresničitev zastavljenih Gre pa predvsem za dvoje Najprej bomo nujno morali preseči sleherno odtujenost delovnih ljudi. Če namreč resnično ne bo uspelo, da bi vpliv samoupravnih odločitev prodrl v sleherno celico in sleherno raven, če bodo delavci ponekod še vedno čutili mezdne odnose, potem bomo v samoupravnem razvoju taka okolja nujno vplivala na celoten razvoj ter ga ovirala in zadrževala. Drugo spoznanje pa je, da sta preobrazba odnosov in razvoj materialnih sil ne le tesno povezana, temveč tudi v medsebojni odvisnosti. Zato je kot na dlani, da ne bomo mogli prebroditi mnogih težav, če ne bomo naredili bistvenega koraka pri razvoju proizvajalnih sil. Tega pa ni mogoče doseči z zapiranjem v ožje celice, z lokalizmom, tehnokratskim obnašanjem in bojem za prestiž med posameznimi okolji ali dejavnostmi, temveč z dobro samoupravno organiziranostjo, s stremljenjem k poglavitnim družbenim ciljem oziroma zavestno usmeijenostjo k najpomembnejšim in na podlagi najširših interesov sprejetim NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Naj bo povedano: poznam človeka, dober samoupravljalec in socialist je, ki so mu v delovni organizaciji, v kateri se je hotel zaposliti, dejali, da jim je sicer nerodno povedati, a morajo: za njih ni ravno najbolj primeren, ker se je deklariral za vernika, katolika. Potem je nastal zaradi tega čisto čeden problem z naslednjim epilogom: delovna organizacija je spoznala svojo zmoto (njen kadrovik - da ne bo pomote), občan pa se je primemo svoji visoki kvalifikaciji zaposlil drugod. In je bil ranjen globoko v dušo. Je pa ostal zagnan samoupravljavec in aktivist. Preprosto zato, ker se je znal dvigniti nad ientfloijansko ubogost. Nesprejemljivo Najbrž bi lahko našli še kakšen primer, podoben temu, primer, ki močno in preveč zaudaija na ozkosrčno sektašenje. Toda najpomembnejše je, da se jih zavemo, da jih stisnemo za vrat, kajti ne kazijo le odnosa do sočloveka, marveč škodujejo vsej naši ustavni usmeritvi socialističnega, samoupravnega razvoja. In to je tisto prvo ter hkrati bistveno: sektašenje do vernih občanov je hkrati ne-sprejemanje ustavnih ter zakonskih določil, je družbenopolitična deviacija, koncentrat nespameti ter končno in ne nazadnje - netivo za pojavnost klerikalističnih tendenc. Krepka leta pred drugo vojno je Komunistična partija z vso ostrostjo obsodila sektašenje ter sprejela v svoj družbeni program tisti poudarek, ki ga lahko danes preberemo tudi v znank Kardeljevi študiji o socialističnem samoupravnem sistemu, da religija namreč ni nikakršna ovira za enakopravno vključevanje človeka - vernika v socialistično življenje družbe. V to misel pa je izzvenela tudi nedavna seja predsedstva zvezne konference Socialistične zveze, ko je razčlenjevala odnose med samoupravno socialistično družbo ter verskimi skupnostmi pri nas. Slabo uslugo delajo tej kontinuirani politiki prenapeteži, ki ne spoštujejo ustavnih določil oziroma jezljivo naskakujejo vsako javno in politično besedo, ki ni povšeči njihovi predstavi o urejanju odnosov med verskimi skupnostmi in socialistično samoupravno skupnostjo. Pri tem to velja v enaki meri za verujoče in neverujoče. Če je verski interes zadeva osebne svobode človeka, pravi Kardelj, ne pa sredstvo politične diferenciacije v družbi, potem ne obstoji nikakršna potreba, da se ta interes politizira in da kot takšen postane orožje v boju za politično oblast. Primer, ki sem ga navrgel uvodoma, je resničen, kakor je resničen tudi njegov zadovoljiv razplet. In do rešitve je lahko prišlo le ob spoštovanju vseh ustavnih določil ter njihove dosledne uporabe v praksi. To pa je zagotovo tudi edina možna pot za ohranjanje frontovske mobilizacijske in delovne kontinuitete vseh delovnih ljudi ne oziraje se na njihovo svetovnonazorsko prepričanje MILAN MEDEN iiiiiHiimiiiimmiiiiiitimiiiimimiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuin skupnim programom. Prav pri tem namreč nemalokrat še kako čutimo neusklajenost in nedorečenost, ko gre za spopade med širšo opredelitvijo na eni in ožjimi programi oziroma željami na drugi strani. Taki spopadi pa ne pomenijo le nepotrebnega trošenja sil, temveč tudi sredstev, ki jih na stopnji našega razvoja nimamo na pretek. Pri vsem tem gre pogosto za vprašanje idejnega, političnega in gospodarskega posluha za potrebnost in realnost, ki pa ga, razumljivo, ni mogoče dosegati samo s strokovnimi in akademskimi razpravami, temveč pred- iiimuimuiiiiimiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii TELEGRAMI HANOI - Vietnamski radio je pozval kitajsko ljudstvo, naj ostane v Vietnamu in naj ne naseda raznim govoricam. Po nekaterih podatkih je žc okrog 70.000 Kitajcev zapustilo Vietnam. Mnogi med temi so Sli na kitajsko stran ilegalno, prekoračili so slabo zastraženo mejo. Po približnih podatkih je v Vietnamu okrog 2 milijona Kitajcev. Mnogi med njimi imajo zdaj že vietnamsko državljanstvo. PRAGA — V Češkoslovaško prestolnico sta prispela Brežnjev’ in Kosigin. Sovjetski tisk je te dni vidno poudaril, da je Brežnjev leta 1945 sodeloval pri osvoboditvi Prage in da je končal svojo vojaško pot prav na Češkoslovaškem. Tik pred Brežnjevem je Češkoslovaško obiskala poljska delegacija - Vodila sta jo poljski voditelj Gierek in premier Jaroszewicz. MADRID — Po novi ustavi bo v Španiji cerkev ločena od države. Poprej privilegirana katoli9ca cerkev ne bo imela državnega značaja. V Franciji so izvedli ločitev med francosko revolucijo - 1789/93. Tako sc polagoma rušijo elementi frankovske oblasti. DAKA - Sedanji predsednik bangladeške vlade, general Ziar Rahman bo junija kandidiral za predsednika Bangladeša. Prejšnji predsednic Mudzibur Rahman je bil ubit sredi leta 1975. Bangladeš je bil nekdaj pod okriljem Pakistana. RABAT - Maroški kralj Hasan ne podpira več egiptovskega predsednika Sadata. Vest te vsebine je objavil izraeslki list Maariv. Te dni je minilo pol leta, odkar je Sadat presenetil ves svet. Prišel je v Izrael, v izraelskem parlamentu je razložil svoje predloge o rešitvi spornih vprašanj. TEHERAN - Iran bi rad nabavil v Ameriki orožje v vrednosti 10 milijard dolaijev. Iran sc zanima za nabavo 200 bojnih letal in najnovejših topov. Ni še znano, ali bo Amerika ugodila tej prošnji. vsem s sodelovanjem ljudi, z razumevanjem in pritiskom javnosti. Zato je razumljivo, da posvečamo izredno pozornost sistemu samoupravnega planiranja, ki mora to pomembno dejavnost zagotavljati v okviru potreb in zahtev našega sistema. Dosegati iz množice želja skupen interes, je vse prej kot lahka zadeva. Toda samo na tem preizkusnem kamnu bomo lahko naloge, ki smo si jih zastavili, v resnici tudi uresničili. Za to pa niso dovolj besede, temveč je potrebno prepričanje o vsem tem, kar smo zapisali. JANEZ KOROŠEC KILOMETRSKA KOLONA Pred Čatežem že vsaj mesec dni popravljajo cestišče mostu čez Krko na avto cesti Ljubljana - Zagreb. Promet se odvija samo po enem voznem pasu in semafor izmenoma spušča vozila zdaj v to, zdaj v ono smer. To povzroča seveda precejšen zastoj. Kolona čakajočih vozil se pogosto vije tudi kilometer daleč. tedenski mozaik ETIOPIJA JE S POMOČJO KUBANSKIH ČET> sovjetskih vojaških stroM njakov izgnala somalske w iz dežele. Takoj mor#* pojasniti ta stavek: Son so vdrli na etiopsko oU™ in začeli ofenzivo, prodW precej globoko v notrafir Etiopije, marca tega letu se morali bliskovito niti nazaj. Somalija še postavlja Etiopiji svoje hteve. TE DNI JE ORGAm CIJA AFRIŠKE EN0fu STI OAZ praznovala nico svoje ustanovitve, fr lepih besed so bile tudij* kritične. Zakaj ni ta ort? zacija posredovala v spf med Etiopijo in SorrM, Zakaj se zdaj ne zavzam' q pravice somatskih plen& j. Etiopiji? Na žalost mOt^M ugotoviti, da se OAZ r n malo ukvarja s čisto V škimi vprašanji. AU ^ tudi ta organizacija izrij k v nekaj takega, kot je “* ska liga? AFRIKA BO VE$ TEMA - JE ŽE. Zadnji'J tervencija francosko-A™ D skih čet v Zairu (sV* Bl Belgijskem Kongu) je spj1] la zelo pereče vpra&" *-Opozorila je Afriko na f d( nost povratka kolonij gospodarjev na afriško * no. Opozorila pa je tiw. vmešavanje nekaterih diw " držav. Baje so kubanski* cilji izvežbali katanške W »i< nike, pripravili so načrt "t ra v Shabo (prejšnjo poV1. }*j: no Katango). Tudi obor® A so jih. Znano je, in tega V m na Kubi ne zanikajo, da* sosednji Angoli kubrf, ^ oddelki. Res pa je tudi, <1 v tej afriški deželi kubanskih zdravnikov sploh strokovnjakov. (( ] FRANCOSKE ČETBkj*j, K 0i iban v,u f| ov1 ^ SE premaknile iz Koweffl pn Lubumbashi - tu bodo le še nekaj časa, nato, ‘»j bodo menda vrnile v Frffi jo. Nekatere afriške dtj' so za to, da bi formirali *■ afriške mirovne sile, skrbele za red in mir v y ki. Te enote naj bi izve# Francozi. Druge am države pa so absolutno r, tej zamisli. Med temi ie" sebno glasna Etiopija. tež •rta ■dir v : •Pts tu, bil Po tts Iz zadnjega PaV 0! ' 12 NOVI RED V ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU K«. i*aj bMo pa Mfpra) pafladali z »Mfanom, kaHka baau pa lala BaiadU! kakiaa taalpuU (Om za ral tanila inata a (*?*■ - Kontno sem dobil nagrado za minulo delo. .. i9?! Št 22 (1503) - 1. iUnlJ£ NOVOMEŠČANI DELIJO PRVO MESTO - V soboto, 27 v novomeškem Domu JLA stekla 1 S «£AR?TEV JUBILANTOV - V soboto L “^1 KZ Krka svni nrnznik- nainrpi < so ime- KZ Krka svoj praznik: najprej so si vsi, novii*"*”0^ ™ *et <*e*a’ °g*edali Pre' Pa ie km ve na Draškovcu pn Šentjerneju, nato taJj. članov kolektiva obdarjeno s plake-lieva ®enarn*mi nagradami. Na sliki: med podenjem nagrad. (Foto: M. Gošnik) PRIZNANJE TABORNIKOM - Kočevski taborniški odred, ki praznuje letos 20—letnico ustanovitve, je te dni sprejel v svoje vrste 30 novih medvedkov, čebelic in tabornikov; 16 zaslužnim starim članom pa so v znak priznanja podelili zvezde (na sliki). (Foto: Primc) še zadnja letošnja radijska oddaja ,.Spoznavajmo svet in domovino”, ki to pot ni imela tekmovalnega značaja, temveč so se tokrat v oddaji predstavili sestavljalci tekmovalnih vprašanj, pevci popevk in drugi gostje. Ob koncu so za Novomeščane pri sprejemnikih in v dvorani le zastavili zapleteno vprašanje, ki ga je ob izteku časa edina uspela pravilno rešiti le gimnazijska maturantka Cvetka Lajkovič (Na sliki). Njen odgovor se je glasil: „Za vodo v 1 litru mleka plačamo 6,27 din”. (Foto: J. Pavlin) v za cest Vu LANI 17 ^lometrov CEST Br?«ČinSka cestna služba modenr lan' Porabila 13 4 }^aciJO občinskih de’ ,milijona dinarjev. S tem 'fcanSv .Je dokončala ceste v 'n na Čerini ter pos-Dn? odseke: Globoko- Doi rava> Globoko-Rudnik, Veiil obanca-Amovo selo, šica d ^o^Ha—Koritno, Piro-BrP„ ,5eča Bregana- i Pj.^sko selo, Globoko-Bol \Velika Dolina—Ponikva, jv ’ Phanca—Gor. Pohanca, bolen°n .^lo—Sromlje, Glo-CunH J010’ Brežice- —. rovec in Brežice-mesto. Zavarovalništvo ubira nova pota Območna skupnost Triglav daje v letošnjem in srednjeročnem obdobju največ poudarka na preventivno dejavnost — Podražitev obveznih avtomobilskih zavarovanj O * • v v oejm/sca lielmwa^ ~ ReJci so Pripeljali na Pratie v 409 mladih in 16 starih Do t Prodali pa so jih 318 in 9. ' da- r mesece stare prašičke so protez P° ^1 do 32 din kilogram žive -sta ’ m.ecttem ko so nad tri mesece din ? ,^Vali prodajali po 20 do 21 žive teže. Prec? MESTO - Čeprav so rejci 1 Popustili pri cenah, se kupci saj sn,ponedeljek niso prav ogreli, Sifev kupili od 560 prignanih pra-'bii0 n 6 k01*11 152 živali. Največ je po cAP[°daj mladih prašičev -514 starih .. 0 850 din. Do pet mesecev katereZIVal* -!e bilo na prodaj 46, za ■ 120n a S° reJci zahtevali po 860 do dinarjev. Zbori delegatov vseh petih temeljnih rizičnih skupnosti in dolenjske območne skupnosti Triglav 24. maja sprejeli srednjeročni plan do leta 1980 in dolgoročni za obdobje od 1977 do 1985. Na seji je bilo največ razprave glede predvidenih 50-odstotnih podražitev obveznih avtomobilskih zavarovanj, ki naj bi veljale že od junija letos. Od februarja letos sta bila v javni obravnavi oba plan dolenjske območne skupnosti Triglav, ki so ju podrobno obravnavali na vseh občinskih konferencah delegatov zavarovancev. Ob upoštevanju danih pripomb sta bila oba plana na skupnem zasedanju delegatov vseh petih rizičnih skupnosti sprejeta. V srednjeročnem obdobju od 1977 do 1980 (od 1977 zato, ker je zavarovalna skupnost šele lani začela delati) je predvideno zlasti povečanje števila zavarovanj in premij s poprečno letno rastjo 10 oz. 17 odstotkov. Se vedno je namreč v zasebnem sektorju veliko premoženja nezavarovanega ali premalo zavarovanega, prav tako pa še mnogo občanov ni vključenih v razne oblike osebnega zavarovanja (nezgodno, življenjsko itd.). Tudi družbeni sektor doslej še ni vsega pre- Kmetijski * spopad s peronosporo ni]^ k°ncu maja ali v začetku junija se v vinogradu začenja ’ So gjj d° kraja izbqjevan spopad z gospodarsko najpomembnej-jreč n ^no boleznijo vinske trte — s peronosporo. Takrat nam-I te, vSa ]0P'j° ugodne vremenske razmere, vsaj 11 stopinj toplo-i lu’DnJ r. mm dežja in dovolj veliki listi trte, na katerih se kma-m d V1J° zlovešči „oljni madeži" /Vstopi M_______ ■ °bramhl P1™#1 škropljenja, k • nog^Pred peronosporo. Kako je treba to delo opraviti, vi-i teri ho .P°ve*'ini vedo, čeprav je treba zapisati, da so neka-| škrop-Vršn> ab Pa delajo očitne napake. Izbrati je treba pravo ; ljati tud-V Prav*’ Podpisani koncentraciji, razen tega pa uporab-| ilniijg ?! zadostno količino škropiva, ftri prehodu na škrop-i n “k uveljavljajo, je treba upoštevati osnovno pra-86 28 kolikor je zmanjšana poraba vode, za toliko naj Okv • koncentracija škropiva. Uspeh ne bo izostal. ; je trek*11^ sl°venski škropilni koledar priporoča naslednje. Prvič i ]Unjja a’ kot rečeno, škropiti proti koncu maja oz. v začetku ’ naika da je peronosporo povsem zanesljivo mogoče pre-le z bakrom. Inž. M. L. san oT ^“Opun obvezno dodamo še sredstvo zoper &ozdn- ^ ab karathane WP 0,1 %, po potrebi pa še strup dipter1111 skačem: basudin 20 0,15 %, zolone PM 0,2 ___ , Piiao aX 0,15 %. Z enim izmed slednjih pripravkov škro-" u ^adaf- Prve zapredke gosenic grozdnih sukačev. JnJa škropljenja sledijo v 8- do 12-dnevnih presledkih, JUlija šl°cnb ^ je treba s škropilnico ali pršilnikom do ' konca moženja ustrezno zavaroval glede na možnosti. V planu se načrtuje tudi razporeditev premij za posamezne namene: preventivo, poslovni sklad in tehnične premije, kot so na primer plačila škod. Predvsem je važno, da bo poslej več sredstev namenjenih preventivni dejavnosti in zato več za požarnovarnostne skupnosti ter za druge organizacije in društva, ki se s tem bavijo. Investicije so v srednjeročnem obdobju namenjene v glavnem gradnji poslovnih prostorov v vseh občinskih središčih: v Črnomlju, Metliki, Kočevju in Trebnjem ter za delo območne skupnosti v Novem mestu. Del investicijskih sredstev pa bo šel za posodobitev poslovanja s sodobno tehnično opremo. V naslednjih letih bo, kot določa plan, občutno kadrovsko okrepljena zavarovalna služba, zlasti za terensko delo, da bi bili sposobni čim več občanov zajeti v razne oblike zavarovanja. Delegati so obravnavali še vrsto drugih zadev, med katerimi je k razpravi najbolj pritegnil predlog o podražitvi obveznih avtomobilskih zavarovanj. Po tem predlogu (podkrepljenem s številkami), naj bi v bodoče zavarovanci plačevali poprečno 50 oddst. več za obvezno avtomobilsko zavarovanje, medtem ko kasko zavarovanje ostane zaenkrat še neizpremenjeho. Hkrati je po predlaganem novem ceniku predvidenih več bonifikacij, celo do 30 USPEŠNO POSREDOVANJE S posredovanjem skupnosti za zaposlovanje v Krškem je v zadnjih dveh letih dobilo delo 377 delavcev. Lani se je število interesentov za zaposlitev povečalo za 24. odst. Povprečno je bilo prijavljenih za delo po 256 brezposelnih. Skupnost za zaposlovanje se je veliko posvečala tudi poklicnemu usmerjanju učencev osnovnih šol. Informirala jih je o prostih učnih mestih ter o štipendijah odstotkov za tiste, ki ne bodo imeli škod. Nove cene bodo veljale, ko jih bo potrdil Zavod za cene SRS, računajo pa, da bo to že junija letos. Na seji je bil potrjen tudi predlog, da se za namestnico direktorja območne skupnosti Triglav imenuje Marina Komelj, vodja oddelka za osebna zavarovanja. R. BAČER Iskani vajenci Mladi običajno pred ukom sklenejo učne pogodbe z delovnimi organizacijami, kajti v slednjih poteka njihov praktični pouk. Za razpisom štipendij so časniki pred nedavnim objavili tudi razpis prostih učnih mest za prihodnje šolsko leto. Iz razpisa je razvidno, da v sedmih dolenjskih in posavskih ter kočevski in ribniški občini potrebujejo 1.395 vajencev različnih strok. Največ, to je 657, učnih mest, je na voljo v novomeški občini, kar je v skladu s podatki dolenjske skupnosti za zaposlovanje, po katerih je vsako leto potrebnih 600 do 700 vajencev. Navadno ostane v novomeški občini nezasedenih celo več ko sto učnih mest, saj ni moč dobiti dovolj vajencev za kovinsko in elekt-ro stroko, prosta mesta v gradbeništvu in gostinstvu pa se polnijo z mladimi iz drugih republik. Za novomeškim je najbolj potrebno vajencev gospodarstvo krške občine. Razpisanih je 163 učnih mest, samo Kovinarska pa išče 30 vajencev za ključavničarje. Črnomaljci so razpisali 139 učnih mest (Belt potrebuje 25 livarjev), v sevniški občini pa je potreba po 136 vajencih (Kmetijski kombinat išče 44 prodajalcev). Manj zagretosti za vajence je v trebanjski občini, kjer jih, po razpisu sodeč, potrebujejo samo 27; med delovnimi organizacijami, ki razpisujejo učna mesta, pa ne najdeni o največjih. Malo (le 29) učnih mest razpisuje tudi gospodarstvo metliške občine. Morebiti so ponekod tudi zaspali in skupnosti za zaposlovanje niso do dogovorjenega roka sporočili svojih potreb po vajencih, kljub velikokrat omenjeni skrbi za t. L malo gospodarstvo pa medd razpisovalci učnih mest ni zaslediti zasebnih obrtnikov. A. Ž. Takole gre najlepše ... (Marjan Bregar) Občina naj bo skupnost Člani izvršnega odbora skupnosti slovenskih občin in gostje so na seji v Sevnici v torek, 23. maja, posvetili veliko pozornosti delovnemu gradivu o uresničevanju koncepta občine, kot ga je pripravila delovna skupina za komunalni sistem zveznega sveta za družbeno ureditev. Dokument naj bi sprejeli na oktobrskem jubilejnem zasedanju stalne konference jugoslovanskih mest v Novem mestu. Podpredsednica slovenskega izvršnega sveta Mara Žlebnik je podobno kot vrsta razpravljalcev menila, da je zvezno gradivo preveč poistoveteno z občino v starem smislu, premalo pa izhaja iz nje kot skupnosti. Dosežen je namreč že precejšen premik v samoupravnih odnosih, upoštevati pa je treba pri tem tudi splet samoupravnih odnosov v tozd. Zanimivo je tudi, da npr. o tako pomembnem vprašanju kot so dohodkovni odnosi, v tem gradivu ni niti besede. Skupnost občin je nedvomno poklicana, da pomaga pri usmerjanju razprave, za katero je na voljo že zelo malo časa. Tudi v okviru SZDL deluje posebna skupina pod vodstvom dr. Igličarja. Razprava o tako temeljnem gradivu kot je občina, ne more tudi mimo gradiv za bljižni kongres ZKJ in vrste zakonskih osnutkov. Skupnost občin si bo, kot so sklenili na seji izvršnega odbora v Sevnici, trudila razpravo akcijsko usmerjati. V ta sklop spada tudi razprava o osnutku statuta stalne konferen-oe mest Jugoslavije. A. ŽELEZNIK PO TEČAJU SPREJEM - V počastitev praznika mladih so v petek v Dolenjski galeriji sprejeli v vrste ZK 46 novih članov, dijakov novomeških srednjih šol, ki so predtem uspešno končali tečaj za idejnopolitično uspodabljanje. Svečan trenutek so s kulturnim programom popestrili recitatorji iz gimnazije, pianista iz glasbene šole in Dolenjski oktet (Foto: J. Pavlin) V KOSTANJE VIŠKI JAMI — Kot poroča naš dopisnik, bodo končno le uredili znano kostanjeviško jamo. Po načrtu znaša predračun 2,1 milijona dinarjev, kar ne bi smel biti nepremostljiv izdatek. Te dni so si čarobno notranjščino lepotice ogledali predstavniki občinske skupščine s predsednikom Silvom Gorencem na čelu. (Foto: Franci Cvelbar) i '503) _ 1. junija 1978 ror.Eiur.Ki list SMRT V KRŠKI »CELULOZI” Prejšnji četrtek je prišlo v krški papirnici Djuro Salaj do hude delovne nezgode, v kateri je bil ob življenje 48-letni Ignac Novak. Do nesreče je prišlo v tozdu Celuloza okoli 8.40, potem ko je skupina delavcev, med katerimi je bil tudi Novak, skušala izmed remontnih delov v transportnem traku odstraniti 63 kg težko jekleno ploščo. Po nekaj poskusih jim je to tudi uspelo, nihče pa ni pravočasno opazil luknje tam, kjer je poprej bila plošča. Tudi Novak ne, ki je padel skoznjo in obležal mrtev nadstropje niže. GOLOBI ZA POKAL MLADOSTI Šesti tekmovalni let golobov pismonoš članov kluba ..PISMONOŠ” iz Beograda se je v nedeljo končal zelo nesrečno. Na 450 km dolgi progi je ostalo preko 40 % golobov, ki bodo i................... i plen ujed, mačk in mnogih brezvestnežev, ki še ne vedo, da go-lobar čaka na vsakega goloba. Rezultati: 1. Jože Pečnik, golob 59-3-07-77, 782,82 m/min. 2. Tone Dolinšek, golobica 24-37-77, 782,73 m/min. Tekmovanje je bilo jubilejno in posvečeno dnevu mladosti. Talija vabi v Krško Še nekaj dni in v Krškem sc bo začelo zadnje dejanje letošnjega 21. srečanja gladaliških skupin Slovenije: tradicionalna zaključna prireditev z nastopom sedmih najboljših skupin nepoklicnih gledališčnikov, izbranih izmed enaintridesetih, kolikor jih je sodelovalo na soboškem, celjskem, posavskem in gorenjskem območnem srečanju. Zaključna prireditev že dolgo ni revija, na kateri bi se najboljši potegovali za Talijin lovor. Nima tekmovalnega značaja, ampak je samo pregled različnih smeri delovanja gledaliških skupin in priložnost za oceno ustvarjalne in strokovne dejavnosti v ljubiteljskem gledališkem gibanju. ' Zaveso na odru v veliki dvorani Delavskega doma bodo na zaključni prireditvi 21. republiškega srečanja gledaliških skupin prvič dvignili v ponedeljek, 5. junija, in jo zadnjič spustili v soboto, 10. junija. V tem času se bodo v Delavskem domu zvrstili: Linhartov oder iz Radovljice z Linhartovim ,.Matičkom" v režiji Alenke Bole - Vrabec, Slovenska gledališka skupina iz Lendave z Rajka Stuparja komedijo »Če ti luč ne gori" v avtorjevi režiji, gledališčniki z Raven na Koroškem s Šipkovo dramatizacijo Prežihovega .Judenburga" v režiji Matije Šipka, Prešernovo gledališče iz Kranja bo uprizorilo Mrožkovi enodejanki „Carobna noč" in „Na odprtem morju", ki sta ju režirala Matija Logar in Albert Kos, amaterski oder iz Brežic bo nastopil s Štefančevo komedijo „Večna lovišča” (režiser Vlado Podgoršek), amatersko gledališče Argos z Vrhnike z Aristofa-novo »Uzistrato" (režiser Sergej Verč), Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane pa z Župančičevo »Veroniko Deseniško" v režiji Vesne Arhar. Spored bodo dopolnile še tri mladinske in pionirske uprizoritve ter predstave lutkovne skupine. I. ZORAN NOV ŠPORTNI PARK - Generalpodpolkovnik Jože Ožbolt (drugi z desne) si v spremstvu oficirjev ogleduje nove športne naprave. (Foto: Pavlin) Počaščen dan mladosti Slovesnosti v Šentjoštu in na „Bazi 20" — Osrednja slovesnost v garniziji „Milan Majcen" — Novi mladinci Dan mladosti je tudi letos minil prisrčno in iskreno tako, kot znajo praznovati mladi. Posebno svečano je bilo ob spominskih obeležjih iz NOV, kjer so več tisoč pionirjev sprejeli v mladinsko organizacijo, njihovi vrstniki pa so jim ob tem priložnosti pripravili kulturne programe. Šolarji iz osnovnih šol novomeške občine so praznik mladih preživeli na več krajih. Mladince so ,Jcrstili" pri spomeniku v Šentjoštu in na „Bazi 20“. Osrednja prireditev je bila v kasarni »Mihma Majcna" v Bršlji-nu, kjer se je zbralo več tisoč mladih iz novomeških osnovnih in srednjih šol in nekaterih delovnih organizacij. Pester kultur- ni program so obogatili karateisti liJV, telovadke novomeškega Partizana ter folklorni skupini iz Bršljina in gostje iz Planinc pri Sevnici Ob tej priložnosti je načelnik štaba ljubljanske armijske oblasti Jože Ožbolt izročil namenu velik športni park z igrišči za rokomet, odbojko, košarko ter atletski stadion in vojaški poligon. Športna igrišča so delo mladih vojakov, ki so pri gradnji opravili preko 42000 delovnih ur, investicija pa je veljala okrog 6 milijonov dinarjev. Po svečani otvoritvi so se na novih igriščih pomerile športne vrste SGP Pionir, Novoteksa ter osnovnih in srednjih šol. J. P. Nevednost ali glava v pesku? Delegati so bili obveščeni drugače, kot govore dokumenti Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica, ki je bila 23. maja, je družbeno-politični zbor (DPZ) soglasno razrešil članstva v tem zboru direktoija 1TPP Cirila Grilja, ki je bil do teh volitev tudi predsednik občinske skupščine Ribnica, ob nedavnih volitvah pa je bil ponovno izvoljen za člana družbeno-političnega zbora. v razpravi pred glasovanjem c razrešitvi Cirila Grilja je delegat iz Sodražice vprašal, zakaj je bil Ciril Grilj sploh predlagan za delegata v tem zboru, ko pa so Sodražani pristojne obvestili, da je v kazenskem postopku in da torej ne more biti delegat tega zbora. Predstavnik SZDL France Ilc je v odgovor povedal, da so bile pripombe iz Sodražice znane, vendar niti komisija za volitve, niti predsedstvo niso bili nikoli uradno obveščeni - ne pismeno ne ustno - da je Ciril Grilj v kakšnem postopku. Govoricam politične organizacije ne morejo verjeti. TOŽILSTVO OPOZARJA J Zdaj pa poglejmo še kaj govore dokumenti: (OJT) 9. maja 1977 je okrožno Javno tožilstvo v Ljubljani z dopisom Kt 757/76-4 C/e pisalo Mandatno-imunitatni komisiji skupščine občine Ribnica med drugim: »Obveščamo vas, da smo prejeli ovadbo UJV Ljubljana zoper predsednika Skupščine občine Ribnica Cirila Grilja ... je utemeljeno sumljiv storitve kaznivega dejanja gra-beža po čl. 255/1 KZ v zvezi s kaznivim dejanjem zlorabe uradnega položaja iz koristoljubnosti... ker je kot direktor ... ITPP odredil in dopuščal, daje podjetje izplačalo v letu 1975 Jovanki Galič za delo, ki ga ta v resnici ni opravila, 52.179,10 din ...“ itd. Nadalje piše v tem dopisu, da ima Ciril Grilj kot skupščinski delegat pravico do imunitete. Vendar sc postopek proti njemu lahko začne z dovoljenjem zbora, katerega član je. V zaključku pa piše: „ .. . prosimo, da nam sporočite, ali dovoljujete, da se zoper Cirila Grilja v smeri zgoraj opisanega kaznivega dejanja uvede kazenski postopek." 18. maja 1977 je predsednik DPZ občinske skupščine Ribnica Danilo Mohar naslovil na vodstva družbenopolitičnih organizacij v občini Rib- nica dopis št. 713-1-77-01, v katerem jih seznanja z vsebino dopisa tožilstva in dalje pravi: »Prosim, da vodstva družbenopolitičnih organizacij na svojih organih zavzamejo ustrezno stališče do omenjenega vprašanja. Želim, da na sejo vašega organa obvezno povabite člana DPZ in nas obvestite o datumu sklica ...“ 25. maja 1977 je skupščinska pisarna občinske skupščine Ribnica obvestila občinska vodstva ZK, SZDL, ZSM, ZZB in predsednike vseh zborov občinske skupščine, da se je sestala mandatno-imunitetna komisija, ki je zavzela stališče, da morajo vodstva družbenopolitičnih organizacij, katerih delegat je Ciril Gnij, zavzeti uradno stališče do te zadeve, ker po njihovem mnenju šele nato o zahtevi tožilstva dokončno odločijo delegati DPZ. 9. junija 1977 je prišlo drugo obvestilo OJT, v katerem je med drugim rečeno, da so zoper Cirila Grilja prejeli še ovadbo o kaznivem dejanju oviranja zunanjetrgovinskega posla itd. Dopis zaključujejo tako: »Pozivamo vas, da nam sporočite, ali dovoljujete, da se zoper Cirila Grilja v smeri obeh kaznivih dejanj, s katerimi smo vas seznanili, uvede kazenski postopek (čl. 167 Ustave SRS).“ Tudi to pismo je 10. junija skupščinska pisarna posredovala predsedniku mandatno-imunitetne komisije. imunitete vprašanja, na kateri **] 1 ravnavali drugo pismo OJT to * niti, da tudi drugo ovadbo odst«? v obravnavo delegatom DPZ,®n naj odločijo, če dovolijo M kazenskega postopka proti E sedniku občinske skupščine ™ „ Grilju. ^ “(n ml 16. junija 1977 je predse«^« DPZ Danilo Mohar podpisal /^"^dinci DPZ občinske skupščine R* 2^0VQn>ešl da v skladu z določili 167. G: Ustave SRS in na podlagi ?! 'n*'tu družbenopolitičnih organizacij° ne delegati DPZ dovoljujejo, <*. Som zoper predsednika skupščine sle. Grilja uvede kazenski postopek ki To so dokumenti, s katei—-,. -j. . bili seznanjeni šele minuli teden- 1,1 so b runi?'0vanje i •aen.* sn i novejših o tej zadevi nismo dobf vpogied. Že ti pa povedo, da sttjfelb vsem vodstvom družbeno-pol organizacij znana vsaj dva menta OJT, ki govorita o suitok je Ciril Grilj storil kazniva dej male, i, , -eb “> piv tai m, »bi ■ Zato moramo žal ugotoviti, da “ ki j gati na zadnji, seji občinske J? »TOo: ščinc o vsej tej zadevi niso hl“n*« vilno poučeni. V zadevi Ciril šlo le za nepreverjene go' ., ampak za uradne navedbe 0JJ drugih. Priznati pa moramo, d*” bffl f Grili; ovoi> med tem, ko to poročamo znano, da bi bil Čini Grilj kasne/. o* očitna dejanja tudi kaznovan, ma če je postopek proti njen1" končan, prekinjen ali ustavljen^ ucu SINDIKAT: GRILJ NI KRIVEC Knjižni sejem po dolenjsko Prireditelji 1. dolenjskega knjižnega sejma, ki se je pravkar končal v Novem mestu, so znali poskrbeti, da je slovenska knjiga doživela resničen praznik Včeraj se je v Novem mestu končal prvi dolenjski knjižni sejem. Na njem so slovenske založbe razstavljale kakih 900 naslovov del, ki so izšla med lanskim in letošnjim majem. Knjige so bile naprodaj z 10-odstotnim popustom. Sejem je bil v avli Krkine upravne stavbe v Ločni, kjer se sicer vrstijo prireditve kulturnega društva tovarne zdravil. Na otvoritvi 24. maja je Martin Žnidaršič, predstavnik slovenskih založnikov, poudaril, da že to potrjuje glavni namen sejma, ki ima starejšega brata samo v Ljubljani: popularizirati knjigo in jo približati delovnim ljudem. Najbrž je še prezgodaj, da bi ocenjevali, ali je bil ta namen uresničen v celoti ali le delno. Treba je pa reči, da so se prireditelji - Mladinska knjiga, Študijska knjižnica Mirana Jarca, mladina in KUD Krke - potrudili napraviti sejemsko prireditev mikavno, da bi obiskovalci dobili kar najlepši vtis. grajenca, pravzaprav osrednje osebnosti večera. V petek, 26. maja, sta bila gosta sejma pisateljica Branka Jurca in pesnik Niko Grafenauer. Z njima je tekel pogovor o mladinski književ- nost1, Predtem sta učencem grmske osnovne šole podelila Župančičeve bralne značke. V kinu Krka so nekaj časa vrteli tudi film »Ko zorijo jago- de", posnet po istoimenski povesti Branke Jurca. V ponedeljek, 29. maja, je sejem obiskal pisatelj in družbenopolitični delavec Beno Zupančič. Pogovor z njim je bil namenjen pretresu družboslovne literature. V torek, 30. maja, predzadnji dan sejma, so pripravili literarni večer in pogovor z nekaterimi dolenjskimi literati. Sodelovali so: Severin Šali, Ivan Perhaj, Janez Kolenc, Milan Markelj, Jože Dular, Ivan Zoran in Jože Škufca, ki je v uvodni besedi opisal glavne značilnosti literarne tvornosti v tem delu Slovenije. 14. junija 1977 je občinski svet Zveze sindikatov Ribnica obvestil skupščinsko pisarno in DPZ občinske skupščine Ribnica, da je 3. junija njihovo predsedstvo razpravljalo o dokumentih zadeve Grilj in dalje: „V razpravi je najprej sodeloval tov. Rudi Putrc, predsednik OOS ITPP. Ohrazložil je, da so v njihovi delovni organizaciji... razpravljali o pismu OJT na vseh političnih organizacijah, kakor tudi na samoupravnih organih v OZD. Po zatrdilu tov. Putrcta je bila enotna ugotovitev vseh najedenih forumov, da tov. Grilj ni krivec za očitna dejanja. V podobnem tonu so razpravljali tudi ostali udeleženci seje. Rečeno je bilo, da na podlagi suma še ne moremo obsoditi človeka, ker je za to pristojno sodišče. Po mnenju večine razpravljalcev je zadeva v zvezi s sumom kaznivih dejanj tov. Grilja še nejasna, oz. premalo dokazana, kar pa ne izključuje nadaljnjega sodnega postopka proti prijavljenemu tov. Cirilu Grilju. Po končani razpravi je dal predsednik tov. Zajc France na glasovanje predlog ali se tov. Grilju vzpostavi imuniteta ali ne. Od 14 navzočih jih je 11 glasovalo za vzpostavitev imunitete, 3 pa so sc vzdržali glasovanja." P” lis odi ZASLUŽNI LOVCI I. u sm i« Ul krajev* V nedeljo je ob krajevna ’ prazniku KS Veliki Gaber Pj naio^ ~—— * u sodnik izvršnega odbora Lo*5* sitem i, zveze Slovenije generalp^ °blasti. polkovnik Rado Pehaček iri°? namenu novi lovski dom v Ve» ®n<>' kem Gabru. V znak priznanj* KPjV* za delo pri gradnji doma ptor pisec , zlata odličja: predsednik *te J odi^ Fortuna, Jože Puš in St*' Kxaj Hribar. Srebrna priznanja na podelili Alojzu Žefranu, go»PJtojeiru darju Antonu Piškurju in nu Slapničarju, bronasta Jr “tel Jožetu Sinjurju, Vladu DitoJ Avgustu Jerlahu, Savu Stri" letu, Alojzu Piškurju in Dan« Štrempfeljnu. Vrsta članov I prejela še druga lovska priznan/ Društvo ima trenutno sed* pripravnikov. ,PETICE‘ ZA TISOČE Od 1 rmsk telo t ilm *rno teoril <5*, iv tov ali UVESTI KAZENSKI POSTOPEK Republiška konferenca Zveze dalistične mladine Slovenije bo letos pripravila tradicionalno p° “talni litev priznanj in ,petic‘ tisočim 5^?*r: boljšim dijakom in dijakinjam J q • njih šol. Podelitev, na kateri o v j. dobili priznanja tudi srednješol ( Dolenjskega, bo letos v Celjm, sicer v hali Golovec. Začela se “ 15. junija 1977 je bila druga seja komisije za verifikacijo pooblastil in junija ob 11.30, slavnostni goV' pa bo izvršni sekretar predse' CK ZK Slovenije Emil Rojc. Delali izgubo, prikazovali dohodek M ha v Taka je bila že otvoritvena slovesnost, na kateri so sodelovali mešani pevski zbor Krke, solist na elektronski harmoniki Silvester Mihelčič ter recitatorja Staša Vovk in Jože Gutman, ki sta prebrala odlomka iz del tudi navzočega pisatelja Antona Ingoliča, lanskega Prešernovega na- Kaj je o nepravilnostih v ITPP Ribnica ugotovila služba družbenega knjigovodstva Služba družbene kontrole (SDK), ki je pred kratkim končala kontrolo finančnega poslovanja v ITPP Ribnica, je ugotovila vrsto nepravilnosti. Navedli bomo le nekatere: Računovodja ITPP Vinko Rus je vodil nezakonito poslovne knjige za leta 1975, 1976 in 1977. Rus je bil hkrati tudi v.d. računovodje pri Eurotransu in tudi za to delo prejemal osebni dohodek. Zaključni račun (ZR) ITPP za leto 1977, kije bil predložen SDK, je izkazoval 162.646,70 din ostanka čistega dohodka. Kontrola pa je ugotovila izgubo zaradi nekritega dohodka in osebnih dohodkov v znesku 27,163.817,09 din. Računovodja je pri sestavi ZR samovoljno povečal zaloge materiala, proizvodnje in izdelkov za 7,1 milijona, drobnega inventarja za 4,8 milijona, z opustitvijo uskladitev terjatev in obveznosti ter z opustitvijo knjiženja dokumentov 2,5 milijona in z nezakonitim evidentiranjem poslovnih odnosov s Tehnoimpcksom in Kuepersbuschem 10,600.000 din. oziroma je ustvarila še za 700.000 din izgube. Z lanskim izvozom ITPP ni kril niti materialnih stroškov izvoženih proizvodov, za kritje osebnih dohodkov in za dohodek pa niso ustvarili nič. Sedanja Škodljiva pogodba z nemških partnerjem zagotavlja ITPP na leto 10 milijonov dinarjev poslovne izgube. Tudi na domačem trgu ITPP s prodajo proizvodov ni kril lastnih stroškov. Sadi »mo Sad Sad »uh Pesi napravah in strojih ni dokurnj., nih dokazil, kdo jih je prejel P1 KJE SO POMIVALNI STROJI? VSI KORIST, ITPP IZGUBO MEDVOJNI MALI PARTIZANI - V Dolenjskih Toplicah so se minuli petek že tretjič zbrali medvojni pionirji odreda Dolenjske Toplice, ki sov času narodnoosvobodilne vojne tesno sodelovali z borci I. bataljona VDV brigade. S svojim shodom so počastili tudi praznik topliške krajevne skupnosti in predali v varstvo pionirjem partizanski bunker, ki so ga postavili za osnovno šolo. N sliki: skupina medvojnih pioniijev-partizanov na proslavi za osnovno šolo. (Foto: J. Pezei; Glavni vzrok za nastale izgube so kooperacijski poslovni odnosi s firmo Kueppersbusch, prevzeti s posredovanjem Tehnoimpeksa iz Ljubljane. Posrednik v tej kooperaciji ustvarja lasten dohodek pri ITPP, in sicer od zaračunanih obresti, najemnin, provizij in drugih plačil. Pri izvozu izdelkov, montiranih iz uvoženih delov štedilnikov in peči ter domačega materiala, je ITPP pri 13.342 kosih dosegla realizacijo, ki ni pokrila lastne cene teh izdelkov, Na izgubo je vplivalo še: visoki stroški reklamacij zaradi slabih izdelkov, visoki stroški škarta; plačevanje licenčnih pristojbin Kucppers-buschu od izdelkov, prodanih na domačem trgu; negospodarno trošenje sredstev reprezentance (plačilo odstrela medveda predstavniku firme Kueppersbusch itd.). Reklamni in reprezentančni stro--ški so lani znašali okoli 900.000 din. Od tega je šlo za razna športna društva 448.000 din, za gostinske usluge (brez podatkov, kdo in zakaj jih je uporabil) 57.000 din, za predstavnike Kuepersbuscha (gostinske usluge in odstrel medveda) 72.000 din itd. S posredovanjem Tehnoimpeksa so bili brezplačno uvoženi štedilniki, peči, nape in pomivalni stroji (83 kosov), ki v poslovnih knjigah niso bili evidentirani, po oceni pa so bili vredni okoli 400.000 din. O teh kakšnimi pogoji. j. Zaradi neusklajenega deto > ITPP in Tehnoimpeksom ter * voljnega in škodljivega izvajali) za tujo firmo s strani direktor,! računovodje ITPP je iz te ko ajj cije dosegla tuja firma neupf*M dobiček, posrednik Tehnoito^i pa okoli 2 milijona dinarjev & dohodka na leto. »ji i Samoupravljanje v ITPP J zaživelo. Tudi delavska sarn°|javit' na kontrola sc ni mogla 1 Računovodja je v sodclovjj direktorjem onemogočil »n samoupravno pravilno odKjJj ie delavce seznanjal z lažr' datki o stanju v delovni organ SKUPNOST DALA ITPP POSOJILA i tor itf ln kako je ITPP kljub taki i ^ še lahko posloval ozirom* "to, je bilo možno * J ad "sl. 5t/ denar? To je bilo možno ker je pri bankah in drugo' preko 50 milijonov dinarjev p® pj Vprašanje je, kako jim je tohj^jil takega uspevalo. Od teh P\ " mora ITPP na leto plačati jonov samo obresti. Poudarjamo, da so to SDK. Nadaljnja preiskava bo zala, če so morebitnih spremembah ugotovitve poročali, ko bomo zanje J.PP Št. 22 (1503) - 1. junija pisma in odmevi ®MH®E »teli so' (T in* odst' )PZ, \ J| UrccI/nMlboo’ ’bo$toyJet^(juJo/ OfU^DAN Mladosti utrdil ine C# SO DE LOV AN IF ire SODELOVANJE ;anrt Radosti smo v vojašnici Po- ti stal# vili Uvodoma smo pripra- ven o^SodnvilT- , Program, nato nam je o do$&! ftafete in Titu govoril ine’0*Uvec dolgoletni Titov sode- inek. duapa je podelitev priznanj effif-Sjf1 W zaslužni “ tvomo sode- eSK* Sfd vojaki in mladinci. Za-. v;i,:v na vrsti športna srečanja nogometu, rokometu, lastjo Tum#.1 ^otSTsm me"s‘ jf dobila naša šola. , dej^m.ki * otrerj nju. ■n®*niznem tenisu in strelja-lih nrvu. Pokal za največ osvo- pčali z okusnim skuhali vojaki, «1, - o- ------ sk< Pa srn,* ,. utodil naše sodelovanje, * »n > p1'"" ■ m|“din- p, da"*, >°- ti asnC ijcm11 NEVENKA OTOLANI KSC Grm Novo mesto v Jasenovcu in z na kozari Bel0ba^> zveze borcev - odbor tos nc„fte8a odreda je marca le-Šol v učence vseh osnovnih —^ nju kn|.“ »ajini in gimnazijo k bralski odr^H'* ®dlca Po^ča ..Belokranj-/Cl •'mo ti? in Pisanju spisov na to Soli ^šjih razredov na naši ievne^e Ptav. h? PriWVčili. M akciji, saj |e" j nJam r V 1 »aro< Lov»‘ skern •—'uoooum boj na Sloven-ralpU" oblast i? formiranje nove ljudske izro^ Ofganižir i maja Pa Je Zveza borcev v Ve* Ja*novao ® za vse sodelujoče izlet v oniaKSa pn,.? m na Kozaro. Vodila sta "MK. Loborca Franc Košir in Stane Prav h - - »~,0 ’ fla * tudi mi mladi sezna- —*«d?J P°menom Bele krajine za ’ sitem j^osv°bodilni boj na Sle lja g' An b ____ *50 ifim ^ 8mo jih obiskali tisti dan, veliko povedali. Zahva- [“jemo * veze O0CI fSKkt^v, ki OimC Strm' občinskemu združenju nam je omogočilo jan«11 nov sede1* ALES STARIHA 8. razred osnovna šola Mirana Jarca Črnomelj bogati dnevi maja smo imeli na el0 v Novem mestu kulturno ^ bogate dnev« cE tarno”i° Z?F*J° j dali smo si . „ „ imeli lite-Vorii J°Poldne, na katerem je go-evj- one Pavček, udeležili smo se tVJe Pevskih zborov v Zagorju, “Vali*0 pa so naši učenci sode- i po* bralni*.pti podelitvi Župančičevih im i* tovgt® k v avli upravne stavbe — src bili- n ^ka. Gostje pri podelitvi so oV°t0nfeka ^ca, Jože Snoj in Lici y Ljubi?™ 0pec-v teh dnevih je bilo ,• I ^anin republiško tekmovanje v ■C0 :dsf seo>' [ tudi dve naši predstavnici. IRENA GRAHEK OS Grm Novo mesto rSvAN0VILI smo ut lovno brigado * Sete. Za komandanta ha v fej01? v Domu Dušana Remi-Kado, |1~®v-,u ustanovili delovno bri-smo ’ — gadi je . Darjana Franclja. V brigada ^0 'x*JVeč osnovnošolcev. Bri-^ ^la no ,v tem šolskem letu po-nefl^ Peska. ..kopališču 300 kubikov I ii> ^ Cesti v i/^ili smo tudi bankine na T Mestni log. Robert podlogar novinarski krožek Doma Dušana Remiha Kočevje a ^ v «*! o#; ra* svor ,10y $ * IV i« "i M l$i\ A i S A d/ Si ✓ m OB 15—LETNICI RIBNIŠKE GLASBENE ŠOLE - Tudi letos so učenci ribniške glasbene šole pripravili nastop in številnim poslušalcem pokazali, kaj so se naučili v oddelkih za klavir, violino, harmoniko, kitaro, trobila in pihala. S tem zaključnim nastopom je šola proslavila tudi 15-letnico obstoja. V zadnjem šolskem letu so se k učenju igranja priglašali pretežno otroci iz delavskih in kmečkih družin, kar je razveseljivo. Zaradi pomanjkanja učiteljev, denar- nih sredstev in pretesnih prostorov se je lahko od 200 prijavljenih glasbeno izobraževalo le 108 učencev. Za uspehe je zaslužnih pet učiteljev. Na posnetku: mladi harmonikarji med zaključnim nastopom. (Besedilo: Viktorija Škrabec, foto: Drago Mohar) Še „Trajen spomenik” V članku „Trajen spomenik", ki je bil objavljen v 21. številki Dolenjskega lista, je nekaj pomanjkljivosti, in sicer: Avtor članka je pozabil zapisati, da so septembra 1941 ustanovili OF tudi za cerkovško območje, kajti Barboričeva zidanica stoji na meji krajevnih skupnosti Bela cerkev, Škocjan im Smaijeta, na ustanovnem sestanku pa so bili tudi predstavniki cerkovškega območja. Pri naštevanju udeležencev slovesnosti je avtor pozabil navesti predstavnike KO ZZB Bela cerkev; kaže, da ni opazil pohodnikov iz Bele cerkve, ki so prišli na zborno mesto ob dogovorjenem času, v koloni pa je bilo 80 pohodnikov iz vseh organizacij KS Bela cerkev. Člankar omenja tudi, da je bil med udeleženci slovesnosti Franc Makovec kot edina živa priča ustanovnega sestanka. Za vse borce je novost, da bi se Makovec res udeležil omenjenega sestanka, saj sploh nima priznanega statusa borca. predstavniki DO KS Bela cerkev „2EMLJE ŠELE OB SEDMIH!“ Ponedeljek, 29. maja. Šolski izlet treh razredov osnovne šole »Katja Rupena". Veselje, razigrana radost in nestrpno pričakovanje, da le ne bi kdo zamudil zbora ob sedmih na avtobusni postaji. Malico naj imajo otroci s seboj, so naročile tovarišice. In že od 6. ure dalje se vrstijo otroci ali starši v delikatesi v Ko-štialovi ulici št. 1, kjer kupuje večina prebivalcev Mestnih njiv in širše okolice. Toda - kruha ali žemelj ni! „Sele ob sedmih!" pove prodajalka. Sosednjo Dolenjkino trgovino odpro tudi šele ob sedmih, takrat pa je že treba biti pri avtobusu. Zaman poskušajo otroci tudi tam. Krog tri četrt na sedem pove prodajalec v delikatesi, da „so v prodajalno kruha na Glavnem trgu peljali žemlje z osebnim avtomobilom .. Za marsikoga je to že prepozno, saj potem ne bo ujel avtobusa. Skaljeno veselje otrok in družin, ki so hotele šolarčkom pripraviti lep majski izlet. Je kriv ponedeljek, pekama v Ločni ali kdo drug? Kdorkoli že je, naj ima slabo vest: majski izlet je velik dan naših šolarčkov, zlasti najmlajših! G. T. Vozelj: ovinek nesreč —jfost nesreče na tolikokrat kritiziranem ovinku Op, hjar e^> ovinek, žalostni ovinek... Se bo ta pesem pela večno, kar naprej? oj e8°ba, bolečina in žalost nimajo nobenih mej? Ovh?r.ni’ odgovorni, zakaj molčite? iti J** zavito stal, nemo, kot stoji stražar, lya*n,esrečam v brk smejal leza in žalost mu ni mar. * pesem (povzeta po pesmi Bori), ki sojo Mozeljčani ney po večkratnih neuspelih poizkusih, da bi izravnali leto k 0v*ne*c Pred Mozljem. Ponovno so je zapeli 10. maja laflslc ^ povzročil že deveto prometno nesrečo od Po5e pozne jeseni. Posledice zadnje nesreče: tri telesne lesr tri in pol starih milijonov škode. Ponovni krivci sokri ‘nvestitor „Sparovec“ in izvajalec „Malomarnež“, V?Vca pa Janez Rus iz Ribnice in France Turk iz Kočevja. Porabniki ceste se bojijo, da bodo pesem ponovno slišali Pe$e a^‘ jutr*- Nihče ne ve. Vedo le, da je to žalostna *n Pesem v®**00 bolj podobna kriku vpijočega v IVE STANIČ KOČEVJE JČ Film jim ni zgolj za zabavo Dejavnost članov filmskega krožka na novomeškem ESC je bila med iztekajočim se šolskim letom zelo pestra Dejstvo, da je film lahko tudi vzgojno in učno sredstvo, s svojo dejavnostjo v okviru filmskega krožka potrjujejo učenci novomeškega ekonomsko-adm ilustrativnega šolskega centra. Krožek, ki ga vodi prof. Milka Bobnar, sodeluje z ljubitelji filma na novomeški gimnaziji, povezan pa je tudi z odborom za filmsko vzgojo pri občinski ZKO ter odborom za film in televizijo pri ZKO Slovenije. Program dela v iztekajočem se šolskem letu so člani krožka v celoti uresničili. Izbrali in pripravili so obvezne in abonmajske filmske predstave, pripravili teden slovenskega filma ter pogovor z režiserjem filma To so gadi in nekaterimi igralci, skupaj z gimnazijci pa so izdali bilten. Abonmajskim predstavam je vsakokrat prisostvovalo blizu 300 učencev, člani krožka pa so s predavanji seznanili učence prvih razredov z zgodovino filma. Med krožkovnim delom so učenci razčlenili televizijsko nadaljevanko o Nikoli Tesli. Izvedli so tudi anketo o popularnosti domačih filmov; gledalcem je bil najbolj všeč To so gadi, za njim pa Tistega lepega dne. Trenutki odločitve, Bele trave. Na klancu, Let mrtve ptice, Peščeni grad in drugi. Po izvedbi ankete so si ogledali filma Posebna vzgoja in Življenje Budimira Trajkoviča. Oba sta jih pritegnila, saj obravnavata žgoče probleme današnje mladine. Krožkarji so sproti spremljali tudi televizijski program in ljubljanskim televizijcem poslali svoje mnenje o oddajah. Veseli so razširjenih uvodnih besed k filmom, ki jih predvajajo po televiziji, na RTV Ljubljana pa so jim obljubili, da jim bodo pomagali pri pripravljanju strokovnih pogovorov o filmih, ki si jih bodo ogledali. V prihodnjem šolskem letu bodo člani filmskega krožka še tesneje sodelovali s šolskim foto krožkom in skušali kupiti filmsko kamero. ZDENKA FLAJNIK in MILENA HROVAT VABILO Društvo medicinskih sester (tehnikov) Slovenije - podružnica Novo mesto vabi vse svoje člane na redni občni zbor, ki bo dne 7. junija ob 13. uri v Domu JLA v Novem mestu. VLJUDNO VABLJENI.' PROFESOR FIZIKE 1 u poučevanje fizlkt in elektrotehnike, brez prakse, fljjOD din, stanovanj« nf. __________ čemer za kemijo, metalurgijo in papimUtvo, Ljubljana, ASkerteva 7 (SZ U 418.743) KLJUČAVNIČARJI 3 za plamensko rezanje pločevine, triletna praksa. OD okoli 5.400 din, (lahko tudi fJfflSKTj; *&hA-vanj ni: IMP Ljubljana, TOZD Tovarna regulacijskih armatur In aparatov, Ljubljana, Ulica Joteta Jame 10 (SZ LJ 418.814 do 418.ai(i> 4 aa ključavničarska dela t delavnici, triletna praksa, ODojoU 6.300 din, stanovanj ni: uLL” TH0I4ONTA2A Ljubljana, Trfai-ka 126 (SZ U 419.473 do 416.476) ORODJARJI 1 orodjarja, brez prakse, 3 meseca poskusno delo, OD okoli 5.500 din, stanovanja ni: mausmja po^ hlStva STOL Kamnik, Tovarna se-detnega pohiitva, Duplica (SZ LJ 414.518) 1 orodjarja, enoletna praksa, OD okoli 5.000 din, stanovanja ni: IS-m Avtomatika, TOZD TELA, Ljubljana, Savska 3 (SC! U 419.506) STRUGAR 1 strugarja, enoletna praksa, OD 5.000 din, stanovanja ni: l Avtomatika, TOZD TELA, Ljubljana, Savska 3 (SZ LJ 419.50S) jiJA bres prakse ODoknll n, stanovanja nTroffl 4A2N1A Ljubljana, Čufarjeva 16 (SZ U 416.400) DIPLOMIRANI PRAVNIKI 1 za opravljanje pravnih poslov, triletna praksa, pravosodni izpit, OD okoli 10 356.5) din, stanovanja m: industrijsko montažno po djetje, Ljubljana. Titova 37 (az U 416.820) tekstilne tehnologije), 3 Tekstilna tovarna Kamnik, Kovinarska 4 (SZ U 416.116) ZDRAVNIK SPLOSNE MEDICINE DELA 1 zdravnika, brez prakse, 105.593) iga&ka Slatina (SZ CE CENJENI UČITELJI! Na zboru prosvetnih delavcev novomeške občine smo 26. maja slišali nekaj ugotovitev o pomembnosti družbene vloge in položaju učitelja. Da bi bila slika še bolj popolna, jo na moč zgovorno dopolnjuje razpis potrebe po delavcih (Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, objava št. 21), ki p je časnik Delo objavil 27. maja. Cenjenost učiteljevega dela lahko izluščite iz zgornjega izvlečka. Prof. IVAN LUBEJ Novo mesto NA DAN MLADOSTI SKUPAJ Z VOJAKI Dan mladosti smo črnomaljski osnovnošolci in učenci srednjih šol proslavili z vojaki. V garniziji Bela krajina smo skupaj pripravili kulturni program. Učenci sedmih razredov so bili sprejeti v mladinsko organizacijo, najboljši vojaki s6 prejeli značke, Titu pa smo poslali pozdravni telegram. Nato smo prisostvovali otvoritvi športnih igrišč, ki so jih zgradili vojaki. KATICA KRAMARIČ OS Miran Jarc SREČANJE BREZ TEKEM V četrtek, 25. maja, so se ponovno srečali pionirji osnovnih šol iz Globokega m Artič. Srečanje je bilo v Globokem. Ob tej priložnosti so podelili bralne značke. Gostja srečanja je bila pisateljica in pesnica Vida Brest. Učenci tokrat niso organizirali športnih srečanj, ker so prebujala hudo krL BLAŽKA REMIH novinarski krožek OŠ Artiče Bolniki z multiplo v Trepči Hvaležni za izjemno pozornost in gostoljubnost — Težave s plačilom Sredi letošnjega februarja je odpotovala iz Ljubljane na zdravljene v Gornjo Trepčo pestra skupina invalidov, od samostojno hodečih do popolnoma nepokretnih. Vsi so bili prizadeti s še neozdravljivo boleznijo multiplo sklerozo. V ozki dolinici, ki jo zapirajo gozdnati hribi, se stiska Gornja Trepča, izpod hribov pa priteka z minerali bogata zdravnilna voda. Večina bolnikov - vsi so člani Društva bolnikov multiple skleroze. Obet in odpoved Na prste bi lahko prešteli vse kvalitetne prireditve, ki so bile zadnja leta v Ribnici. Organizatorji si prizadevajo, da bi predstavili Ribničanom kar najboljše glasbene skupine in posameznike, ker so domačini pačnajbolj željni takih prireditev. To se pozna tudi pri iztržku za vstopnice. Zal pa pevci ne izpolnjujejo vedno svojih obljub. Tako sta pred kratkim zagrebška pevca zabavne glasbe Ana Štefok in Vjekoslav Jut telefonično obvestila organizatorje, da bosta gostovala v Ribnici in Kočevju. Ze prej pa sta za oba nastopa poslala tudi reklamne plakate. Ko se je bližal čas najavljenega „Show-šou“ konceta, kot sta ga imenovala pevca, in ko so Ribničani čakali pred blagajno, da bi kupili vstopnice, so namesto vstopnic dobili odgovor: „Pevca sta sporočila, da ju ne bo.“ Kaj zdaj? Mnogi so si rezervirali nedeljsko popoldne prav za ta koncert, ki je odpadel. Tak odnos do poslušalcev je obsojanja vreden, čeprav so na taka presenečenja že navajeni. Seveda pa bi proti takim nerednim pevcem morali ukrepati tudi organizatorji, in sicer vsaj tako, da jih v bodoče ne bi več vabili k nam. ki deluje za vso Slovenijo, sedež pa ima v Kočevju - je bila gotovo prvikrat tu. Kolektiv zdravilišča z direktorjem dr. Aleksičem na čelu nas je lepo sprejeL Vseh 21 dni smo bili deležni izredne pozornosti in gostoljubnosti, za kar smo invalidi še posebej hvaležni. Vsak dan smo se dvakrat kopali v bazenu, ali kadeh in popili do 2 1 zdravilne vode. Nihče ni čudežno ozdravel niti sc ni stanje nikomur izrazito popravilo, a tega nismo niti pričakovali. Veliko nam je pomenilo že to, da smo se vsi počutili duševno in telesno bolj sproščene, lažje. Pred odhodom v Gornjo Trepčo so bili vsi bolniki v dispanzerju za multiplo sklerozo v Ljubljani nevrološko pregledani, enako tudi po vrnitvi domov. Zahvalo za to smo dolžni dr. Jožetu Zeletu in dr. Zupevčevi ter nevrološki kliniki. Tako bo učinek zdravljenja strokovno ugotovljen. V zdravilišču vodijo kartoteko vseh bolnikov z multiplo sklerozo, ki prihajajo sem. Po izjavi dr. Aleksiča ta voda zelo ugodno vpliva na obrambni sistem organizma, saj ni znan noben primer izrazitega poslabšanja pri tistih, ki redno prihajajo sem na zdravljenje; to pa pri multipli mnogo pomeni. Potrebno je prihajati vsakih 6 mesecev. Neprijetno je le, da moramo bolniki iz Slovenije zdravljenje v Gornji Trepči v celoti sami plačevati, četudi je zdravilišče registrirano in se tu predvideva center za bolnike z okvarami živcev. Mnogi bolniki si to zdravljenje zelo težko privoščijo, saj si morajo dolgo pritrgovati od invalidskih pokojnin, da zberejo dovolj sredstev. Zdravljenja organizira za svoje člane Društvo multiple skleroze Slovenije in po svojih skromnih možnostih finančno pomaga, kar pa je premalo. Po treh tednih smo se vrnili v Ljubljano. Ne ve se, kaj je bilo bolj prisrčno: ali slovo z „Na svidenje jeseni!" ali srečanje s čakajočimi svojci. In kako hvaležni smo bili tistemu uslužbencu železniške postaje v Ljubljani, ki je uredil, daje prvo nedeljo v marcu poslovni vlak iz Beograda izjemoma pristal na prvem tiru, tik pred železniško postajo. Res lepa gesta, vredna pohvale. IVANKA PALMAN Privlačne »Naplavine” Klub študentov občine Kočevje in Ribnica izdaja že drugo leto svoj časopis „Naplavine“. Na naslovni strani je narisan medved, ki nosi krošnjo suhe robe, kar naj bi nekako simboliziralo sodelovanje študentov na območju občin Kočevje in Ribnica. V začetku maja je izšla dvojna številka 6 in 7 na 45 straneh. Časopis je poln zanimivih podatkov in misli mladih študentov. Analiza, izdelana na podlagi obiskov članov klubov socialno-ekonomske kom isije v organizacijah združenega dela v obeh občinah, daje vrsto zanimivih podatkov. Tako zveš iz tega biltena veliko več kot iz raznih drugih poročil in iz glasil OZD, ki so jih študentje obiskali. Razen tega ob prebiranju biltena zveš, kaj menijo mladi o današnjih dogajanjih. Predlagam, da bi uredništvo ponudilo biltene v nakup tudi občanom. Prepričan sem, da bi jih lahko veliko oddali. Tako ne bi bili obveščeni o delu študentovskega kluba samo organizacije, društva in podjetja, ki dobivajo sedaj te biltene, temveč tudi drugi občani. ANDREJ ARKO, KOČEVJE MLADINCI DOLENJKE V DUGI RESI Ob nedavnem prazniku občine Duga Resa smo bili mladinci črnomaljske trgovine Dolenjka gostje mladinske organizacije tamkajšnjega trgovinskega podjetja Mrežnica. Z gostitelji smo položili venec k spomeniku padlih borcev, nato smo si ogledali mesto in blagovno hišo Mrežnice, po kosilu pa smo imeli športno srečanje. Razvedrili smo se zvečer na plesu in se razšli z obljubo, da se kmalu spet srečamo. JOŽE STEGNE PLANINSKO DRUŠTVO V NOVIH PROSTORIH Sporočamo, da je Planinsko društvo Novo mesto svoj društveni prostor na Novem trgu 4 — skupaj z Mladinsko turistično poslovalnico. Dolgo in težko pričakovani kotiček bo služil planincem in alpinistom kot prostor za sestanke, za arhiv ter za izposojanje in prebiranje planinske literature. Interesenti bodo tu dobivali informacije o izletih ipd. Odprt bo vsak torek od 17 do 18 ure. Članarino PZS, dnevnike planinskih poti in vodnike po gorah pa bodo planinci lahko vplačevali, oziroma nabavljali v Mladinski turistični poslovalnici, ki deluje vsak dan prav tam. (V. D.) IGRIŠČE, IGRICA IN SPREJEM V ZSMS Dan mladosti smo na naši šoli začeli proslavljati že 21. maja, ko smo med šolo in vrtcem slovesno odprli novo igrišče za mali nogomet. Pri gradnji igrišča smo pomagali tudi učenci in opravili nad 200 prostovoljnih delovnih ur. Ob otvoritvi so nastopili šolski pevski zbor, ki ga je spremljala godba na pihala tovarne „Djuro Salaj", recitatoiji, člani folklorne skupine in telovadci. Na dan mladosti je šolski dramski krožek, ki ga vodi Dragica Nunčič, v Delavskem domu pripravil uprizoritev igrice ,kovica Oka" Svetlane Makarovič, nato pa smo se učenci sedmih razredov odpeljali na Bazo 20, kjer smo bili sprejeti v ZSMS in RK. Dobili smo članske izkaznice in značke, si ogledali partizanske barake in prisostvovali kulturnemu programu. ROMAN VOGRINC nov. krožek OS Jurij Dalmatin Krško ¥ POSLOVILNA VEČERJA - V lepo sprejeli, tri tedne skrbeli fotografiji). ^503) — 1. junija 1978 zdravilišču v Gornji Trepči so bolnike multiple skleroze iz Slovenije zanje, za slovo pa so jim pripravili tudi poslovilno večerjo (na DOLENJSKI LIST SKICA RADIJSKIH ZVEZ GLAVNEGA ŠTABA NOV IN POS /T\ Sn\ŠTnOR. /7\XK' vl) w vi/ (5) XIK- ■oTa k ono. xvm.o. Zborovanje, bi bo 10. junija na Lisci, bo posvečeno 40. obletnici sestankov začasnega vodstva Komunistične partije Jugoslavije pod vodstvom tovariša Tita na Lisci in njeni bližnji okolici ter sestankov, ki jih je imel takrat tovariš Tito z vodstvom CK KPS za utrditev in akcijske sposobnosti Partije pred bližajočo se vojno fašistično nevarnostjo. Na Lisci bo za to priložnost pripravljena zanimiva in poučna razstava »Partijske in partizanske zveze". Del razstave o partijski dejavnosti bo ostal na Lisci kot stalna razstava organizacijsko-partijske dejavnosti v tem predelu Slovenije. Izdana bo tudi brošura o dejavnosti in pomenu partijskih in partizanskih zvez ter dejavnosti aktivistov in borcev Kozjanskega odreda. To bo zanimiv priročnik, ki bo dobrodošel zlasti šolam tega področja. POMEN PARTIJSKIH IN PARTIZANSKIH ZVEZ V NASI REVOLUCIJI Partijske in partizanske zveze so imele v ilegalnem partijskem delu in narodnoosvobodilnem boju izredno pomembno vlogo, saj so bile dejansko živčevje organizacije, preko katere so šli vsi podatki, pojasnila, obvestila, navodila in ukazi. Za sprotno spremljanje aktualnih problemov, obvladovanje političnega položaja in spodbujanje množic za politično aktivnost in ljudsko frontno usmeritev je partija organizirala čvrsto in zanesljivo mrežo kurirskih zvez, šifriranih besedil in signalnih znakov. Partijska dejavnost je temeljila • na zanesljivi in čvrsti povezavi njenih aktivistov z delavskim razredom in somišljeniki v celotni zgradbi tedanje organizacije. Ta živa zveza je skrbno delovala v obeh smereh in je režimi nikoli niso mogli za daljši čas onemogočiti. Te žive zveze so rastle hkrati s samo partijsko organizacijo. Kasneje, v času NOB, so te zveze prera-stle v obširno organizirano kurirsko mrežo TV postaj in v množično kurirsko in hkrati obveščevalno mrežo od Človeka do Človeka, ne glede na to, kje in v čigavi okupacijski coni so delovale. DOBRO ORGANIZIRANE ZVEZE - NAVODILO PATRIJE Problem organizacijskih povezav in komuniciranja je postal po okupaciji leta 1941 za izvajanje sprejetega programa še težji in hkrati akutnejšL Komunistična partija je imela v teh zadevah bogate izkušnje še iz časov ilegalnega dela v preda-prilski Jugoslaviji Med narodnoosvobodilnim bojem in še zlasti v začetku je zato posvečala zvezam posebno pozornost OD ŽIVE ZVEZE DO RADIJSKE TEHNIKE Letošnje srečanje borcev Kozjanskega odreda, posavskih aktivistov NOB, komunistov in mladine ter vseh kurirjev in vezistov NOB bo 10. junija na Lisci 6 in 11 br. Pokojni Boris Kidrič, prvi politkomisar Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet, je postavil pravilo partizanski vojski, da je osnovna naloga vodstvenega kadra organizirati in utrjevati zveze ter za to nalogo iskati najpogumnejše, iznajdljive in predane borce. Globoko se je zavedal, da brez dobro organiziranih zvez ne more biti uspešen noben boj, zlasti pa ne nobeno narodnoosvobodilno gibanje. ŽIVE ZVEZE - ZVEZE OD ČLOVEKA DO ČLOVEKA 2e v letu 1941 so nekateri hrabri in zavedni tovariši in tovarišice, politkomisarja bataljona za zveze pri Glavnem štabu predvsem člani partije ali SKOJ, vzdrževali kurirske zveze med političnimi vodstvi in vojaškimi enotami Kaj kmalu je bil del teh kurirskih zvez določen za redne zveze po vsej zasedeni Sloveniji. Nastale so vojaške formacije kurirskih zvez. Terenski vodi TV postaje so bile najmanjša in osnovna oblika te formacije. Te so se združevale v linije-čete s komandirjem in politkomisarjem. Več linij je tvorilo sektor - bataljon. V Sloveniji je bilo v dokončni formaciji 5 sektorjev, in sicer: dolenjski, gorenjski, primorski, štajerski in koroški. Organizacija kurirskih zvez TV postaj se je krepila in širila vzporedno z razvojem partizanskih enot. 10. julija 1942 so slovenski kurirji prvič vzpostavili kurirsko zvezo z Vrhovnim štabom NOV in POJ, ki so jo kasneje redno vzdrževali direktno ali prek hrvaškega Glavnega štaba. Organizacija kurirskih relejnih zvez je bila v svojem razvoju podrejena različnim vodstvom, najprej političnemu in nato vojaškemu poveljstvu. Kasneje so vsi sektorji (kurirski bataljoni) tvorili brigado, ki je bila vojaško vključena v slovensko divizijo KNOJ. Štela je pribl. 1400 borcev, razdeljenih v 5 sektorjev, 19 linij in 145 postaj. Poleg teh relejnih kurirskih zvez so seveda delovale tudi kurirske zveze posameznih vojaških in političnih enot za izvrševanje svojih nalog. Predvsem pa je bila v našem narodnoosvobodilnem boju pomembna široko razvejena kurirsko-obvešče-valna zveza od človeka do človeka. To je bila mogočna armada domoljubov: otrok, mladine, mater, starčkov, delavcev vseh poklicev. TEHNIČNE ZVEZE -HITREJŠE IN Z MANJŠIMI ČLOVEŠKIMI ŽRTVAMI Istočasno z razvojem in utrjevanjem kurirskih zvez za NOB se je krepila tudi služba radiotelegrafskih in telefonskih zvez, saj so bila za hitro obveščanje nujno potrebna tudi tehnična sredstva obveščanja. V Ljubljani oziroma v njeni neposredni bližini je že pred vojno delo- vala Partijska tehnika, iz katere se je kmalu po italijanski okupaciji razvila tako imenovana Centralna tehnika. Glavno orožje vodstva NOB v začetnem obdobju je bil tisk. KPS je že pred vojno imela tajne tiskarne in ciklostilne tehnike, ki so tiskale razno informativno in propagandno gradivo. Te so se po okupaciji zelo razširile. Med NOB je v Sloveniji delovalo 30 partizanskih tiskam, ki so natisnile ogromne količine raznih brošur, letakov, gesel, tiskovin, legitimacij, navodil in podobnega. Tiskale pa so tudi časopis OF Slovenski poročevalec in časopis CKKPS Delo. Vse te ogromne količine so prenesli kurirji širom po Sloveniji. POMEN „KRICACA“ Centralna tehnika je zaradi potreb po tehničnih zvezah ustanovila na pobudo takratnega sekretarja CKKPS Toneta Tomšiča radijski sektor pri Centralni tehniki, ki naj bi prispeval k reševanju problema hitrega in učinkovitega komuniciranja za zvezo aktivistov v okupirani domovini, za zvezo s svetom. Hitro so nastajala skladišča tehničnega materiala, delavnice za popravila, predelovanje in montažo radijskih sprejemnikov in oddajnikov, vse to seveda ilegalno v Ljubljani in njeni neposredni okolici. Poleti 1941 je bil organiziran prvi tečaj radiotelegrafistov, novembra 1941 pa je že pričel z rednimi oddajami „Kričač“; to je bil kratkovalovni radiofonski oddajnik, narejen na elektrotehniški fakulteti v Ljubljani. Začetni znak „Kričača“ je bil tiktakanje ure, kar je pomenilo: „Naš čas je prišel!“ Sporočila, ki so objavljala politične in vojaške vesti, tolmačila program OF in razkrinkavala delo okupatorja in domačih izdajalcev, so pomenila za Ljubljančane, obdane z bodečo žico, duševno hrano. Sirila so upor kljub vsemu terorju, okupatorju pa so prizadejala hude skrbi in delo pri iskanju oddajnika. V Ljubljani je radijski oddajnik „KRlCAC“ deloval okrog 5 mesecev, dokler niso italijanske oblasti zasegle vseh radijskih sprejemnikov ter tako onemogočile poslušanje. Tehniki radijskega sektorja so poleg „Kričača“ izdelali v Ljubljani že tudi prve sprejemnooddajne postaje za vojaške zveze. Žal je večji del tega materiala v ofenzivi 1942 propadel. 19. julija 1942 je bila vzpostavljena prva brezžična zveza z Moskvo in preko nje z Vrhovnim štabom NOV in POJ. Zal je tudi ta postaja v italijanski ofenzivi propadla. Februarja 1943 so isti tehniki izdelali v Dolomitih novo postajo za zvezo z Moskvo, ki je nato dejansko delovala brez prekinitve do osvoboditve. Ta zveza je bila izredno pomembna predvsem zato, ker je preko nje naše partijsko vodstvo posredovalo vojaška in politična poročila ter objave „Radiu Svobodna Jugoslavija". Ta je delal na ozemlju Sovjetske zveze za poslušalce v Jugoslaviji in drugod po svetu. Posredoval je Sovjetski zvezi dragocene obveščevalne podatke iz širšega evropskega prostora in občasno omogočil italijanski komunistični partiji zvezo z Moskvo, ker je imela KPI dalj časa v Jugoslaviji svojega stalnega predstavnika. Pozimi 1942 je bila s predelano postajo „Kričač“ vzpostavljena radijska zveza med Glavnim štabom Slovenije- in Glavnim štabom Hrvat-ske ter preko njega z Vrhovnim štabom NOV in POJ. Kapitulacija Italije je v marsičem spremenila partizanski način vojskovanja. V svetu so že priznavali Titove partizane, II. zasedanje AVNOJ je poleg drugih zgodovinskih sklepov ustanovilo tudi vlado NKOJ. Svetovni dogodki so se razvijali v korist naprednih protifašističnih sil. Vse to in marsikaj drugega je povzročilo, da je bilo potrebno tudi zveze še sistematičneje izpopolnjevati. Pri Glavnem štabu Slovenije je bil jeseni 1943 ustanovljen oddelek za zveze. To je mejnik sistematičnega izpopolnjevanja relejnih TV postaj, širjenja radiotelegrafskih postaj, širšega organiziranja šifrerske službe, graditve telefonskega omrežja po lastni mreži - z žico, razpeto po drevesih, fižolovkah ali po obstoječem telefonskem omrežju. V Starih žagah so bile ustanovljene radijske delavnice, imenovane 99 D. Pričeli so se redni tečaji za radijske tehnike in radiotelegrafiste. Vse to in pogosta predavanja v oficirski o pomenu zvez za vodstveni P so prav gotovo pripomogli k P1 Čanju borbene sposobnosti in pravljenosti partizanskih enot učinkovitejšemu poveljevanju * dvigu ideološke enotnosti narod1 osvobodilne vojske. Izredno pomembna je bila * odločitev političnega vodstva,^*! organizira TANJUG, ki je v le sprejemal, kasneje pa tudi poročila in se razvil v pravo *f cijo. ROF - NASLEDNIK „KRIČACA“ Prav tako pomemben je bil • pričetek delovanja radijske p01 „Radio Osvobodilna fronta“ _ slednika ljubljanskega ..Kričač* •' je ob prenehanju obljubil, da* spet oglasil z osvobojenega oze>® Na Bazi 20 je bil organiziran i grafski center, ki je vzdrževal žične zveze s pokrajinskimi kollj!tudi tako, kot je bil center telegr**®1 po zvez pri Glavnem štabu NOV ■" IlaF za zvezo z divizijami in kofr^CJ, se Pokrajinski komite za Primorij da jg y vzdrževal tudi radijsko zvezo s nKozj^ tijskim vodstvom v Trstu. Ta j” Dri r.i. objavil svetu sporočilo o o! ditvi Trsta, in to takrat, ko so niki še čakali na morju pri Trs® Jeli ■ ,° k( l°bisk0 se izkrcajo po končanih borbah Uuui partizani in Nemci. Aktivisti v Jansk< ljani pa so že kratek čas po osv® Pogc ditvi Ljubljane usposobili poft^^SZvi vano radijsko postajo in posl**'Cest^ svet novico, da je Ljubljana svo“nie(j ’tj na. iIevŠČin Z gotovostjo lahko trdimo, ^ J(0 kot naše osvobodilno gibanje ^Andr • v celoti tudi partijske in partijCa ®j brezžične, žične in žive zveze . *ef stavljale po svoji organiziranj «tn obsežnosti in učinkovitosti 1 fenomen. Z organiziranostjo k0”3 aje. nikacijskega sistema se je ta usp^8rnj]j vključil ne samo v naš osvob^bralj boj, ampak tudi v svetovni macijski sistem ter s tem prisp*' mednarodni afirmaciji politike in celotnega osvobodilnega gfa Zato ni naključje, da je sre' na Lisci, posvečeno zgodovin1 dohodkom partije izpred štiride*~ let, posvečeno tudi zvezam i® ,rivnk hovim junaškim in iznajdljivim pi cem, pa tudi spominu padlim *c'5'eprai jem in vezistom, ki so žrtvovali ^ »oslen življenje pri izpolnjevanju n® a ^ pomembnih dolžnosti. ,, ROME DRAG1^0 U * c0 U M 'ajevi ■jV :lo n j iini i Kot ‘je vi KS Ski, KURIRSKE ZVEZE — Borci iz voda za zveze Kozjanskega \\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\\\^^^ Maks Medved - Bojan, sin Dolenjske, dal življenje za svobodo na Krasu Doslej še neustrezno osvetljen lik okrožnega sekretarja SKOJ za srednjo Primorsko Prav gotovo so drugi soborci in soborke padlega mladinskega voditelja Maksa Medveda - Bojana bolj poklicani kot jaz opisati njegovo življenje in borbeno pot. Toda odločila sem se napisati o njem nekaj spominov, ker sem bila priča njegovi smrti. Drugi razlog je tudi v tem, da so ga doslej premalo upoštevali Celo njegov grob na pokopališču v Koprivi ni negovan tako, kot bi moral biti za takega borca. V slojem kratkem življenju je po otroški in dijaški dobi najpolneje doživljal NOB, saj je bil ves prežet z neomajno voljo in razdajanjem svojih moči v boju proti okupatorju. Izhajal je iz družine malega kmeta v Šentvidu pri Stični na Dolenjskem, kjer se je rodil 15. oktobra 1923. Nadarjenega za učenje so starši z velikimi gmotnimi težavami po osnovni šoli poslali v Ljubljano nadaljevat šolanje na gimnaziji. Domačim je bil iskreno hvaležen za vso skrb in pomoč. Bil je sin napredno usmerjenih staršev. Postopno je začel spoznavati vzroke za revščino in izkoriščanje tistih, ki so v potu svojega obraza delali na polju ali v tovarni. Usodno leto 1941 je izredno razgibalo zlasti mlade. Tedaj je bil Maks v dijaškem internatu Učiteljskega doma v Ljubljani, v katerem se je kmalu razvila močna organizacija mladine in SKOJ. Kot član ilegalne organizacije je že v začetku Maks Medved - Bojan italijanske okupacije zbiral s somišljeniki orožje, ki ga je odmetavala bivša jugoslovanska vojska. Širil in prebiral je partijsko in mladinsko literaturo. Udeleževal se je raznih akcij proti okupatorju. Leta 1943 je maturiral. Po kapitulaciji Italije je odšel v partizane. Vstopil je v Primorsko brigado. Ob nemški ofenzivi v novembru 1943 je bil pri Cerkniškem jezeru hudo ranjen v nogo. Zdravil se je na Krasu. Nato je deloval v mladinski organizaciji ZSM in SKOJ. Izkazal se je v mladinskih akcijah z dobrimi političnimi in organizacijskimi sposobnostmi. Zaupali so mu vodilne dolžnosti. Borbena pot ga je vodila v slovensko Istro. Bil je sekretar okrožnega komiteja SKOJ. Deloval je sredi vsakovrstnih težav, vendar med požrtvovalnimi mladinci, ki so izvajali številne uspešne akcije proti okupatorju in mnogi med njimi tudi padli v boju. S kolikšno vnemo in zrelostjo je vodil in gradil politično mladinsko organizacijo, je razvidno iz teh vrstic: „Po naročilu okrožnega komiteja SKOJ je dobil komite SKOJ loparskega rajona nalogo, da pripravi prostor in vse potrebno za okrožno mladinsko konferenco, ki je’potem bila 7. aprila 1944 v šolskem poslopju v Truškah. Konference so se udeležili člani okrožnega komiteja SKOJ in odbora ZSM ter predstavniki vseh rajonskih komitejev in mladinskih odborov; prisostvovali so tudi delegati rajonskih komitejev iz Brkinov, predstavniki enot NOV, ki so delovale na tem območju, ter člani O K KPS in OOOF. Konferenco je vodil Maks Medved - Bojan in pripravil zanjo organiza- cijsko poročilo. Ivan Matko -Imko, član okrožnega komiteja KPS, je imel politični referat o tedanjih razmerah, medtem ko so predstavniki rajonskih komitejev in odborov poročali o svojem delu. Na tisti konferenci so prvič izvolili člane mladinskih vodstev, obenem pa si začrtali obsežne naloge za bodoče delo. Toda kljub vse bolj rastočemu okupatorjevemu nasilju so bili mladinci vedno v prvih vrstah. Udeleževali so se oboroženih, sabotažnih, napisnih in trosilnih propagandnih akcij, delovali v obveščevalni in kurirski dejavnosti, v partizanskem šolstvu itd. Jeseni 1944 so Bojana premestili iz Istre na območje srednje Primorske (Kras, Vipava, Goriška). Iz pisma, ki ga je napisal sestri, beremo izpoved mladega borca, pozornega opazovalca naravnih lepot in ljudi ter človeka pristnega tovarištva. Prevzel je sekretarjevo dolžnost komiteja SKOJ Srednjeprimorskega okrožja, ki je tedaj imel sedež v Vitovljah „Pru Badaličcvih“. Kmalu se je vživel v novo okolje in v svojo dejavnost. Spoznala sem ga v novembru leta 1944, ko sem ga prvič videla na sejah tega komiteja. Na vse prisotne je napravil izreden vtis. Gladko mu je tekla lepa slovenska beseda. Imel je jasne poglede na vojaško in politično situacijo. Dajal nam je navodila in predlagal sklepe za nadaljnje delo, ki so nas navduševali. Visoke postave, kodrolas, prijazen in vedrega obraza nam je bil vsem priljubljen. 1. decembra 1944 sem imela razna opravila na sežanskem komiteju SKOJ. Zato sem naročila tovarišici Davorini, naj se po možnosti čim prej oglasi na mojem domu v Pliskovici. Ni minilo niti pol ure, ko so se na moje veliko začudenje, ker jih nisem pričakovala, pojavili na mojem domu Bojan, Sava Sosič, članica Pokrajinskega komiteja SKOJ za Primorsko, in Fenička, Članica okrožnega komiteja SKOJ. Bili so nasmejani in dobro razpoloženi. Povedali so mi, da so me iskali na sedežu komenskega komiteja SKOJ, kjer jim je Davorina povedala, da me bodo še našli doma, če bodo pohiteli. Povabila sem jih v sobo. Posedli smo okrog mize. Bojan in Sava sta me med drugim seznanila, da je sedaj veliko novih nalog za uspešno izvedbo ..Tekmovanja svobode". Potrebno pa je takoj obvestiti Zmago Zivčevo, članico okrožnega komiteja SKOJ, da bo odšla v Trst iskat zvezo s tržaškim komitejem SKOJ, ker je bila le-ta pretrgana zaradi aretacij več njegovih članov in članic. Prav tedaj je bila pri nas Milena Švagelj iz Štanjela, ki je čakala na odhod na sejo skojevskega komiteja v Avber. Sprejela je nalogo, da bo obvestila Zmago. Ce pa ona ne bi mogla iti v Trst, ker je ležala bolna, bo odšla po njenem naročilu druga tovarišica. Bojan je medtem napisal zanjo pismo. Odnesla ga je Milena, ki se je odpeljala s kolesom, medtem ko smo bili mi zatopljeni v razglabljanje naših novih nalog. V tistem trenutku so se odprla vrata. Zagledali smo fašističnega podoficirja z naperjeno brzostrelko Zavpil je „Chi siete voi? (Kdo ste l]UČ ■OJ ovai J** vi? ). Ostrmeli in skorajda ° . pOso( neli smo od presenečenja; BO) ,p0^ je zagnal v fašista. Nekaj hipov „Jpove. valjala po tleh, vendar je bil (l, močnejši in se mu je izvil **‘ Pognal se je skozi vrata na dv0 Bili smo obkoljeni. Fašisti s?.*’c||t\ru vili strojnico na dohodu k h* Jil , pl ljali so nanj. Preden se je Priza smrtno zadet je še glasno 1 Pove „Smrt fašizmu!“. *etos m i1 vec Jaz sem medtem pograbil* ke Savo in Feničko ter ju odvesti v kuhinjo, od tam Pa^ ^ ^ ker, ki je bil dobro zakrit, saj sikateremu partizanu rešil skrajni sili. Nisem pa jima uSP^)sll diti. Pograbila sem naše ml* , ( gradivo in ga vrgla v krušno refe M Pl mrli “Od je bila slučajno zakurjena. kraj sem to opravila, je pridrvelo . hinjo pet ali šest fašistov. * ^ so premetavali. Pokradli in 0 so vse, kar jim je prišlo pod i° Mene so aretirali, deti, kje sta ostali dve mla^*-^ trjevala sem jim, da ju ne poZ ^ da sta pobegnili. Pretepali s° puškinimi kopiti. Odvedli seboj vso izmučeno. Izročitii nemškemu poveljstvu v Tam sem prestala huda z*s vendar nisem ničesar prizn*13^. ^ stili so me pod pogojem, da ^ ram vsak dan javljati v njihov* P^ janki. Tega seveda nisem $ ampak sem odšla v ilegalo, ™gfrf že delala. Mrtvega Bojana s?' ljali s seboj. Naša mladina je pogumnega voditelja. Sin >* ^ fir ske dežele je prelil svojo kri morskem za svobodo z*su slovenskega naroda. VIDA KLATZER fi c irski j veni W veni Ji k sti in II enotj anju i naro bila 1 ;tva, <&' v za<^ di od*.' avo tf NIK ita čai*'1, OBČINA REDKO NASMEHNE UREDNIŠTVO V GOSTEH: KOPRIVNICA O 1 Ko ' :iian%m ^sko je pri nas postalo že po-!val »staln« °dmaknjenost, revščino, zao-n’V Zadnjem času Pa vedno bolj fSTrtiza n,°)ern za boj proti tej zaostalosti, kovnica £rried.e^’ hitreJši razvoj- Kopriv-lorsk«!da sl Te krajevne skupnosti, ki spa- .(lit/ ^ kr$Ifr\ nKAJn A InTI ♦il r /-V U . — »jv i »v unuj/uuuu, IVI JJVU v krško občino, leži tik ob meji rajePptj Jjtagi in meji na občino Šmarje os^liijo , a'1- O Koprivnici ne vemo to-soi? /obkir 0t,° sesednjih krajih, čeprav je ir^dohcu 10113111 jasn°’da * °tePa s i>vLill,zjanslfnifli.težavarni *cot sosednje ko- dVK° s 0 Je opaziti že na prvi pogled. 'e ^Andro-& K Prej^nji torek novinarji nicca Tol artelj> Milan Markelj in Joži-f®isfaiti!pey peljali od Senovega po novi svet^inieU L Proti Koprivnici, nismo o ko^aje -r8?’ ^ gremo v slabše razvite usp^grniij' rj^ve m upanja so nam rez-obtn^zbrali številni krajani, ki so se ii ^iniStv,, V novi koprivniški šoli na ured-—- v gosteh. I^likem V Mrčnih selih, na Ve , inprivnir.;'‘“,lll,u’ v Velikem Dolu, Kort m >*60 n u1?1 nelcaj zaselkih živi okoli n k^eprav6 alcev v ^10 gospodinjstvih. ^ s'i>oslPn uC,v vseJ krajevni skupnosti za-ni'» se "u ^ krajanov, več kot 160 ^iitolin« vsak dan vozi na delo v jico in £.redvsem na Senovo, v Bresta-V. raipv^ ,k°, ne moremo-reči, da je i jelo mil slcl?P”0St kmetijska, saj je Klini ° al°h’ katerim je kmetijstvo vir zaslužka. | j velik korak naprej trdi, da je krajevna skup- (veiiu v zadnjih petih letih naredila ,VoHntnaPredek. Med drugim so dobili rta D°? ^°P^ca ~ Koprivnica — Ve-162 Eo°„„j.a katerejp je priključenih L m Ift2 !n, ’ K-aierega je pruujucenin drugju P° dinj ste v. „Imamo tudi nekaj N®ie noi0jiPoveza,,e ln bomo tako dobili dobro $ Kač!t°nSKozjim in Celjem” .or^želja, jg j oziroma bolje rečeno ^easu-^^ko, vendar jih v kratkem >i.5; V p^. °vo ne bo mogoče uresničiti. ^P^adevT^ S1 1)0 krajevna skupnost %il Poveza]: ’ da bi vse vasi in zaselke ktosim * asfaitom z glavno cest. Za jji' v«e avtaJ° v načrtu postaviti ob cesti u*rZVe2e čakalnic. Avtobusne DrKoprivnica dobre, saj vsak j* ^sov. Je in odpelje kar 26 avto- tjilf JT'rlijiCo 0 ^ pripravlja načrte za "Odo na^eŽ-C0 na pokopališču. Brž ko , Cfti izdelani, bodo razpisali H feferetlj“ «.ueiam, doqo razpisan v 5' ^vna T 23 samoprispevek, kajti m ^^l^kupnost dejansko nima noji" KAj benih sredstev: od občine dobi 38 tisočakov na leto, to pa gre za honorar za tajnika, najemnino za prostore in druge drobne izdatke. „Da je naša KS nerazvita, kaže tudi podatek, da je iz teh krajev na delu v tujini okoli 60 ljudi. Vendar zadnja leta število prebivalcev ne upada več. Mladi se po končanem šolanju vračajo domov in se zaposlujejo v dolini. Vedno več je takih, ki bi si radi tu zgradili hiše, žal pa je, dokler ne bo izdelan urbanistični načrt za Veliki Kamen in Koprivnico, gradnja nemogoča,” je povedal Poljšak. Pri vseh delih, ki jih ima krajevna skupnost v načrtu, računa v glavnem na sodelovanje in pomoč krajanov. Da so ljudje pripravljeni delati in prispevati, so pokazali že nič kolikokrat. Ko so 1971 razpisali referendum za samoprispevek za gradnjo nove šole, se je kar 98 odst. volilcev odločilo zanj. Od celotne vrednosti vodovodov je eno tretjino prispevala občina, in to šele takrat, ko so krajani opravili že večino dela. Prav tako so ljudje s svojim delom in denarjem posodobili vaške poti. OD TRGOVINE DO SMETI Ravnatelj koprivniške osnovne šole Alojz Pihler se z vsem srcem zavzema za razvoj kraja in cele krajevne skupnosti. Povedal je, da je „zatrapan” v te kraje, lepo pokrajino, pa tudi v ljudi. „Nikjer nisem našel tako zlatih ljudi, ki bi bili tako pripravljeni sodelovati, delati v skupnosti in za skupnost. Dokazov je dovolj, naj gre za volitve, samoprispevek ali pa za proslave ob praznikih. Toda tem ljudem že zmanjkuje potrpljenja. Obljub so počasi siti. In ker so dolgo z razumevanjem sprejemali, da so se sredstva, tudi njihova, stekala v gradnjo potrebnih naprav v drugih krajih, upravičeno pričakujejo, da bodo končno tudi sami na vrsti!” Nekaj nujnih stvari je treba narediti v Koprivnici sami. Če začnemo s trgovino, najdemo v naših beležnicah več imen krajev, ki so na uredništvu v gosteh potarnali nad založenostjo in pomanjkljivostjo edine trgovinice v kraju. Karel Vrtovšek je menil, da bi morali postaviti večjo trgovino; po možnosti naj bi v nji uredili tudi bife, saj se zdaj dogaja, da ljudje pijejo pivo za vogalom. Peter Planinc je dejal, da takšna, kot je, trgovina ne more zadovoljiti potrošnikov. Slišati je bilo, da si mnogi krajani žele samopostrežno prodajalno, vendar je Martin Kozole take želje zavrnil z besedami: „Naš okoliš je za tako trgovino premajhen. Potrebujemo, to pa čisto zares, le sodobno urejeno prodajalno, v kateri bi lahko dobili svež kruh, meso, zelenjavo ipd.” Nejevoljno gledajo Koprivničani tudi na smeti, ki se kopičijo ob robu kraja. Milica Sotošek je obtožila krajane, da neodgovorno odlagajo smeti ‘ ar v potok. Tudi Jože Božičnik z Velikega Kamna je nejevoljen zaradi ia k: * Jf m -V-r JKm zasmetenosti v potoku ter meni, da bi za Koprivnico in Veliki Kamen lahko uredili odvoz smeti. Koprivniško pokopališče leži v središču kraja, zato mnoge moti, ker ni urejeno. Tone Ašič iz Jerič dola: •JPred leti smo s prostovoljnim delom uredili okolico pokopališča ter postavili ograjo. Zdaj bi morali nujno zgraditi mrliško vežico ter vanjo napeljati vodo.” Anton Sotošek pa je še dodal, da bi potrebovali človeka, ki bi skrbel za urejanja pokopališča. KAKO KLICATI POPOLDNE? Kprivnica sicer ima telefonsko napeljavo, vendar centrala ni avtomatska. Franc Mirt z Velikega Kamna se z drugimi živo zavzema, da bi tako njegovi sovaščani kot Koprivničani dobili več telefonskih priključkov. „Na Velikem Kamnu je več interesentov. ki bi želeli tudi po 14. uri, ko se pošta v Koprivnici zapre, imeti zvezo s svetom. Ze aprila smo dali vlogo na PTT Novo mesto, a nismo dobili odgovora. Domačini smo pripravljeni za telefon prispevati z delom in denarjem.” Že tako velike težave s telefonom včasih poveča še poštna uslužbenka, ki je marsikdaj za nekatere preveč „uradna”. Ivan Lokovšek se je pritožil nad koprivniškim vodovodom, češ da ljudje morajo plačevati vodarino, okvare pa sami poiskati. Dogodi se, da po nekaj dni kraj nima vode. Te besede je potrdil tudi Stanko Žibert. Kateregakoli Koprivničana smo vprašali, česa se v kraju najbolj sramuje, je vsak pokazal na propadajočo staro šolo. Stavba ni v spotiko samo zaradi zunanjosti, marveč tudi zaradi zapuščenosti in neizkoriščenosti prostorov. Stavbo bi se dalo popraviti, urediti v nji družabne prostore in kulturno dvorano, ki jo kraj tako potrebuje. Blaž Sotošek: „Sram nas je kogarkoli povabiti na tak oder. V Koprivnici že več let obstaja društvo Anton Aškerc, ki ima 30 aktivnih in 150 podpornih članov in bi za uspešno delo nujno potrebovalo prostor. Večkrat smo se že dogovarjali, da bi začeli adaptirati staro šolo. Naša prizadevanja so na krški občini zavrnili, češ da bodo stavbo pripojili k načrtovanem u industrijskemu obratu. Zdaj stara šola razpada, stroški za popravilo in adaptacijo pa zato iz leta v leto naraščajo.” Ko so krajani omenjali lepe, a drage gradnje v občini, so zagrenjeno pripominjali, da niso nič manj vredni kot prebivalci drugih krajev v občini in da bi moralo tudi zanje veljati geslo: „Kulturo narodu!” POMANJKLJIV ZAGON Nič čudnega, če je zamrla tudi kulturna in druga dejavnost mladih. Tone Cerjak iz Mrčnih sel se z veseljem spo minja časa, ko so imeli mladinci svoj pevski zbor. „Mladi smo imeli s petjem v zboru veliko veselje in radi smo se vključevali. Ko je zbor razpadel, sem nekaj časa hodil pet v Brestanico, sedaj sem pa še to opustil.” Podpredsednik 00 ZSMS Koprivnica Vitomir Kozole je potožil, da je mlade zajela apatija, zato je njihova dejavnost zamrla. „Precej smo mladi sami krivi, ker se ne znamo organizirati, v veliki meri pa je k temu pripomoglo ravno pomanjkanje prostora za kulturno delo in druge dejavnosti. Prepuščeni smo sami sebi; zelo pogrešamo mentorstvo. Naša osnovna organizacija šteje 65 mladincev, vendar jih ni niti četrtina aktivnih. Mladi v teh krajih nimamo nikakršne možnosti za zabavo; največje zanimanje je za šport, toda tudi na tem področju so pogoji zelo slabi: ni igrišča, šola nima telovadnice. Mi smo pripravljeni s svojim delom urediti športno igrišče pri šoli, ne moremo pa sami kupiti golov, košev, odbojkarske mreže.” Tudi Franc Bogovič z Velikega Kamna, ki se vsak dan vozi v gimnazijo v Brežice, pravi, da njemu popoldne ne ostane nič drugega kot učenje, pomoč staršem na kmetiji. „Zabave ni, mladinske dejavnosti ni. Kljub temu namerava večina mladih po šolanju ostati doma”. Simona Pečnik iz Velikega Dola in Ivica Bračun iz Mrčnih sel si sami plačujeta šolanje na dopisni administrativni šoli in želita po šoli prav tako ostati doma in se zaposliti v bližini. Ana Kranjc se rada spominja časov, ko so bili mladi bolj delavni, ko so imeli pevski zbor, tamburaško skupino, dramsko sekcijo. „Tudi sedaj bi mladi radi delovali na teh področjih, če bi le imeli urejene prostore. Lani smo imeli v stari šoli plesne vaje, ki so bile za vse prava muka, saj so tla taka, da se tudi plesati ne da.” V Koprivnici deluje tudi Društvo prijateljev mladine; o tem je govorila Tilka Poljšak, učiteljica na šoli. „V društvu delajo v glavnem ženske in so zelo prizadevne. Vse akcije dobro izpeljajo, od novoletne obdaritve otrok do pretehtane izbire šolarjev za letovanje.” PRENIZKE ODKUPNE CENE Eden od krajanov, ki živi samo od kmetijstva, je Ivan Bogovič z Velikega Kamna. Ker kmetom v teh krajih režejo kruh predvsem živinoreja, prodaja lesa in vinogradništvo, jih najbolj zanimajo odkupne cene mleka in lesa. Vsem, ki so se oglasili na našem uredništvu, so se zdele te cene prenizke; menili so, da so bolj ovira kot spodbuda za napredno kmetijstvo. Bogovič je dejal: „Premalo dobimo kmetje. V primerjavi s cenami umetnih gnojil in strojev so cene naših pridelkov prenizke. Čeprav za sedaj kmetje v naših krajih še ne propadajo, je vse manj čistih kmetov in vse več je polproletar-cev. Na srečo nimamo daleč do delovnih mest.” Marija Grmšek z Velikega Kamna, predstavnica aktiva kmečkih proizvajalk, je povedala, da so ženske v teh krajih zelo prizadevne, da se rade izobražujejo in skrbe, da s prodajo mleka zagotovijo kmetiji reden do hodek. Vse po vrsti pa so nezadovoljne z odkupno ceno. Olga Sotošek iz Mrčnih sel je ena mlajših kmetovalk. „Mladi se nočejo ukvarjati s kmetovanjem in se raje zaposlijo, saj je tam manj dela in več denarja. Res je pri nas samo od zemlje težko živeti. Kljub temu mislim, da je za mlade bodočnost tudi v kmetijstvu, seveda je to odvisno od vsakega posebej. Mlade usmerjajo v druge poklice že v šoli, kmetijstvo pa je manjvredna panoga in ga boljšim učencem naravnost odsvetujejo.” SLABE VAŠKE CESTE Avgust Gorjup je zelo konkretno opisal življenje in predvsem težave, ki tarejo prebivalce Mrčnih sel. „V celem smo zadovoljni, saj še nikoli nismo tako dobro živeli kot sedflj. Za razvoj in hitrejši napredek vasi pa je največja ovira slaba cesta, ki smo jo dobili pred 10 leti in je vse vzdrževanje padlo na vaščane, ker občina daje denar samo za asfalt, ne pa za vzdrževanje. Zaradi slabe ceste trpijo ljudje, se uničujejo stroji, težave imamo s prevozom mleka, kmetijskih pridelkov, težko pripeljemo gnojila, gradbeni material in druge potrebne stvari. Precej, kar smo že zdavnaj obljubili, da se bo izboljšalo, nismo mogli narediti, zato nam predvsem mlajši ne verjamejo več, saj vidijo, koliko so v tem času dobili drugi kraji v občini in zunaj nje. Zato vaščani želimo, da bi skrb za cesto prevzela občinska komunalna skupnost in določila človeka, ki bi jo vzdrževal.” S cesto imajo težave tudi vaščani Velikega Dola, ki želijo asfalt od glavne ceste do vasi. Janko Bračun: „Ko smo zvedeli, daje v planu KS 1.000 m asfaltne ceste za našo vas, so bili vaščani zelo navdušeni in pripravljeni pomagati. Po novem pa so nam to dolžino skrajšali za polovico, se pravi, da asfalt ne bo prišel niti do vasi. Ljudi se je seveda lotilo malodušje, saj imajo občutek, da so izigrani. Vodstvo KS mora to zadevo še enkrat pretehtati!” V vseh pogovorih na uredništvu v gosteh so ljudje prikrito ali naravnost izražali nezadovoljstvo zaradi odnosa občine do njihove krajevne skupnosti. Med drugimi sta Janko Bogulin in Miha Mešiček obtožila občino, da jih zapostavlja, po drugi strani pa za tako stanje krivijo tudi vodstvo krajevne skupnosti, ki po njihovem mnenju ni dovolj aktivno in se na občini ne zna, če je treba tudi ostro postaviti in argumentirati po njihovem mnenju upravičene zahteve. Nekdo je dejal: „Brez dvoma je tudi naša krajevna skupnost v zadnjih letih napredovala, vendar ta razvoj ni stalen, marveč občasen. Ko so ljudje le preglasni, se nam na občini malo nasmehnejo in kaj dobimo. Tako je bilo s šolo in cesto. Vedeti pa mo ramo, da ti redki nasmehi niso rešitev za vse naše težave.” 2 Sotošek Tilka Poljšak Alojz Bogolin mm Janko Bogulin Alojz Pihler Martin Kozole Ana Kranjc Franc Poljšak Peter Planinc °n Sotošek Janko Bra Olga Sotošek Avgust Goijup Blaž Sotošek Ivan Bogovič Miha Mešiček Ne obupati in zapustiti vinograda Ukrepi v pozeblem trsju - izkušnje iz leta 1953 - Se več dela in skrbi kot v normalnem letu Nedavna spomladanska pozeba, ki je prizadela večino vinogradov zlasti v posavskem in podravskem vinorodnem rajonu, je povzročila veliko škodo na pridelku in enoletnem lesu vinske trte. Za razliko od lanske pozebe, ki je „pobrala“ najboljše lege in zgodnejše sorte, lahko ugotavljamo, da so letos najbolj poškodovani vinogradi v nižjih legah, skoraj ne glede na sortiment. Vendar tudi tu ni enotnega pravila. Spomnimo pa naj še, da je lanska pozeba nastopila konec marca in uničila zlasti bolj vrbastela očesa in mladice zgodnjih sort. Letos so bila v času pozebe vsa očesa že vzbrstela. Mladice z nastavkom so bile zlasti v posavskem vinorodnem rajonu že precej razvite. Odgnala pa so marsikje tudi skoraj vsa stranska očesa. Zato je stopnja poškodbe po pozebi zelo raznolika in toliko večja, kar terja seveda tudi različne ukrepe. Povsem ali stoodstotno poze-bli vinogradi: Zlasti preudarno in ločeno od primera do primera bo potrebno ukrepati v vinogradih, ki so v celoti pozebli. Vzbrstele mladice z nastavkom iz glavnih in stranskih očes so v tem primeru popolnoma suhe. Le pri nekaterih zgodnejših sortah, kjer so bile mladice čvrstejše in daljše, so le-te trenutno še v ovelem stanju. Vendar je pričakovati, da se bodo posušile odvisno od stopnje pozebe. SPODBUDITI RAST MLADIC Kako ukrepati v takih in podobnih primerih? Izkušenemu vinogradniku je najbrž jasno, da trgatve v tako močno poškodovanih vinogradih ne bo. Tudi izkušnje od lanskoletne pozebe kažejo, da je bilo bore malo pridelka na mladicah, ki so kasneje pognale iz stranskih ali spečih očes. Takoj moramo opozoriti, da je letošnja pozeba nastopila 40 dni kasneje od lanske. Mladice, ki bodo pognale iz stranskih in spečih očes, bodo v rasti in razvoju v precejšnjem zaostanku. Zadovoljiv pridelek v vinogradu v prihodnjem letu pa lahko pričakujemo od ustrezno razvitih in dobro dozorelih enoletnih rozg. Zato bo potrebno razmisliti, kako spodbuditi čimprejšnjo rast mladic in pospešiti njihovo pravočasno dozorevanje. Nekateri vinogradniki sicer še upajo na nekakšen pridelek in po svoje ugibajo, kako ravnati s trto po hudi pozebi. V strokovni literaturi so bolj skopo obravnavani ukrepi po spomladanski pozebi vinske trte. Več je zaslediti razprav, kako pozebo preprečiti. Ker je podobna katastrofa prizadela naše vinogradništvo 11. maja 1953, posredujemo nekatere izkušnje, ki so jih dobili po takratni pozbei: „Pri močno pozeblih trsih, ki so ostali brez grozdja in mladic, so odrezali šparone in reznike do osnovnih, spečih očes. Rez so izvršili takoj po pozebi. Tako obrezani trsi so se dobro regenerirali - obnovili. Seveda so jih kasneje ustrezno in po potrebi večkratno opleli. Pravilna se je pokazala tudi metoda, da 2 — 3 tedne počakamo, dokler se pri pozeblih trsih ne razvije nova vegetacija. Po izvedeni ple-tvi odvečnih mladic in odstranjevanju zalistnikov so po potrebi prikrajšali, oziroma odstranili šparone in reznike. Ugotavljajo, da so se tudi na ta na čin negovani trsi dobro obnovili, zlasti s poganjki iz osnovnih, spečih in stranskih očes.“ Slika 1 prikazuje po pozebi leta 1953 „sebi“ prepuščen trs; slika 2 pa prikazuje trs, obrezan takoj po pozebi na speča osnovna očesa. Najbrž je komentar k gornjim izkušnjam in prikazu povsem odveč. REZ NA ZELENE CEPE »Nadalje ugotavljajo, da se rez posebnih mladic na zelene IZKUŠNJA IZ LETA 1953: sebi prepuščen trs (slika 1) in takoj po pozebi na speča očesa obrezan trs čepe ni posebno obnesla. Zeleni čepi so se po rezi deloma posušili (zlasti tisti, ki so bolj naze-bli), deloma pa so dali slabe mladice, ki niso dozorele. Tudi pri tako obrezanih trsih so močno pognale mladice iz spečih, osnovnih in stranskih očes. Zeleni čepi niso pognali, zato so jih pri pletvi odstranili skupaj z delom reznika ali šparona, na katerem so bili. Opazili so tudi, da so zeleni čepi ovirali odganjanje stranskih in osnovnih, spečih očes. Novega grozdja pri rezi na zelene čepe ni bilo, kvečjemu kakšen /nartin-šček‘. Ugotavljajo tudi, da se napovedi posameznikov o obilnem pridelku sicer slabo zrelega grozdja po pozebi tokrat niso potrdile niti v vinogradih, kjer so izvajali proučevanja, niti niso zvedeli za take primere dru-god.“ Slika 3 prikazuje rez pozeble trte na zelene čepe v letu 1953. K takratnim ugotovitvam lahko dodamo le še to, da so bile mladice ob pozebi v letu 1953 nekoliko daljše in čvrstejše kot letos. Zato so se tudi v večji meri lotili rezi ali prikraj-ševanja pozeblih mladic. Opozorili bi še, da bo v starejših, manj bujnih vinogradih, ki so v celoti pozebli, potrebno najbrž odstraniti večino šparonov in delno tudi reznikov. Saj so tu mladice popolnoma suhe. Seveda je potrebna skrajna previdnost. V mlajših, dobro prehranjenih nasadih bi morda lahko pričakovali še kaj pridelka iz sobrstov, ki so po navadi dokaj rodni, če seveda niso odgnali in pozebli. V tem primeru bi zelene poganjke, ki jih je pozeba poškodovala, prikrajšali na kratek, 1 - 2 cm dolg čep. Šparone pa bi kazalo vsekakor delno prikrajšati, oziroma odstraniti v primerih hujše pozebe. MLADI VINOGRADI V dveletnih nasadih je pozeba skoraj povsem uničila mladice, ker so bile te pri tleh. Tu bi kazalo pozeble mladice odrezati na čep, ne jih odtrgati, ker t 81. * REZ NA ZELENE ČEPE: a) reznik, b) zeleni čep, c) slaba ^ na zelenem čepu, č) močna rozga iz bazalnega oziroma straitfn očesa lahko poškodujemo stranska očesa. Reznik po potrebi prikrajšamo. Pri pletvi pustimo dve najbolje razviti mladici. V tretjem letu po sajenju je ponavadi narezana enoletna rozga na deblo, ponekod tudi na krajši bodoči kordon. Mladice so v močno prizadetih področjih popolnoma pozeble. Ponekod je pozeblo tudi deblo, saj ima rozga marsikje črn stržen. V takih primerih je potrebno deblo odrezati ali vsaj skrajšati. Pri pletvi pustimo dve najbolje razviti mladici za vzgojo v prihodnjem letu. Delno poškodovani vinogradi: V vinogradih, ki so bili v manjši meri poškodovani po pozebi, bosta zadoščala ustrezna pletev in prikrajševanje zalistnikov. Vzporedno s pletvijo prikrajšamo šparone ali reznike do prve rodne mladice. OSKRBA IN NEGA NASADOV: Ker je vinska trta izgubila zaradi sorazmerno pozne pozebe precej življenjske moči, bo potrebno le-to nadoknaditi, zlasti v vinogradih, ki so delno pozebli. Če vinogradi še niso v celoti pognojeni z dušičnimi potrebno takoj dodajati usti ‘ ni odmerek. Dognojevanje ro delujočimi dušičnimi #3 bo trti zelo dobrodošlo. ™ dognojevanje preko listja bo zraslo) z raznimi priP1.*'! ki jih dodajamo pri škroplp’ bo rast še pospešilo. Seve®' ne smemo v nobenem pri11*®' pretiravati, da ne bi zaradi zapoznele rasti in pf8, like bujnosti slabše dozo^ Rahljanje zemlje in ods vanje plevela bo v poSlo vanih vinogradih v veliki & pospeševalo rast in dozore1'1 mladic. I Po Ce gtedj bo p deljk Uvsk “asu odet obči, in d dijo PWei Stefj Podg nega Sitih tudi odb, gajai sefel UJlo viič. kom jene dob bese d neka ve d lovil Ko : tUdj dob Piep ‘»ir ko i odej Uti bi t 'iti, celo govj Ne spe' igra F trde tak. % tež) de v; Ijen ten vor Vso pozornost bo potr^ posvetiti varstvu vinske Čeprav marsikje ne bo n° nega pridelka, je pravočasni dosledna zaščita pogoj za do* dozorevanje rozg, od ... pričakujemo pridelek v prih°\— njem letu. Marsikomu zeba vzela vc _ vinogradništva, vendar ne mo obupati in pustiti trto d*:.. g bo sama reševala, saj nam 'f in še bo bogato poplačate » y t INŽ. TONE ZAFOS*1!^ u ie zaporedna L voljo in veselje Razpis referenduma v občini Ribnica za ;v- Na podlagi 4. in 8. člena Zakona o referendumu (Ur. L SRS St 23/77), 2. in 6. člena Zakona o samoprispevku (Ur. L SRS št. 3/73), 40. in 41. člena Statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 11/78) je občinska skupščina Ribnica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 23. S. 1978 sprejela SKLEP o razpisu referenduma uvedbo krajevnega samopri ka na območjih Krajevne i_______ nosti Ribnica, Sodražica, Lo _ potok, Velike Poljane, Sv. Gregor in Dolenja vas za sofinanciranje programa gradenj objektov družbenega standarda in komunalnih objektov, ki bi ga plačevali občani po stopnji 2 % 1. člen Na območju občine Ribnica se razpisuje referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje programov gradenj objektov družbenega standarda ter komunalnih objektov in sicer: a) za skupno investicijo Zdravstveni dom v Ribnici prispevajo: krajevna skupnost Ribnica 1,2 %, kar bi znašalo 10,737.378 din krajevna skupnost Dolenja vas 1,2 % kar bi znašalo 3,562.632 din krajevna skupnost Velike Poljane 1,2 % kar bi znašalo 692.734 din krajevna skupnost Sodražica 0,8 % kar bi znašalo 3,166.784 din krajevna skupnost Loški potok 0,8 % kar bi znašalo 2,474.050 din krajevna skupnost Sv. Gregor 0,8 % kar bi znašalo 897.671 din Predvidena vrednost investicije Zdravstvenega doma v Ribnici bo znašala pribl. 55.000.000 din. Predvidena sredstva, zbrana s samoprispevkom, bi znašala 21,491.249 din. b) Za ostale objekte družbenega standarda in komunalne objekte v krajevnih skupnostih: — za območje krajevne skupnosti Ribnica, ki zajema mestno naselje Ribnica z vasmi: Breg pri Ribnici, Breže, Bukovica, Dane, Dolenji Lazi, Gorenji Lazi, Goriča vas, Hrovača, Jurjeviča, Kot, Nemška vas, Otavice, Sajevec, Slatnik, Sušje, Zadolje, Zapuže in Žlebič. Predvidena vrednost investicij za izvedbo programa bi znašala 18.326.000 din. Predvidena sredstva, zbrana s samoprispevkom, bi znašala 7,158.252 din. - Za območje krajevne skupnosti Dolenja vas, ki zajema vasi: Blata, Dolenja vas, Grčarice, Grčarske Ravne, Jelendol, Jelenov žleb, Kot pri Rakitnici, Lipovec, Makoša, Prigorica in Rakitnica. Predvidena vrednost investicije za izvedbo programa bi znašala 7.100.000 din. Predvidena sredstva, zbrana s samoprispevkom, bi znašala 2.375.088 din. - Za območje krajevne skupnosti Velike Poljane, ki zajema vasi: Bukovec, Dol. Podpoljane, Dule, Finkovo, Gor. Podpoljane, Ortnek, Skrajnek, Velike Poljane, Vrh pri Poljanah in Žukovo. Predvidena vrednost investicije za izvedbo programa bi znašala 2.200.000 din. Predvidena sredstva, zbrana s samoprispevkom, bi znašala 461.823 din. Za območje krajevne skupnosti Sodražica, ki zajema mestno naselje Sodražica z vasmi: Bctonovo, Globel, Janeži, Jelovec, Kračali, Kržeti, Lipovščica, Nova Štifta, Petrinci, Podklanec, Preska, Ravni dol, Sino-vica, Vinice, Zamostec, Zapotok in Žmarice. Predvidena vrednost investicije za izvedbo programa bi znašala 25,000.000 din. Predvidena sredstva, zbrana s samoprispevkom, bi znašala 4.750.177 din. - Za območje krajevne skupnosti Loški potok, ki zajema vasi: Hrib, Mali log, Retje, Srednja vas, Segova vas in Travnik. Predvidena vrednost investicije za izvedbo programa bi znašala 4,250.000 din. Predvidena sredstva, zbrana s samoprispevkom, bi znašala 3.711.075 din. - Za območje krajevne skupnosti Sv. Gregor, ki zajema vasi: Andol, Brinovščica, Brlog, Cmec, Črni potok, Gašpinovo, Graben, Grebenje, tfojče, Uidi konec, Junče, Kotel, Kmče, Levstiki, Marolče, Maršiči, Nova pot, Perovo, Praproš-če, Pugled, Pusti hrib, Rigel, Sv. Gregor, Vintarji, Zadniki in Zlati rep. Predvidena vrednost investicije za izvedbo programa bi znašala 5,000.000 din. Predvidena sredstva, zbrana s samoprispevkom, bi znašala 1.286.506 din. Programi za financiranje in izvedbo gradnje objektov družbenega standarda in komunalnih objektov po navedenih območjih krajevnih skupnosti so sestavni del tega sklepa. 2. člen Referendum se bo izvajal po območjih posameznih krajevnih skupnosti. 3. člen Samoprispevek bi se uvedel za obdobje petih let, plačeval pa bi se od 1. 7. 1978 do 30. 6. 1983. 4. člen Referendum bo v nedeljo, 18. 6. 1978 od 7. ure do 19. ure na glasovnih mestih, ki jih določi občinska volilna komisija. 5. člen Na referendumu glasujejo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik na območjih posameznih krajevnih skupnosti, kakor tudi občani, ki so zaposleni, četudi nimajo splošne volilne pravice. 6. člen Sredstva, zbrana s samoprispevkom, se zbirajo na žiro računih posameznih krajevnih skupnostih nadzor nad zbiranjem in porabo sredstev, zbranih s samoprispevkom, imajo skupščine krajevnih skupnosti in občani pri obravnavi finančnega poročila na zborih občanov. Sredstva za izgradnjo zdravstvenega doma v Ribnici se zbirajo na poseben zbirni račun. 7. člen Za izvajanje dejavnosti, ki se financirajo s samoprispevkom, so odgovorni sveti krajevnih skupnosti. 8. člen Na referendumu glasujejo občani neposredno s tajnim glasovanjem. Na glasovnici je naslednje besedilo: Skupščina občine Ribnica Glasovnica Referendum dne 18. junija 1978 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje skupnega programa gradnje zdravstvenega doma v Ribnici in za sofinanciranje programov posameznih krajevnih skupnosti za izgradnjo objektov družbenega standarda in komunalnih objektov. Programi so bili obravnavani na zborih občanov v krajevnih skupnostih, ki so bili v času od 28.4. do 23. 5. ,1978. Krajevni samoprispevek bi bil predpisan za dobo pet let od 1. 7. 1978 do 30. 6. 1983 in bi ga plačevali po stopnji 2 % naslednji zave z and: - občani, ki imajo dohodek iz delovnega razmerja ozirom a nadomestila — od neto osebnih dohodkov; - občani, ki so zavezanci davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti - od katastrskega dohodka negozdnih površin in od osnov za davek od gozda; - občani, ki so zavezanci davka iz osebnega dohodka od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti - od opravljanja inte- lektualnih storitev ter avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav od dohodka, zmanjšanega za prispevke in davke; - občani, ki imajo dohodek od pokojnin - od pokojnin; - občani, ki imajo stalno prebivališče na območju, za katerega bi bil uveden samoprispevek, pa dosegajo dohodek izven območja SR Slovenije - od ugotovljenega osebnega dohodka oziroma od ugotovljenega poprečnega osebnega dohodka v občini Ribnica za preteklo leto. Krajevnega samoprispevka bi bili oproščeni: - občani od socialnih podpor, invalidnin ter otroškega dodatka, dijaki in študentje od štipendij ter vajenci od svojih nagrad; - občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja in pokojnin, ki ne presegajo vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji; - občani, ki imajo osebne dohodke od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 3.000 din na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja; - občani, ki imajo osebne dohodke od kmetijske dejavnosti: v celoti za tisto leto, ko imajo pravico do sprostitev in olajšav po zakonu o davkih občanov; - občani, ki imajo osebne dohodke od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti: v celoti za tisto leto, ko imajo pravico do oprostitev in olajšav po zakonu o davkih občanov, razen za učence v gospodarstvu; - krajevnega samoprispevka bi bili na lasten predlog oproščeni tudi občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila ter pokojnin, če dohodek na enega družinskega člana ne presega polovice vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojnin prejemnikov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji mesečno. Pri tej se v dohodek šteli dohodki, osnova za odmero kxaje»-^ samoprispevka. O predlogih občin«**. Slove Si v” podlagi mnenja organa, pristojnega varstvo, odločala sija, ki bi jo im enovala o skupščina - K glasujem ZA ?P flt1 Zdi »Prej« ustne, vsebi, yzbu( 1 *druj Glasovalec izpolni o- ,, tako, da obkroži ZA, če se strinJ^ uvedbo krajevnega samoprisf* besedo PROTI pa obkroži, uvedbo krajevnega samopi ' ne strinja. referendufl^ 9. člen Za postopek o smiselno uporabljajo določila ^ na o referendumu in določil® volitvah delegatov dru*0^* čnih skupnosti. Pošto in ugotavlja izid glasovanja < Naj c v °bno Sadu leate, din sl * Sl Her0 ■ned! stvo »»de 'avaj na o volitvah delegatov dru*^ političnih skupnosti. Postop®* jP in ugotavlja izid glasovanja ob* „» volilna komisija. Izid glasovaH^ referendumu se objavi v SkuP skem Dolenjskem listu. 10. člen ^ Ta sklep začne veljati n# dan po objavi v Dolenjskem 1>* Številka: 04-1-78-0 Datum: 26. 5. 78 , ^ Predse^ skupščine občine R'® STANE KROMA*- POJASNILO: gornja Sl je sestavni del današnje st'e t> Skupščinskega Dolenjskega ^ (št. 13/1978). Zaradi tehni^. vzrokov „Sklepa o razpis.0 .. „j renduma v občini Ribn>c bilo mogoče natisniti # strani Dolenjskega lista, W -5. zaključuje nova številka činskega Dolenjskega list I ir U N 6 0 P tl k t; jc t< d 8 DOLENJSKI LIST Št 22 (1503) - 1. junija kultura in izobra- ževanje Plačilo za voljo Po dolgih letih tudi Brežičani na ..reviji" najboljših slovenskih amaterskih odrov ir<$ ti, Pr8 m e&f IZ' itri šk< i jJ rev«1! .u^.^.dan letošnjega srečanja «*“aliških skupin Slovenije, ki der?r**'ot*nj‘ te<^en ~ 0(1 pone-Uvšk S0*50te _ v krškem De-na t domu, je rezerviran za . toP Brežičanov. Amaterski J?® PD Stanko Černelč se bo ^ ®styu predstavil z aktualno fflužbeno angažirano kome-..Večna lovišča11 izpod slovenskega pisca Mireta t>Manca- Delo je režiral Vlado goršek, predsednik področji3 °dbora Združenja gledali-(J/, sk*»pin za Posavje in ta čas 0Predsednik pripravljalnega a za izvedbo celotnega do-v Krškem. Republiškemu ktoiju Vladu Kocjančiču ni viSg’««^3 * „Večna lo- kn 3 Prejšnjih uprizoritev te jeite*e<^e razUkujejo v prilago-d . ® (celo priostrenem in so-. nim razmeram prikrojenem) belilu in izvedbi. nek ■ tre'3no j® kil° narediti ve ^ ^ v *ekstu in pripisati no- lovto?.86 tam> kJer 50 »Večna ‘ Ko V aktualnosti zastarela. tudi*111 to ^lal, sem malo mislil dob 1,8 ^0ma^e razmere, ki jih j, o poznam," pravi režiser. Pnčan je, da s tem komediji zal ^e, kvečjemu poka- di kako je moč sicer precej tež-oier* Za**kvno delo pripraviti za lati * ^a*co’ meni, bi moral debi režiser: besedilo mu naj ^ 1,0 le vodilo, kaj mora napra-celotfre ^ nost. Vadili so več mesecev. Vlado Podgoršek — duša posavskega gledališkega amaterizma. gledališkega amaterizma na Slovenskem. ,.Posavci smo bili do zdaj vselej za korak prekratki, da bi lahko sodelovali na republiškem srečanju, na zaključni prireditvi. Bili pa smo vztrajni in nismo odnehali. Se več: zadnja leta so nastale celo nove skupine, denimo v Boštanju, Sevnici, Sromljah, Krškem. Obrestovalo se je tudi delo prek seminarjev, kritičnih pogovorov in drugih oblik, ki smo jih lahko razvili, odkar imamo področni odbor Združenja gledaliških skupin. Predstav je več in tudi bolj kvalitetne so. Zato tudi uspeh brežiškega amaterskega odra ni na-ključen.“ Tako Vlado Podgoršek. Bodo Brežičani za dalj časa prebili led do republiškega vrha ali bo po njihovem uspehu spet vse zamrznilo? Želeli bi prvo in verjamemo, da bo tako. I. ZORAN J Nagrajenci železnice Lep odziv na natečaj Tradicionalnega mladinskega nagradnega natečaja, razpisanega ob letošnjem dnevu železničarjev, se je udeležilo 11.340 učencev slovenskih osnovnih šol s 4.370 literarnimi in 6.970 likovnimi prispevki. Na Dolenjsko, v Belo krajino in Posavje je šlo tudi tokrat več posamičnih in kolektivnih nagrad. Med prvonagrajenci za literarne prispevke so tudi: Mateja Lušin iz Sodražice, Rosana Dimic iz Krškega ter Karmen Valant, Dan Šefman in Ksenija Žnavc iz Novega mesta. Drugo literarno nagrado so prejeli: Darko Serenac iz Krškega ter Mojca Radež, Predrad Marčetič, Marko Vojovič in Bogdana Bavtelj iz Novega mesta, tretjo nagrado pa: Nevenka Ivanič, Brigita Krošelj, Nuša Blatnik, Zdenka Skočaj, Edita Fab-janič, Irena Valand, Jerneja Rošker, Bojana Kopina, Tatjana Avsec, Aleš Vodeb in Miro Fabjanič iz Krškega, Lilijana Tekstor in It le n a Slamnik iz Novega mesta ter Karmen Salmič iz Leskovca pri Krškem. Likovniki so se slabše odrezali, saj so šle na naše območje le tri posamične nagrade: Rudi Slapšak iz Krmelja je dobil drugo, Milan Cah in Andrejka Starešinič iz Črnomlja pa tretjo. KDO JE NA KRMILU Na nedavni seji nove skupščine novomeške kulturne skupnosti so za predsednika izvolili Stašo Vovk iz tovarne zdravil, za podpredsednika pa Matijo Brezovaija iz Študijske knjižnice Mirana Jarca. Zbor izvajalcev vodi Anton Stampohar iz Dolenjskega muzeja, zbor uporabnikov pa Marija Zirkelbach iz skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Za predsednika 11-član-skega izvršnega odbora je bil izvoljen Marjan Močivnik iz OS Šentjernej. Izvršni odbor je prejšnji teden na svoji prvi seji obravnaval denarni načrt kulturne skupnosti za leto 1978. V njem je okoli 15 milijonov dinarjev dohodkov predvidenih za novi muzej NOB in ljudske revolucije v Novem mestu. „BESEDA BRATSTVA41 — Posnetek je s petkovega recitala v Dolenjski galeriji, kjer so se z umetniško besedo predstavili literati iz sedmih občin na območju medrepubliške kulturne zveze Bratstvo in enotnosti. (Foto: Janez Pavlin) LIKOVNI TALENTI SO USTVARJALI V soboto, 27. maja, je bilo drugo srečanje mladih likovnikov iz trebanjske občine. Sodelovalo je 31 ustvarjalcev iz vseh osnovnih šol ter mirenske posebne šole. Učenci so ustvarjali na temo „M ladost, znanje, ustvarjalnost14. Na zaključni prireditvi jim je predsednik občinske izobraževalne skupnosti Janez Gartner’ podelil priznanja, Zvonka in Jože Falkner pa sta brala dela mladih literatov. Ta dan so izvedli tudi seminar za likovne pedagoge, ki ga je vodil akademski kipar in likovni pedagog Dušan Tršar. „Beseda bratstva” v prazno Medrepubliški literarni večer v Novem mestu ena najslabše obiskanih prireditev V petek, 26. maja, smo v Dolenjski galeriji prisluhnili prvemu skupnemu literarnemu večeru avtorjev z območje medrepubliške kulturne zveze Bratstvo in enotnost. Sodelovali so: Beba Durič in Ibrahim Dizdarevič iz Cazina, Branko Kotur, Vera Hauptfeld, Ran-ka Petrovič, Marko Radelja in Janko Ivanovič iz Karlovca, Marica Založnik iz Krškega, Toni Gašperič iz Metlike, Janez Kolenc iz Novega mesta, Avgust Gregorčič in France Režun iz Trebnjega ter Mirko Čiča in Ivan Zanjko iz Vrginmosta. usmerjenega izobraževanja e to*meta’ Braslovč in gali ^““škem prvenstvu zma- J°VomeškimtOP 1 okreP1jeni z Na igralcem Primcem. težav. ^^Jin so zmagovali brez so nad Ravnami pa Kot&^/O-lctno vladavino v p.rstni^e so prekašali 1 dobro ^ bo^ke * zlasti ^Padu i KOmDinirano igro v Požrtvovo!8^ 80 borbeno in 80 bile Uhd’ Md takšne igre pa venski JI/, . zmage. Novi slo-•Mrtic Ko srnina, Brulec, Priina’ Plut, Kolarič, Krai^ Cmač, Muhič in P^enstvo u° ,0<^^ na državno Skopju> ’ bo čez teden dni v °dbojk^ioVusPe*1 žužemberških trdega alil večletnega tren« • '"Jadincev in njiho-n*ni Da h"? tea Štora, obe-^oleniskn j zahteva, da novo dohiPiW™d'?2kaisko tre(Wče ‘■nmerncjio telovadnico. KULTURA: N^°V0 VODSTVO “j* obeh zborov "osti Nov ^ne skup- ffiSS11* tele ” z« TUj lturne skup-tnesto so delegati oziroma potrdili tele*nokniha yodUne funkcije v Predse*^™; sk“Pnosti. Za v°ljen ,*a skupščine je bil iz-^dnica podpred- Tilka Saše k. ®vaialp«.«em °bdobju bo zbor PodpreSL^*1 Danilo Kovačič, *elj,V*“fdnik Pa je Janez Pe-rabnikr«, d”’co zbora upo-Molan « !? izvolili Stanko Anton’, Podpredsednik pa je 5e nanr«; Tajniška dela bo nik. 1 opravljal Roman Čeles- °dbo« TPJ®dsednik izvršnega PodpredJn ■ slavko Medle, ttvrsnem< Boris Deak, člani glav; Prii; odbora pa so: Franc rrijat.fi ““Jana Grabnar, Janez Fabian n. 80 ^ Jožica KečfcŠ in Alek- 2, Ilc 10, C. Kersnič, 2uk 1, Karpov, Andoljšek 2, Ambrožič 3, Gabrijelčič 1, Putre 2, Gclce. SL. GRADEC - SEVNICA 25:25(14:15) Tekma v Slovenjgradcu je bila za oba nasprotnika zelo pomembna. Srečanje si je ogledalo več kot 600 gledalcev. Vsi so do svojih igralcev zahtevali zmago, kajti z njo bi domačini postali prvaki Slovenije že pred koncem super Uge. Vendar so gostje igrali bolje kot v zadnjih tekmah in poskrbeli za izredno dramatično srečanje. LESKOVEC - 26. partizanskega marša v Kumrovcu so se udeležili tudi JLeskovčani. Nastopilo je več kot 215 tekačev, Leskovčani pa so dosegli naslednje uvrstitve: 124. ' Teodor ovič, 157. Sribar, 174. Ceršak in Petrič, najmanjši član ekipe pa je odstopil. Vrhunskim več denarja Sredi minulega tedna je imel 1. sejo novoizvoljeni izvršni odbor novomeške telesnokul-turne skupnosti. Vodil jo je novi predsednik Slavko Medle. Člani so izoblikovali kopico sklepov s 1. seje skupščine telesnokul-tume skupnosti, ki je bila 24. maja. Tako bodo od občinske konference SZDL zahtevali, naj skliče že večkrat obljubljeno problemsko konferenco o telesni kulturi v novomeški občini, in sicer na podlagi pripravljenih gradiv iz minulega leta. Nadalje so se pogovarjali o možnosti nastanitve poklicnih strokovnih delavcev za košarko in atletiko in sklenili, da bo izvršni odbor moral pripraviti do konca junija glede namestitve konkreten predlog. Sklenili so tudi, da m ora odbor spremlji uspehe disciplin iz prednostnih panog in ob koncu leta o njih poročati skupščini. Nadalje so govorili o športni dvorani in se zedinili, da ji morajo poslej priskrbeti dotacijo. Le tako bodo vanjo lahko prišla tudi .revnejša* društva, ki v minulih mesecih v dvorano niso prišla zavoljo predragih vadbenih ur. Precej časa so se člani zaustavili pri predlogu finančnega načrta te-lesnokultume skupnosti. Nekateri so menili, da so premalo denarja namenili šolskim športnim društvom. Mačehovski odnos do športne ,baze* se menda maščuje predvsem na podeželskih šolah, ki v zadnjem času novomeškim kakovostnim športnim vrstam niso mogle ponuditi obetavnih športnikov. Prav tako so prisotni menili, da so v predlogu finančnega načrta bili preskopi, ko so dinarje odmerjali za vrhunski šport, in izvršni odbor je tudi v tem primeru poskrbel za popravek. Nato so člani prebrali številne prošnje za pomoč in domala vsem tudi ugodili. J. P. TREBNJE: DOBRI C ASI Ob dnevu mladosti je bila v Trebnjem športna akademija v 12 športnih zvrsteh, od prostih vaj in akrobatike do atletike. V teku žensk na 100 metrov je zmagala Slavka Kramar z Mirne, pri fantih pa Jožko Zupančič iz Trebnjega s časom 12,6. V ženski štafeti 4 x 100 m je zmagala osnovna šola Veliki Gaber (58,0), pri moških pa osnovna šola Trebnje (55,2). Tek po Trebnjem Za dan mladosti je osnovna organizacija ZSMS Trebnje od sodelovanju trebanjskih telesnokultumih delavcev Bukovca in Sile pripravila poulični tek. V štirih skupinah se je pomerilo kar 160 tekmovalcev. Najštevilnejši je bil start pri mlajših mladinkah. Na okrog 750 metrov dolgo progo se jih ie pognalo nad 60. Zmagala je Zdenka Pucelj iz mokronoške osnovne šole, sledili pa sta je Trebanjki Silva Radej in Silva Femec, ekipna zmaga je pripadla trebanjski Šoli. Pri starejših mladinkah sc je najbolj izkazala Slavka Ratajc (OS Trebnje), pred Mileno Gognjavec in Cvetko Zupančič (obe s Ponikev): ekipna zmaga je šla tudi v to vas. Pri mlajših mladincih je zmagal Jože Mlakar (OS Trebnje), sledita Lcono Rojc in Jože Polanc iz Mokronoga. Najmočnejšo ekipo so imeli Trcbanjci. Pri starejših mladincih je bil najboljši Slavko Zupančič s Ponikev. Sledita Franc Gotlib in Alojz Zalašček iz Boštanja. A. 2. ;o mesto, Novomeščani i na 6. mestu, a jih od 4. loči le' 8 točk. Novomeščani, ki trenirajo v razmerah, kakršne so pred 30 leti veljale za povprečne, so pokazali, da je njihov kvalitetni vrh boljši kot kdaj prej. Tisti, ki so se uvrstili med prve tri ali štiri, bodo zagotovo nastopili na finalu atletskega pokala SFRJ, ki bo 10. in 11. junija v Karlovcu. Moška ekipa je nastopila precej okrnjena, saj nista nastopila bolni Bartol in poškodovani Kranjčič. Dekleta so zbrala 23 točk in zasedle deveto mesto, vendar je poškodovana Slapničarjeva ostala doma. Uvrstitev ženske atletike je realna, in potrjuje mnenje, da je za resničen uspeh v atletiki potrebno večletno trdo delo. Toda lujub temu, da se v finale APJ razen morda Blažičeve, ki je s 15,5 na ovirah izenačila svoj dolenjski rekord, ni uvrstila nobena Novomeščanka, lahko rečemo, da ženska atletika napreduje.' Fantje so osvojili 5 medalj: Simu-nič v troskoku zlato s 14,99 m; potem ko je prvi dan le za 1 cm izgubil še bronasto v skoku v daljino (691) cm), Cujnik je v kopju z 69,40 m zasedel drugo mesto, Penca enako v teku na 110 ov. (14,9) in 400 ov. 52,3 (dol. rek.). Največje presenečenje APS pa je bila prav gotovo . zaslužena novomeška zmaga v štafeti 4 x 400 m; Novomeščani so bili v vodstvu od starta do cilja, čeprav na trenutku le za meter ali dva. Rezultat novomeške štafete, kjer je tekel le en član in trije mladinci, je za več kot dve sekundi in pol boljši od prejšnjega doL rekorda. Tekmovalce je nekoliko motilo, da so bili najbrž edini brez spremljevalca in da so morali sami urejati prijave, opozarjati na pomote pri objavljanju vrstnega reda itd. Očitno sta sobotno in nedeljsko popoldne prijetnejša od dobre atletike, vsaj za nekatere novomeške atletske delavce. Rezultati Novomeščanov: 1. dan: 10 m ov.: 2. Penca 14,9 (iz. doL rek.), 7. Cujnik 16,3 (dol. mlad. rek.); daljina: 5. Simunič 691 m; kopje: 2. Cujnik 69,40; višina: 12. Šuštar 185; 400 m ov.: 2. Penca 52,3, 10. Križman 59,4; 200 m: 8. KRŠKO. USPEŠNO ŠŠD Šolsko športno društvo na OS Jurij Dalmatin je tudi v letošnjem letu doseglo vrsto lepih uspehov. Tako so na področnem rokometnem prvenstvu dekleta osvojila prvo mesto (igrale so: Špiler, Fabjančič, Puntar, Oberč, Strnad, Ivanetič, Dimc, Novak, Bosina, Mirt, Jakhel in Kiler), zmagali so tudi dečki (Škrabi, Jazbec, Šinkovec, Caze, Manček, Pibernik), dekleta so bila najboljša v košarki (Puntar, Fabjančič, Jakhel, Strnad, Novak, Kiler), fantje pa so bili v košarki drugi. Športniki s krške osnovne šole so Sjstali prvaki v nogometu (Pibernik, sojnik, Levar, Sepec, Pribožič, Mavsar), namiznem tenisu, dekleta pa so zmagala v atletiki in namiznem tenisu, lep uspeh pa so dosegla tudi v gimnastiki. Zmagovalne ekipe čaka še nekaj republiških tekmovanj, na katere se najmlajši krški športniki dobro pripravljajo pod vodstvom trenerjev prof. Bruna Toplaka in Igorja Ivanoviča. J. V. Cujnik 22,9; kladivo: 6. Malnar 43.46; 800 m: 7. Bučar 1:56,0; troskok: 1. Šimunič 14,99, 10. Lapajne 12,40, 12. Križman 12,07; 3000 m zapreke: 5. Stepan 9:51,9; disk: 6. Okleščen 41,42, 7. Cujnik 39,04; 4 x 100: 4. Novo mesto (Šimunič, Cujnik, Bratič, Penca) 43,0 (dol. rek.); 4 x 400 m: 1. Novo mesto I (Cujnik, Kraševec, Stupar, Penca) 3:22,4 (dol. rek.). Zenske: 100 m ov.: 7. Blažič 15,5 (iz. dol. rek.); daljina: 12. Kralj 504 cm; kopje: 5. rti bar 31,20; višina: 1. Hribar 145 cm, 13. Kralj 145 cm; 4 x 100 m: 7. Novo mesto 52,3. J. PENCA VELIKE LAŠČE — Delavci domačega TVD Partizan so pripravili tradicionalni nogometni turnir, na katerem so nastopile štiri ekipe. Rezultati: Karlovica - Rašica 4:1, Kompolje - VeL Lašče 4:2, Karlovica - Kompolje 2:0, Velike Lašče :1. Vrstni red: Karlovica (2), V. Lašče (M. G.) D ojStpa 9 (4 točke), Kompolje ( (2), Rašica (brez točk). Doklova zmagala Novomeška telovadka Jasn. Dokl je minulo soboto v Ljubljani dosegla nov uspeh: brez težav je zmagala na 33. republiškem prvenstvu v športni gimnastiki. Ostale novomeške telovadke konec prejšnjega tedna niso imele največ športne sreče in so sc uvrstile nekoliko slabše, kot bi se lahko. Rezultati - pionirke, srednji razred: 7. Novo mesto II 102,05; 8. N. mesto I, 9. Brežice; ml. mladinke: 2. Novo mesto 133,35 4. Brežice 83.30; mladinke: 3. do 4. Kočevar (N. mesto) in Ilc (Ljubljana), obe 34,80, 6. Kavšek (N. mesto) 34.55. Rezultati članic - obvezne in poljubne vaje, posamezno: 1. Dokl (Novo mesto) 73,65, 6. Požar (Novo mesto) 64,45. Minulo 33. republiško prvenstvo je bilo obenem za nase najbolj k' tekmovalke tudi priprava za državno prvenstvo, id bo v začetku julija v Prištini. in pionirke. Tekmovanje bo potekalo pod geslom ..Iščemo najhitrejšega pionirja kolesarja. Zbirališče je na Loki, kjer 9e bo srečanje začelo ob 15. uri. Dan kasneje pa bo društvo pripravilo akcijo „Vsi na kolo za zdravo telo . Start bo na Loki, udeleženci pa bodo odpeljali do Prečne in nazaj. ŠAH: KAKOVOSTNO PRVENSTVO V Grosupljem je bilo konec minulega tedna pionirsko prvenstvo Dolenjske v šahu. Tudi tokrat 90 imeli največ uspeha učenci in učenke iz Starega trpi ob Kolpi. Pri mlajših pionirkah je zmagala Kobetova (Stari trg), pri starejših pionirkah sta bili najboljši njem kolegici Samčeva starejših pionirkah sta bil oljši njeni ko in'Majerletova, pri mlajših pio-' ih je bil Kobe drugi, pri sta- KOLESARSTVO: DVE AKCIJI Novomeško kolesarsko društvo Novoteks bo pripravilo 3. junija medšolsko kolesarsko prvenstvo Dolenjske za pionirje nirjih je bil Kobe drugi, pn starejših pionirjih pa je zmagal Češarek iz Sodražice, drugi pa je bil Kastelic (Novo mesto). BIHAC: NAJBOUŠA PENCA IN JUREČIČ Novomeški modelarji so se udeležili tradicionalnega tekmovanja modelarjev za pokal „Avnoja”, ki je bilo konec prejšnjega tedna v Bihaču. Razen domačinov in Dolenjcev so nastopili še tekmovalci iz Novega Travnika, Mostarja, Zenice, Pri-jedora itd. Dolenjci so nastopili v dveh kategorijah in v obeh poželi veliko uspeha. Rezultati: kategorija F-l-A (A-2): 1. Penca 900 točk, 3. Grošelj 784, 4. Brudar 780 (vsi Novo mesto); A-l: Jurečič 317 točk, 19. M. Brudar 156, 23. Salmič (vsi Novo mesto); 120 točk. Novomeščani so bili dvakrat najboljši tudi v ekipni uvrstitvi. »Obutev” .pokopal' začetek Novomeške košarkarice v Kopru izgubile - V dolenjski košarkarski ligi zanesljive zmage favoritov Vse košarkarske tekme, ki so jih odigrala moštva z Dolenjskega konec minulega tedna, so se začele z enominutnim molkom. Igralci in sodniki so namreč tako počastili spomin umrlega novomeškega sodnika Franca Jordana. Novomeške igralke so gostovale v Kopru in prvenstveno tekmo 4. kola slovenske košarkarske lige izgubile, v dolenjski košarkarski ligi pa sta najboljši vrsti Novo mesto in Metlika dosegli novi prepričljivi zmagi. KOPER - OBUTEV 68:48 (33:20) Novomeške košarkarice so v Kopru doživele nov poraz, čeravno Košarkarski dom 2c pred leti so se novomeški košarkarski delavci ozirali po stavbah, kjer bi morda dobili klubski prostor. Navzlic prizadevanjem so sc m orali sestajati ali v gostilnah ali pa kar na košarkarskem igrišču. Lani pa so sklenili, da bodo napisali prošnjo, v kateri so može na novomeški občini prosili za .pozabljeno' stavbo na Loki nasproti košarkarskega igrišča. ..Zadnji čas je že bil,** je dejal tehniči vodja novomeške košarkarske vrste Janez Prijatelj, „da smo našli svoj prostor. Danes namreč ne gre, da moramo sestankovati v gostinskih prostorih, kjer udeležence motijo gostje, na tribunah v športni dvorani itd. Zato smo sklenili, da bomo preuredili stavbo, ki je že več let zapuščena. Sestavljena je iz zidanega in lesenega dela. Najprej bomo obnovili prvi del. S košarkarji smo se zmenili za udarniške ure. Vodja našega gradbenega odbora Jože Šetina je predvidel, da bomo morali opraviti okoli 600 prostovoljnih ur, preden bo prostor vsaj za silo urejen. Fantje so žogo za nekaj časa zamenjali za orodje in opravili že nekaj manj kot 100 pro- stovoljnih delovnih ur. V zidanem delu smo očistili dva prostora in kmalu ugotovili, da bomo morali, preden se bomo vselili, porabiti precej denarja. Za pomoč smo prosili izvršni odbor telesnokulturne skupnosti. Odobril nam je denar, ki je bil že več let namenjen za popravilo ,naše‘ stavbe, kaže pa, da 100.000 din ne bo zadostovalo za vse načrte. Zato smo sklenili, da bomo dobro uredili zidani deL V njem bo pisarna, v kateri bodo dobili kotiček sodniki, trenerji in igralci. V njej bosta namreč delovala medobčinska košarkarska zveza za Dolenjsko in odbor košarkarskih sodnikov." Z novim prostorom bodo novomeški košarkarski delavci veliko pridobili. Na enem mestu bo shranjena vsa dokumentacija, v novi pisarni pa bo dobil prostor poklicni košarkarski delavec. Zakaj Novo mesto, oziroma občina, v kateri je košarka med najbolj priljubljenim i igrami z žogo, potrebuje človeka, ki bi košarki posvetil cel delovni dan. 2c z administrativnimi opravili bi bilo dovolj dela. V republiških ligah bo namreč prihodnje leto nastopalo v vseh starostnih konkurencah najmanj osem ekip, v dolenjski košarkarski ligi bo igralo pet vrst, pionirji in pionirke pa bodo najbrž začeli nastopati v redni občinski ligi. ..Razumljivo je," je nadaljeval Prijatelj, ki ima veliko zaslug, da bo novomeška košarka končno dobila svoj dom, „da nestrpno pričakujemo dan, ko se bomo lahko vselili. Za pisarniško opremo se ni bati, zakaj na pomoč nam je in nam bo še priskočil Novoles. Upamo tudi, da bodo do naših prošenj dovzetne tudi druge organizacije združenega dela. Le tako bomo namreč prišli do prostorov, ki bodo v mnogočem pripomogli, da se bo igra pod obroči v naši občini šc bolj razmahnila." J. PEZELJ so v drugem polčasu igrale neprimerno bolje kot v zadnjem srečanju z Litijo. Tokrat jih je ,pokopal' začetek. Kar štirinajst minut so potrebovale, da so dosegle zadetek iz igre. Domače igralke so namreč igrale izredno borbeno, napravile veliko osebnih napak in do štirinajste minute so gostje V9e točke dosegle iz prostih metov. V začetku drugega dela prvenstvenega srečanja pa so Dolenjke z disciplinirano igro presenetile doma če. V obrambi so igrale požrtvoval-neje, v napadu bolj načrtno in se povesem približale domačinkam, ki jih je spodbujalo več kot sto gledalcev. Šele v nadaljevanju, ko so malce popustile, so Koprčanke dosegle šest zadetkov zapovrstjo in prepričljivo zmago. Pri Obutvi so tudi tokrat nastopile vse igralke in tudi dosegle zadetke. Obutev: Hrovat 11, Žura 2, Tomčiš 3, Bilobrk 2, Senica 7, Kure 15, Srebrnjak 7, Grivec 1, NOVO MESTO - MIRNA 106:66(51:30) Novomeški košarkarji z varovanci trenerja Kramarja niso imeli težav. V tekmi, ki ni bila posebno lepa, so brez težav dosegali zadetke in se ie bolj utrdili na prvem mestu. METLIKA - OBUTEV 104:84(52:28) V doka zanimivem srečanju so Metličani dosegli novo zmago, predvsem po zaslugi visokega Svingerja. Ko je metliški center sedel ne klopi za rezervne igralce, so se novomeški košarkarji vedno nevarno približali domačinom, s prihodom Svingerja pa se je ravnotežje sil na igrišču vedno obrnilo na domačo stran. SEMIČ - ŽUŽEMBERK 57:95(31:47) Domači košarkarji so pričakovali, da bodo v srečanju z gosti dosegli novo zmago. Zužemberčani pa so v gosteh zaigrali z močnejšo postavo, zakaj njihov dres je ponovno oblekel Pibernik, Jci je dokazal, da je še ved- košarkarski Ijšimi ligi. §iiiiitimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi= i ZAUSTAVLJENO GIBANJE — Fotografija je v svojem bistvu statična. Prav zato so se mnogi mojstri te zvrsti ustvarjanja s posebnim pristopom lotevali vprašanja gibanja, dinamike v statičnem. Kako ujeti čar gibanja v mirujočem? Ena od možnosti je, da gibanje fotograf naznači z neostrost-jo, oziroma zabrisanostjo posameznih delov gibajočega se telesa. Popolna neostrina namreč govori o neizkušenosti fotografa, šele delna ostrina daje dovolj zgovoren dokaz, da fotograf svoj motiv obvlada ter da je neostrost izrazito funkcionalne narave. Za ilustracijo objavljamo fotografijo Andreja Virca iz Novega mesta, ki je pred dvema letoma napravil ta zanimiv posnetek dekleta na atletski progi. Neostrina in ostrina se lepo dopolnjujeta ter dajeta močan občutek gibanja. Za tak posnetek je potrebno večkrat premakniti filmski trak v kameri. Na srečno naključje dober fotograf, še manj pa seveda fotoreporter, ne sme računati. illllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllillllllllllllllllUIIUUIIIIIIIII PoteBUM lhl prsti 2Skti ) Madeži na licu metropole KDOR je videl Novo mesto prva leta po osvoboditvi in ga znova obišče danes, je res lahko presenečen. Toliko seje mesto uredilo, razvilo in olepšalo v vseh ozirih in pridobilo prav prijetno turistično podobo. Zato pa nemara le ni odveč, če opozorimo na nekatere hibe in pomanjkljivosti, na madeže, ki kvarijo lepo lice dolenjske metropole. Na primer: Cesto komandanta Staneta kazi bivša Seidlova hiša s svojim skednju podobnim pročeljem in umazanim dvoriščem, odprtim na najbolj prometno mestno žilo. Vhod v Župančičevo sprehajališče ob Krki še vedno krasita dve stari bajti, na pol porušena kapelica in razdrapano perišče. Vrtičkaiji naj bi očistili pot trave in plevela vsaj vsak ob svoji ograji. Isto velja tudi za hišne gospodarje v stranskih ulicah. (NA PRODUKCIJI novomeške glasbene šole) so nastopili učenci klaviija, violine, trobente in solo petja. V splošnem smo ugotovili pri vseh učencih precej napredka. Marjan Legan, razred Ivana Mitaga, ki je že lani pokazal precej znanja v igranju trobente, nas je lepo razveselil s svojim vzponom. BOJANČANI IMAJO veliko željo: da bi tudi njim čimprej posvetila elektrika. Bojanci spadajo namreč med ona redka belokranjska maselja, do kamor še ne vodijo električni daljnovodi. Občinski ljudski odbor ima v svojem programu tudi elektrifikacijo tega kraja, vendar bodo potrebna zaradi že omenjene precejšnje oddaljenosti večja sredstva. Po vsej veijetnosti bo izvedena elektrifikacija še letos. VEČINA NAŠIH ljudi ima pravilen odnos do živalstva v naravi. Njim vse priznanje. Toda še vedno nekateri nevedneži in brezvestneži vsako leto povzročajo veliko škodo s tem, ker razdirajo fazanja in jerebičja gnezda ter pobirajo jajca te lepe in koristne divjadi. Pogosti so primeri odnašanja mladičev materam srnam. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 28. maja 1958) SVETU OKOLI KUPIL JE LJUBEZEN - Milijonar Eugene Dixon je darežljiv človek, saj je ameriškemu mestu Philadelphia kupil izgubljeno Ljubezen. Gre za svojevrstno skulpturo kiparja Roberta Indiana, ki je sestavljena iz štirih črk LOVE, kar v angleščini pomeni ljubezen. Ta kip je stal na trimetrskem podstavku nasproti mestne hiše, a so ga pustili odpeljati, ker je ustvarjalec kipa zahteval preveliko odkupnino. Ko kipa ni bilo več, so meščani občutili v svojih srcih veliko praznino. To je milijonarja ganilo in zaukazal je svojim možem, naj kupijo Ljubezen. Po nekaj trenutkih hude zmešnjave se jim je le posvetilo, kaj hoče milijonar. Philadelphia ima spet Ljubezen. ZLATE ODPLAKE - Kanadski znanstveniki so analizirali odpadne vode nekaterih velikih mest in ugotovili, da z njimi odplava v morje zlata v vrednosti nekaj tisoč dolarjev. Lovce na zlato v odplakah opozarjajo, da bi bilo pridobivanje tega zlata nekajkrat dražje od njegove vrednosti. Torej nič z zlatom iz kanalov! NA VRHU — Jugoslovansko žganje je v Zahodni Nemčiji zelo cenjeno, vsaj po cenah sodeč. Škotski viski stane 18, francoski konjak 16 mark, medtem ko manastirka celih 22. Doma Manastirka še zdaleč ne uživa takšnega ugleda kot viski. Tako deli neslavno usodo mnogih naših slavnih. VSE PRIDE NA DAN - Pravici nič ne ostane skrito. Tudi spretnemu in domiselnemu Petru Lazarosu, ki je živel v New Yorku, ni uspelo pobiti tega reka. Možakar je bil namreč borzni špekulant in krivoprisežnik, njegova smrt pa je razkrila, da je bil poleg tega še tat dragih kamnov in zlatnine. Pred kratkim, ko je umrl v michiganskih zaporih, so naredili avtopsijo in v njegovem prebavnem traktu našli dragocen prstan. Htro so ugotovili, da je to del plena, ki ga je lani še neznan zlikovec vzel neki bolgarski draguljarski firmi. Vrednost ukradenega prstana in diamanta znaša 35000 dolarjev. Prstan so našli, diamant pa je še vedno v neznanih rokah oziroma v neznanem trebuhu. Potrti na duši, pohabljeni na telesu (Ravno) mladostna leta so za dečke in deklice najnevarneje, ker niso še zreli po duhu in so slabotni po volji. Kaj lahko zablodijo v napake, iz katerih se vse življenje ne morejo rešiti. Ravno ta čas življenja je važen za odgojo. Mladina je še sposobna, da sprejme dobro ali slabo, v kakoršne roke ravno pridejo. Pohajanje z bolj odraslimi tovariši, kteri mlajšim pot v slabe gostilne pokažejo, je grozno škodljivo in za njih nežna čustva pogubljivo. Gorje šele mladenčem, ki imajo nesrečo, da pridejo v večja mesta k kakemu brezverskemu m ojstru v poduk ali hčerke v službo, polno nevarnosti. Vrnejo se zopet k starišem potrti na duši in pohabljeni na telesu. (Večkrat) sem čital o pritožbah, da nosijo nekatere pošte na Slovenskem samo nemški napis in rabijo samo nemške pečate; pa te pošte so iz prejšnjih let, ko je blažena g nemščina gospodarila pa te so se spametovale same od sebe ali po višjem povelju. Kaj pa porečete k novim poštnim uradom? Bil sem o priliki pri prijatelju na obisku, ko mu ravno poštne stvari prineso. Pogledam in čitam: „Haselbach in Krain“. Kaj je vaša pošta samo za Nemce? in ta naslov mora biti iz starih časov. Kaj še, zvem, da ne šteje še enega desetletja ne. In poštar je pristen brat...? (V Ljubljani) vojaška godba nemškega polka št. 27 noče igrati slovanskih komadov. V nedeljo 22. maja je občinstvo na Kozlerjevem vrtu zahtevalo, naj igrajo tudi kaj slovanskega, ali niso hoteli slišati. Ker je bilo par nemških razgrajačev zraven, ki so s Lfeil izzivali Slovence, se je godba burnim klicem „Abzug” umaknila in zapustila vrt. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. junija 1898) V krvi j zapisano vse »Izdajalska" snov v krvi je zgovorna — Moška bolezen Najpogostejša oblika rakastih obolenj glede na spol ie pri ženskah rak na dojkah, pri moških pa rak na Srostati. Vsako leto se ta uda bolezen loteva vse več moških na svetu, prav tako pa pobira vedno večji smrtni davek. Najmočnejše orožje v boju proti raku na prostati je, podobno kot pri raku na dojkah, zgodnje in pravočasno odkrivanje. Če razvoj bolezni zdravnik dovolj zgodaj ugotovi, rak na prostati ni več smrtno nevaren. Težava je prav v tem, da je raka na prostati težko zaslediti dovolj zgodaj. V Ameriki, kjer vsako leto odkrijejo 60000 novih primerov te bolezni, hkrati pa smrt 20 000 moških zaradi raka na prostati, so odkrili dokaj zanesljiv način ugotavljanja te bolezni. Raziskovalna medicinska skupina v Južni Kaliforniji je izdelala metodo odkrivanja izredno majhnih količin bioloških snovi v krvi. Pri raku na prostati se v krvi nahajajo izredno majhne količine posebnega encima. Doslej so poskušali to »izdajalsko” snov ugotoviti s pomočjo barvil, kalifor- nijska skupina pa je izdelala metodo ugotavljanja te snovi z radioaktivnimi delci. Na ta način so ugotovili raka v zgodnji stopnji raz- Zpri 33 odst. bolnikov, v drugi stopnji razvoja pri 79 -odst., v zadnji stopnji razvoja bolezni pa se je radioaktivni test izkazal za zanesljivega v 92 odst. V primeijavi z dosedanjim klasičnim načinom ugotav-nja raka na prostati je to velik napredek. V zgodnji fazi razvoja so s tradicionalnimi metodami lahko ugotovili bolezen le v 12 odst. oziroma v 29 odst. v tretji stopnji razvoja. prejšnje križanke — a: B 3" S L s T a s K i r 1 H T A išr r 1 L A r A V 1 z € M •— T e L o A N A 5> >K u R. 1 R f. K O V A s A T L A T f. M K. T l P A T, 1 c A 1 c « < O M O P — b R. M A N — v l r O K K e 31 O S € & e K A A R. 3L S e & T R A Excalibur — dolg, neroden, dvakrat težji od najte^ mercedesa, a prepoln udobja. Samo za debelo nabite dei^ nice! Aristokrati na kolesi! prgiSfie ■mislil Najrazkošnejša in najdražja pločevina na svetu zgledu starih avtomobilskih »krojačev" — Milij0"1, Slavni Rolls Royce je za prave sladokusce v svetu luksuznih avtomobilov le serijsko vozilo, o katerem se skoraj ne splača izgubljati besed. Prav tako z zaničevanjem govore o Mercedesu in drugih znamkah avtomobilov, ki sicer med navadnimi zemljani uživajo brezmejen ugled. Imena, ki prebujajo najfinejše občutke in dajejo zadoščenje brezmejni lastniški pogoltnosti, so: Excalibur, Duesenberg, Cord, Clenet, Aubums in Stutz. V večini so to vozila, ki jih izdelujejo v Združenih državah Amerike. Za vzorec so jim stari modeli avtomobilov, oplemenitijo pa jih z najmodernejšimi motorji, plastiko, lesom, hladilniki, zvočnimi napravami, skratka, z obiljem razkošja in udobnosti. V Milvvaukeeju vsako leto izdelajo vsega skupaj le 280 Excaliburjev. Avtomobili so izdelani ročno, stanejo pa 27.200 dolarjev. Vendar ni dovolj imeti denar; vrsta za ta vozila je dolga in polna slavnih imen. Podobno je z Aubumom, ki se ponaša, da ga osemnajst-krat ročno prebarva mojster v barvanju, poleg tega pa so sedeži prevlečeni s krznom činčile in hermelina. Za Stutza je potrebno odšteti kar 64.500 dolarjev (okroglih 1,200.000 din). V ceno je seveda vračunana tudi pozlata, ohlajevalne in grelne naprave v kabini, osemstezni stereo magnetofon ipd. Iranski šah je naročil 12 Stutzovih Blackhawkov VI. — Gustelj, zdaj pa že pretiravaš s tem svojim konjičkom! ili posta/mož*' ČaS tCČe’ Marta‘ Naj‘n S'n kar Čez noč Na vrhu te nečimrne stoji Clenet, vozilo, ki ^ po svojem oblikovalcu sran, ? ^k°r loba popije vso du« "* vse skrbi. Delo da nov° kožo in novo kri R. ROLLAND f^re*m.’ ^ te bolijo, se mo-da si tako ohraniš po svojem oblikovalcu. raš ni najdražje, ga pred vse®' tavnovolL ’• Sl ° o aniS vsak avtomobil je 1800 delovnih ur, kovačev, kleparjev in so vrezana v podbojih vrt • Prične se raji1 Kdaj se pri doj^ prebudi prva iskra Otročički še zdaleč nis0^ umsko nebogljeni, k°l < večina ljudi. Tudi strok°J; za duševni razvoj o® i dolgo menili, da pričat oponašati izraze, ki jih *ju obrazu svojih bližnjih, “j osmem mesecu starost :i oponašanje naj bi bilo *, da se v otročičku F* pahnil v blaznost. K. KESEY J 3 geol. doba tur-.. plemič dolenjski list ilk. pijača soteska |vrtljivi idel el. i stroja Cigan linja jorosti depozit zimstcošpor središče» Švici i.ime čistilni pripomoček bor ljubitelj /s/etnlitvo konec šaliigre zanimivost i krilo ria Ipaiie. st.ngrd. zgodna oticir del obraza priprava za striženje ladja žrtvenik germ. orel popust športnik \mmm Leo Slesak lesne plosce starec borilec s pestmi alpski letalski center redkejše L ime polj, reka kleč hrv. pevec Brun konica.vrh tantal žen. kopalke pesnik Kovič dinar tur. gora dl Okker Tom nillllll|l^®l'lllinilllllUIIIHIIIIII||||||||||||||||||||IBIIIIIIMIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll in nevidna l a * od trenutka do trenutka ""•'•Hilli veča. Virus rumene mrzlice se v Šestih urah razmnoži za 20 tisočkrat. BIOLOŠKA VOHUNSKA VOJNA Tako delovanje virusa je podobno delovanju hitrih virusov, zato je mogoče učinkovito pomagati obolelemu organizmu z antibiotiki in različnimi cepivi. Mnogo nevarnejši način „voj-ne“ uporabijo počasni virusi, ko prodro v celico, a se v nji ne začno takoj razmnoževati. Celici vsilijo del svojega razvojnega koda. Z virusom načeta celica se začne razmnoževati na neobičajen način. Novonastalih defomiranih pelic organizem ne sprejema kot tujke, zato proti njim tudi ne sproži varovalnega sistema. Strokovnjaki menijo, da na tak način nastane nekaj vrst raka. Odkrili so namreč, da pri nekaterih rakastih oboelnjih najprej pride do pokvarjenega razvojnega programa v celicah ter da se bolezen razvije iz podivjanih celic. Počasni virus deluje torej kot nekakšen vohun. Vtihotapi se v celice, napade najbolj občutljivo in življenjsko pomembno središče, ie NI ZDRAVILA Odkrivanje počasnih virusov je toliko težje, ker so praviloma mnogo manjši od običajnih virusov in ker kažejo veliko odpornost do znanih sredstev za uničevanje virusov. Ne uniči jih niti radioaktivno sevanje. Sodobna medicina pozna le zdravila, s katerim i krepi telo, zbija vročino ter veča sposobnost telesa, da se brani Sama bitka za uničenje virusov pa je v rokah organizma samega, ki mora dobiti bitko v jedrih svojih celic. Tja namreč sodobna medicina ne more učinkovito poseči, saj vsak poseg uniči celo celico. Veliko upanja ponuja zdravilo interferon. Dosedanji preizkusi so pokazali, da sicer ne more delovati v celicah, lahko pa uniči počasne viruse, preden prodrejo v celice. Zaenkrat je ta snov še zelo draga, ker jo je težko pridobiti. ODKRITJE NA NOVI GVINEJI Da danes tega sovražnika kolikor toliko dobro poznamo, se moramo pravzaprav zahvaliti domačinom na Novi Gvineji. Primitivno pleme, v katerem kanibalizem na skrivoma še občasno izbruhne, je bilo neke vrste poskusni zajec. Raziskovalci so ugotovili, da je precej pripadnikov plemena žrtev smejalne bolezni. Posameznike napada drget, nato pa divje smejanje brez razloga. Bolezen se konča s olno omrtvičenostio in smrtjo, niso mogli pomagati nesrečnim domačinom z nobenim zdravilom; še tako močne doze antibiotikov so odpovedale. Uganko bolezni so rešili ameriški znanstveniki. Za ključno točko so vzeli kanibalizem in postavili trditev, da se bolezen prenaša pri uživanju mesa prikrito bolnih. Ko so s primerjalnimi poskusi iskali povzročitelja, so ga v veliko težavo našli. Bil je zelo majhen, z navadnim mikroskopom neopazen počasni virus. Posebno pomembno je bilo odkritje zato, ker so prvikrat naleteli na viruse s tako dolgo dobo delovanja. Do sedemdesetih let so namreč menili, da se virusi v telesu ali v rastlinah hitro razmnožujejo in tako povzročajo številne bolezni. Na Novi Gvineji je znanost spoznala, da so virusi bolj potuhnjeni in nevarni. Sovražnik je poznan, prav tako njegov način ..vojskovanja**; učinkovito zdravilo bo prej ali slej tudi zagledalo beli dan. Na sliki je celica, katero je napadel virus levkemije. Mrtva snov je v stiku z živo oživela in vnesla vanjo ukaz uničenja. ''''■■■"iiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiitiiiuiiiiiiiHiimiiiiiiuiiinimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuTi 1 ^ m A w Jfi . I m V*5 , V hiši so zdaj * ,i *>» *>« te m Pa tudi s tesnobnimi dvomi f®* ,j 6e *>. §e Bl,stolovščine. Toda Indijanci so dr sp|9' sončnim zahodom se je P°Ja^\roStf*r,C|H j* in prl” stal ob preddvorju. °s n,, .f Pretvezo, da mora poiskati s,ofl(reli'1’ p at stekel v hišo in poskril vse s p° 5*1 TnJ!*ein Min-gom izročil odkupnin0 "Ju in llarryju na suho. »Dobrodošli sKr j ^ lotn,« je spregovoril, medtem ,[">0 v 8nH Indijan- cem, naj brž odrineJ0’ Pričakovali.« 53. »Kaj pa je s teboj?« se je nato nasmehnil Har-ryju, ki je opletal in se majal, kakor da bi bil pijan. »Namesto da se norčuješ,« je odvrnil Harry, »bi mi rajši pomagal, da si spet poravnam roke in noge in pošljem za temi lopovi dobro namerjeno kroglo!« Precej časa je moral pretegovati od vezi otrple ude, preden mu je spet zaplala kri po žilah. Potem je iznenada strgal Ostrostrelcu puško z rame in pomeril za Mingi. Toda splav je bil tačasi že precej daleč in tudi Natty je prisebno odbil puškino cev, tako da je krogla odžvižgala daleč vstran. .54. Harry je razsajal in se jezil, pa ni nič pomagalo'. Podali so se v hišo in Ostrostrelec je razložil Tomu, kako ju je osvobodil. Stari Hutter ga je pohvalil in ni pokazal nikakršne nejevolje zaradi prebrskane shrambe. Tačas sta Judita in Hetty pripravili izdatno večerjo in sestradana ujetnika sta se je lotila z velikim tekom. Pogovor pa se je seveda ves čas sukal okrog Indijancev. Ugibali so, ali se bodo Mingi zdaj potolažili in odšli dalje ali pa bodo še naprej napadali. Nenadoma pa je Natty poskočil, kot bi ga nekaj pičilo, in planil iz sobe. VflSfl ZGODBA VOZNIŠKI IZPIT Dan se je nagnil že proti ve če m. Sonce je pozlatilo vrhove dreves, v oknih blokov so se prižgale prve luči. S kapiteljskega zvonika je ura odbila šest. Pred gasilskim domom v Ločni se je zbrala skupina ljudi. Večina je bila zaskrbljenih obrazov, malo živčnih. Ko je na dvorišče zapeljal avto z oznako L, je nekdo kriknil: „Komi-sija prihaja! ’ Vsi so se obrnili proti avtomobilu. ,,Ni komisija, samo inštruktor je!” je nekdo pojasnil. In spet molk. Napeto čakanje se je nadaljevalo. Tu in tam je kdo spregovoril o tem, kako huda je komisija, kateri inštruktor je bolj strog in kateri manj. „Ni izbire,” je dejal nekdo. „Vsi so enako strogi, vsi zahtevajo dobro vožnjo! Izpit naredi le tisti, kdor zna voziti.” „Res je, res,” so se posamezni glasovi strinjali z govornikom. V kramljanje je zasekal oster glas: „Tovariš inštruktor, ali je vaš kandidat pripravljen za vožnjo? ” „Je,” sem zaslišal inštruktorja in šele tisti hip sem se zavedel, da gre zame. Kapljice znoja so mi stopile na čelo, srce mi je pričelo močno razbijati. „Kar bo, pa bo,” sem si dejal. Sedel sem v avto. , Ah poznate mesto? ” me je vprašal član komisije. „Za silo,” sem komaj slišno odvrnil. V mislih sem si še vedno dajal poguma. ..Odpeljite do kina Krka, tam ustavite in speljite z ročno,” sem slišal vzvišeni glas. ..Zdaj gre zares,” sem si dejal. Speljal sem po vseh pravilih in navodilih, a avto je, ko sem spuščal sklopko, nenadoma poskočil in motor je ugasnil. Kri mi je butnila v obraz. Se enkrat serh poskusil. Tokrat je šlo vse, kot je prav. Na cesti sem za hip poškilil proti inštruktorju. Zapazil sem, da ima zaskrbljen obraz. Torej sem ga razočaral. Imel me je za boljšega učenca. Križišče pri črpalki je bilo prazno. Niti peščev ni bilo. To mi je dalo nekaj več poguma in zaupanja v lastne moči. „Saj bo šlo,” sem si tiho dejal. Pripeljal sem do klanca pri kinu Krka. Ustavil sem avto. Ta trenutek je bil zame hudo napet. Po glavi so se mi motali nasveti, ki sem jih stokrat slišal, vrstni red vseh potrebnih opravil, dvomi in upanja. „Ce speljem, bo vse v redu,” sem si šepnil in pričel spuščati sklopko, dodajati plin. T oda avto se ni hotel premakniti. „Nekaj je narobe!” mi je šinilo v zmedene misli. „Samo kaj? ” Hitro sem pritisnil na sklopko, da bi motor ne ugasnil in ošinil prestavno ročico. Bila je v drugi prestavi. Brž sem jo pretaknil v prvo in ponovno začel s speljevanjem. Sloje! Prve znojne kapljice so pripolzele do oči. Za silo sem si jih obrisal. Nisem se mogel niti pošteno oddahniti, ko sem že zaslišal strogi glas, naj odpeljem proti mostu in na Ulico Majde Šilc. Ob stalnem dajanju poguma svojemu razrahljanemu počutju sem vozil, pol v nekakšnih sanjah, pol prisebno. Kot v nekakšni megli sem opazil, da sem naredil nekaj manjših napak. Spet mi je pričelo postajati vroče. Ko sem peljal nazaj proti gasilskemu domu, sem v vzvratnem ogledalu opazil, da član komisije resno zre na cesto. Po glavi se mi je motalo vprašanje, kaj si neki misli o moji vožnji. Sam sem se čutil strašansko nebogljenega, slabega, stokrat slabšega, kot sem bil drugače. Na dvorišču sem ustavil avto. Član izpitne kpmisije mi je dejal, naj podpišem. Srce mi je nabijalo kot kovaško kladivo. „Sem naredil, ali ne? ” sem s strahom in malo upanja vprašal. „Šlo je, šlo! Samo ne najbolje,” se je glasil odgovor z zadnjega sedeža. Vse v menije glasno zavriskalo. LUCIJAN Novo mesto Nttm Dovškem obravnavi. dežurni poročajo V02NJA BREZ ŠOFERJA Janez C on ta iz Dobravice pri Šentjerneju je 23. maja vozil avtobus na redni delavski progi od Novega mesta do odcepa proti Podgradu. Tam je, ko so izstopili vsi potniki, avtobus obračal vendar je med manevrom zadel z oljnim koritom ob tla, tako daje olje steklo po cesti. Voznik je avtobus postavil na bližnje parkirišče, nato pa pričel s ceste odstranjevati oljne madeže. Avtobus .pa je medtem zapeljal okoli 60 metrov naprej, se prevrnil v globel pod cesto in obstal na strehi. Vzroke te .samovoljnosti" bodo raziskali strokovnjaki, na avtobusu pa je bilo za okoli 200.000 din materialne škode. Podoba šest let starega odloka Novomeške prometne pomanjkljivosti - Se danes po odloku iz leta 1972 - Pomanjkljive gradnje objektov — Razgovori o postajališčih v posmeh zakonom in predpisom OB DENAR IN ZLATO ZAPESTNICO — Pri Mikličevih v Mačkovcu so imeli 27. maja tatinski obisk. Tat je premetal perilo in odnesel 6.3S0 din gotovine ter zlato zapestnico. Za neznancem še poizvedujejo. OSTAL BREZ DENARNICE -Alojzu Gričarju iz Herinje vasi jr prejšnji teden nekdo zmaknil 4.000 din. Gričar je denar imel v denarnici, slednjo pa v suknjiču, ki ga je obesil v stanovanju na omaro. Za tatom še ni sledu. GROZIL TUDI SOSEDOM -Podobno se je končalo pijančevanje za 424etnega Antona Hočevarja (z Slepška, ki je vinjen razgrajal v domači hiši, vznemirjal sosede in vsem poprek tudi grozil. Da včasih lahko tudi statistika vara, je nazorno pokazal novomeški posvet o varnosti v cestnem prometu, ki je bil minuli teden v domu JLA. Razprave, pripombe in kritike so namreč prepričljivo pokazale, da je v dolenjski metropoli Se danes marsikomu malo mar do vame vožnje, medtem ko na drugi strani po statistikah republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu vidimo, da je prav letos na dolenjskih cestah še najmanj smrtnih žrtev. Prav nič drugega kot srečno naključje. Zadnjemu stavku v potrdilo nekaj nam ne povsem neznanih primerov. Kajti varnost prometa ni samo v rokah predpisov, ravnanja voznikov ali prizadevanj miličnikov, pač pa je odvisna še od vrste ostalih dejavnikov, katerih današnji prispevek k varnosti pa je sila pičel. Upajmo, da se bodo sami našli v teh vrsticah. Novomeščani danes še nimamo odloka o ureditvi prometa, če seveda izvzamemo tistega iz leta 1972, ki pa je, milo rečeno, zastarel. Kot da ne bi nikjer bilo 6. člena republiškega zakona o varnosti v cestnem prometu, ki občini natančno določa, kaj je treba urediti. Toda razen že enkrat izdelanega osnutka predloga za novi odlok se ni še prav nič premaknilo. Že izrabljeno frazo o tem, da je promet daleč prekosil sedanje zmogljivosti cest, pa smo Novomeščani „dopolnili“ še z ozkimi in neprimernimi ulicami, nemalokrat polnimi jam in izboklin, z neustrezno in lahkomiselno gradnjo nekaterih objektov (dom JLA, športna dvorana, novi hotel Metropol), ki prav v ničemer ne ustrezajo zahtevam prometne ureditve. Parkirišč ni. Goije tujcu, ki se z avtomobilom pripelje v naše mesto! Kajti domačini smo že tako navajeni, da svoje pločevi- SPET NA CESTI — Posebno dvigalo je v sredo dvignilo avtobus, ki je dan prej iz do sedaj še nepojasnjenih vzrokov s parkirišča pri odcepu za Podgrad zapeljal v globel pod ce I cesto. (Foto: Bartelj) Na begu »zaslužil” 13.500 din naste škatle puščamo, kjer se nam zazdi. Pešci. Zanje smo uredili nevidne prehode čez cesto, avtomobiliste pa na njih opozarjamo -z nevidnimi znaki. Kajti oznake na cestiščih se že po nekaj dneh „izgubijo“. Po mnenju odgovornih je kriva slaba barva, drugi spet menijo, da slabo in ne ravno pogosto opravljeno delo. Resnica bo nekje na sredi. O nezadovoljivem delu notranjih kontrol po podjetjih z voznimi parki ne kaže izgubljati besed, zato pa nekaj o avtobusnih (ne) postajališčih. Malo jih je, kjer pa so, večidel sploh niso označena. Tako imajo „Gorjan-d“ zabeleženih 135 postajališč, le 14 od teh pa tudi primemo opremljenih. Da bi se takšno porazno stanje izboljšalo, je bilo že nič koliko razgovorov in dogovorov, rezultat vsega pa so gornje številke. Nekaterim so pač tudi zakon in številni predpisi premalo. B. B. KANDIJSKI NASILNEŽ Ponovno se je v Novem mestu pojavil neznanec, ki rad straši ženske. Najraje ,debije' na kandijskem kon-zolnem mostu, in sicer v času, ko se dodobra zmrači Na srečo možakar ni nasilen, vseeno pa si ženske, ki so ga že spoznale, ne želijo ponovnega srečanja z njim. Ne bi bilo napak, ko bi na most zavila ena od novomeških miličnic, vešča v karateju. ■ ■ ■ wa w w Iz križišča v buldožer Do hude prometne nesreče je prišlo v noči od petka na soboto na novem semaforiziranem križišču v Ločni. Novomeščan Matjaž Suhadolnik je okoli polnoči vozil osebni avtomobil „Z-101“ proti Ločni, in ko je prevozil semaforizirano križišče, zapeljal na del ceste, ki jo obnavljajo. Posledica: vozilo je silovito trčilo v buldožer, ki je stal na delovišču, pri tem pa je bil ob življenje 20-letni Novomeščan Franc Jordan. Slednji je sedel na sedežu zraven voznika, poškodbe, ki jih je dobil pri udarcu, pa so bile tako hude, da jim je na kraju •nesreče podlegel. Hude poškodbe pa so dobili voznik in sopotnici, 21-letni Vesna Turkelj iz Otočca in Bojana Brajenovič iz Zagreba. Vse so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. O kakršnihkoli vzrokih za nesrečo je zaenkrat prezgodaj govoriti, odgovor bo dala podrobna preiskava, ne moremo pa mimo tega, da bi bile posledice trčenja veijet-no milejše, če bi voznik in sopotnik uporabljala varnostne pasove. Materialno škodo cenijo po prvih podatkih na preko 40.000 din. Marjan Hudorovac med begom iz ljubljanskih zaporov zagrešil vrsto tatvin — Največkrat v hišo z najdenim ključem — Kazen: dve leti in šest mesecev zapora 27-letni Rom iz Coklovcev nad Semičem Matjan Hidorovac je minuli teden že sedmič sedel na zatožni klopi. Pred senatom novo-meškga okrožnega sodišča, ki mu je posredoval Janez Kramarič, se je zagovarjal zaradi večjega števila tatvin. Hidorovac je bil lansko jesen na begu iz ljubljanskih zaporov, kjer je prestajal kazen enega leta in dveh mesecev zapora, ki mu jih je prisodilo črnomaljsko sodišče zaradi tatvine. Tudi tokrat je zašel na stara pota. Najprej je 8. septembra, potem ko je poiskal skrit ključ, prišel v hišo Vladimirja Černeta v Kotu nad Semičem. Vzel je 1.920 din in žepno baterijo. Slednja pa mu je koristila že nekaj dni kasneje, 30. septembra, ko je na enak način iz hiše Jožefe Ogulin v Osojniku odnesel 2.200 din. Vendar je bilo Hido-rovcu tudi to premalo. V tistem času je namreč obiskal še Marijo Novak v Nestoplji vasi pri Semiču in ji vzel 1.000 din, skoz odprtino na podstrešju pa se je splazil še v hišo Antona Šuštaršiča v Brezju, kjer pa se je zadovoljil z ženskimi čevlji in hlačami. Najverjetneje za svojo spremljevalko Regino Hudorovac, ki mu je ob vseh teh podvigih stala ob POD NASIPOM KONEC VOŽNJE Žalostno se je končala petkova vožnja za Jeseničana Vasifa Deo-miča. Tega dne je namreč vozil osebni avtomobil proti Zagrebu, pri Trebnjem pa dohitel kolono vozil. Pričel je zavirati, avtomobil pa je pri tem zaneslo na levo čez bankino, večkrat se je prevrnil po strmini in končno obstal pod nasipom. Pri nesreči se je hudo poškodovala 28-ietna Jeseničanka M ura tka Mah-mutovič, ki je naslednjega dne v novomeški bolnišnici podlegla poškodbam, medtem ko so se voznik in dva sopotnika laže poškodovali. Gmotne škode je za 20.000 din. strani. Po nekajdnevnem zatišju je Hudorovac v prvih dneh oktobra „Lažni” znaki Tudi tokrat je naš okvirček namenjen prometu, bolje rečeno, novomeški prometni signalizaciji Vsem nam je znano, da Novo mesto zadnje čase „slovi" po obilici preureje-valnih del na omrežjih kanalizacije, vodovoda, cestišč, itd. Toda ne samo to, da pri tovrstnih delih največkrat ne uporabljamo pravilne cestne signalizacije, v veliko primerih dela trajajo neprimerno dalj, kot je predvideno. Piko na i pa vsemu temu postavijo še odgovorni, ki .začasnih" prometnih znakov največkrat ne odstranijo. Skrb oziroma vzroke takemu stanju bi bilo najlaže naprtiti cestnemu podjetju, toda stroški (en prometni znak stane 1.750 din, tabla 13.000 din, 1 m odbojne ograje 750 din) vendarle zahtevajo širšo družbeno pomoč. Kajti prav lahko se zgodi da bomo že v kratkem priča novemu režimu vožnje v mestu za dostavna vozila. Ob taki pridobitvi pa bi bilo malce prehudo, če bi se zataknilo samo ob denarju za nakup novih znakov. B.B. naletel na najbogatejši plen. S ključem, ki ga je našel pod rožo, je namreč prišel v hišo Neže Pašič na Kalu pri Semiču: odšel je bogatejši za 7.000 din in 150 dolarjev. v Hudorovac je na obravnavi vsa očitana dejanja zanikal, medtem ko je njegova spremljevalka tatvine priznala, poleg tega pa je Hudorovca v času dejanj videlo tudi več prič. Senat mu je izrekel enotno kazen 2 leti in 6 mesecev zapora, seveda pa mora najprej odslužiti v ljubljanskih zaporih črnomaljski „dolg“. Sodišče mu je hkrati naložilo povrnitev škode vsem prizadetim, medtem ko so nekjjj denarja in dolarjev Pašičeve še našli pri njem in jih vrnili lastnici. Sodba še ni pravnomočna. NI ZVOZIL OVINKA Novomeščan Martin Modic je v soboto zvečer peljal osebni avtomobil po Ulici talcev in zavijal na Cesto herojev, pri čemer pa je vozilo zaneslo v levo, tako daje trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil Franca Pez-dirška iz Novega mesta. Posledice so bile hude: voznika Pezdirška, njegovo ženo Olgo, Martina Modica, Lidijo Felc, Nado Barbo in Martina Košmrlja so poškodovane odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, potem ko so jih s težavo izvlekli iz razbitin avtomobila. Se to, da so bili varnostni pasovi Mo-dičevemu avtomobilu le v okras, materialno škodo pa cenijo na S0.000 din. TOPOL CEZ CESTO Hudo nedeljsko neurje, ki je popoldne divjalo nad Novim mestom je povzročilo tudi nekaj škode in celo zastojev v prometu. Tako je veter izruval topol na Partizanski cesti, ki je obležal na vozišču pred mostom čez Težko vodo. Na srečo je vse minilo brez posledic, kajti novomeški gasilci so neprijetno oviro hitro odstranili. Z MOTORJEM V TRAKTOR 22-letni Stane Fink iz Irče vasi se je 24. maja popoldne peljal z motorjem od Dolenjskih Toplic proti Pod-hosti. V Meniški vasi je z dvorišča pripeljal na cesto traktor s prikolico, ki ga je vozil domačin Alojz Senica. Fink, ki mu je traktorist tako zaprl pot, je trčil v prikolico, pri tem pa se je poškodoval in so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolni' lico. 2 leti in 2 meseca zapora Silvestru Žučku zaradi kraje " »Sodeloval" z mladoletniki NEVARNO DELOVIŠČE — Rekonstrukcija in razširitev vpadu** v Ločni povzroča Novomeščanom veliko preglavic, še največ vroč* krvi pa je med delavci „Krke“, ki ob prometnih konicah ne vedo n* kod ne kam. Miličnik jih namreč navzlic prošnjam sila redko obišče. (Foto: Budja) Kradel, da hi preživela slitve, čeprav jo je iskaL V tem čas*1 mu je umrla tudi mati, tako da »<* doma ostala sama z mlajšim bratom (oče živi že dalj časa ločen nekje n» Hrvaškem), ki je zaposlen. Toda denarja je bilo za oba premalo. ko je zato najprej prodal materin šivalni stroj, potem pa je pričel s tatvinami. 31. januarja letos je skupaj z mla-doletnim K. M. počakal 164etnega delavca Slavka Uduča, ki je šel i* gostilne v Senovem. Fanta sta « zakrinkala, zgrabila Uduča in od njega zahtevala denar. Žičko je po daljšem iskanju le odkril okoli 180 din, nakar je Uduča udaril po obra-zu. Z mladoletnikom sta jo nato popihala, denar pa zapila in porabila za cigarete. Se isti večer sta vlomil* v senovški Market Zučko je mlado* letnika dvignil skozi napol odprto okno, sam pa potem, ko mu je K> M. odprl vhodna vrata, odšel v skladišče. Tukaj sta se založila z dvema kolobarjema sira, v trgovini vzeii dve salami, nekaj kave in mesa, i* predala mize v skladišču pa še 150 din. Na obravnavi je Žučko prvi dejanji priznal, medtem ko je vlom v Market vztrajno zanikal. Bolj odkrit pa je bil mladoletnik, ki je preisk^ valnemu sodniku priznal vsa dejanja, čeprav je tudi on potem na obravnavi vlom zanikal. Toda za sodiš# je bilo dovolj dokazov, da so Žučk* obsodili na 2 leti in 2 meseca zap0* ra, medtem ko bodo K. M. sodili n» posebni obravnavi. TRClL V VLAČILEC - 23. maja zvečer je prišlo do prometne nesreče v Zalokah, na magistralni cesti Ljubljana-Zagreb. Na skrajnem desnem robu cestišča je stal pokvarjen vlačilec. Voznik Friderik Jagodic iz Irja je vključil smerne kazalce in 70 metrov za vozilom postavil varnostne trikotnike. Vse pa kaže, da jih je Ludvik Pintarič iz Dolnje Brezovice prepozno opazil, tako da je z osebnim avtomobilom zadel v zadnji del prikolice. Pri nesreči sta se laže poškodovala voznik in sopotnik Srečko Čebele, metedm ko je materialne škode za okoli 60.000 din. VZVRATNO V MOPEDISTA -Matija Plut iz Kočevja pri Črnomlju se je 23. maja peljal z mopedom od Trga svobode proti Ulici Lojzeta Fabjana v Črnomlju. Z bližnjega parkirnega prostora pa je prav takrat vzvratno zapeljal na cesto z osebnim avtomobilom Branko Gjuričič iz Mladice pri Semiču in zadel mopedista. Plutje padel in se poškodoval, tako da so ga morali prepeljati na zdravljenje v novomeško bolnišnico. „PRISTAL“ V GRMOVJU - 23. maja ie Ljubljančan Jože Valant vozil kombi od Šentjerneja proti Novemu mestu, vozilo pa je v ovinku v Žabji vasi zaneslo na bankino, nato pa se v grmovje. Škode je za okoli 8.000 din, pri nesreči pa sta se voznik in sopotnik Vlado Murko laže ranila. Pomoč so jima nudili v novomeški bolnišnici. PO LEVI V OVINEK - Čmo-maljčan Stane Geltar je 27. maja popoldne vozil tovorni avtomobil iz Črnomlja proti Gribljam. Tukaj pa je po levi zapeljal v ovinek, ko mu je nasproti privozila z osebnim avtomobilom Tončka Jakofčič iz Straž- NARAVNOST V VILICE — Takšno je bilo prizorišče nesreče v Ločni le nekaj minut po tem, ko se je Suhadolnikova „stoenka“ zapičila v vilice buldožerja. (Foto: UJV) nega vrha. Avtomobila sta čet> trčila, pri čemer je voznica dobj* nekaj prask in odrgnin, gm°®" škode na vozilih pa je za 20.01)0 d«1, OBSTAL NAD SRTUGO TOKA - Milan Skobe iz Krškega J® 27. maja peljal osebni avtomO“ skozi Krakovski gozd proti ZagreD • Med potjo pa je nenadoma zaw levo, ko mu je nasproti pripel)1a* osebnim avtomobilom Boris Šolaj» Gor. Brda pri Foči. Avtomobila »** se oplazila, pri čemer je Solaja zal* slo s ceste na travnik, avtomobil P se je zaril v breg potoka, medtem* se ie Skobe ustavil na cesti. Pn sreči se je Šolaj laže poškodoval, so mu v brežiški bolnišnici nuO“J prvo pomoč, nekaj prask P8. dobila tudi sopotnika Nile StaV® in Jovo Savič. Materialno cenijo na 35.000 din. CESTA HUDOURNIK -gljivost novomeške kanalte^U*-največkrat odpove ob v® malo večjem nalivu. Tako je lo tudi v nedeljo na Ulici talcev. Silvester Žučko s Senovega ima 24 let, pa vendar že nekaj zaporniškega „staža“. Tokrat mu ga je senat novomeškega okrožnega sodišča podaljšal še za 2 leti in 2 meseca, zraven pa mu je pripor podaljšalo do pravnomočnosti sodbe. Ze v lanskem februarju je Zučko skupaj s tremi mladoletniki skušal vdreti v trgovino v Dovškem pri Senovem, vendar je podvig zaradi zavarovanih oken propadeL Po prestani POTA li\ STllf EETRTMJV INTERVdU Mladost ni vselej norost Osemnajstletna Marinka u5a> dijakinja III. letnika novomeške gimnazije, je ne-Kaj posebnega: sama živi, je odličnjakinja, je družbeno ^lo aktivna, ukvarja se s Portom. Povsod je uspešna. Ker je tudi lepega vedenja, roa tako rekoč vse lastnosti, S naJ bi jih imel štipendist .hovega sklada. Marinka ma Inko štipendijo in je nanjo ponosna. Njeno življenje nikoli ni no povsem brezskrbno, pa vendar so ji otroška leta minevala v sreči. Z mamo, zaposleno v tovarni Krka, sta dobili stanovanje v bloku na Mestnih njivah. Imeli sta u r~Jm Mannka Suša: „Učenje me ne zaposluje čez mero, ker delam po sistemu44 Jndi avto in nekega avgus-ovskega dne pred dvema etoma sta se peljali k znancem. Pot je vodila čez nevarovan železniški prelaz. Ayto je bil sredi tirov, ko je Pripeljala lokomotiva. Ta- krat je Marinka izgubila mamo. Se 4 tem. ^uuua ma- e danes težko govori o -”Bo h ste m sem se začela pnvajati na življenje, v katerem sem ostala1 sama. Imam sicer staro mamo, ki je urad- ^i^TS^nica’ **■ °n* žm na Trebelnem, jaz pa v Novem mestu. Zdaj sem ^ ^oti privadila in me Jč nn ,moti’“je reWo živah- VI kratko Postriženo de- kle, Marinka Suša. 7 Kako si se privadila ravnati z denarjem? Mar niso za mlado dekle huda izkušava lepe izložbe in pa življenje brez kontrole, ki omo-goča tudi vrsto zabav? »Z denarjem znam ravnati. Marsikatera sošolka mi pravi, da bi ona vsak mesec že prvega zavila v trgovino po nove obleke, kakšna druga pa bi morda posedala po lokalih. Jaz moram misliti kot prava gospodinja, da bom imela vselej denar, kadar pride inkasant v hišo, in da ga bo za vseh 30 dni v mesecu. Posedanje po lokalih pa se mi zdi brezsmiselno.44 — Bi lahko naštela vse funkcije in opisala svoje družbeno ter javno delovanje? „Sem članica predsedstva občinske konference ZSMS, sekretarka osnovne organizacije mladih na svojem terenu, predsednica komisije na gimnaziji za delovne akcije. Imam še nekaj zadolžitev, vendar so te glavne. Precej delam tudi v krajevni skupnosti. Poleg tega redno treniram odbojko in igram v Krkinem klubu.44 — Kako vse to zmoreš, povrhu pa še odličen učni uspeh v šoli? „Imam svoj način dela. Samo zato se lahko s tolikimi stvarmi pečam naenkrat. Učim se sproti vse predmete, in to na glas. Ker nimam nikdar nepredelane snovi za nazaj, mi učenje niti ne jemlje toliko časa. Pomagam pa sošolcem in sošolkam z instrukcijami, če jim kakšen predmet dela težave.44 „Za kakšen poklic se boš odločila? „Se ne vem, kaj bom. Posebnega nagnjenja za kak poklic zaenkrat ne čutim. Vsekakor pa se bom morala odločiti v nekaj mesecih.44 Poleti bi šla Marinka zagotovo v brigado, če ne bi „le-tela44 s staro mamo v Kanado. „Ona gre k sinu, jaz pa k stricu,44 je rekla v šali. Tudi Marinka se namreč zna smejati. Od srca in na glas. Se preden pa bosta s staro mamo sedli v avion, ki ju bo popeljal čez Atlantik, bo šla še v Belgijo: je namreč članica novomeške ekipe, ki bo Jugoslavijo zastopala ha Igrah brez meja 13. junija v Rochefortu. R baCer !ž SPREJEM ZA KRVODAJALCE Ob 25-letnici krvodajalstva na Slovenskem in v sklopu prireditev za nedavni teden Rdečega križa so 31. maja organizirali praznovanje v Novem mestu. Občinski svet Zveze sindikatov in občinski odbor Rdečega križa sta popoldne v Domu JLA priredila sprejem za večkratne krvodajalce, zvečer ob 19.30 pa je bila v Domu kulture prireditev s kulturnim sporedom. OTOČEC: KAKO IZ TE2AV? Za sredo, 31. maj, so v Krajevni skupnosti Otočec sklicati problemsko konferenco, na kateri naj bi se skupno s krajevno konferenco SZDL in delegati pogovorili o izkoriščanju zemljišč v naseljih in vinorodnih območjih ter o možnostih pospešenega načrtovanja nujnih družbenih objektov. Na konferenco so vabili čez 100 udeležencev, ki naj bi pomagali razrešiti pereča vprašanja krajevnega razvoja. OTVORITEV V ŠKOCJANU — 28. maja so za krajevni praznik odprli dom zdravja in vaških organizacij, kar štejejo med eno največjih pridobitev povojnih let. Ves Škocjan z okolico se je zbral na slavju, pa tudi več gasilskih društev z devetimi avtomobili. (Foto: Ria Bačer) Zmenili, začeli in naredili Dom zdravja, vaških organizacij in krajevne skupnosti so v Škocjanu imenovali novo moderno stavbo, ki so jo odprli za krajevni praznik En dan manj kot leto dni je minilo med tem, ko so v Škocjanu položili temeljni kamen za novo zdravstveno postajo z ločenimi prostori za potrebe vaških organizacij in ko so stavbo predali namenu. Otvoritev je bila v nedeljo, 28. maja, s čimer so v Škocjanu zaključili bogat spored prireditev v čast krajevnemu prazniku. Škocjanska krajevna skupnost z 2400 prebivalci in 29 naselji je v novomeški občini ena tistih, ki že več let največ prispeva za ureditev krajevnih problemov. Prve zamisli o novi stavbi so bile izrečene na sestanku v maju 1975, še isto leto pa so sprejeli referendum za dodatni prispevek krajanov, namenjen gradnje Lepa stavba, zgrajena po načrtu inž. Gorazda Cibica, je veljala malo manj kot 6 milijonov dinarjev, od tega so krajani in krajevna skupnost zbrali 1,35 milijona dinarjev, kar je vsekakor lepa lastna udeležba za kraj, ki ima le 452 zaposlenih. Znaten prispevek 2,5 milijona dinarjev je dala občinska zdravstvena skup- ZA POMOČ SOČLOVEKU V nedavnem tednu Rdečega križa sta v novomeški občini zelo uspeli akciji zbiranja starega papirja, oblačil ter pohištva. Pionirji in mladi so po šolah zbrali preko 30 ton odpadnega papirja, prizadevni aktivisti Rdečega križa pa okrog poltretjo tono raznih oblačil. Razdelili jih bodo najpotrebnejšim občanom, medtem ko je izkupiček od papirja namenjen gradnji Pionirskega doma v Dol. Toplicah. Na močvirjih zrasla polja i -I— ■■ ... i ... i . , i m hek£Ja S° na- Draškovcu odPrli prenovljene hleve za pitanje goveje živine in čez 230 j**3rov melioniranih zemljišč - Kmetijska zadruga Novo mesto je uresničila načrt Žin*novomeške kmetijske zadruge Krka, še posebej pa za jov-ta Brazda’ F sobota, 27. m aja, velik praznik, saj sc so Draškovec pri Šentjerneju posodobili in uredili tako, kot Jankr z načrtom Pred Štirimi leti. Slavnostni govornik je bil fcine eš’ Predsednik izvršnega sveta novomeške občinske skup- Na' nekoč najslabših zem-na izrazito moč- Kakor Jrekt, Krhin & kot ?emlji ni raslo drugega 230 h *K*, ^ danes bohoti čez sg- hektarov najlepših njiv, za-hjfjjjp s pšenico, koruzo in 0n3em* Zraven so trije pre-tjj^ni hlevi za 1000 glav pipeti tCm ie v hlevih omogočena «at večja produktivnost, sta v govoru poudarila •r zadruge inž. Miha JanlT' *n slavnostni govornik svo h * Je zadruga lotila l J'h načrtov z Draškovcem rji Previdno glede na zdajšnje niere v kmetijstvu in živino- njj:1 Vendar v upanju, da so rav-Vn; Prav in da bo nadaljnji raz- Oh Potrdil-p brat na Draškovcu je nastal k 2jnnislih iz leta 1957, med-leta i so -z arondacijo začeli da, 1964. Že takrat so vedeli, gani Potrebna nadaljnja vla-dohv ^ proizvodnjo poso-l0si .razvili moderno tehno-Pei«T *n ^ko dosegli donos- V Poslovanje. veliko sredstev in vendar so vztrajali in s pomočjo sodelavcev, predvsem pa Vodne skupnosti, prišli do zastavljenega cilja. V modernizacijo hlevov in okolice je bilo vloženih malo manj kot 8 milijonov dinarjev. Ne gre pa prezreti zlasti besed govornika Janka Goleša, ki je glede bodoče usmeritve med drugim dejal: „V občini se zbirajo znatna sredstva iz naslova spremembe namembnosti zemljišč, vendar se ne uporabljajo v te namene, ker ni pripravljenih programov za založbe. Tako hitro izgubljamo obdelano zemljo, novih zemljišč pa ne pridobivamo, kar je nedopustno.44 Poudaril je še, da bo poslej potrebno več sredstev vlagati v osnovanje hidromelioracijskih skupnosti za zemljišča zasebnikov. nost, zdravstveni dom je prispeval opremo v vrednosti 800.000 din, prav toliko je dala novomeška občinska skupščina, sicer pa so gradnjo podprli še kolektivi: IMV, „Krka“, Strešnik, Dolenjka, KZ Novo mesto, Mercator in rojak Alojz Jerak iz Venezuele, ki je poslal 95.000 dinarjev, ter občani s podarjenimi obveznicami v vrednosti 65.000 dinarjev. V lepo urejenih prostorih za zdravstveno službo imajo tudi sodobno opremo, sicer pa so v stavbi še dvorana za sestanke s 120 sedeži, prostori za krajevni urad, za ljudsko knjižnico, za krajevno skupnost in druge vaške organizacije. Ob otvoritvi in ogledu so občani, ki so se zbrali polnoštevilno, izražali zadovoljstvo in pohvale. Nedeljsko slavje v Škocjanu se je začelo z mimohodom domačih in okoliških gasilcev, nato je bil kulturni program z otvoritvijo zdravstvene DANES TI MENI, JUTRI JAZ TEBI Obračun krvodajalskih akcij v letošnjih prvih treh mesecih je v novomeški občini pokazal dokaj lepe rezultate. Kar 1137 krvodajalcev seje odzvalo v akciji, zbrane pa je bilo 320 litrov krvL Najbolj so se izkazali dijaki novomeških srednjih šol, gospodinje in kmetje, med delovnimi organizacijami pa je bil po številu krvodajalcev glede tega že tradicionalno najboljši Novoteks. Pohvaliti gre zlasti še odzivnost krvodajalcev iz tovarne Krka in Novoles, pa tudi kolektiv IMV, saj je v zadnjem času mnogo bolje zastavil krvodajalske akcije. bil. lft .................. truda je Potrebnih v minulih letih, SOBOTOO SLAVJE NA DRAŠKOVCU - Ob otvoritvi treh obnovljenih in moderniziranih hlevov ter več kot 200 hektarov površin zemlje, iztrgane močvirju, so si dopoldne gostje ogledali prostore, popoldne pa je bilo slavje za kolektiv Kmetijske zadruge Novo mesto. Ob tej priložnosti so tudi prvič podelili jubilejne nagrade za 20-letno in 30-letno delo. Posnetek kaže skupino gostov med ogledovanjem pridobitev. (Foto: R. Bačer) Referendum v Mirni peči je uspel 28. maja so izglasovali ponoven samoprispevek V nedeljo, 28. maja, so v mir-nopeški krajevni skupnosti organizirali referendum za sprejem novega krajevnega sam oprispev-ka v korist najbolj potrebnih vaških del. Občani so glasovali na 13 glasovalnih mestih, od teh jih je bilo na 11 krajih velika večina za referendum, samo na dveh glasovalnih mestih je bil odstotek glasov malo pod 50 odst. Po prvih izračunih v ponedeljek dopoldne je referendum uspel s 60 odstotki glasov za. Glasovanja se je udeležilo 1382 volilcev od 1607 vpisanih. Posebej gre pohvaliti Globodol-čanc, vaščane Goriške vasi in Jablana, kjer so imeli zelo velik odstotek glasov za. Slavnostno vzdušje je vladalo na celotnem območju, kurirska služba je tekla po načrtu, politični štab pa je obiskal vsa glasovalna mesta. Že okrog 9. ure so z glasovanjem v vasi Jablan, v teku dopoldneva pa še na treh drugih glasovalnih mestih. postaje, sledila pa je slavnostna seja delegatov krajevne skupnosti. Ob tej priložnosti so podelili tudi 5 priznanj Osvobodilne fronte, ki so jih prejeli: narodni heroj Vinko Robek, Anton Cvelbar, Roman Čelesnik, Franc Krnc, Terezija Liberšar in Martin Tomšič. Zahvalo in skromno darilo za dolgoletno in požrtvovalno delo pa je prejel Pavle Zupet Popoldne so gasilci organizirali veselico s srečelovom, žal pa je dež nekajkrat zmotil številno občinstvo, da se je moralo zateči pod streho. Pod drugo streho Bančno poslopje v Kandiji dobilo nove stanovalce Pred kratkim so se v prvo in drugo nadstropje izpraznjene stavbe Ljubljanske banke v Kandiji naselili novi stanovalcu Obe nadstropji je zasedel Zdravstveni center Novo mesto, ki je del prostorov odstopil trem medobčinskim političnim organizacijam. Tako so se na desni breg mesta preselili Medobčinski svet ZK in SZDL ter sindikata. Spodnje prostore stavbe še vedno zaseda banka za eno svojih ekspozitur, pričakovati pa je, da bo tudi pošta tu odprla poslovanje, kot je bilo obljubljeno. Vsekakor bi bilo občanom zelo ustreženo s pošto tudi na desnem bregu Krke, kajti za vse mesto z blizu 20.000 prebivalci je ena sama pošta premalo. To vsak dan občutijo stranke, ki v dolgih vrstah pred okenci čakajo na izplačila. S konferenco ne bo vsega konec V svetu vseh 11 novomeških krajevnih skupnosti so že uskladili delovne programe, ki naj bili uresničeni do srede oktobra letos, do zasedanja stalne konference jugoslovanskih mest. Če pa izvajalci obsežnih komunalnih, gradbenih in drugih del ne bi bili zmožni vsega narediti do roka, bodo dela opravili po konferenci Prednost pri vsem ima ožji mestni center, zato bodo z deli začeli najprej na tem področju, potem pa jih prenašali na obrobje mesta. Tako bodo v kratkem dobile asfalt Pugljeva ulica, Strma pot, del ceste pri Metropolu, asfaltirani bodo dostopi na most, na Cesto komandanta Staneta, urejena bo stara Ragovska mimo nekdanje tovarne igrač skratka, vse ulice v ožjem mestu, ki so še makadamske. Prav tako bodo v prvi vrsti na tem območju urejeni pločniki, predvideni pa so tudi ob vpadnicah. Izjema je križišče pri novi banki tja do novega mosta v Ločni, ker bo ta cesta posebej ure-jana po drugem projektu glede na varnost prometa v mestu. Za vsa ostala dela in še vrsto drugih pa je investitor nova Komunalna skupnost. Meščani bodo gotovo veseli, da bodo dodatno osvetljavo dobila vsa važna križišča, močneje bo poslej razsvetljen Glavni trg, medtem ko bodo dodatno cestno razsvetljavo dobili še Bršljinčani, v Naselju Majde Šilc in še kje drugje, če bo zahtevala posebna komisija. V teh programih 11 novomeških krajevnih skupnosti je predvidenih kar 48 raznih javnih del, kar je gotovo dejavnost, kakršne ne pomnimo več let. Urejen bo marsikateri pereč problem, na katerega so občani dolgo opozarjali. Pri vsem tem pa je potrebno računati, da bo pač toliko „muzike“, kolikor bo denarja. Kot pomagajo krajevnim skupnostim na podeželju občani s še dodatnimi prispevki, tako bi bilo prav, da bi tudi meščani pri tej veliki akciji pomagali po svoje. Predvideno je, naj bi prispevali obveznice od ljudskega posojila. R B Novomeška kronika PREVEC DRVUO - Pred tovarno Krka v Ločni je zadnje tedne nastalo veliko cestno gradbišče, ker urejajo širok dostop na novi most. Kljub označbi in prometni signalizaciji pa lahko vsak dan vidimo, kako posamezni avtomobilisti mimo delavcev na cesti drvijo, kot so včasih na gorjanskih dirkah. To je brezobzirno in neodgovorno! KJER OSEL LEŽI, TAM DLAKO PUSTI — Tako otroci pišejo po šolskih klopeh, velja pa lahko tudi za odrasle občane, ki posebno okrog samopostrežnih trgovin mečejo na tla papirje, odpadke in drugo. Pod stopniščem nove trgovine na Drski je glede tega obilo dokazov, pa tudi okrog Mercatorja v Kandiji in Dolenjke v Bršljinu ni dosti bolje. ZA PRVE DOPUSTNIKE - Novomeške trgovine so pred nedavnim dobile prve nove pošiljke kopalnih oblek za letošnjo sezono. Zaradi kislega in hladnega vremena po tovrstnih izdelkih zaenkrat še ni posebnega povpraševanja. Praksa pa kaže, da se izbira v hipu zmanjša, čim se začnejo dopusti. Takrat ni več na voljo vseh številk, ne toliko različnih modelov. KAR TRI DEKLICE - Pretekli teden so v novomeški porodnišnici tri mamice rodile tri deklice: Anica Tričič iz ulice Majde Šilc 22 - Ksenijo; Marija Pirc iz Ljubljanske 14 -deklico in Dubravka Gavranovič iz Šukljetove ceste — deklico. prve Češnje na novomeškem TRGU - Pred dnevi so se na tržnici pojavile prve letošnje češnje, ki so veljale 48 dinarjev. Kljub slani ceni in vodenemu okusu so šle v promet. V ponedeljek je bila tržnica kar dobro založena, cene pa so bile naslednje: zelena solata 20 din, limone 18 din, zelje 11 din, špinača 15 din, pomaranče 13,50 din, nova čebula 14 din, vrtne jagode 58, kar-fijola 26,30 din in jabolka 15 din kilogram. Ena gospa je tekla, da so odprtje gradbišča za novo blokovsko naselje na Cesti heroje* že nekajkrat napovedali, pa tam še vedno raste meter visoka trava. Preden bodo družine, ki tam računajo na stanovanje, vseljene, morda ne bodo več potre bovale otroškega vrtca, marveč dom za onemogle ... ŠTIPENDIJE IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV SKUPNI KOMISIJI PODPISNIC SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ŠTIPENDIRANJU UČENČEV IN ŠTUDENTOV V OBČINI METLIKA IN NOVO MESTO RAZPISUJETA ŠTIPENDIJE IZ ZDRU2ENIH SREDSTEV za šolsko leto 1978/79 Za štipendije iz združenih sredstev in dopolnilne štipendije h kadrovskim štipendijam lahko zaprosijo kandidati, katerih mesečni dohodek na člana družine v letu 1977 ni presegal 2.580,00 din. Pri prosilcih iz kmečkih družin in tistih, ki izkazujejo dohodek tudi iz kmetijstva, se dohodek na člana družine izračuna tako, da se katastrski dohodek pomnoži s 14 in zmnožek deli s številom družinskih članov; če je bil v letu 1977 uveljavljen nov izračun katastrskega dohodka, se tako ugotovljeni katastrski dohodek upošteva s količnikom 2,5. Kandidati za štipendije iz združenih sredstev se morajo predhodno potegovati za razpisane kadrovske štipendije. Štipendije iz združenih sredstev bodo podeljene šele potem, ko bodo za določen poklic podeljene vse štipendije, ki so jih razpisale organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in drugi štipenditorji. Ob izpolnjenih pogojih bodo imeli prednost pri podelitvi štipendije iz združenih sredstev kandidati, ki se odločajo za poklice, ki so v okviru regije opredeljeni kot prednostni poklici na podlagi kadrovskih načrtov oziroma potreb organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih štipenditorjev. Tl POKLICI SO: V OBČINI METLIKA POKLICNE SOLE: zidar, železokrivec, strojni ključavničar, kmetovalec; SREDNJE SOLE: ekonomski tehnik, kmetijski tehnik^ kemijski tehnik, gradbeni tehnik; VIŠJE SOLE: socialni delavec, ekonomist, organizator dela — smer kadrovik, pedagoški poklici — vsi; VISOKE SOLE: dipl. ekonomist, dipl. kmetijski ing., zdravnik splošne prakse, profesor — vse smeri. V OBČINI NOVO MESTO POKLICNE SOLE: ključavničar, orodjar, strugar, rezkalec, avtoklepar, obratni elektrikar, zidar, tesar, kemijski procesničar, kmetovalec, administrator; SREDNJE ŠOLE: kemijski tehnik, farmacevtski tehnik, strojni tehnik, elektrotehnik — šibki tok, ekonomski tehnik, administrativni tehnik, gradbeni tehnik, vzgojiteljica, medicinska sestra — splošna smer, kmetijski tehnik (za bodoče kmečke gospodarje); VIŠJE ŠOLE: strojni ing., elektro ing., pedagoški poklici — vse smeri, ekonomist; VISOKE ŠOLE: dipl. strojni ing., dipl. gradbeni ing. dipl. elektro ing., dipl. pravnik, dipl. ekonomist — finančna smer, zdravnik splošne prakse, profesor — vse smeri. Kandidati morajo prijavi za štipendijo (obr. DZS 1,65 — dobi se v knjigarni) priložiti: — potrdilo o vpisu v šolo; — fotokopijo zadnjega šolskega spričevala; — potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov (potrjuje davčna uprava — obrazec je tiskan na prijavi za štipendiranje); — potrdila o dohodkih staršev za leto 1977 (obrazec je tiskan že na prijavi za štipendiranje. Zajeti morajo biti vsi dohodki iz rednega delovnega razmerja, iz kmetijstva, obrti in dohodki iz dela v podaljšanem delovnem času in drugih dejavnosti. Če so starši upokojeni, priložite decembrski odrezek od pokojnine za leto 1977); — potrdilo o višini otroškega dodatka prosilca (v mesecu decembru 1977); — kandidati, ki prejemajo kadrovsko štipendijo, morajo predložiti kopijo pogodbe o kadrovski štipendiji, drugi podpišejo izjavo, da ne prejemajo kadrovske štipendije; — učenci, ki se šolajo na poklicnih šolah, morajo na potrdilu o šolanju navesti čas teoretičnega pouka; — poročeni študenti, ki imajo svoje gospodinjstvo, morajo to dokazati s potrdilom krajevne skupnosti ali skrbstvenega organa. Vlogo oziroma prijavo za štipendiranje z vsemi zahtevanimi prilogami morajo kandidati oddati osebno v uradnih dnevih do 25. avgusta 1978 za občino Metlika na Samoupravno skupnost za zaposlovanje Novo mesto, enota Metlika, Prečna pot 2 in za občino Novo mesto na Samoupravno skupnost za zaposlovanje Novo mesto, Trdinova 10. Nepopolnih vlog strokovna služba in izvršna odbora podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini Metlika in Novo mesto ne bodo obravnavali. Prošnje bodo rešene do 30. septembra 1978. SKUPNA KOMISIJA PODPISNIC SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ŠTIPENDIRANJU UČENCEV IN ŠTUDENTOV O OBČINI METLIKA IN NOVO MESTO POPRAVEK Kljub močni lovski družini še ni zmanjkalo tiskarskih škratov. Tokrat nam jo je zagodel v „Emoninem kotičku". Ne gre za televizor z digitalno uro, ampak radijski sprejemnik z vgrajeno digitalno uro po izredno ugodni ceni 1.906,08 din. OBVESTILO TELEFONSKIM NAROČNIKOM Obveščamo telefonske naročnike central: Novo mesto. Dolenjske Toplice, Mirna peč, Otočec, Straža, Šentjernej, Škocjan, Šmarješke Toplice in Žužemberk, da lahko že sami vzpostavljajo mednarodne telefonske zveze z naročniki naslednjih držav: Grčija 99—30 Nizozemska 99—31 Belgija 99—32 , Francija 99—33 Španija 99—34 Madžarska 99—36 DR Nemčija 99—37 Švica 99—41 Češkoslovaška 99-42 Velika Britanija 99—44 Danska 99—45 Švedska 99—46 Norveška 99—47 Poljska 99-48 ZR Nemčija 99—49 Luksemburg 99—352 Finska 99—358 Malta 99-356 Številka 99 je mednarodna izhodna številka iz SFRJ, ostali dve ali tri so številke države. Poleg navedenih številk mora naročnik poznati in izbrati karakteristično številko omrežnih skupin, ter naročniško klicno številko. Tako bi naročnik, ki želi dobiti zvezo z naročnikom 123—456 v Frankfurtu moral izbirati: 99 49 611 123 456 Obveščamo naročnike vozlišča Krško s centralami: Krško, Brestanica, Blanca, Senovo in Raka, da bodo s 15. 6. t. I. tudi lahko sami vzpostavljali mednarodne zveze. Vsi podatki za vzpostavljanje mednarodnih telefonskih zvez so navedeni v telef. imeniku SR Slovenije za leto 1978. PODJETJE ZA PTT PROMET NOVO MESTO V. r REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVO MESTO STROKOVNA SLUŽBA OBJ A VLJA prosta dela in naloge 1. SVETOVALCA ZA SVOBODNO MENJAVO DELA IN KADROVSKO POLITIKO 2. ODGOVORNEGA UREDNIKA ZA INFORMATIVNO DEJAVNOST 3. REFERENTA ZA OBREMENITVE - PRIVATNI SEKTOR 4. REFERENTA ZA OBREMENITVE - KMEČKI sektor 5. REFERENTA ZA KATASTER 6.2 REFERENTA ZA KONTROLO IN PORAVNAVO RAČUNOV 7. ADMINISTRATORJA - STROJEPISCA 8. PRIPRAVNIKA S SREDNJO IZOBRAZBO POGOJI: pod 1: dokončana višja šola ekonomsko-komercialne ali splošne smeri, 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca; pod 2: dokončana višja šola pravne, ekonomske, novinarske ali organizacijske smeri, 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca ; pod 3, 4, 5 in 6: dokončana srednja šola ekonomske, upravno-administrativne ali splošne smeri (4-letna), 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 1 mesec; pod 7: dokončana poklicna administrativna šola ali najmanj 1-letni strojepisni tečaj, 2 leti delovnih izkušenj, preizkus znanja strojepisja; pod 8: dokončana srednja šola ekonomske ali upravno-administrativne smeri. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili v 15 dneh po objavi na naslov: REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST — Strokovna služba Novo mesto, Kidričev trg 3. Kandidate bomo z izbiro seznanili v 30 dneh po zaključku objave. trimo TREBANJSKA INDUSTRIJA MONTAŽNIH OBJEKTOV TREBNJE na podlagi sklepa komisije za medsebojna razmerja in v skladu s planom štipendiranja RAZPISUJE kadrovske štipendije za šolsko leto 1978-79 za študij na naslednjih šolah: STROJNA FAKULTETA II. STOPNJA - 1 STROJNA FAKULTETA I. STOPNJA - 2 GRADBENA FAKULTETA II. STOPNJA -2 EKONOMSKA FAKULTETA I. STOPNJA -1 EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA -2 GRADBENA SREDNJA ŠOLA _ 2 TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - STROJNA - 2 in prosta učna mesta za šolsko leto 1978-79 za poklice: ELEKTRIKAR STAVBNI KLEPAR KONSTRUKCIJSKI KLJUČAVNIČAR -3 -2 - 14 Prijave (obr. 1,65) sprejema splošni sektor, TRIMO, 68210 Trebnje^ Prijavi za štipendiranje je potrebno priložiti tudi zadnje šolsko spričevalo. Prijave bomo sprejemali do 30. 6. 1978. ŠTIPENDIJE SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA NOVO MESTO razpisuje za šolsko leto 1978/1979 10 ŠTIPENDIJ ZA ŠOLANJE NA VZGOJITELJSKI ŠOLI Prosilci morajo prošnji za Štipendijo na obrazcu DZS 1,65 priložiti še: — prepis ali fotokopijo zadnjega ioKkega spričevala — potrdilo o premoženjskem stanju družine za leto 1977 — potrdilo o OD staršev za leto 1977 — mnenje šole oz. aktiva ZSMS — potrdilo o vpisu Pri podelitvi štipendij bodo imeli prednost kandidati: — z boljšim učnim uspehom, — dijaki višjih letnikov, — ob enakih pogojih bodo imeli prednost prosilci, ki izhajajo iz socialno šibkejših družin. Prošnjo za štipendijo z vsemi potrebnimi prilogami je treba predložiti do 30. 6. 1978 na naslov: Skupnost otroškega varstva Novo mesto, Kettejev drevored 2. Po roku prispelih prošenj izvršni odbor ne bo obravnaval. KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA 16. maja: Stanko Tramte, Jožefa Muhič, Jože Lavrič, Jože Pugelj, Frančiška Lavstik, Ivanka Derčar, Jožica Springcr in Slavko Fink, člani Novolesa, Straža; Alojz Sepahcr, Jože Kavščck, Antonija Ruk-še, Pavla Dienik, Zdravko Sančanin, Valentin Levstik, Ivanka Firšt in Vili Udovič, člani Novoteksa, Novo mesto; Andrej Pavčnik, Jože Zupančič, Metod Župevcc, Franc Vodopivec, Marjan Fink, Marija Brulc in Zlatko Kobe, člani Cestnega podjetja, Novo mesto; Ivan Vidic, član Pionirja, Novo mesto; Marija Hren, članica Interevrope; Milan Pavlič, Antonija Hočevar in Marija Kocjan, člani Industrije obutve, Novo mesto; Anton Radovan, Andrej Jarkovič, Martin Deže-lan, Martin Erjavec, Marjan Kosec, Ivan Pave m Jože Turk, člani IMV Novo mesto; Jože Pakar in Alojz Jamšek, člana Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Dušanka Rifcli in Ivanka Potič, članici splošne bolnice, Novo mesto; Štefka Saksida, članica Laboda, Novo mesto; Milena Kumer, članica občinske skupščine Novo mesto; Jože Tomič, član Ele, Novo mesto; Viktorija Košir, gospodinja iz Dolnje Straže; 18. maja: Alojz Uhan, Marjan Forsck in Alojz Cimermančič, člani IMV Novo mesto; Vda Senica, Mirko Mohar, Franc Luzar, Jože Novak, Pavle Kuplenik, Martin 2ura in Franc Iljaž, člani Novoteksa, Novo mesto; Franc Hrnčič in Franc Juntez, člana Pionirja, Novo mesto; Cilka Drenik, članica Industrije obutve, Novo mesto; Ivan Springcr, Alojz Derganc, Albin Sajevec, Jože Kučko, Stefan Novak, člani Novolesa, Straža; Jože Progar, Stanko Suklje, Boris Škedelj in Alojz Peskar, člani Krke, tovarne zdiravil, Novo mesto; Ivo Hdek, član Ele, Novo mesto; Viktor Robek in Franc Srebrnjak, učenca šolskega centra za kovinsko stroko, Novo mesto; Angel Blatnik, član splošne bolnice, Novo mesto; Stanko Jordan, član Strešnika, Dob-ruška vas; Bojan Židanik in Slavko Marenče, člana Laboda, Novo mesto; Peter Može, član Tobaka, Novo mesto; Vladimir Mikola, član IMV Suhor. DOPOLNILO V zvezi z današnjim obvestilom Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Novo mesto, ki obvešča kandidate za proste kadrovske štipendije, kaj morajo v določenem roku dostaviti štipenditorjem, sporočamo, da je v skupnem razpisu v DELU 17. maja 1978 zajet tudi sklep, da razpisuje CZP DOLENJSKI LIST NOVO MESTO dve kadrovski štipendiji za poklic / ^ / »diplomirani novinar” Interesente vabimo, da preberejo današnjo objavo Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje v Novem mestu in do 15. julija 1978, po možnosti pa že prej, dostavijo potrebne dokumente in „Prijavo za štipendiranje" na naslov: čZP Dolenjski list, 68001 Novo mesto, p.p. 33. Nepopolnih prijav brez zahtevanih prilog ne bomo obravnavali, na kar še posebej opozarjamo. DOPOLNILO K RAZPISU KADROVSKIH ŠTIPENDIJ, objavljenem v „Delu" in „Večeru" dne 17. 5. 1978 Kandidate za proste kadrovske štipendije, ki so bile objavljene v „Delu" in „Večeru" dne 17. 5. 1978 za občine ČRNOMELJ, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO in TREBNJE obveščamo, da morajo štipenditorju dostaviti: 1. izpolnjeno prijavo za štipendiranje na obr. DZS 1,65 (na njej naj bodo točni podatki o družinskih članih, o dohodkih družine za leto 1977, potrdilo o premoženjskem stanju in potrdilo o otroškem dodatku za kandidata za teto 1977) 2. fotokopijo zadnjega šolskega spričevala 3. potrdilo o vpisu v šolo Prijave z vso potrebno dokumentacijo bodo štipenditorji sprejemali za dve , tri-in štiriletne srednje šole do 30. junija 1978, za višje in visoke šole pa do 15. julija 1978. Nepopolnih in po roku prispelih prošenj ne bodo obravnavali. SAMOUPRAVNA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE NOVO MESTO u DOLENJSKI LIST Š£ 22 (1503) - 1. junija 1978 Skrivalnice? V trebanjski občini si s tako imenovanimi enotnimi cenami za enotni program lz°braževalne skupnosti, ki ga dopolnjuje tudi republiški solidarnostni sistem, niso Mogli kdove kaj pomagati. V Preteklem letu so morali enostavno zagotoviti več denarja za kritje večjih Materialnih izdatkov osnovnih šol - predvsem zaradi Podružnic. Učiteljem je bilo zaradi težavnejših delovnih Pogojev treba zagotoviti tudi dodatke, za nameček pa je fepubliška izobraževalna skupnost priznala še pet oddelkov manj, kot jih je v resnici, češ da so manjši od normiranih. Trebanjcem je račune podirala tudi širša Mreža prevozov šolarjev, za-radi povečanja osnovnih sredstev pa je bilo treba zagotoviti več tudi za amortizacijo. V občini so decembra lani sklenili, da bodo spremenili stopnje prispevka za izobraževanje ob istočasno ugotovljenih presežkih, saj bi sicer le prenakazovali denar. Del Presežkov so zato poračunali za te namene. Konec koncev lahko tudi to pomeni višjo stopnjo. Pri izračunavanju solidar-nostnih dinarjev za letos se le republiška izobraževalna skupnost odločila za denar P° lanskem enotnem programu. Lansko stanje, ko je zbor združenega dela občinske skupščine kril te dodatne stroške in s tem pravza-Prav zmanjšal solidarnostna sredstva, naj bi potemtakem veljalo tudi za letos, vendar lega zneska (nad 2,4 milijona dinarjev) letos v občini seveda ni kje vzeti. Izobraževalna skupnost v občini doslej zadeve ni razčistila z republiško skupnostjo. Zbor združenega dela občinske skupščine je na ■ nedavni se% \zrazil nestrinjanje s aKšnim obravnavanjem in je svoja stališča sporoči odbo-ru za družbene dejavnosti Pri republiškem izvršnem svetu. A. Ž. SPREJEM ZA PRAZNIK - Za letošnji dan mladosti so v Trebnjem sprejeli v Zvezo socialistične mladine vse učence 7. razredov osnovnih šol. Na predvečer tega praznika je sekretar komiteja občinske konference ZK Janez Zajc sprejel v ZK 23 novih članov, večinoma mladih. (Foto: Železnik) Ploščice pod znakom »Gorenja” Poslovno tehnično sodelovanje tovarne v Račjem selu z Gorenjem Poslovanje nove tovarne Industrije gradbene keramike - tozda Ljubljanske Tehnika v Račjem selu pri Trebnjem je že med poskusno proizvodnjo povzročalo nemalo skrbi. Lanska izguba v znesku nad 30 milijonov dinarjev je po svoje predstavljala žalosten rekord v razvoju trebanjske nerazvite občine. Izguba se je vlakla tudi v V tem trenutku je ena od po-prvo letošnje tričetrtletje. Kot glavitnih nalog ustrezno orga- je bilo poudarjeno na zadnjem ločenem zasedanju delegatov zbora združenega dela občinske skupščine, je sanacija dolgotrajnejša. Samo izgubo so pokrili tozdi Tehnike. Tudi nedograjenost investicije se odpravlja. Konec junija ali najkasneje v začetku julija naj bi v tovarni dobili iz Italije še nov sortirni stroj. Le-ta je pomenil ozko grlo v celotni liniji. IZOBRAŽEVANJE VODU DELEGACU Temeljitejšega usposabljanja delegatov se nameravajo v trebanjski občini lotiti v jeseni. Konec tedna so priredili triurne seminarje za vodje delegacij v zboru krajevnih skupnosti in združenega dela občinske skupščine. Obravnavali so metode dela, obveščanje in naš družbenopolitični sistem. nizirati prodajo. Tehnika je na tem področju v celoti padla na izpitu. Pravzaprav je neverjetno, da se sedaj tako rekoč brez trgovske mreže proda toliko ploščic, kolikor jih naredijo. Neprijetno vprašanje so seveda stare zaloge. Dom - ponos gabrskih lovcev S hrastom je vreden najmanj 1,15 milijona dinarjev Dom na vzpetini nad avto-sto (odprli so ga v nedeljo) je nm tr^etneBa dela članov. V c esu predsednika Štefana 0rt.Une, zobozdravnika v Gro-tJ? ’ bik sredi minulega d ,a pod črto prostovoljnih j°vnih ur članov zapisana šte-9.700. Vsak od 33 članov je obvezal delati najmanj 250 jev*n Prispevati še 1.500 dinar- niih vrsto akc*j ~ znana je Wiova odprava s stroji in opre- ?n x- °Pust°šeno Posočje — je da teče vse brezhib-• Dogovorijo se, kdo kaj pri-vetf oro4ja do vilic), in sefi* se ve tudi, kdaj naj zapoje ttnonjka. Posamezniki so pri-pevali tudi več kot 1.500 dednih ur. kov peska, 500 kubikov materiala je nasutega na vrhu, toliko ga je šlo tudi za cesto. Pri vsem tem sta bila nepogrešljiva Hribarjeva in Puševa tovornjaka. S tem domom so pridobili lep objekt za razvoj lovnega turizma. A. Ž. JOŽE BREZOVEC RAZREŠEN Dipl. inž. Jože Brezovec, dosedanji direktor Industrije gradbene keramike v Račjem selu pri Trebnjem, je bil na nedavni seji delavskega sveta tega tozda na lastno željo razrešen. Za vršilca dolžnosti je bil imenovan dosedanji pomočnik direktorja Pavie Livakovič. V zadnjem času v tovarni opozarjajo na nekatere ugodne rezultate. Fizični obseg proizvodnje je bil do 30. aprila v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta za 137 odst. večji. Dosežek je še pomembnejši, saj je sedaj dosežen le z dvema izmenama, medtem ko so lani delali na treh izmenah. Tudi prodaja je po vrednosti poskočila za 389 odst., k čemur je pripomogla predvsem prodaja ploščic po jugoslovanskem standardu, medtem ko se je lani prodajalo izključno izven standarda. Zastojev v proizvodnji tako rekoč ni več, če pride do kakšne okvare, jo v kratkem času odpravijo. Poslej niti to ne bi smela biti nerešljiva uganka. Dogovoijena sporazuma o poslovno-tehnič-nem sodelovanju in blagovni znamki z „Gorenjem“ naj bi prinesla rešitev, za kar so se občinski dejavniki prizadevali že lep čas. Gorenje ima utečeno proizvodnjo ploščic v kraju z istim imenom, da o učinkoviti prodajni mreži po vsej državi ne govorimo. V kratkem času naj bi izginili kupi neprodanih ploščic okrog tovarne. Na ta način bo imelo Gorenje namreč tudi zaokroženo ponudbo. Njihove ploščice so zgolj za opremljanje notranjosti, ploščice iz Račjega sela pa odgovarjajo najstrožjim zahtevam tudi za zunanja dela. Pogodbe o sodelovanju naj bi bile podpisane za dobo 10 let. Nudenje različnih uslug, od omenjene prodaje do sodelovanja strokovnjakov, bo tovarno v Račjem selu veljalo 10 odst. realizacije. Na prvi pogled to ni malo in tudi z dohodkovnimi odnosi nima dosti skupnega, Vendar predstavlja osnovo, ki vliva optimizem tudi zaposlenim. Poslovanje z izgubo ne pomeni socialne varnosti za nikogar. ALFRED ŽELEZNIK MLADI ZA PRAZNIK Na predvečer dneva mladosti je bila v trebanjskem domu kulture prijela kulturnozabavna prireditev. Nastopili so recitatorji, zabavni ansambel Mozaik, in dekliški sekstet. Za klavirjem so nastopili: Alenka Kržan, Andrej Lorenci in Katja Zajc. Ansambel Mozaik je nato igral že za ples v osnovni šoli. Najprej pomagati najmanj razvitim Ukrepi za pomoč manj razvitim krajevnim skupnostim — posebnega štaba zunaj je dom podoben jjnarici. V kletnih prostorih je laht na kuhinjska oprema, kjer 3*0 brez težav pripravijo 600 j°rokov. Notranjost je opažena naravnim lesom, k domačnosti prispeva v sredini granitni amin izpod rok predsednika. zavidljiva iznajdljivost gra-teijevj Bobrovec za lično še-. °rokrako lopo pred domom, . 8a Ljubljančani za svoje vi-®nde iščejo po podeželju, je .. gabrških lovcev zastonj do-p ^ °d starih hiš - v Ljubljani, plesno ploščo je 130 kubi- Hkrati z izdelavo odloka o pospeševanju manj razvitih krajevnih skupnosti znotraj same trebanjske občine so pripravili tudi temeljito analizo stanja. Najprej nekaj kazalcev (nerazvitosti. Ob zadnjem popisu KOMU KORISTI? Proti Selam — Šumberku ni mogoče videti dosti boljših prometnih znakov kot je npr. tale. Nerazvitost je značilna tudi za ceste. prebivalstva je znašal delež kmečkega prebivalstva v občini 38 odst., v KS Trebelno pa še 78 odst. Konec lanskega leta je bilo zaposlenih 28 odst. vseh občanov, najmanj v KS Sela-Sumberk (15,5 odst.), Trebelno in Svetinje (16,1), Knežja vas (18,2). Velike razlike so v gostoti prebivalstva - od 180 v KS Trebnje do zgolj 21,3 prebivalca na kvadratni kilometer v KS Sela-Sumberk. Prebivalstvo je dokaj staro, predvsem če se upoštevajo leta, predvidena za delovno sposobnost. V KS Svetinje je ljudi v starosti od 15 do 59 let le 51,7 odst. Razvitost marsikje določajo tudi po številu gospodinjstev, ki so priključena na vodovodno omrežje. Občani in delovni ljudje so zadnja leta mnogo naredili z družbeno pomočjo. Odstotek gospodinjstev, priključenih na vodovod, je že 73,6 odst. Ne gre pa pozabljati, da v KS Sela-Sumberk in Svetinje sploh nimajo vodovoda. Javna razprava ob pomoči Pri razvrščanju krajevnih skupnosti so sestavljavci gradiva upoštevali tudi oddaljenost krajev od občinskega središča. Prav je, da so tam, kjer imajo le makadamske ceste ali dele, upoštevali dvojno daljavo, saj je vožnja počasnejša in bolj škodljiva za vozila. Pri manjši razvitosti so upoštevali tudi gostoto cestnega omrežja. V najslabšem položaju so KS Šentrupert, Sela-Sumberk, Trebelno itd. Niso pozabili tudi na gostoto tistih cest, kijih vzdržujejo krajevne skupnosti same. Ob upoštevanju vsah devetih kriterijev bi lahko v najslabšem primeru posamezna krajevna skupnost zbrala največ 144 točk. Da stanje ni zavidljivo, kaže dejstvo, da je po nekaterih krajevnih skupnostih seštevek tako ugotovljene nerazvitosti visok: Slea-Sumberk - 124 točk, Svetinje 114, le točko manj Knežja vas, Čatež kljub precejšnjem u razvoju (Elma) 108, Trebelno 107 točk, Dobrnič 93 točk itd. Teh šest krajevnih skupnosti naj bi bilo po predloženem osnutku najprej deležnih pomoči. Uresničevanje programa terja dobršno mero strpnosti. Načrtovalci Zdravstveni dom nudil vse ob krvodajalski akciji Ob nedavni sicer uspeli krvodajalski akciji v Trebnjem je bilo tudi nekaj javne kritike na račun nekaterih lastnikov družbenih prostorov, ki naj bi občinskemu odboru Rdečega križa omogočili, da bi v njih pripravil malico za krvodajalce. V Trebnjem je znana prostorska stiska, ki ovira prenekatero akcijo. Gradnja prepotrebnega družbenega doma je več kot nujna. Po mnenju tajnika občinskega odbora Rdečega križa tovariša Flajnika je bila neupravičena kritika predvsem na račun kolektiva trebanjskega zdravstvenega doma. V zdravstvenem domu res ni ustreznega prostora, kjer bi lahko pri- želijo odseljevanje prebivalstva zaustaviti vsaj do leta 1985. Razen ukrepov v kmetijstvu načrtujejo v gozdarstvu premeno okoli 600 hektarov gozdov. V trgovini naj bi povečali prodajalne v Čatežu, Dobrniču, Trebelnem in Češnjicah. M ercator in zasebniki naj bi pognali tudi gostinstvo. Navedeni kraji so: Mala vas, Dobrnič, Sela-Sumberk in Trebelno. Obete pripisujejo tudi razvoju obrti. V šolstvu naj bi izobraževalna skupnost posvetila več pozornosti podaljšanemu bivanju in celodnevni šoli. Na območju predloženih manj razvitih krajevnih skupnosti ni niti ene telovadnice! KAJ NAREDITI? Veliko lahko k razvoju pripomorejo ustreznejše ceste. V programu do leta 1980 je predvidena modernizacija ceste Luža -Dobrnič, kar je naloga republiške skupnosti za ceste. Do leta 1985 je predviden program modernizacije lokalnih cest KS Dobrnič, Sela — Sumberk, Trebelno (15,9 km) in Svetinje; celotni program računa s 26,3 km cest. Obsežen je tudi program modernizacije cest, s katerimi upravljajo krajevne skupnosti. Za boljšo preskrbo z električno energijo bo treba do leta 1985 zgraditi na območju manj razvitih KS devet transformatorskih postaj. Za obe krajevni skupnosti brez pravili malico za krvodajalce. Uprava doma je vložila nemalo naporov, da so bili prostori, kjer je bil odvzem krvi, sploh lahko na voljo, saj so bili prepleskani dan pred akcijo in počiščeni tako rekoč zadnji hip. Vsi v zdravstvenem domu so šli Rdečemu križu na roko ob sleherni akciji. Občinski odbor Rdečega križa zdravstvenega doma tudi ni zaprosil za prostor, v katerem naj bi nudili malico. Občinski odbor Rdečega križa se zahvaljuje vsem, ki so nudili prostore ob zadnji krvodajalski akciji: zdravstvenemu domu v Trebnjem in postaji v Mokronogu, mirenski osnovni šoli in gostišču Grmada. vodovoda (Sela-Sumberk in Svetinje) je predviden začetek gradnje vodovoda v letu 1980. Navezali naj bi se na vodovod Stična -Trebnje. V akcije naj bi tudi nadalje vključevali mladinske delovne brigade. V stanovnanjski gradnji je predvidena družbena gradnja v Dobrniču in na Čatežu. Odbor podpisnic predvidenega samoupravnega sporazuma, vsako podpisnico posebej in tudi občane čaka nemalo dela. A. 2. MANJ RAZVITE SKUPNOSTI Po predloženem odloku o manj razvitih krajevnih skupnostih naj bi se za take štele tiste, ki dosežejo po točkovanju vseh devetih kriterijev najmanj 60 odst. točk, kar pomeni najmanj 86 točk. Razen šestih, ki pridejo po teh kriterijh zaenkrat v poštev (Sela - Sumberk, Svetinje, Knežja vas, Čatež, Trebelno in Dobrnič) sledijo ostali: Šentrupert (81 točk), Veliki Gaber (65), Sentlovrcnc (61), Račje selo in Dol. Nemška vas (60), Velika Loka (58), Stefan (54), Mirna (52), Mokronog (43) in Trebnje (31). Prvi mladi kmet v ZK Jože Zupančič z Rakovnika okrepil šentruperško osnovno organizacijo — Zadovoljstvo staršev Večer pred praznikom dneva mladosti je v trebanjski občini poleg akademije zaokrožil še svečan sprejem 23 novih članov ZK, večinoma mladih. Med njimi je tudi mladi kmetovalec Jože Zupančič z Rakovnika, ki bo skupaj še z dvema novima članoma okrepil šentruperško krajevno organizacijo. Jože ni utegnil na slovesnost v Trebnje. „Košnja je pred vrati," je odvrnil na obisku na domu, ko se je v potu obrnil od razkopane motorne kosilnice. Da jo je lahko še pozno v noč sestavil, je moral v Ljubljano po rezervne dele. Tudi živina v hlevu terja svojo uro. Rdečo izkaznico mu je zato prinesel sekretar šentru-perške osnovne organizacije Alojz Podlogar hkrati z vabilom za delovni sestanek organizacije za naslednji dan. Starši niso skrivali veselja ob Jožetovi odločitvi. Oče, udeleženec kočevskega zbora, ekonom glavnega štaba, prvi povojni predsednik šentruperške občine in tudi prve kmetijske obdelovalne zadruge, je poudaril, da bi bil že tudi sam stopil v partijo, vendar kaj bi tam z njim z njegovimi leti in tegobami! Pred časom ga je namreč v hlevu tele tako nesrečno zbilo, daje od takrat invalid. Mati je imela podobno smolo z vozom. Mladi Jože ima veselje s ' kmetijo. V nasprotju s pre-nekaterim podobnim mladincem meni, da bi bilo grdo, če bi pustil zemljo. A. ŽELEZNIK GLAS KMETOV - V vrstah ZK je še vse premalo kmetov. Pred dnevom mladosti se je za to med mladimi kmetovalci v trebanjski občini prvi odločil Jože Zupančič z Rakovnika. Na sliki: čestitka sekretarja Alojza Podlogarja (na desni). Kritika na nepravi naslov »BANJŠKE NOTICE Nova podoba Čateških Toplic Hotelski kompleks, ki ga gradi Pionir, bo sprejel ogromno novih gostov — V Čateških Toplicah ima Pionir — tozd Krško trenutno največje gradbišče. Temeljni kamen za ta hotelski kompleks so vzidali lani za občinski praznik. Pionir je začel z delom 16. januarja letos. Terme II bi morale biti predvidoma dokončane še letos, vendar za- radi daljših dobavnih rokov pri uvozu opreme računajo na zaklju-'njo cev. (Jez kake tri mesece bo število gradbenih delavcev poskočilo na 350, tem pa se bo pridružilo še kakih 250 izvajalcev obrtniških in inštalaterskih del. li dalji ___________________ r_______________r a_ a_ ček prihodnjo pomlad. Na gradbišču je trenutno okoli 200 (klavir. Cez ‘ Projekt je Emona naročila pri Regionu v Brežicah,'vodilni projektant pa je inž. Karel Filipčič. V Čateških Toplicah bo zraslo šest novih objektov. Podatke o njih je posredoval vodja hotelskega kompleksa na tem velikem gradbišču Stane Turšič. Hotel bo imel 7600 kvadratnih ••metrov koristne površine. Pod njegovo streho bo 146 dvoposteljnih sob in trije apartmaji, od katerih bo imel vsak po tri ležišča. Ta objekt bo veljal nekaj nad 48 milijonov dinarjev. S hotelom bo povezana restavracija s površino 3700 kvadratov. V njej bo prostora za 350 gostov. Tam bo tudi hotelska recepcija, kuhinja, grillbar, butik trgovina in aperitivbar. Poslopje je zelo razčlenjeno. Imelo bo sedem atrijev, odprtih vrtičkov, ki ga bodo poživljali s cvetjem in zelenjem. Vrednost tega objekta je 34,6 milijona dinarjev. Med večje zgradbe sodi še terapija z bazenom, ki bo imela 2.400 kvadratnih metrov površine. Bazen bo 10 metrov širok in 25 metrov dolg. V tem poslopju bodo še trije prostori za podvodno masažo, trije prostori za suho masažo, pet kopalnih kadi, deset kabin za elektrotera-pijo, ordinacija in prostori za srčno diagnostiko, športno medicino pa savne, trim dvorana, mlečni bar in mini bife. Brez opreme bo to veljalo 34,7 milijona dinarjev. Na gradbišču gradijo še gospodarski objekt s skladišči, pralnico, delavnicami in centralnim zakloniščem. Ta bo imel 1800 kvadratnih metrov površine in je namenjen za vzdrževanje. Njegova vrednost je 20,4 milijona dinarjev. Peti objekt je toplotna postaja, ki bo izkoriščala za gretje izrabljeno termalno vodo iz rastlinkajov Agrarie; veljal bo 14,8 milijona dinarjev. Na tem kompleksu je predviden še avtokamp 11. kategorije za 300 gostov s prostori za šotore, z recepcijo, igrišči in vsemi objekti, ki sodijo zraven. Z zunanjo ureditvijo vred bo naložba vanj vredna nekaj nad 33 milijonov dinarjev. Čateškim Toplicam se torej že prihodnje leto obetajo drugačni časi. Dočakati jih bodo morali temeljito pripravljeni, saj same zgradbe brez usposobljenih ljudi ne zagotavljajo poslovne uspešnosti in dobrega glasu. JOŽICA TEPPEY Bomo zdaj bolj varni? Vsak lahko nekaj pripomore, nesreč da bo na cestah manj Delovne organizacije, šole, izvršni svet občinske skupščine, društva, organi javne varnosti, inšpekcijske službe in drugi so te dni prejeli sklepe in priporočila komisije, ki je bila imenovana na razširjeni seji o stanju prometne varnosti v brežiški občini. Avto-moto društvu priporoča komisija, naj nudi kandidatom več uporabnega znanja za vožnjo ob vsakem dnevnem času in ob različnih vremenskih pogojih, občasno pa naj bi društvo prirejalo tudi predavanja o novostih v cestnem prometu. Od Združenja šoferjev in avtomehanikov pričakuje komisija več skrbi * ŠPORTNIKI — Z zaključne slovesnosti na dan mladosti v Brežicah. Mladi so v sprevodu prikorakali na stadion, kjer so nastopili pred številnimi gledalci. Nastop je spremljala godba na pihala iz Kapel. (Foto: Jožica Teppey) NOVO V BREŽICAH SOLA ZA POTRPLJENJE - Iz Brežic je zelo težko kamorkoli klicati po telefonu. Neskončno dolgo traja, preden iz slušalke zazveni znak, da čakajoči lahko zavrti številko. Ljudje izgubljajo živce, zlasti dopoldne. Baje so vse linije preobremenjene. Pa vendarle tudi telefonski jomet moderniziramo. Potemtakem sploh ne dohajamo potreb in tudi modernizacija močno caplja za časom. Naročnikom pač ne preostaja drugega kot potrpežljivo čakati... DVAJSET PROSTIH MEST - V tovarni avtomobilskih prikolic IMV v Brežicah so takoj pripravljeni zaposliti dvajset delavcev. Težko jih dobijo, čeprav je pogosto slišati, da si ljudje iščejo kruh zunaj občine. Med brezposelnimi so večinoma ženske, teh pa trenutno ne potrebujejo. ,j»ot do Človeka - n- TOVA POT“ - Na seji občinske Vonlerence ZK, ki bo danes popold- BREŽIŠKE VESTI za dopolnilno izobraževanje in usposabljanje članstva. V tečaje za voznike motornih vozil naj bi vključili nekaj motoroznanstva in prikazali odpravljanje manjših okvar na vozilih. Prometno vzgojo, ki je za sedaj razširjena le na osnovnih šolah, naj bi vpeljali tudi za dijake šolskega centra. Izvršni svet občinske skupščine pa bo poskrbel za prometno študijo in sprejel ukrepe za odpravo črnih točk v cestnem omrežju. Skupaj s krajevnimi skupnostmi bo določil avtobusne postaje in postajališča ter parkirne prostore. Podjetja Prevoz, Sap, Gozdno gospodarstvo, Slovin itd. pozivajo k izobraževanju voznikov ter k večji skrbi za brezhibnost vozil. Ta podjetja naj bi hkrati sama ugotavljala, če njihovi vozniki res vozijo trezni. Na Prevoz sc komisija še posebej obrača z zahtevo, da bi njegovi vozniki spoštovali prepoved vožnje s tovornjaki po brežiških ulicah in da ne bi parkirali v mestu. Cestno podjetje - tozd Brežice in Komunalno podjetje naj bi bila doslednejša pri signalizaciji in opremi cest, kar velja tudi za vse tiste organizacije, ki delajo na cestah. Po končanem delu namreč znaki pogosto še dolgo ostanejo in tako navajajo voznike k nespoštovanju omejitev, saj oznake „Dclo na cesti" vse prepogosto ne držijo. Spričo številnih konkretnih priporočil komisije je pričakovati vendarle nekaj bistvenih izboljšav za varnost na cestah, h kateri naj bi pripomogli tudi poostren nadzor nad prometom in strožje kazni za kršitelje. j -p KAJ BO NA SKUPNI SEJI? V ponedeljek, S. junija, se bosta v hotelu Turist v Brežicah sestala na skupni seji občinska konferenca SZDL in občinski svet Zveze sindikatov. Na dnevnem redu je analiza letošnjih skupščinskih volitev v občini, razprava o spremembah in sprejemanju statutov v krajevnih skupnostih ter sprejem delovneg programa občinske konference SZDL za obdobje 1978-1979 ne v Brežicah, bodo razglasih najboljše spise, ki so jih pisali učenci na temo „Pot do človeka - Titova pot4*. V ZAKOTU BO SEMAFOR -Novo križišče v Zakotu je nevarno za vozila, zlasti pa za kolesarje in za pešce. Zadnji dostikrat ne vedo, če bodo lahko varno prišli čez. Križišče je namreč zelo široko in pot dolga, razen tega pa prehodi za pešce sploh niso označeni. Komisija, ki jo je imenoval občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu zahteva, da sc čimprej postavi samafor ali križišče kako drugače varno uredi. FILMARJI V MUZEJU - Veliko dvorano brežiškega gradu je režiser Veljko Bulajič izbral za zgodovinsko dogajanje v Petrogradu. Jadran Film, ki snema „Lcgando o Ščcpanu Malem44, je po režiserjevi zamisli posnel v dvorani sekvenco filma pod naslovom ,.Petrograd44. Snemali so dve noči. GOBJE LETO? — Jurčki so letos zelo pohiteli. Tone Fakin iz Gaja pri Veliki Dolini je našel prva dva že 30. aprila, tretjega pa je pustil, da je zrasel, in ga utrgal šele pred dnevi, ko mu je delala družbo že cela družina. Mladenič je navdušen gobar in upa, da bodo gobe tudi letos tako pridno rasle kot lani, da jih ne bo le za sproti, ampak tudi za vlaganje v zmrzovalno skrinjo. (Foto: Jožica Teppey) & ZA SREČO MLADEGA RODU — Vsak občinski praznik prinaša kaj novega: šole, tovarne, asfalt. Občani prispevajo za te pridobitve po svojih močeh zato, da bi bilo življenje lepše in mladost brez-skrbnejša, zato da bi mladi ostajali doma in jim ne bi bilo treba več po svetu za kruhom. AVGUSTA NOVA AKCIJA Krajevna skupnost Raka se dogovarja s Kremenom in občinsko skupščino v Krškem za rekonstrukcijo in asfaltiranje poti od ceste na Gmajn* do peskokopa v Ravnem. Prebivalci bodo prispevali po 4.000 ali celo po 5.000 dinarjev na hišo, akcijo pa bosta Finančno podprla Kremen in občina. Delo bo steklo avgusta. Krajani so se odločili tudi za asfaltiranje tistih cest, ki niso v petletnem pr°" gramu. Med njimi je nekaj vaških cest in trije odseki občinski cest (Planina — Smečice, Ardro - Se-nuše in Gmajna - Zameško). Pto blcmatična je republiška cesta Run* - Zaloke - Smednik, kjer je še vedno polno prahu, čeprav je zelo obremenjena. Zaradi predvidene gradnje avto ceste Ljubljana - Zagreb je namreč še ne dovolijo modernizirati. Dvojni praznik v Brestanici Voda iz elektrarne bo grela olimpijski bazen, ki ga bodo odprli 11. junija Brestanica se razvija v rekreacijsko središče občine, čeravno je bila zamisel za njegovo izgradnjo porojena iz krajevnih potreb. Tak pomen ji dajejo razmere, zlasti šiijenje Tovarne pa pitja, kjer imajo Krčani bazen, vendar ga najbrž ne bodo mogli več dolgo uporabljati. V Brestanici so krajani tri leta in pol plačevali samoprispevek za rekreacijski center in v tem času zbrali poldrugi milijon dinarjev. Objekti, ki so si jih zamislili, bodo veljali 17 milijonov. Rekreacijsko središče so začeli graditi lani. Bazen je zdaj dokončan in ga bodo odprli 11. junija. S to veliko pridobitvijo bodo krajani počastili letošnji občinski in krajevni praznik 7. junij. Bazen ima olimpijske mere: širok je 22 m in dolg 50 m. Zraven je tudi otroški bazen s površino 10 krat 10 metrov. V to dvoje se vključuje poslopje z garderobami, sanitarijami in bifejem. Za zunanjo ureditev bodo Nagrajevanje in „klima” Člani ZK bodo ocenili medsebojne odnose v delovnih kolektivih in vpliv novega nagrajevanja Obdobje po Vlil. kongresu ZK Slovenije odlikuje v krški občini še bolj živahna partijska dejavnost, kot je bila v predkongresnem obdobju. To seveda ni naključje, saj je kongres prinesel vrsto novih nalog, ki jih je bilo treba uresničevati takoj. Komite je zato v zadnjem času pripravil vrsto sestankov s sekretarji osnovnih organizacij in jim dal teoretične in praktične napotke za nadaljnje delo, predvsem o potrebnih novih metodah delovanja. Tako so med drugim sprejeli sklep, da se mora v teh partijskih celicah delo porazdeliti med vse člane njihovih sekretariatov, v združenem delu morajo do konca maja narediti ocene medsebojnih odnosov in vpliva novega nagrajevanja na „politično klimo4* in tako naprej. Med pomembnejšimi sklepi, ki jih v občini uresničujejo, sta tudi dva o spremembah vloge dosedanjih svetov ZK. Ker bodo v krajevnih skupnostih še ostali, so se domenili, da jih šte- Jubilejno leto Krška občinska organizacija „Glasbene mladine Slovenije44 je že sestavila letošnji program prireditev, ki bo v primerjavi s prej-šnimi še bolj bogat in pester. To lahko delno pripišemo večji pomoči, ki jo je njeni dejavnosti tokrat namenila samoupravna interesna skupnost za kulturo, še bolj pa peti obletnici načrtne dejavnosti pri glasbeni vzgoji mladega rodu. Za uvod so minuli teden pripravili koncert ljubljanskega okteta „Gallus44, z njim vred pa se bo do konca koledarskega leta zvrstilo najbrž devet prireditev. Seveda bo največ nastopov solistov in manjših komornih glasbenih skupin, v program pa so vključili še glasbeno pravljico za najmlajše, baletni nastop, seznanitev z jazz glasbo in tako naprej. Medtem ko so v minulih štirih letih s koncerti v glavnem gostovali v veliki učilnici krške glasbene šole, sc bodo letos selili od Galerije do Delavskega doma, pa morebiti še v leskovško osnovno šolo. Vse to, kot tudi obisk enega izmed koncertov večjega Filharmoničnega orkestra v Zagrebu naj v prvi vrsti zagotovi šiijenje kroga poslušalcev, torej širitev glasbene vzgoje. vilčno zmanjšajo in naj poslej štejejo od pet do sedem članov, v združenem delu pa jih ne bo več in bo vlogo koordinatoija dela med osnovnimi organizacijami moral prevzeti eden izmed njihovih sekretarjev. Minulo zasedanje članov občinske konference je bilo posvečeno tudi spremembi komiteja in konference. Po predlogu, ki ga je pripravila komisija za organiziranost in razvoj, naj bi komite poslej štel 11 članov, konferenca pa največ 40. Računajo, da bodo to lahko izpeljali do sredine junija. VEČINA DOPOLDNE V krški občini ima popoldanski pouk samo še 14 oddelkov osnovnih šol s 318 učenci, 110 oddelkov 2794 učenci pa ima pouk samo dopoldne. Z dograditvijo šole na Raki se bo število popoldanskih oddelkov zmanjšalo na osem. Letos bodo dogradili šolo v Kostanjevici, nakar bo na vrsti Podbočje, dve učilnici pa bodo morali prizidati tudi v Brestanici. To bo omogočilo enoizmensko delo na vseh šolah. Šolo v Gornjem Leskovcu pa bodo verjetno zaprli, ker je premalo otrok. poskrbeli krajani sami. Organizirali so osem brigad, ki so začele delati 25. maja in bodo urejale okolje do 10. junija. Med prostovoljci je po ena Šolska in po ena mladinska brigada ter šest brigad z odraslimi krajani. Predsednik gradbenega odbora Edo Zajelšnik je zadovoljen z odzivom. Povedal je, da jih čas močno priganja in da jim muhasto vreme povzroča precej težav. Bazen bo imel toplo vodo iz elektrarne. Pritekala bo iz hladilnega stolpa, razen tega pa je bazen priključen še na toplovod, ki bo grel šolo. To bo dobrodošlo takrat, ko elektrarna ne bo obratovala. Za kopanje v bazenu bodo torej izkoristili vodo, ki jo v elektrarni sicer ohladijo in izpustijo v potok. Letošnji krajevni praznik 7. junij je za prebivalce te krajevne skupnosti praznik velikega uspeha, h kateremu so prispevali prav vsi. Razen slavja ob bazenu bodo imeli nekaj dni prej, 9. junija zvečer, tudi akademijo in svečano sejo sveta KS ter družbenopolitičnih organizacij. J.T. KOZJANCI SPET SKUPAJ Aktivisti in borci s Kozjanskega se po tradiciji srečujejo vsako leto. Tokrat si bodo stisnili roke na Lisci, kjer bo 10* junija proslava ob 40. obletnic* seje Politbiroja KPJ. Iz Posavja bo prisostvovalo slovesnost* tudi veliko mladine in drugih občanov, saj bo to osrednja letošnja spominska prireditev v regiji. Lani so se Kozjanci srečali na Senovem, za prihodnje leto pa pripravljajo borci srečanje na Silovcu, v rojstnem kfaju Kozjanskega odreda. Kuriiji **> vezisti bodo 9. junija letos slavili na Okroglici nad Bregofl*> kjer bodo odkrili spomenik padlim na kurirskih p0*?. Zbrali se bodo iz vse Slovenije* KRŠKE NOVICE ZADOVOLJIVI REZULTATI -V krški tovarni celuloze in papirja „Djuro Salaj44 so s proizvodnjo do konca aprila dokaj zadovoljni. Tako so v proizvodnji papirja načrt presegli za pet odstotkov, pri celulozi pa so bili sicer za dva ..prekratki44, vendar so tudi s tem zadovoljni, saj postaja proizvodnja vse bolj utečena. Četrtletni rezultati že skoraj zagotavljajo, da bodo v tej tovarni letni program dosegli, oziroma po vsej veijetnosti presegli. TOKRAT V KRŠKEM - Kot smo izvedeli pri načrtovalcih prireditev v počastitev skorajšnjega občinskega praznika, bo osrednja slovesnost v Krškem. To bo slavnostna seja vseh treh zborov občinske skupščine. Seja bo v novih skupščinskh prostorih, ki jih bodo isti dan tudi uradno odprli. ..TELEFON44 NA GORI -vor, ki ga je sklenilo nekaj krajci* skupnosti z območja krške obcinj bo prinesel telefonijo tudi kraj? .. skupnosti na Gori. Na jesen naj ^ tako njene vasi dobile skupno priključkov. K temu naj dodamo, ti predeli doslej take povezave s sv tom niso imeli. KRŠKO IN ODDIH - Na neda^ okrogli mizi o počitniških ?n* ljivostih v slovenski papirni in®« triji (bila je v Krškem) smo st . tudi to, da je organiziran po , oddih še najbolje urejen v to ... celuloze in papitja „Pjuro baM* • Tako imajo za 9 zaposlenih na o po eno ležišče, pohvalijo pa sel tudi z dokaj pestro P°nu ^£jt-lahko delavci izbirajo mifl P“kc[n nicami ob moiju, v sredogo svetu in termalnih zdraviliščih. 18 DOLENJSKI LIST Št 22 (1503) * - 1. junija 1978 leje ponazaijajo podatki RIMANJE — Za samo rekonstrukcijo Jugotanina vlada precej-zanimanje. Na sliki: med nedavnim obiskom predstavnikov Puoliške konference SZDL. (Foto: Železnik) SEVNIŠKI PABERKI - JjSCl KRIZ SE ZAHVALJUJE odbor Rdečega križa se ke v |uje vsem za darovane prispev-W«»dnu Rdečega križa. Razu-tudi^c sodelovanje pričakujejo “ nadaljnjih akcijah. ne^EŽICANI GOSTUJEJO - V ilks Jo ob 19.30 gostujejo v sevn-letsil gasilskem domu člani Ama-igfQ eJS odra iz Brežic s sodobno boj večna lovišča. S tem delom tcvi« Vdelovali tudi na republiški ™ 'Sralskih skupin. H^EME MESA ŽICE - Letošnje vreme v maju je bilo bolj tle^Ko. Čeprav kratkotrajno, je ^tie neurje sevniškim elcktri-I4 ^ pripravilo nemalo dela. Stre-gospodarila po objektih v 'ju, Rogačicah in Razborju. Močan veter jc ruval celo drevesa in prekinjal električen vode. DRAŽJE STANARINE - Na včerajšnji seji zbora združenega dela in krajevnih skupnosti občinske skupščine je bil govor o povišanju stanarin. V juniju naj bi bile cene višje za 30 odst., tam, kjer imajo centralno ogrevanje, bo prišlo v poštev še dodatno točkovanje kotlovnic. Za štirisobno stanovanje v naselju Heroja Maroka 4 s centralnim ogrevanjem je bilo treba doslej odšteti mesečno nekaj nad 420 dinarjev, po novem pa naj bi stanarina veljala 569,80 dinarjev. V istem naselju v bloku št. 7 brez centralnega ogrevanja je bilo treba za stanarino doslej odšteti 205,50 dinarjev, po novem pa 244,55 dinarjev. Odlok o nadomestilih stanarin ostaja še nadalje v veljavi in je nespremenjen. TREBANJSKE NOVICE Viden napredek Razcvet oddajanja mleka JRREZ TOVARNE NE BI SLO,“ pravi Danijel Potokar, ko je govor o vodovodu in asfaltirani cesti skozi vas, in pokaže na Industrijo gradbene keramike pod vasjo. Preporod sevniškega Jugotanina Junija za 30 odst, večje stanarine — Zlasti mladi pritiskajo na nova stanovanja Danijel Potokar, kmet iz Račjega sela, je že pred 15 leti kmetijo preusmeril v rejo krav molznic. Svoje čase je zbral vsega borih 16 litrov mleka. V Trebnjem še ni bilo organiziranega zbiranja mleka. Vrč s temi litri mleka je vsakič odpeljal kar s fičkom naravnost na priključek avtoceste, kjer je čakal mlekarski tovornjak. Danes ima ravno tako opravka s številko šestnajst, vendar pelje s traktoijem ravno 16 vrčev po 40 litrov. To znese na mesec 10.000 litrov mleka! Ob tej dokaj stalni količini nima posebnih težav z neustreznim mlekom, lani ga je mlekarna vrnila njegovi zbiralnici le 40 litrov. „Brž ko postane malo bolj soparno, opozorim ljudi, da bo treba še bolj hladiti,“ pojasnjuje skrivnost tega uspeha. Ob lepo urejenam novem hlevu ima tudi dva stolpna silosa. Letos namerava prvič silirati tudi travo. Navkljub slabemu vremenu z optimizmom pričakuje košnjo. „Če je pred košnjo deževno, je potem ponavadi lepo,” pravi na podlagi izkušenj. A. Ž. Od odpisane tovarne do širšega nosilca bazične kemije MNOŽIČNO PO ULICAH — Minuli četrtek je osnovna organizacija ZSMS iz Trebnjega zgledno pripravila tek po trebanjskih ulicah,, ki se ga je udeležilo okrog 160 tekačev v različnih skupinah. Na sliki: najbolj množičen start mlajših mladink. Avto izloča pravico do subvencije Pred sprejemanjem odločitve o 30-odst. podražitvi stanarin v juniju so delegati občinske skupščine pripominjali, da je treba stanovalce v družbenih stanovanjih opozoriti na možnosti, da zaprosijo za subvencioniranje stanarin, če jim seveda veljavni odlok to omogoča. Letos so to ugodnost uživali največ štirje nosilci stanovanjske pravice. Lestvica razmerja oprostitve je določena po dohodku na družinskega člana, v skrajnem primeru lahko olajša plačevanje stanarine do 80 odst. Marsikdo bi po teh kriterijih lahko uveljavil to pravico, marsikoga pa izloči določilo, da lastništvo osebnega avta ni združljivo z družbeno pomočjo za stanarino. Ob skrbi za sedanja stanovanja mora stanovanjska skupnost držati korak z vse večjimi potrebami za nova stanovanja. V Trebnjem naj bi grosupeljski gradbinci v kratkem t začeli graditi 42 stanovanj. V bistvu gre za ponovitev podobnega niza blokov, kot je bil nazadnje zgrajen na Pavlinovem hribu. Predvidena cena kvadratnega metra novih stanovanj v tej gradnji naj bi znašala 9.500 dinarjev. Na Mimi naj bi ravno tako Grosupeljčani zastavili za dva od predvidenih treh blokov; vsak blok naj bi imel po 18 stanovanj. Ob teh blokih naj bi zgradili skupno kotlovnico. Na Mirni ni težav s pridobivanjem soglasij kot npr. do nedavnega v Trebnjem za vodo. Predvideno je bilo tudi nadaljevanje družbene gradnje v Mokronogu, vendar stanovanjska skupnost žal ne najde skupne rešitve z zasebnim lastnikom zemljišča. Ce bodo našli rešitev, bi radi pričeli graditi vsaj prihodnje leto. Kot doslej naj bi v Mokronogu gradil Tregrad. Za nova stanovanja v Trebnjem se med drugimi zanimata Donit-tozd Tesnila iz Velike Loke in čateška Elma, na Mimi jc močan kupec sta- MLADINSKI HURA V DOBRNIČU Konec tedna se bo tudi pri dobr-niški osnovni šoli ponovno pričel živahen brigadirski utrip, tako kot na enem od delovišč letošnje zvezne delovne akcije v Suhi krajini. V eni izmeni bo okrog 50 brigadirjev, tokrat naj bi gradili vodovod na območju krajevne skupnosti Knežja vas. Na akciji naj bi sc zvrstili mladi iz občin Ljubljana Moste-Polje, Radlje, ljubljanske univerzitetne konference in seveda domačini. Komandant tega delovišča je Željko C ;čar iz Podboršta. novanj KPD Dob. Kot pravi tajnik strokovne službe stanovanjske skupnosti Alojz Rajer, se za nova stanovanja zanimajo predvsem mlade družine. Po vsej verjetnosti bo večina novih stanovanj solidarnostnih. A.ŽELEZNIK Imenovane komisije V pomoč pri delu občinske skupščine Trebnje Ko je začela delati delegatska skupščina drugega mandata, je bilo treba imenovati nove predsednike in člane stalnih komisij občinske skupščine. Komisijo za zadeve invalidov in borcev NOV bo vodil Stane Hribar, komisijo za pregled statutov delovnih organizacij Alfonz Tratar, komisijo za usklajevanje dela krajevnih skupnosti podpredsednica občinske skupščine Ivanka Pavlin; ta bo predsedovala tudi komisiji za odlikovanja in priznanja. Komisijo za novi občinski statut vodi predsednik občinske skupščine Tone Žibert, komisijo za vloge in pritožbe Stane Prijatelj. Novo komisijo, ki naj ima na skrbi varstvo okolja, bo vodil veterinarski inšpektor Cveto Bunc. Z ugotavljanjem izvora premoženja se bo ukvarjala komisija pod predsedstvom Alenke Kranjc. Alojz Ratajc bo vodil komisijo za verska vprašanja in komisijo za reševanje pritožb po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov. Komisijo za družbeni nadzor bo vodil Stane Prijatelj ml. Komisijo za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu bo vodila Milena Zalar, zakonodajno-pravno komisijo pa Mitja Prijatelj. Kar 27-članski odbor za proslavo občinskega praznika bo vodil predsednik občinske skupščine Tone Žibert. V svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so delegati občinske skupščine imenovali Bojana Kolenca z Mirne. Iz kraja v kraj KAR JE DRUŽBENO, NI MOJE? - V prcnekaterem družbenem stanovanju stanovalci ne skrbijo zgledno za zaupano jim dobrino. V Mokronogu je imela stanovanjska skupnost celo težave z nasilnimi vselitvami. Stanovanjska skupnost se trudi tudi z obnovo stanovanj. V Trebnjem obnavljajo tla v petih stanovanjih. Na Mirni se v stanovanjih, ki so izpostavljena vlagi, borijo proti temu zlu. DOBRA EVIDENCA - V tednu Rdečega križa so po Trebnjem zbrali 3.550 kg starega papirja. Zbiralci vsej verjetnosti niso vsega 01 rli: ponekod je bil odložen 1.,« nedostopnih krajih ali dostavljen prepozno. Darovalci naj morebitne spodrsljajo dobrohotno oprostijo. Mladi člani Rdečega križa iz Trebnjega so bili izredno prizadevni pri zbiranju starih oblačil. Obiskali so dobesedno sleherno hišo. V Trebnjem so zbrali 350 kg rabljenih oblačil in 1.785,45 dinarjev prostovoljnih prispevkov. Po akciji zbiranja oblačil v Trebnjem so naslednji dan dobili 5.000 kg oblačil iz Radovljice. USPEL IZLET - Združenje samostojnih obrtnikov iz Trebnjega je pred nedavnim pripravilo izlet članov z lastnimi avtomobili na legendarno Kozaro. Vodja izleta je bil Bojan Kolenc z Mirne. NARED DO NOVEGA ŠOLSKEGA LETA - Predvidoma sredi junija naj bi pričel Marles v Velikem Gabru graditi telovadnico. Objekt naj bi hkrati služil tudi za kulturne prireditve. Pričakujejo, da bo vse nared že v jeseni ob novem šolskem letu. Podobna akcija teče tudi v Šentrupertu. LUKNJA PRI LUKNJI - Taka je cesta proti Sentlovrencu. Modernizacija gre po polževo. Dokler ne bo asfalta in skrbnejšega vzdrževanja, bo vse skupaj bolj podobno lunini površini. mer ne rušijo načrtov nikogar. V bazni kemiji naše države so med redkimi, ki uporabljajo izključno domačo surovino. Menijo, da bodo pri tehtanju prednosti za nove naložbe v Sloveniji odločitve na njihovi strani. A. ŽELEZNIK Kultura z odlokom Zakaj 860 delavcev ni hotelo podpisati sporazuma Pred nedavnim so se sestale skupščine samoupravnih interesnih skupnosti v novi sestavi. Potrjevale so sprejete samoupravne sporazume za financiranje dejavnosti v združenem delu. Edina črna ovca v tem sistemu menjave dela je ostala kulturna skupnost. Zanjo mora občinska skupščina sprejeti odlok, da bo prispevna stopnja veljala tudi za tiste, ki samoupravnega sporazuma niso podpisali. Razlogi niso v nerazumevanju ali podcenjevanju kulture. 860 delavcev v petih tozdih, ki niso podpisali sporazuma, je namreč imelo resne pomisleke proti predlaganemu združevanju denarja za republiški program ob skromnem deležu, ki ostane za potrebe v občini. Z dodatno obrazložitvijo, da dobi občina iz solidarnostnih sredstev vseeno 471.500 dinarjev, jih pač ni bilo mogoče navdušiti za nekaj, za kar je treba letos odšteti za 42,5 odst. več denarja kot lani. Za občinski program ostaja le nekaj nad 1,8 milijona dinarjev. Kako so v nekaterih občinah tudi ob siceršnji večji razvitosti kulture prišli ob nižjih stopnjah do ugodnejših razmerij, je uganka. ZBOR V POZDRA V Na predvečer dneva mladosti in rojstni dan predsednika Tita je potekala v vsej republiki enotna akcija tabornikov. Na radijski poziv so se zbrali po vseh taborniških enotah, pripravili kulturne programe in seveda taborne ognje. Akcije so sc udeležili tudi sevniški taborniki odreda Treh smrek. Ob določeni uri se jih je zbralo 54. Na kraju srečanja so si ogledali domači film Bitka na Neretvi. DOGOVORJENI ZA DELO V sredo, 24. maja, je bil že tretji sklic skupščine Kluba samouprav-ljalcev v Sevnici. Znano je, da sta bila prejšnja dva nesklepčna. Tudi temu sklicu je do sklepčnosti manjkalo nekaj glasov, vendar so zbrani menili, da skupščino vseeno opravijo. Večina večjih delovnih organizacij in skupnosti je bila namreč zastopana s svojimi delegati. Pred seboj imajo vrsto neodložljivih nalog, med drugim tudi izobraževanje delegatov. REVIJA PETIH ZBOROV V soboto je bila v Lutrovski kleti na gradu uspela prva revija pevskih zborov sevniške občine. Nastop ni imel tekmovalnega značaja. Občinska zveza kulturnih organizacij pričakuje, da se je bo v naslednjih letih udeležilo še več zborov. Sodelovali so; moški zbor iz Loke, lovski oktet s Studenca, moški zbor sevniškega gasilskega društva, oktet Boštanjski fantje in mešani zbor Konfekcije Lisca. Tako studenški lovci kot pevci z Lisce so prijetno presenetili. Zborovsko petje ima razveseljivo vse več pristašev. Lutrovska klet je bila nabito polna poslušalcev. JUBILEJNO LETO KRVODAJALSTVA Letos slavimo v republiki 25-letnico prostovoljnega krvodajalstva. Najlepša počastitev jubileja jc uspešno izpeljana človekoljubna akcija. Letošnja krvodajalska akcija v sevniški občini bo 20. in 21. junija v sevniškem zdravstvenem domu, 22. junija pa še v Krmelju. ZA SEVNICO NOVI TOČKI Od nekdanjih sedmih tanink v državi je ostal le še sevniški Jugo-"*>• Pred leti so čezenj domala naredili križ tudi konjiški usnjaiji. “držal seje vsemu navkljub. Sedaj postaja celo pomemben nosilec Voja bazične kemije. ^SLUŽILO - Kup dotrajane Preme - življenjska doba jim kra °k osebja nemalo-podaljšana — je nazadnje 6°0en Za rn7«»7 21. kolu II. zvezne rokometne lige igrajo Ribničani v gosteh pri Var-teksu. Pomerili se bodo z močno vrsto, vendar Inlesovi igralci v sobotnem srečanju niso brez možnosti za presenečenje. Prav gotovo pa bo konec tedna zanimivo v Sevnici: domači igralci se bodo pomerili z vrsto Obie. Sevničani morajo v soboto zmagati, zakaj v nasprotnem primeru ostanejo brez možnosti, da predvideni proizvodnji. Lani so proizvedli 3.000 ton tanina, po rekonstrukciji naj bi ga naredili 4.000 ton. Poskočila bo zlasti proizvodnja dragocenejšega furfurala: od lanskih 805 ton na 2.650 ton. Marsikaj sc bo poznalo pri delovnih pogojih; le-ti se v minulih 52 letih niso v ničemer bistveno izboljšali. Za samo varstvo okolja je vloženih 50 milijonov dinarjev. Za osnovno surovino bodo uporabljali manjvredne vrste lesa, s či- SEVNIŠKI INVALIDI V REPUBLIŠKEM FINALU V nedeljo je bil v Ljubljani republiški šahovski finale invalidov. Ekipa sevniškega društva invalidov v sestavi Maurer, Debelak in Kočevar je zasedla dobro osmo mesto med enajstimi sodelujočimi. Za njimi je ostalo nekaj krajev z boljšo šahovsko tradicijo. Maurer je ekipi priboril pet točk, Debelak in Kočevar pa po dve. V občini naročene študije so nemu dvainpetdcsetletniku vdihnile 85® življenje. Pravkar se kraju prireje naložba v vrednosti 12 mili-nov dinarjev. Letos so zrasli ncka-7® pbjekti, ki pričajo, da se nekaj tudi na zunaj. Sicer se že pol-“8* mesec ne kadi iz velikega dim-' in tudi dotlej značilnega sika-J* Pare ni več. Začasno so namreč j®®vili proizvodnjo, da bi lahko °gočili nemoteno zamenjavo do-l*ne opreme. Ob nedavnem obis-^ Predstavnikov republiške konfe-nce SZDL v tovarni je bilo mar-v ..drobovju** tovarne podobno j**vnemu gradbišču. Sami delavci _ ^8° tani na nosijo veliko odgovor-0st Za vrsto del. Navsezadnje je nji-** močna vzdrževalna skupina ob felovanju lastnih strokovnjakov defo najk°Ue kos prenekateremu pomeni sedanja naložba, naj- o Brez opeke trdnejša zgradba Investicije v nov proizvodni program za kanižarski obrat IGM - Izgube so prenehale z ukinitvijo proizvodnje opeke — S prodajo novih izdelkov ne bo težav Obrat kanižarskega rudnika industrija gradbenega materiala“ se je rešil težav, ki so ga pestile zadnja leta, še več, vse tako kaže, da bo z novim proizvodnim programom, v katerega so vložili velike investicije, postal zelo uspešen. „V letih 1975 in 1976 smo imeli precejšnje izgube," je povedal vodja obrata Franc Ivanič. Pred tremi leti je bilo v obratu zaposlenih 75 delavcev, izguba pa je znašala dva milijona dinaijev; leto zatem se je število zaposlenih zmanjšalo za dvajset, izguba pa povečala na tri milijone. Povsem jasno je bilo, da jim je izgubo prinašala proizvodnja opeke, ki je potekala po zastareli tehnologiji. Zato so lani nehali izdelovati opeko, 34 zaposlenih pa je povečalo proizvodnjo betonskih izdelkov in pridobivanje dolomitskega peska v peskokopu v Nerajcu „Tako v lanskem letu nismo imeli več izgube,“ pravi Ivanič, „čeprav ni vse potekalo gladko, predvsem zaradi pomanjkanja cementa." Ko so se odločili, da bodo ustavili proizvodnjo opeke, so izdelali nov investicijsko-proiz-vodni program, ki zajema proizvodnjo tako imenovanih CBSK elementov; to so termično-aku-stično izolacijske betonske plošče z vgrajeno instalacijo, s katerimi oblagajo neometane stene. Poskusna proizvodnja se bo začela letos, prihodnje leto pa bo stekla redna. Na leto bodo izdelali 250.000 kvadratnih metrov teh elementov, pri izdelavi bo zaposlenih 60 delavcev, investicija pa znaša 24 milijonov dinaijev. Drugi del programa obsega proizvodnjo betonskih zidnih elementov iz težkega in lahkega betona, opažne stenske elemente ter proizvodnjo gotovega opažnega stropa. To bo popolnoma avtomatizirana proizvodnja, najsodobnejša pri nas. Pri izdelavi izdelkov iz betona bodo uporabljali tehnološko paro, s čimer bodo dosegli, da bodo ti izdelki pripravljeni za prodajo v šestih do osmih urah, medtem ko traja sedaj ta proces štiri do SLAVJE STRELCEV V okviru praznovanja 30-letnice Strelske zveze Jugoslavije je bila včeraj na črnomaljskem strelišču slovesnost, na kateri so strelcem in društvom podelili občinska in republiška priznanja za aktivno sodelovanje in njihov prispevek za razvoj tega športa. Razglasili so tudi rezultate občinskega strelskega tekmovanja; najboljša ekipa je dobila prehodni pokal. pet dni. Proizvodnja bo stekla v začetku letošnjega avgusta. Za razvoj in posodobitev proizvodnje betonskih izdelkov je obrat investiral 11 milijonov dinaijev, za novo proizvodno dvorano in stroje. S prodajo izdelkov ne bo težav, saj je povpraševanje večje od ponudbe. V načrtuje še razširitev separacije v peskokopu v Nerajcu, nov kamnolom ter separacija primarnega apnenca na Suhoiju pri Vinici, ki ga bodo začeli izkoriščati konec leta. Za letos ima obrat v planu 17 milijonov dinaijev realizacije, že sedaj pa lahko skoraj z gotovostjo trdijo, da bodo plan presega Skrb za boljši kader Krepitev gospodarstva s strokovno bolj usposobljenimi ljudmi — Se vedno pod republiškim povprečjem Tako v družbenem planu črnomaljske občine kot v planih tozdov in organizacij združenega dela gospodarstva za obdobje 1976 - 1980 so kadri oziroma njihovo strokovno usposabyanje ena poglavitnih nalog, saj je ravno od dobre kadrovske strukture v precejšnji meri odvisen hitrejši napredek občine. Nerazvita črnomaljska občina se že vsa leta bori s pomanjkanjem kadrov, zlasti tistih z- visoko in višjo izobrazbo. Kljub temu da je bilo v zadnjih letih na tem področju pre menjavi in vprašanju nat1 zalog gotovih izdelkov. KMALU NOVA ŠTlft, »kolovrata Te dni bo izšla 6. številk3,’ rata“, glasila OK ZSMS slej je „Kolovrat“ redno obveščal o delu, uspehih’ ■ željah pa tudi težavah, s'‘V* srečujejo mladi v osnovi*" nizacijah. ŠESTDESET brigadir#^ „ Iz metliške občine se j zveznih republiScih ^ mladinskih delovnih akcjj jj/j 60 mladincev. Sodelova® ^ akcijah Šamac - Sarajev®’^ in Beli krajini pri gradnji , ^ magistrale. V soboto, w- centra za MDA iz M organiziral® ^ £ Cj delovno akcijo mladin® f« fe 'p % Črnomlja delovno &kuju uu**«*-občin, ki pa jo je, žal* Oa dež.V načrtu so imeli steze v Črnomlju. Sprehod po Metlik1 TEKMOVANJE EKIP PRVE POMOČI V torek, 16. maja, je bilo na Pungartu v Metliki občinsko tekmovanje ekip prve pomoči, ki se ga je udeležilo šest ekip iz osnovnih šol in osem mladinskih ekip. V konkurenci mlajših se je najbolje odrezala ekipa metliške osnovne šole, med mladinci pa je zmagala ekipa izobraževalnega centra Beti. KAKO LAHKO VPLIVA FILM na mladino, se je pokazalo pri nas. Po Kavčičevi Sreči na vrvici so gledali prebivalci novega naselja precej debelo, ko so se odpravljali zjutraj na delo. Na vratih so namreč našli z otroško pisavo izpisane plakate: „Hočemo športna igrišča." To se je zdelo starejšemu delu prebivalstva precej smešno, četudi bi se lahko nad napisi globoko zamislili. „Blo-kovski“ otroci se popoldne res nimajo kam dati. Toda veliko laže se je smejati, kot narediti kaj pametnega. UČENKE POKLICNE ŠOLE „BETI“ so bile na enodnevnem izletu v Kumrovcu, od koder so prinesle najlepše vtise. Res, da potovanja danes niso nič več posebnega, toda izlet v skupini je še posebno mikaven in zabaven. Sindikat iz „Beti“ je popeljal delavce na Vršič, drugo skupino pa na Rab. Udeležba je bila zelo velika, kar kaže na to, da sc ljudje radi vozijo v skupinah. VODSTVO KRAJINA je gibčno, r ^ Poglejmo primer: 6°, 0b Pi odpirajo vsak dan šele gjj popoldne, toda če kdo ^ da bi nad Metliko izletnikov, odgovorni us ^ in pripravijo vse tako, d zadovoljni, ter se še prišli na to stran Go« ^ je prav, sicer bodo pritiskali na pedale, da rešili metliške občine. IZLETNIKI, KI NAM, si obvezno ogle^J sko klet in Belokranjk sod jim pripravijo )e f' 'd stvo, da njihov obisk n ^ dajanje zijal, ampak 0» t A z napori delovnih 1J“ yjn uspehi in težavami; j yjnS’ poskušajo belokranjsK* jjjo se zapodijo v indusuJ jalno, v Belokranjskein jjjico nabavijo Dularjevo stoletja. 18 DOLENJSKI LIST metliški tedni1 Št 22 (1503) ** TONE KROMAR; RIBNIŠKI ZOBOTREBCI ^EUSKE NOVICE REŠETO Občinska skupščina Ribnica je na zadnji skupni seji vseh zborov obravnavala poslovanje OZD s področja gospodarstva v minulem letu. Podatki pa niso popolni, ker ni upoštevan 1TPP, ki je predložil SDK nepravilno izdelan zaključni račun. Ostale OZD so poslovale uspešno. To velja tudi za največji OZD Inles in RIKO, kot tudi za ostale. Rezultati so posledica ugodne proizvodnje, prodaje in naraščanja cen in so bili doseženi pri za 7 odstotkov večji zaposlenosti. Skupščina je soglasno sprejela sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za gradnjo novega zdravstvenega doma v Ribnici in za sofinanciranje Vsi za napredek Brez denarja ni poti naprej Te dni smo povpraševali občane ribniške občine, kaj menijo o predlogu za uvedbo novega samoprispevka, če so zanj ali proti njemu, in zakaj so zanj oziroma proti. Dobili smo take odgovore: programov krajevnih skupnosti. Sklep so delno spremenili (v primerjavi s tistim, kar smo poročali v prejšnji številki DL) le pri določilih o oprostitvi plačevanja samoprispevka. Tako bodo občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja in pokojnin oproščeni plačevanja, če bodo njihovi dohodki manjši, kot znaša najmanjša pokojninska osnova, ki je določena vsako leto posebej. Kjer je v družini več članov, pa so oproščeni plačila samoprispevka, če bo dohodek na družinskega člana presegal polovico najnižje pokojninske osnove. Obe ti spremembi sta za občane ugodnejši, kot sta bila prvotna predloga. V razpravi o uvedbi samoprispevka so sodelovali tudi delegati iz območij Sodražice, Ribnice in Dolenje vasi. Vsi so poudarili, da so njihove delegacije sprejele sklep, da se popolnoma strinjajo z uvedbo samoprispevka. Njihova izvajanja so ostali delegati nagradili s ploskanjem. Delegatom je bilo pojasnjeno, da bo pred referendumom izšla posebna brošura o njegovem pomenu. V njej bodo objavljeni tudi programi posameznih krajevnih skupnosti. Njihovo uresničevanje bo odvisno tudi od uspeha referenduma, saj bodo znatna sredstva samoprispevka ostala krajevnim skupnostim. Tokrat je bilo tudi pojasnjeno, da bo Regionalna zdravstvena skupnost Ljubljana prispevala za gradnjo zdravstvenega doma v Ribnici kar 59 odstotkov potrebnih sredstev in da je treba v občini zbrati le 41 odstotkov. Če bo ta denar res šel v ribniško občino, je odvisno le od uspeha referenduma. J. P. Kmetje: več odstreliti Namesto 5 medvedov odstrelili le 3 Ijfjjjjtri dajo za sočloveka akcije RK potekajo pod geslom „Kimanost, ^ enakost, prostovoljnost" ni se je na nedav- <*V zahvJ-i evsk'h krv°dajal-S2l V imenu občinske ttfgani,. . družbenopolitičnih stom OZD vsem aktivi- *°to jy?J,m OZD vsem aktivi K ki '/^dajalcem in osta-Uspešnim ^ prispevali k j*1" v • r^dajalskim akci-v ob«nu Kočevje. P*bi5°5čini’ ki šteje 17.000 dajalcev ’ ]e že 1-489 krvo-^ mlaH? » "J™* Pa je nad r<% o0 • Uspehom na pod-•otei nrij> arstva in drugod se "a pod™ružujej° tudi uspehi ^°veških Ju,vedno boljših med-velik0 Vnosov. Krvodajalci Vseh oh^0rnorej° k zdravju tudi ^ Zdrav človek, ki 110 varen ek> da je social-^Zdrav »> Pa najboljši porok Na H ,voj družbe 1 v Kočeviu - ^ H v , Potekajo te dni deluiej° ^en * .•* ^ - so počastili XIV ~ so počastili . . edna RK še 25-letnico 111 večkrat. krvodajalstva, 125-letnico rojstva ustanovitelja RK Henryja Dunanta. V kulturnem delu svečanosti so nastopili harmonikarji glasbene šole, recitatoiji, nonet „Rog“ iz Željn in folklorna skupina, ki jo vodi Cveto Križ. Na svečanosti so podelili letošnja priznanja RK. Plaketo z miniaturno značko za 25-krat darovano kri so prejeli:' Ignac Nose, Stane Pahulje, Ivan Merhar, Janez Klun, Anton Šega, Jože Maričič, Tone Kovačič, Alojz Goljevšček, Anton Rački, Matevž Erjavec, Zvonko Dragoš, Karel Antolin in Marija Vidmar. Nadalje bo v občini te dni skupno podeljenih še 25 znakov za 20-krat darovano kri, 46 za 15-krat darovano kri, 65 za 10-krat darovano kri in kar 124 za 5-krat darovano kri. V občini je zdaj že 38 krvodajalcev, ki so darovali kri že 25-krat učink • NAPravi - Na zgornji sliki je preprosta in ne .'v-vje v p ®Vl*a »čistilna naprava“ pri svinjskem hlevu ZKGP •S, Ni U P.r' Vasi—Fari. Ker ni bila preveč redno praz- ®?°jnice p0vz ^dnjem našem obisku je bila polna), je iztekanje I /Jpfla napfa ° i*° tudi pogine rib. Na spodnji sliki pa je sodobna tf* gradnja fe Kočevje pri farmi bekonov v Klinji vasi, ka- si(^Prave ^ , ^veljala približno petino toliko kot sam hlev in druge ^ 15 °00 bekonov. (Foto: Primc) J*robne iz 1 v' i^»jhuip ^ ° -*e> d* veC liibo ,e„ ^ 3utraj, ko vse No >civ^]Veiz avti> >n ko S ^ojo na * Kjožek za pro-'Hj?* ^oje ui 0sn°vni šoli zelo J K?** v Šoj0 P"?*, da se jim ne N* Pnpetilo. Tako elane svojega >jbfeV mUičniJke « ^ne Prehode. ±1^ ~ Poštnina CTBLHtJSR^Je podražila, —i zmagovalo št*® do^, z*y b°jim-da S >1 sPet anJ‘h izkušnjah ' isetn ^0ral vse to pla- i^j4eheVajen’dap,a‘ 25-KRAT DALI proslavi ob tednu RK v Kočevju je prejelo plaketo RK z miniaturno značko 13 krvodajalcev, ki so do lani 25-krat darovali kri. Med njimi je bil tudi Tone Kovačič (levo). (Foto: Primc) 280 " Kočevja stroške obratovanja. Po drugi strani se pa človek čudi in premišlja, kakšne stroške ima carinska pošta s tem, da odpre večje pismo, ga zalepi nazaj s carinskim trakom in nalepi liste „Carine oproščeno". Vse to delo je opravljeno v kakih treh minutah, naslovnik, ki bo to pismo prejel, pa mora za to delo plačati najmanj 15 din. Drage so te minute. Tudi to so svojevrstne usluge, ki gotovo ne delajo podjetju izgube. IZLETNIKI PRIHAJAJO - Izletniške skupine že spet prihajajo v naše mesto in okolico. Posebno ob sobotah in nedeljah pripeljejo avtobusi iz raznih krajev Slovenije in ostalih naših republik. Njihov cilj je običajno tudi Baza 20 na Rogu. Letos prihajajo pogosteje kakor lani skupine izletnikov iz Avstrije. Največ njihovih avtobusov ima celovško registracijo. To so starejši ljudje, med njimi pa je veliko Kočevarjev, ki si pridejo ogledat, kakšno je Kočevje sedaj. Prepričani smo, da imajo kaj videti. Vse to je le izletništvo, da pa bo zaživel tudi turizem, bo potrebno storiti še marsikaj. GORELO JE - Napis NAMA na pročelju blagovnice, kije bil iz vnetljivega materiala, je zaradi kratkega stika zgorel. Vroča masa je zatekala za izložbena okna, da so še ta popokala. Tako bi lahko nastal velik požar, a so hitro gasilci prišli in ogenj pogasili. Skoda je v glavnem že odpravljena. Na dan mladosti, 25. maja, so na Pugledu, kjer je bil pred 35 leti zbor aktivistov OF, sprejeli v Zvezo socialistične mladine 255 učencev iz kočevskih šol in šole v Strugah. Novim mladincem je o pomenu mladinske organizacije ter o pravicah, dolžnostih in odgovornostih mladinca spregovoril predsednik občinske konference ZSM Kočevje Stane Gabrič. V kulturnem sporedu so nastopili šolarji. Slavja so se udeležili najvišji predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij. Istega dne popoldne so dan mladosti proslavili tudi najmlajši. V Šeškovem domu v Kočevju so gojenci vzgojnovarstvenega zavoda, stari od treh do sedmih let, pripravili bogat spored petja, recitacij, ritmike in telovadnih vaj. Dvorana je bila popolnoma zasedena. 27. maja pa je bil še tradiconalen pohod šolarjev zgornje Kolpske in Čabranske ter Dragarske doline v Taborsko steno. Tu so zelo svečano sprejeli v mladinsko organizacijo 25 učencev osnovnih šol Vas-Fara, Trava in Podpreska. V soboto popoldne je bila v Seškovem domu v Kočevju še glasbena prireditev, na kateri so nastopili ansambli narodne in zabavne glasbe iz kočevske občine in tudi gostje iz ribniške, med njimi tudi vojaški SM B. To je prva taka prireditev domačih ansamblov, organizirali pa so jo v počastitev dneva mladosti. J. P. Iz KS Osilnica ZAMUDA PRI GRADNJI -Gradnja obrata LIV v Osilnici napreduje počasneje, kot je bilo predvideno. Graditelji so v zaostanku za dva meseca. ODLOŽENA AKCIJA - Akcija čiščenja Kolpe in Čabrankc oz. njunih bregov, ki je bila predvidena za 14. in 15. maj, je bila zaradi slabega vremena preložena. POMOČ PRI GRADNJI - Poročali smo že o načrtih oz. gradnji vodovodov na območju KS Osilnica. Zdaj smo zvedeli, da jim je obljubil pomoč v materialu in strokovnem delu tudi kolektiv „Snežnika“. NAČRTI IZDELANI - KS ima izdelane kratkoročne in srednjeročne razvojne programe. Zdaj vabijo tudi vse prijatelje Osilniške doline, da jih pomagajo uresničevati. LOVCI ZA RAZVOJ - Za razvoj male industrije v Osilnici so člani domače Lovske družine namenili v obliki posojila spet znatna sredstva. To je že druga taka pomoč kraju. NAČRTI KS ŠALKA VAS KS Rudnik-Šalka vas ima za letos v načrtu asfaltiranje in popravilo več krajših odsekov cest in sicer v Cvišlarjih, Šalki vasi, novi rudniški koloniji, na pokopališču v Klinji vasi, pri domovih v Klinji vasi in Žljnah itd. Najdaljši pa je 1.140 m dolg odsek ceste Željnc-Klinija vas - Gorenje. Ta dela bodo veljala 1,721.000 din. Za vzdrževanje cest, urejanje kanalizacije, javno razsvetljavo, urejanje družbenih objektov in pluženje snega 5 a bodo porabili še nadaljnjih ,106.000 din. PO POTEH AVNOJA Društvo upokojencev Kočevje organizira 10. in 11. junija dvodnevni izlet „Po poteh AVNOJ“. Udeleženci si bodo ogledali med drugim tudi taborišče Jasenovac, Kozaro, Schitluce, Jajce (prenočitev), Drvar in Bihač. Cena izleta je 720 din. Za 4. julij pa pripravljajo enodnevni izlet po Gorenjski (Goričane, Dražgoše, Železniki in udeležba na izseljenskem prikniku, ki bo prav tisti dan v Škofji Loki). Cena je 140 din. Vsi, razen ITPP, uspešno poslovali Na rešetu ribniške občinske skupščine gospodarstvo in samoprispevek vas: „Jaz sem za samoprispevek in občani gotovo tudi. Vsi vemo, da potrebujemo boljši zdravstveni dom in da je treba po naših vaseh še marsikaj narediti: kanalizacijo, obnoviti vodovod, popraviti poškodovani asfalt itd. Za vse to pa je potreben denar. Ker brez denarja ne bi bilo nič, bomo glasovali za samopris-pevek.“ JANEZ DROBNIČ, Donit, Sodražica: „Sem za samoprispevek, ker ne vidim, da bi lahko kako drugače financirali vse, kar potrebujemo. Zagotovljeno je tudi, da bomo zbrani denar, razen za zdravstveni dom, dobili nazaj. Letos bo imela Sodražica pri samoprispevku tudi prednost in bo del samoprispevka porabila za gradnjo ceste Sodražica-Sveti Gregor, ki je z gregorske smeri že urejena, zdaj pa jo je treba še z naše.“ Štefka kordiS, Loški potok: „Sevcda smo za samoprispevek. Želimo pa, da bi bil denar kar najbolje porabljen, se pravi, da bi s čim manj denarja naredili kar največ. Danes brez samoprispevka ni nič več. Navadili smo se že nanj. Mislim, da bi morali z delom samoprispevka, ki nam bo ostal, urediti pokopališče. Iz drugih virov pa bi morali financirati asfaltiranje ceste do Loškega potoka.'1 J. P. Na območju občine Ribnica so v minulem lovskem letu člani lovskih družin (LD) odstrelili 102 jelena (načrt 108), 282 srn (načrt 256), tri medvede (načrt 5), 3 gamse (načrt 6), 12 divjih prašičev UPOKOJENSKI KOTIČEK SPET IZLET - Po uspelem izletu v Prago bomo 25. junija priredili drugi društevni enodnevni izlet po Zasavju. Ogledali si bomo Urh, Litijo in dom starostnikov v Tisju ter grad Bogcnšperk, kjer bomo kosili. Po kosilu bomo nadaljevali pot v toplice Izlake. Vrnili se bomo po Moravški dolini preko Doba pri Domažalah. Odhod iz Ribnice bo ob 6. uri. Cena izleta s kosilom je 160 din. Prijave sprejemamo do 21. “a. NEDELJO KONFERENCA -Letna konferenca našega društva bo v nedeljo, 11. junija, ob 9. uri v sejni dvorani občinske skupščine v Ribnici. Na njej se bomo pogovorili o preteklem in prihodnjem delu ter o vsem, kar nas starostnike zanima in tare. V. P. MLADINA IN VOJAKI V počastitev dneva mladosti, 11. kongresa ZKJ in' 35-Jetnice drugega zasedanja AVNOJ so vojaki iz Ortneka in mladina iz Velikih Poljan pripravili na Grmadi proslavo, ki se je je udeležilo tudi več prebivalcev tega območja. Ta, prvi skupni nastop mladine in vojakov tega območja je pozdravil tudi sekretar občinske konference SZDL Ribnica ’ Petrič. Program je bil sestavljen iz glasbenih in dramskih točk, ki so bile posvečene revolucionarni zgodovini. Po uradnem delu je bil na „programu“ še vojaški „pasulj“; mladi in vojaki pa so se dogovarjali o nadaljnjem sodelovanju. M. G-č (načrt 20) itd. Za novo lovsko leto so LD načrtovale približno enak odstrel kot lani. O tem predlogu so na zadnji seji vseh zborov občinske skupščine razpravljali delegati. Kmetje so zahtevali, naj bi bil odstrel večji — tudi za 40 odstotkov - • ker povzroča divjad veliko škode. Predstavniki lovcev pa so spet dokazovali, da bi lovci že zdaj lahko odstrelili več jelenjadi, pa niso, ker se pač ne da več odstreliti. Končno je bil soglasno sprejet predlog, ki je zadovoljil obe strani, da naj bi odstrel jelenjadi v občini zvišali za 10 do največ 15 odstotkov, odstrel ostale divjadi pa naj bo tak, kot je predvideval prvotni predlog. Iz Loškega potoka KDO BO NADALJEVAL? -Pokopališka uprava je ostala brez predsednika, ker je dosedanji umrl. Kdo bo nadaljeval njegovo delo? Na pokopališču že stoji mrliška vežica, a še ni opremljena. Nekateri predlagajo, da bi za opremo vežice in ureditev pokopališča uporabili tudi del bodočega samoprispevka, za katerega bodo glasovali 18. junija. KAM NA HRANO? - Potočani si še vedno žele obrat družbene prehrane oziroma vsaj družbeno prehrano v eni izmed gostiln. Zaposlenih ie namreč vedno več žena, ki so doslej kuhale doma. Vendar kljub temu verjetno še ni dovolj rednih interesentov za družbeno prehrano, ker se noben gostilničar ne odloči zanjo. Noben namreč ne bi rad kuhal, če ne bo imel tudi zagotovljene prodaje hrane. PONOVLJENA REVIJA - Po nepričakovanem uspehu prve revije ribniških ansamblov v domu JLA v Ribnici, so organizatorji isto revijo ponovili v Sodražici in Dolenji vasi. Ansambli „Ribnčan“, SMB, „Bele stene", „Impulsi“, „Sepet“, „Pika“, „Vmitev“ in ..Revijski orkester” so spet navdušili polni dvorani poslušalcev v obeh krajih. Kaže, da bodo zaradi teh uspehov revijo ponovili šo v nekaterih krajih občine. ASFALT IN LUKNJE - Pred kratkim so v Ribnici asfaltirali velik del Trga Veljka Vlahoviča in prostor pred vhodom v novo športno dvorano. Žal pa je cesta pri Inlesu še vedno polna velikih lukenj in skoraj neprevozna. Kdo bo mašil te luknje? MALO TELEFONOV - Na območju občine Ribnica je največ telefonskih naročnikov, in sicer 243 na območju pošte Ribnica, na območju pošte Sodražica jih je 100, Ortneka 29, Dolenje vasi 32 in Loškega potoka 20. GREMO V KINO - Ta teden bodo v lanu doma JLA v Ribnici naslednji filmi: danes, 1. junija, ..Popoldne nekega fazana"; 2. in 3. junija „Bič“ (matineja ..Spolno življenje živali"); 7. in 8. junija ..Afrika ekspres". občan vprašuje — Slišal sem, da je ITPP plačal predstavniku nemške firme Kuepersbusch odstrel medveda? — Upam, da bodo zato in zaradi drugega streljanja kozlov odstrelili tudi kakšnega odgovornega pri ITPP. OBČINSKA IZOBRA2EVALNA NOVO MESTO SKUPNOST razpisuje ŠTIPENDIJE za šolsko leto 1978/1979 1. Pedagoška akademija, oddelek za razredni pouk Novo mesto 6 štipendij 2. Pedagoška akademija, predmetna področja: - slovenski jezik — srbohrvatski jezik — knjižničarstvo 3 štipendije - angleški jezik — slovenski jezik 2 štipendiji - nemški jezik — slovenski jezik — knjižničarstvo 2 štipendiji - zemljepis-zgodovina 2 štipendiji - matematika-fizika 6 štipendij - biologija-kemija 1 štipendija - glasbeni pouk 5 štipendij - tehnični pouk-likovni pouk 3 štipendije . - in fizika-tehnični pouk 4 štipendije - telesna vzgoja 3 šti pendije 3. Gimnazija pedagoške smeri (višji letniki) 7 štipendij Štipendije bodo podeljene v skladu z določili samoupravnega sporazuma o štipendiranju. Prošnji za štipendijo na obrazcu DZS 1,65 in 1,65 a je treba priložiti: 1. overjene prepise ali fotokopije dokazil o učnem uspehu (letno spričevalo š. I. 1977/78, spričevalo o zaključnem izpitu, potrdilo o vseh opravljenih izpitih); 2. dokazila o osebnih dohodkih staršev v obrazcu prošnje za štipendijo se morajo nanašati na koledarsko leto 1977; 3. potrdilo SOb o premoženjskem stanju in številu družinskih članov; 4. izjavo kandidata, da ne prejema druge štipendije oz. potrdilo, da nima obveznosti iz prejšnjega štipendiranja; 5. mnenje šole, organizacije ZSMS ali ZKS na šoli ali na terenu; 6. potrdilo o vpisu v šolo. Prednost pri podelitvi štipendij imajo kandidati iz občine Novo mesto z boljšim učnim uspehom, slabšim materialnim stanjem in učenci ter študenti višjih letnikov. Za študij deficitarnih pedagoških strok (matematika-fizika, glasbeni pouk, telesna vzgoja, tehnični pouk) prejmejo kandidati poseben dodatek k štipendiji v mesečnem znesku 430,00 dinarjev, za študij ostalih pedagoških strok pa dodatek v znesku 215,00 dinarjev. Prijave bo sprejemala Občinska izobraževalna skupnost Novo mesto, Kettejev drevored 2, do 30. junija 1978. RAZPISNA KOMISIJA DELAVSKEGA SVETA ISKRA INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO TOZD NAPAJANJA NOVO MESTO, BRŠLIN 63 n. sub.o. RAZPISUJE v skladu z 28. členom samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih v združenem delu prosto delo in naloge VODJE KADROVSKO SPLOŠNEGA SEKTORJA POGOJI: — dipl. pravnik ali pravnik — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri vodilnih ali vodstvenih delih na področju splošno pravnih in delovno pravnih zadev — pasivno znanje enega svetovnega jezika. Poleg teh mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — splošne pogoje, določene z zakonom — da so njegove moralne in politične lastnosti ter etične lastnosti v skladu s temelji pravilnih odnosov do socialističnega samoupravljanja — da so sposobni za vodenje, organiziranje in druge aktivnosti, ki so določene s samoupravnimi splošnimi akti. Vloge z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev morajo kandidati poslati v petnajstih dneh po objavi razpisa na gornji naslov v zaprti kuverti z oznako „za razpisno komisijo". Nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala. STANOVANJE ZAGOTOVUENO. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu sklepa o izbiri. LICITACIJA SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA KOMUNALNE IN CESTNO DEJAVNOST OBČINE KOČEVJE objavlja POGOJE ZA LICITACIJO STAVBNIH IN DRUGIH ZEMLJIŠČ. Cena za razlaščena in druga zemljišča se odloča na podlagi Odloka v Skupščinskem Dolenjskem listu št. 9/78. Prispevek k stroškom urejanja stavbnih zemljišč in drugih stroškov se določa po pravilniku o plačevanju stroškov za komunalno opremljanje zemljišč. Ostali licitacijski pogoji bodo razvidni na oglasnih deskah pred vsako licitacijo stavbnih in drugih zemljišč. SIS za komunalno in cestno dejavnost občine Kočevje ŠTIPENDIJE ŠOLSKI CENTER ZA GOSTINSTVO NOVO MESTO RAZPISUJE 30 prostih kadrovskih štipendij za svoje učence za šolsko leto 1978/79 za: 10 KUHARJEV — od tega 5 moških 20 NATAKARJEV — od tega 10 moških Kandidati za štipendijo morajo do 30. junija 1978 dostaviti štipenditorju vso dokumentacijo, ki je navedena pri dopolnilu k razpisu kadrovskih štipendij. ŠOLSKI CENTER ZA GOSTINSTVO NOVO MESTO r —-------------------------------------------- Odbor za medsebojna razmerja ISKRA INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO TOZD TOVARNA NAPAJALNIH NAPRAV NOVO MESTO Bršljin 63, n.sub.o objavlja naslednja dela in naloge 1) REFERENT ZA ANALIZE IN PLAN — delo v poslovno prodajnem sektorju — zahteva se I. stopnja VŠOD ali I. stop. ekonomske fakultete 2) OPERATER M DS — delo v poslovno-prodajnem sektorju — zahteva se 2-letna administrativna šola in tečaj za luknjanje 3) VODJE SKUPINE MEHANSKE KONSTRUKCIJE — delo v sektorju priprave proizvodnje — zahteva se I. stopnja elektro fakultete ali I. stop. fakultete za strojništvo 4) TEHNIČNI RISAR — delo v sektorju priprave proizvodnje — zahteva se tečaj za tehnično risanje 5) VODJA TEHNOLOGIJE IN VREDNOTENJA — delo v sektorju priprave proizvodnje — zahteva se II. stopnja fakultete za elektrotehniko ali II. stopnja fakultete za strojništva 6)TEHNOLOG ZA KONTROLNE POSTOPKE — delo v sektorju priprave proizvodnje — zahteva se I. stopnja fakultete za elektrotehniko 7) PREDKALKULANT , - delo v sektorju priprave proizvodnje — zahteva se končana TSŠ — elektro smeri 8) PLANER ZA TISKANA VEZJA IN ZlCNE OBLIKE — delo v sektorju priprave proizvodnje — zahteva se končana TSŠ — elektro ali strojne smeri 9) VODJA ORODJARNE IN VZDR2EVANJA — delo v proizvodnem sektorju — zahteva se I. stopnja fakultete za strojništvo 10) ORODJAR II — delo v proizvodnem sektorju — zahteva se poklicna šola za orodjarje 11) KONTROLOR V — delo v sektorju kvalitete — zahteva se poklicna šola za elektromehanike 12) VODJA VHODNE KONTROLE — delo v sektorju kvalitete — zahteva se I. stopnja fakultete za elektrotehnike - šibki tok 13) VODJA FINANČNEGA KNJIGOVODSTVA — delov finančno-računovodskem sektorju — zahteva se višješolska izobrazba ekonomske smeri 14) REFERENT STALNE INVENTURE II — dek> V finančno-računovodskem sektorju — zahteva se izobrazba KV delavca ali administrativna šola 15) KURIR — delo v kadrovsko-splošnem sektorju — PK delavec in izpit A kategorije 16) VARNOSTNI IN2ENIR — delo v kadrovsko splošnem sektorju — zahteva se izobrazba varnostnega inženirja K sodelovanju vabimo še naslednje sodelavce: ELEKTROMEHANIKE, RTV MEHANIKE, KLJUČAVNIČARJE, PK DELAVCE ZA PROIZVODNI SEKTOR. Delo je za nedoločen čas, s posebnim pogojem poskusnega dela. Prošnje z dokazili pošljite na naslov: ISKRA Industrija za avtomatiko TOZD Napajalne naprave Novo mesto, Bršljin 63 J SITOTISK KR2E ČRNOMELJ ' telefon: 76 - 748 sitotisk kr2e Črnomelj VOZNIKI I Želite svojemu vozilu dati lepši videz? Avtokleparstvo in avtoličarstvo STAREŠINIČ BORIS Metlika — Na Obrh 35 VAM PRIPOROČA strokovno lakiranje z modernimi metalnimi barvami. Opravljamo tudi vsa ostala avtokleparska dela. TECTYL CENTER ZUNANJA IN NOTRANJA ZAŠČITA VOZILA - BREZSKRBNOST VOZNIKA IN DOLGO ŽIVLJENJE NJEGOVEGA JEKLENEGA KONJIČKA! 4-letna GARANCIJA ZA ZAŠČITO VSEH NOVIH VOZIL. TECTYL PETER PERDEC avtomehanik Pod Trško goro 90 Novo mesto telefon: 22-372 Strokovno opravljeno delo — konkurenčne cene! □ kompas LETOVANJA - WL JUGOSLAVIJA POTOVANJA RODOS ruiuvHUdM ŠPANIJA ŠPANIJA /POR TUGA LSKA ŠPANUA/MAROKO PRIJAVE: POSLOVALNICE KOMPASA IN POOBLAŠČENIH AGENCIJ namisjm NOVO MESTO SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »PIONIR" Novo mesto, Delovna skupnost skupnih služb, objavlja naslednja prosta dela in opravila: 1. 2 OPERATERJA NA IMB LUKNJAČU 2. 4 FINANČNE KNJIGOVODJE 3. MATERIALNEGA KNJIGOVODJO 4. KNJIGOVODJO ZA OD 5. PRAVNO TEHNIČNEGA SVETOVALCA 6. PRAVNEGA REFERENTA Pogoji: 1. končana ekonomska srednja šola ali upravno administrativna šola z najmanj 2 letoma delovnih izkušenj 2. končana ekonomska srednja šola in najmanj 4 leta delovnih izkušenj 3. končana ekonomska srednja šola in najmanj 4 leta delov* nih izkušenj 4. končana ekonomska srednja šola in najmanj 2 leti delovnih izkušenj 5. končana pravna fakulteta in najmanj 7 let delovnih izkušenj 6. končana pravna fakulteta in najmanj 3 leta delovnih izkušenj Kandidati bodo pridobili lastnost delavca v združenem delu s polnim delovnim časom, za nedoločen cas in s pogojem trimesečnega poizkusnega dela. Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema 15 dni po objavi SGP „PIONIR", Kettejev drevored 37, Kadrovski oddelek. Novo mesto. Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 30 dneh po zaključku oglasa. ZDRUŽENI ZDRAVSTVENI DOM NOVO MESTO n. sub. o TOZD ZDRAVSTVENI DOM KRŠKO b.o. razpisuje proste naloge in opravila DIREKTORJA TOZD Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zako-nom in drugimi predpisi, izpolnjevati še naslednje pogoje: — imeti morajo visoko izobrazbo ustrezne smeri — imeti morajo najmanj pet let delovnih izkušenj pri opravljanju ustreznih nalog in opravil. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: TOZD Zdravstveni dom Krško, Cesta krških žrtev 56 — za razpisno komisijo v 15 dneh P° razpisu. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh po končanem razpisu. DOLENJSKI LIST televizijski spored 2. vi. trgovska hiša maximarket Ljubljana I 1 . POROČILA l'“° Ne skrbite, tu smo mi '•35 OSTRŽEK »■00 OBZORNIK «.10 ROCK KONCERT: TOWER fPPOWER J"? BIOLOŠKI MEHANIZMI, OhEBNI ZA Z,VUENJE Odkar živi na Zemlji, se mora člo- nenehno prilagajati spre-^rcibam v okolju. Tako je skupaj z v .av° že prešel številne stopnje razkol' okolje terja od člove- st0 . organizma neprimerno večjo I^Pnjo prilagodljivosti kot nekdaj. J se pri tem dogaja v telesih ljudi Jlo l VSe ^^o zmot> delovanje Vek°vega organizma? O tem bo S: °rila deveta oddaja iz nanizanke fckovo teio. RISANKA 2„“? TV DNEVNIK T w AR B0> PA 80 a: hkratna zabavnoglasbena odd-yC. . j° Pripravljajo ljubljanski tele-Jci, bo zadnja pred začetkom J™ dni; na sporedu bo spet sep- tembra. Drevi bodo prišli na svoj račun ljubitelji šansonov, saj bo gost oddaje Arscn Dedič, ki bo zapel tri svoje pesmi in govoril o sebi in svojem delu. Videli bomo tudi, kaj je posnela skrita kamera T. Fornezzija -Tofa, nekaj zvijačnih prijemov bo pokazal artist M. Čanak, zabavala nas bo risana basen S. Pregla, slednji pa je za oddajo pripravil tudi vezni tekst, poln domislic. 21.05 RAZGLEDI: OD ŠTIRIH DO ENE, DO OSMIH OD TREH Oddaja z gornjim naslovom bo prikazala delovanje ljubljanskega Inštituta Jožefa Stefana. Slednji pospešeno išče pota, da bi se učinkovito vključil v prizadevanje našega gospodarstva za povečanje proizvodnosti. 21.40 TV DNEVNIK 22.00 R. Graves: JAZ, KLAVDIJ Edini človek, ki je vedel, kako je prišel Tiberij na oblast, je bil Ger-manik, a tudi ta ni dolgo nosil te skrivnosti, saj je kmalu umrl v čudnih okoliščinah. Njegova žena Agri-pina sumi, da so tudi njega zastrupili, zato sklene, da se bo pomagačem pri umoru maščevala. To so sirski guverner Pizo, njegova žena Plancina in Rimljanka Martina, ki je znana po pripravljanju zanesljivih strupov. Pizo sc na začetku zanaša na Tiberijevo prijateljstvo, zato ni zaskrbljen za svojo usodo. Ko pa začne zadevo raziskovati senat, je Pizo kmalu pokojnik. 22.50 POROČILA 22.55 GLASBENA MEDIGRA 23.10 MADŽARSKA: ARGEN- TINA, prenos nogometne tekme iz Buenos Airesa 16.50 Poročila - 16.55 TV koledar - 17.05 TV drom - 17.40 Francija: Italija (prenos nogometne tekme iz Mar del Platc) - 19.35 TV dnevnik - 20.05 Kulturni mozaik - 21.05 Včeraj, danes, jutri - 21.25 Človek in čas - 21.55 Dubrovniške poletne prireditve sobota, 3. vi 1© trgovska hiša maximarket Ljubljana 1 J.00 POROČILA 81 c P„R°FESOR BALTAZAR n LZ,BESED0 IN SLIKO: ROŽ-8 GOVORI BE• n« DEM ST°PNIC DO GLAS- 8 4nD^ANAJST SLONOV tanje HTNICA ZA toCno t™' 9 4n °n„S0LE D0 D0MA ČALI VA^OMO LAZE ODLOČA KAKo DELAVEC odlo- «SLSS»85& OBZORJA: SCENA? SLOVeNIJA NEUVR-TR,M' 11.25 in 15.50 POROČILA ,S-55 NE JOCl, PETER, film Na kratko o vsebini filma, ki ga je rez‘scr Štiglic posnel pred štirinajsti-1 leti: Dva partizanska minerja bi rada sodelovala v veliki diverzantski akciji, zato sta zelo razočarana, ker morata voditi tri otroke na osvobojeno ozemlje. Mali Peter povzroči, da je njihova pot nadvse razgibana, Po Petrovi zaslugi pa sc uresniči tudi velika želja diverzantov. Slednja sta ob prihodu na cilj presenečena, ko izvesta, kdo je obveščevalec Brina, o katerem sta že veliko slišala. Igrajo Bert Sotler, Lojze Rozman, Zlatko Šugman, Majda Potokar, Bogdan Lubej in drugi. 17.25 OBZORNIK 17.40 S VEDSKA :BRAZI LIJA, prenos nogometne tekme iz Mar del Platc 19.35 RISANKA 19.50 TV DNEVNIK 20.20 HENRIK VIII. IN NJEGOVIH Sest žena, nim Ko jc Henrik VIII. zasedel angleški prestol, jc bil mlad in med ljudstvom priljubljen, po smrti pa ni . nihče žaloval za njim, čeprav jc za sabo pustil mogočno kraljestvo. Henrik VIII. jc znan tudi po tem, da se jc v njegovi zakonski postelji izmenjalo šest žena, od katerih jc bila najbolj znana Annc Boylcn. Film jc poln napetih dogodkov, po- litičnih in dvornih spletk, angleški režiser Warris Husscin seje trudil, da bi ustvaril čimbolj prepričljiv izsek iz zgodovine angleškega kralja. Pri tem so mu bili v veliko oporo igralci Keith Mitchell, Charlotte Rampling in Jane Ashcr. 22.25 TV DNEVNIK 22.40 625 19.35 TV dnevnik - 20.00 L. Bošnjakovi«: Sužnja (opera) - 21.00 24 ur - 21.10 Feljton - 21.40 Športna sobota - 21.55 Planine sveta NEDELJA, 4. VI I© trgovska hiša maximarket Ljubljana I 8-30 POROČILA ~ DOMAČI ANSAMBLI deli 1 (*°*)ro v°lj° v današnjem nc-an™ Jutru bodo poskrbeli k°vači 7 YCSCU PlanJarj'- Štirje samhi ’ “a»KaAoDDAjA Clftf ,yRTEC NA OBISKU: RAZ- ol ° SE pr°Stj.aja bo prikazala več pre-Vadnih' *n zan*m'vil' igric ter tclo-jo na Vaj> ki jih otroci lahko izvaja-ila vr»S^r®^0<^u, izletu, pa tudi doma 17 -ir,U’ ic dovolj prostora. Dij^ br'tanska ENCIKLOPE->8 05 °nBZ0RNIK O/Vi, °A BOMO LAŽJE ODLO-Uvp* K0 OBVEŠČAMO DE- 18 i Ta reg8" vas 3VCU1 JOVO" s fcSo jdno ZAHVALA V 78. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ode, stari oče in stric JANEZ ROGELJ iz Rožnega vrha pri Trebnjem Jnkreno se zahvaljujemo vaščanom, sosedom, sorodnikom, prijateljem, delovnim kolektivom Trimo Trebnje, SOb Trebnje, Kuverta Ljubljana, Slovenija avto Ljubljana m Dana Mirna za toliko vencev in cvetja. Zahvalo smo dolžni osebju pljučnega oddelka bolnice Novo mesto, ki je pokojniku pomagalo med boleznijo. Brala dekanu za lepo opravljeni obred in pevcem za Zupete žalostinke. Brala vsem, Id ste pokojnika spremili na zadnji poti, nam izrazili sožalje in kakorkoli pomagali. Žalujoči: žena Jožefa, otroci Ivan, Tone, Pepi, Vika, Metoda in Cirila z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame,, prababice, tašče in tete ANE RABZELJ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sovaščanom, ki so jo spremili na njeni zadnji poti ter ji darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Iskrena hvala kolektivom IKON iz Kostanjevice, Gozdnega gospodarstva Crmoš-njice, Papirkonfekcije kartonaže Krško, Vojne bolnice Ljubljana, Zdravstvenega doma Ljubljana-center. Posebna zahvala župniku iz Kostanjevice za cerkveni obred in poslovilne besede. Vsi njeni OStrc, 25. maja 1978 IZ NOVOMtSICE PORODNiSNi ""'T'- A iz Polja - Slavka, M arija Stanek iz Črnomlja — Gregorja, Marjana Rivec iz Arta — Vojka. - Čestitamo! V času od 18. do 24. maja so v novomeški porodnišnici rodile: Zdenka Sotošek z Gorice - Marijo, Frančiška Cerar iz Obrita - Petra, Nevenka Murgelj z Vrgovega - Primoža, Darinka Zaletel iz Mačkovca — Katarino, Rožica Zakšek iz Treb- njega - Karmen, Liljana Poljčič iz Črnomlja — Danijelo, Jožefa Ko-delič iz Gornjega Maharovca - Dušana, Liljana Zupančič z Obrha -Darka, Martina Vide iz Šentjerneja - Melito, Marija Stanek iz Črnomlja - Gregorja, Marija Repovž iz Družinske vasi - Natalijo, Rozalija Mo- Stupič i Janša iz ZAHVALA V 41. letu je morilčeva roka vzela življenje JOŽETU TRATNIKU z Rake S^feno * zahvaljujemo vsem, ki so ga posprem ili na zadnji poti, darovali vence in cvetje, posebej pa še sosedom za pomoč. ^tojoči: žena Stanka, hčerki Brigita in Nataša, sin ndi, brata Alojz in Franc z družino, oče Alojz in drugo sorodstvo m u f V SPOMIN S. junija bo minilo žalostno teto, odkar nas je za vedno zapustil naš najdražji in nepozabni ata, dedek, pradedek, brat in stric JANEZ MIKLIČ iz Roj pri Trebelnem Ob tej priliki se ponovno zahvaljujemo vsem, ki so mu darovali cvetje in vence, ga spremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti in s tem lajšali bridko bolečino v naših srcih. Žalujoči: sinovi in hčerke Tone, Stanko, Mici, Milka in Tončka z družinami ter drugo sorodstvo har iz Blatnika - Draga, Ljubica lgraja - Mario, Alojzija Kočevja - Andreja, Ivanka Oberč iz Radulje - Petra, Jožica Florjančič z Gornjih Sušic - Anito, Stanislava Rabič iz Krškega - Miloša, Alenka Malenšek iz Dolenjskih Toplic - Petro, Cvetka Podgoršek iz Šentjerneja - Darjo, Cbetka Pintar iz Starega trga - Damjana, Nada Potočnik iz Otovca - Petro, Zdenka Sodec s Primostka - Anito, Antonija Mali iz Ločne - Angelco, Dragica Jakša iz Semiča - Bojano, Zofka Malerič iz Vojne vasi - Boštjana, Liljana Plevnik iz Otočca -Lidijo, Štefka Krevs iz Irče vasi -Aleksandro, Antonija Zakšek iz Brestanice - Petra, Jožefa Pirc iz Dolšc - dečka, Jožica Gregorič iz Grobelj - deklico, Marija Gazvoda iz Gabrja - deklico, Antonija Vodopivec iz Stolovnika - dečka, Ružka Majcen V času od 20. do 27. maja so v brežiški porodnišnici rodite: Štefka Sepec iz Rigonc - deklico, Branka Pešec iz 2idovinka - dve deklici, Ema Kuševič iz Krškega - Karolino, Nada Remus iz Samobora - Tomislava, Ana Vitko iz Otoka - dečka, Dubravka Gvozdanovič iz Osredka - Roberta, Marija Cepak iz Strmca - Brankico, Nada H>rvat iz Gradne - dečka, Marija Baškovič iz Samobora — dečka, Stefica fbrvat iz Samobora - dečka, Jfetena Mugoša iz Krškega - dečka, Dragica Zag->aj-ster iz Blatnega - Boruta. -ČESTITAMO! V istem času sta v brežiški bolnišnici umrla: Alojz Dornik, upokojenec iz Vrhovske vasi, star 57 tet, in Jože Zniderič, upokojenec iz Gabija, star 70 tet D RAŽ JE STANARINE Občinska skupščina Ribnica je z enim glasom proti - ostali so biti za - sprejela odlok o povišanju stanarin, ki bo znašalo v povprečju do 30 odstotkov. Zvišanje bo veljalo od 1. julija dalje. Za isti odstotek se '-odo drugod v zvečate stanarine republiki. tudi ^ 81. letu starosti ZAHVALA V nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric JANEZ KUKMAN iz Cegelnice pri Novem mestu it0 * zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, Metlika kol?ktlvu KZ Krka Agroservis, kolektivu Novoteks Doti 7=?* P°?aiiene ven<* »n cvetje ter spremstvo na zadnji enkrat wem Islcrena hvate!^* “ °Pr8Vljeni ^ * Žalujoči: žena Pepca, otroci Ivan, Jože, Mimi in Ani z družinami, sestra Tončka in drugo sorodstvo V SPOMIN 5. junija bo minilo teto dni, odkar si nas zapustil, dragi mož, oče in stari oče ALOJZ STERK iz Dobrave 9 Naš dom je prazen in pust, odkar si za vedno odšeL Cas hitro beži, a za sabo ne briše žalosti. Dnevi so svetlejši od noči, a za nas jih ni, ker vemo, da tvoje telo v zemlji trohni. Žalujoči: žena Terezija, sinovi Lojze, Franci in Tone, hčerka Marija z družino ter teta Mirtek Hvala za vašo ki rešuje življenja! Pretekli teden so darovali na novomeškem transfuzijskem oddelku- 23. maja: Nada Lekše, Franc Grmovšek, Jožefa Gotei, Ema Novak, Emil Rifeli, Manca Strajnar, člani Krke, tovarne zdravil. Novo mesto; Karel Stopar, Jelka Novak, Ivan Zupančič, Marija Gazvoda, Lado Pavlin in Janez Novinec, člani Novolesa, Straža-Zdravko Mazovec, Jože Kocjančič, Rudi Redek, člani Novoteksa Novo mesto; Anton Mah in Marko Hidorovac, člana Novoerada Novo mesto; Jože Kuptenik, član PTT Novo mesto; Ivan ZagaT član Piorurja, Novo mesto; Franc Košmrlj, Milena Božič, JanezVovko, Nada Rateje, Darja Bartolj, Miha Lokovšek, Hnko Kolenc, Miha Hudonmč in Muko Krevs, člani Industrije obutve. Novo mesto; Anton Raik, Alojz Lindil, Avgust Novak, Martin Safar in Zvone Gačnik, člani IMV Novo mesto; Slavko Kavčič, člani Iskre, Novo mesto; Slavko Sušin, delavec iz Družinske vasi; Jože Pavlin, član Hmeljndca, Novo mesto; Janez Kupljen in Stane Ajdišek, člana Keramike, Novo mesto; Martin Kočevar, član IMV Suhor; Pavel Golob, član Zavarovalnice Sava, Novo mesto; Slavko Zupančič, član Industrije obutve. Novo mesto; Jože Spelko, član Varnosti Novo mesto; 25. maja: Ivan Hovat, član KZ Krlca, Novo mesto; Peter Repovž. i1*® Mfdved, Franc Božič, Betka Kupelnik, Marija Krese in Franc Bajer, člani Krke, tovarne zdravil, Novo mesto: Anton t Rajk, Jože GrubiČ, Martin Potočar in Marta Zorc, . . - o "»“o; Mariana Kastelic, Stanka Kavšek, Darko Trlep Jože Plantan, Jože Kruh Jože Mali, Drago Gril, Cvetka Kren m Jakob Jakubovič, člani Novolesa, Straža; Zvonka Ban, članica Ete, Novo mesto; Jože Cezar, član Javnih skladišč, Novo mesto; Mirsad Merdanovič, član Novograda, Novo mesto; Anton Primc, Alojz Bobnar m FrancRazvoda, člani Opekarne, Zalog; Stane Kavšek, Joža Udovč m Irena Saksida, člani Laboda, Novo mesto; Martin Peterlin, ;“rk|h P0*??51?1 Franc Šinkovec, kmet iz Zaloga;Minka Potočar, Marinka Vovk, Franc Sluga, Dušan Vasič in Bojan Florjančič, člani Novoteksa, Novo mesto; Stane Miklič, član Gorjancev, Straža; Franc Škrbec, član Pionirja, Novo mesto; Alojz Božič, upokojenec iz Velikega Orehka; Jože Bete in Jože Drenik, kmeta ž Težkfj v°df: Manja Erlah, gospodinja iz Stopič; Marija Ovni-Sr i*i bučar, Manja Božic in Manja Mežnar, gospodinja iz Velikega Orehka; Fani Turk, Štefka Omerzu in Anica Klemenčič, gospodinje iz Bušice; Mihaela Kozoglav, gospodinja iz Šentjošta; Marija Kafol, gospodinja z Verduna; Milena Čučnik, članica No ‘ Novo mesto; Darinka Avsec, članica Laboda, Novo mesto. Korasa, Leopold Novo mesto; M člani IMV lovoteksa, U ................... ^■'n- * mi szlinS ■"* ”ilh op“o,,,l Pnšel je na majhno trato, na katero je pa- Denar! O,'ta ima čudovito moč že do **kakveder 7»KMETIH 4 Ohi* “* Prenapačen, tale ,flcric!“ je tekel ta n? *“•> Pomeni.“ U./ni Drena pačen!“ Mjj “Pri kntJ & hlap*0 j*200 snnil mlajšo .. »S® enl^ Prišel snopje povezovat d. v*t mi ga poglej! Naklestim tebe in 1* imela dosti!44 5j*lila ij? mbato, mlada Rezilca je pa vendar hitoT0 majhne roke in kako gladek Ml* ch- . Sel L ^5 P8^ gospod! jJ« hiu ,uje d®yc tez Polje v gozd. Ljudje iv tatj oraj smilili, da se motajo tako tru-taSuVroCini- Sl Toda Ve”dar še nekaj človeškega srca v J*1 skrt,- misliti ni bil navajen in zato si ni Z ra2mišljanjem o kakih socialnih 'po ®0Z(*' Nekaj časa je brez dlja njem, potem je zavpil k parobku in y * “> E IL11I j V/ Ldvpi IV pdlUUMl kil ■kiseT0* ^ dalje, opazovaje ljudi na Je raztrezalo prav do gozda. dala prijetna senca smrek. Legel je, podprl glavo z roko in brezmiselno gledal v zrak. Do tratice se je stezala njiva. Nekaj sto korakov od lam so žele žanjice. Njih beli rokavci in živobarvni robci so se svetili v soncu. Zdaj pa zdaj se je zabliskal kak srp. Postajal je truden in zaspan. Zdaj se je zganilo nekaj ulizu njega. Ozrl se je. Majhen deček se je priglasil izza grma, za katerim je stal s prtom zakrit jerbas, gotovo malica. Malček je radovedno obstal, ko je uzrl tujca. Vtaknil je prst v usta in ga ogledoval nekak o resno. Reicha je začel deček zanimati. To zdravo otroško obličje je imelo vse drug izraz kakor obrazi nervoznih mestnih otrok. „He, kako ti je ime? “ Mali je malo počakal, previdno vzel prst iz ust in dejal nekako bahato: „Tonček!“ „Tonček? Glej, prav lepo. Čigav pa si? “ Mali je spet malo počakal, odprl usta, a jih spet zaprl, kakor da se je česa domisliL »No, ali ne poveš? Vidiš, dam ti krajcar, eden, dva tri... Pomolil mu je roko in mali je prišel bliže. Premišljeno mu je pobral krajcarje z dlani, drugega za drugim vtaknil v hlačni žep, mu modro pogledal v oči in se kratko odrezal: »Pavlovčev!44 „Pavlovčev? 1“ Reich je utihnil, si nažgal cigareto in pustil otroka v miru. „0 troka ima! Kako fatalno!4* In spet je puhnil dim v zrak. „Mati so mi dejali, naj pazim na jerbas,44 se je oglasil čez nekaj časa deček, potegnil hla-čice kvišku in se spet zavlekel za grm. Prej se je igral z dračjem in smrekovimi storži, zdaj ima otrok! Mladi Reich se je zamisliL Neko čudno čustvo je vzbudil ta otrok v njem. Skoraj je že mislil vstati, iti domov in se kar na tihem odpeljati iz Zavod. A takoj nato se je nesramno nasmehnil in dejal frivolno: „Hm, še bolj interesantno!44 Izvlekel je beležko iz žepa, iztrgal list in napisal: »Enkrat pridem k Vam, morda v nedeljo zvečer, če ne bo Vašega moža domov. Bati se me ni treba, lahko govoriva skozi okno, če mi ne zaupate. Razložiti Vam imam važne stvari. Dotlej pa molčite, ker bi bila Vaša in Vaše hiše nesreča, če bi govorili!44 Zložil je listič, potem je šel za grm k dečku, ki je še vedno ogledoval krajcarje. „AIi pridejo mati sem?4 „0 ja, pri »Kdaj?44 »Kmalu.41 rezat malico!44 »Pa zakaj so pustili tebe samega tukaj?44 »Zato, da varujem in ker je tam na njivi prevroče.44 Obmolknila sta. Deček je sramežljivo, a radovedno opazoval Reicha, njegove svetle naočnike in fini usnjeni etui, ki mu je gledal iz žepa. Za yes svet bi bil rad pogledal skozi ono stekleno stvar, ki se je zibala gospodu na nosu. ,JCo bi me le potipati pustil,44 je premišljeval in čakal, da se gospod sam spomni in mu razkaže vse bogastvo svojih žepov, prav kakor Dolinarjev dedek, ki mu je enkrat celo zataknil svoja očala za ušesa, skozi katera ni nič videl in ki so bila mnogo, mnogo grša kot to, kar je imel gospod. Reicnove misli so bile seveda jako različne od nedolžnega razmišljanja otrokovega. »Tale deček mi je malo na poti,44 si je mi-sliL »Prav lahko pove očetu, da sem govoril z njegovo materjo, in to bi bilo gotovo nepri- I jetno. Dal bi mu pismo, da ga izroči njej, pa to je nevarno, mogel bi ga izgubiti in molčal gotovo ne bi v nobenem slučaju. Pošljem ga kam stran.44 »Ti dečko, ali si bil kdaj v trafiki? 44 . »O, saj hodim zmerom jaz očetu po to- bak.44 »Pa bi mi znal prinesti cigaret, veš, tistih belih.44 „A tistih, ki sta dve za krajcar? 44 »Ne tistih, ne. Kar reci, da so za gospoda iz fabrike, pa bodo že vedeli.44 »Porečem.44 »Na, tukaj imaš denar, samo pazi, da ne zgubiš.44 »Bom.44 „Pa precej moraš iti in nič se ne smeš igrati po poti.44 „Ph je bolj daleč kot od naše hiše!44 »Boš pa malo tekel44 »In malica?44 »Na to bom že jaz pazil. Če prineseš kmalu, pa ti dam desetico, samo teči moral44 Deček se je spustil proti vasi, ki itak ni bila daleč, Reich pa se je zasmejal zaničljivo. »Ha, ha, ti pogovori in pogajanja z vaškimi paglavci, kako interesantno. Zleknil se je v travo in čakal pri malici za grmom, ki ga je popolnoma zakrivaL Skoraj dolgčas mu je postalo že, ko je začul bližajoče se stopinje. Bila je Pavlovčeva žena. Vsa rdeča in potna v obraz je bila vendar videti s svojimi od sonca zarjavelimi lici in bleščečimi očmi jako zdrava in dražestna. »Tonček, kje si?44 je vprašala in stopila h grmu za katerim je ležal Reich. Ugledala ga je in pobledela od strahu. Poželjivo jo je objemal z očmi in nemo položil prst na usta. »Takoj se mi poberite, sicer zakričim v pomoč in potem se vam ne bo godilo dobro,44 je dejala razjarjeno in ga jezno pogledala. ta listič .Takoj stim.44 pojdem, samo vam pu- 23 1. junija 1978 DOLENJSKI LIST Rojen za delo z ljudmi Življenjska pot Grila Pluta je ena sama družbenopolitična šola. Vanjo je stopil kot aktivist Osvobodilne fronte 1942 in se leto dni pozneje že pridružil borcem XV. belokranjske brigade. Po rodu je namreč Belokranjec iz Gradca. Nižjo gimnazijo je tik pred njo končal v Novem mestu in dve leti po osvoboditvi začel učiteljsko kariero v Posavju. Prvo službeno mesto je bilo v Boštanju, drugo na Raki. Raka je bila namreč ,prehodna“ šola za učitelje in bodoče ravnatelje osnovnih šol v občini. Takrat so hodili v 15 kilometrov oddaljeno Krško večinoma peš, srečnejši pa so se vozili tudi s kolesom. Naslednja šola, na kateri je učil mladi Plut, je bila v Velikem Podlogu. Na njej je preživel najlepša leta. Tedaj je že napredoval do ravnatelja, vendar mu ta dolžnost ni vzela veliko časa. Dopoldneve je prebil z mladino v razredu, popoldneve pa s kmečkim prebivalstvom. Skupaj s Francem Juvancem 'iz kmetijske zadruge je začel pridobivati ljudi za elektrifikacijo šestih vasi. Pozneje sta uspešno izpeljala še izsuševanje zamočvirjenih površin. Tiste čase so bili na šoli samo učitelji s srednjo izobrazbo. Poučevati so morali vse predmete, od jezikov do matematike, kemije in fizike. Tako je naprimer Plut tri leta učil ruščino. Tudi z nemščino se je otepal pa z matematiko, pri čemer mu je veliko pomagal polbrat, profesor matematike in fizike v Črnomlju. Marsikaj koristnega se je naučil od pisatelja Alojza Zupanca iz Podzemlja. Pridno je pomagal tudi na kmetiji. Oče mu ob prihodu domov navadno sploh ni rekel dober dan, ampak: ,J*rav, da si prišel, jutri zjutraj gremo kosit. “ Družbenopolitično delo je Pluta pritegnilo povsod, kjer je služboval. Prva večja akcija, v kateri je sodeloval, je bila gradnja zadružnega doma v Boštanju. Seveda ni Šlo gladko, saj so ljudje govorili, da bodo imeli v njem skupni kotel. Za aktivistično delo v tistih letih pravi Plut, da je bilo zelo težko. Kadarkoli so prišli med ljudi, so poslušali očitke. Toda bili so trdoživi in vztrajni. Danes so z njim vred ponosni na napredek, saj njihova prizadevanja niso bila zaman. Ciril Plut je že petnajsto leto ravnatelj osnovne šole v Leskovcu. Sprva je spodbujal akcije v krajevni skupnosti, potem v občini. Zdaj začenja že drugo mandatno dobo kot podpredsednik občinske skupščine v Krškem in od leta 1971 je tudi delegat republiške skupnosti za ceste. Posveča se investicijam v šolstvo, ceste in druge komunalne objekte. Nadvse bo zadovoljen, ko se bodo uresničili načrti za enoizmenski pouk na vseh osnovnih šolah v občini. Pravkar je dobila nove prostore šola na Raki, prihodnje leto bo dograjena šola v Kostanjevici in potem bo na vrsti še Podbočje. Gril Plut nikoli ne miruje. Srečen je samo, če vidi, da se gradi, asfaltira, da raste nekaj novega. Česarkoli se loti, izpelje do konca, pa če so ovire na videz še tako velike. Pravi, da ni rojen za mirovanje, ampak za delo z ljudmi, za akcijo, zato mu dolžnosti zunaj šole niso v breme, ampak v sprostitev. JOŽICA TEPPEY Tragedija jamarjev v Bilpi Trije jamarji so v soboto izgubili življenje, ko so iskali nadaljevanje jame Bilpa III ob Kolpi — Rešeni jamar Emil Matko—Zapata izven življenjske nevarnosti (Nadaljevanje s 1. strani) Ko so reševalci, oskrbljeni z maskami, kisikovimi bombami in drugimi reševalnimi pripomočki, iskali jamarje, je spodaj pod jamo čakalo 5 rešilcev, ekipa treh zdravnikov iz Ljubljane, jamo in steno do nje pa so osvetljevali z žarometi, ki so jim dajali elektriko agregati. Zaradi težavne poti znotraj jame, kjer sta še dve zoženji, ter zaradi aparatov, ki so imeli kisika vsak le za 40 minut, so ljubljanski reševalci do 3. ure v nedeljo zjutraj prinesli iz jame le mrtvega Ivana Dimca. Kasneje so ugotovili, da se Je zastrupil z ogljikovim dioksidom, ki je nastal ob eksploziji razstreliva, jama pa se do prihoda jamarjev ni dovolj prezračila. Reševanje so nato prekinili in zaprosili za pomoč reševalce rudnika Trbovlje, ki so prispeli v Bilpo šele okoli 13. ure in se najprej sami, nato pa še s pomočjo domačih jamarjev lotili reševanja. Ob 15.40 so reševalci sporočili: „Eden je še živ.” Svojcem ponesrečenih jamarjev se je utrnilo upanje, ki ga malo prej sploh ni bilo. „Kdo je živ? Kako se piše? ” so spraševali od spodaj in ob 16.15 je prišel odgovor: KRMELJ: BOJKOT PEVCEV? Krmelj se ravno ne more pohvaliti z obilico kulturnih prireditev. In, vendar so v nedeljo izpadli silno mačehovski do trebanjskega mešanega pevskega zbora. Le-ta je prihitel v kraj, a še tri četrt ure po napovedanem začetku nastopa ni bilo v dvorani niti enega poslušalca. Menda jih je vsaj pet imelo namen prisluhniti ubranemu petju, a. še ti se niso upali povsem blizu, da ne bi Tre-banjci med njimi iskali predsednika krajevne skupnosti, ki se je bil dogovoril za koncert. BRATA UTONILA V SAVI? Čeprav brez natančnejših podatkov, že lahko govorimo, da je bila vožnja osebnega avtomobila minuli torek okoli 21. ure na cesti Radeče-Hrastnik usodna za dve mladi življenji. Iz doslej še neznanih vzrokov je vozilo namreč pri Podkraju zdrsnilo s ceste in se zakotalilo v Savo. Delavci celjske UJV po doslej znanih podatkih menijo, da sta bili v avtomobilu dve osebi, da gre za mlada brata iz Podkraja. Kaj več pa je zaenkrat nemogoče reči, kajti navzlic vztrajnemu iskanju niti avtomobila niti trupel še niso našli. Sava je ob zadnjem deževju namreč močno narasla, je kalna in deroča, kar pa gasilcem izredno otežuje delo. Medvedka napadla zeliščarja Zlomila mu je roko, skoraj popolnoma odtrgala uho in ga razpraskala — Ranjenec se zdravi v bolnišnici na Reki — Lovska družina: letošnji odstrel izpolnjen Lovska družina Draga—Trava je prejela 22. maja pismeno sporočilo vaškega odbora Podpla-nina v KS Draga, občina Kočevje; »Obveščamo vsa lovce, da se je 17. maja dopoldne pripetila huda nezgoda. Medvedka, ki je imela ob sebi dva mladiča, je napadla Roma Marka. m v To se je zgodilo v bližini vasi Podplanina pri hišni št. 5. M arko je nekaj metrov nad hišami nabiral lubje krhlike, ki ga je nameraval prodati. Medtem ko je lupil krhli-ko, ga je nenadoma napadla medvedka, ga podrla na tla in močno razpraskala po glavi. Skoraj popolnoma mu je odtrgala uho, zlomila roko in ga ze- lo razpraskala tudi po hrbtu, da je z zadnjimi močmi komaj prišel do hiše št. 5 v Podplanini. Razmesarjenega Marka so takoj odpeljali z avtom v zdrav-stvenio postajo Čabar, kjer so mu nudili prvo pomoč. Zdravnik je ocenil, da so poškodbe zelo hude, zato so ga poslali z rešilcem v bolnišnico na Reko. Vsekakor bo preteklo precej časa, preden bo okreval. 19. maja jee šla Marija Miklič iz Podplanine št. 3 sadit fižol v ograjo. 50 m od ceste je opazila dva mlada medvedka. Vsa pre- „Zapata-Emil Matko. Toži, da ga bole prsi in noga. Pošljite topel čaj, odeje, nosila, pasove in vrvi.” Šele ob 18. uri so začeli na nosilih po navpični steni spuščati ponesrečenega jamarja. Ob njem se je spuščal jamar Matija Kobola - Kekec, ki je dajal zgornjim navodila, kako nai spuščajo, hkrati pa je uravnaval nosila, da je ponesrečenec varno prispel na zemljo. Tam so nosila s ponesrečencem prevzeli jamarji in drugi reševalci ter po- V STENI — Reševanje pones-e-čencev je zelo oviral težak dostop do jame Bilpa III. Na fotografiji: ponesrečenega jamarja Emila Matka spuščajo na nosilih iz jame do reševalcev. (Foto: J. Primc) hiteli z njim po strmini, kjer sta jih čakala rešilec in zdravnik dr. Marko Vizjak. Jamarja so nato prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer so ugotovili, da je poškodovan zaradi vdihavanja ogljikovega dioksida iz zaradi mraza. Poškodbe pa niso posebno nevarne in bo približno v desetih dneh že doma. Reševalna akcija je trajala nato še nekaj ur, saj so šele oko- li 21.30 prinesli iz jame zadnja dva ponesrečenca. Oba, Ivan Knavs in Marjan Rus, sta bila mrtva. Vzroke nesreče še vedno raziskujejo. Kako je do nje prišlo, bo gotovo najbolje osvetlil preživeli jamar Emil Matko. Žllo-stni primer pa gotovo že zdaj opozarja, da se je treba takih in podobnih akcij lotevati ne le z mladostnim navdušenjem in zagnanostjo, ampak tudi s preudarkom in potrebnim znanjem. JOŽE PRIMC 18 : 4 ZA TABORNIKE - KURIRJE V akciji ..Taborniki zbor - naš pozdrav Titu!”, ki jo je 24. maja popoldne pripravil Odred gorjanskih tabornikov, je sodelovalo 120 članov odreda. Skupina 8 tabornikov— kurirjev se je morala posamič prebiti z važnimi pismenimi poročili iz mesta na vrh kapiteljskega hriba, ki je bil zastražen s širokim pasom čuvarjev - tabornikov, čebelic in medvedkov. Iznajdljivi kurirji iz čete na osnovni šoli Grm so porabili komaj 25 minut, da jih je 6 doseglo cilj, dva pa je obramba ujela. Rezultate so razglasili kmalu po zaključeni akciji ob tabornem ognju v globdi Ragovega loga, kjer so se taborniki spomnili rojstnega dneva tovariša Tita in svojih vzomikov-partizanov. S. H. Iz tisočev koscev lesa Makete znanih stavb so konjiček Vinka Fišiča iz okolice Travnika — Te dni je že drugič razstavljal v Novem mestu mi je odprla stran z izjavo znanega beograjskega humorista Čkalje, ki je ob ogledu razstave zapisal: „Mora biti plemenit človek in s prirojenim talentom, da lahko naredi kaj tako lepega. Občudujem ga ...“ Makete Eiffelovega stolpa, rojstne hiše maršala Tita v Kumrovcu, dvorca iz okolice Londona, rojstne hiše Ive Andriča itd. so tudi osvetljene, tako da pride vsaka podrobnost še bolj do izraza. Doslej je imel že preko 150 samostojnih razstav v raznih krajih Bosne, H-vatske in Slovenije. Ze pred štirimi leti se je mudil v Novem mestu in s svojimi maketami gostoval po raznih šolah, v tovarni Krka, v Iskri in tudi v Domu JLA. Vinko Fišič iz vasi Pribiloviči je bil kovač in je opravljal vsa težka dela, dokler ni pred leti postal bol- 1 nik, ki se ne more premakniti iz postelje. Dvakrat po dve leti je preležal med operacijami na kosteh, potem je sicer s palicami shodil, ampak je ostal invalid. „Med boleznijo, ko sem ležal in strmel v strop, sa mi je porodila misel, da bi delal makete, da bi se zamotil z nečim, kar bi mi zaposlilo roke in misli. Tako sem nabavil razglednice nekaterih znanih stavb iz domovine in tujine, les in drug material pa začel delati. Deset let je trajalo, da sem naredil devet maket," je te dni povedal Fišič, ko je sedel pred svojo zbirko v avli Doma JLA in obiskovalcem razstave ponudil knjigo vtisov v podpis. Fišičeve razstave so vedno brezplačne. Vesel je, če koga njegovo delo zanima, še bolj vesti, če v njegovo knjigo kdo napiše pohvalo. V dveh knjigah na 877 straneh je že nemalo laskavih ocen, tudi od znanih ljudi in umetnikov. Slučajno se strašena je urno pobegnila domov. Sledove medvedov najdejo domačini zjutraj tudi med hišami. Noben vaščan se ne upa več hoditi po svojih opravkih. Vaški odbor Podplanina lepo prosi lovce, da bi nevarno žival čimprej pregnati v gozd, kjer ne bi ogrožala ljudi.“ Lovska družina Draga-Trava je letos uplenila že 2 medveda, in sicer 30. marca kar 275 kg težkega kosmatinca, 22. aprila pa 125 kg težkega. Tako je lovska družina dovoljeni odstrel izpolnila. Druge možnosti torej ni kot organizirati poskusni pre-* gon živali iz tega območja. FRANC 'KALIČ „Samo dve želji imam," je rekel. „Da bi si med mojimi maketami izbral najljubšo zase maršal Tito in da bi kakšna ustanova prevzela patronat nad mojim delom. Vse eksponate bi ji dal...“ Avtor maket, težak invalid, težko živi. Zadolžil se je za avto, ki ga je uredil tako, da v njem prebiva, si kuha, prevaža mar kete in je sploh njegov dom. Vmiti dolg ob brezplačnih razstavah pa ni tako enostavno. R.BACER icept prot dolgočasju Izdelek Franja Pezderška iz Novega mesta Zagotovo 48-letni Novontf" ščan Franjo Pezderšek ni edinj-ki je ,odkril* recept, kako skflr šati dolgočasne zimske dni, 1® je človek v bolniški, najbrž P! se le malokdo lahko postavi z izdelkom, kakršnega je v bolniške oskrbe na domu Prf" kratkim dokončal ta Krkin *" lavec. Bilo je pred slabim te*0111' Zdravniki so sklenili, da m<>,# Pezderšek ostati za nedoločf čas doma. Novomeščanu r sprva godil počitek, sčasoma P* mu je bilo po tovarni in pffl teljih vse bolj dolgčas. ,Me0 n a h li b ki ti II! Franjo Pezderšek »K sem moral biti hudo siten, r dejal Franjo, „da mi je predlagala, naj napravim '"'j za ptiče. Dela sem se loti in ugotovil, da mi .mižali*" ne dela težav. Hišica je bila raj nared. Spominjala brunarice v hribih in o®0^ sem se, da bom iz nje nai* miniaturno alpsko hišico. nati moram, da so od ta**', dnevi minevali kot za šalo-'' Včasih je delal tudi po ® ^ ur na dan. Hčerki sta mu P našali material, sam je ob1 odpad in prinesel domo* naročje lesenih palic, desK pločevino. Hša je postajala sei sp, bi, Pr, lei />! tn ■Mi Novomeščan Franjo F** šek je v 120 urah nap miniaturno alpsko hiš»c° večja. Ko je nanjo položil ’ nji strešnik, je izračunal) je delal več kot 120 ur. „Vanjo sem napeljal elektriko. Hšico je videl®.1 precej prijateljev in nekaj J bilo, ki bi jo pri priči v**® bi jo dal za 1.500 din. je ne prodam. Hiša je 70 cm, široka 40, visoka p meter. Sedaj se bom lotil < nato pa bi rad napravil kj” palačo - kozolec toplar/ L Vinko Fišič, avtor devetih maket zelo znanih stavb, se je lotil dela med boleznijo. »Namesto obupa sem našel nov smisel življenja,“ je povedal. Zli duhovi v Metlil „Le" nekaj bankovcev in nesreča je bila pregnan* vprašujočemu pogledu >>n6 _ nika“ je: „Če denarja ni, * vzeli zli duhovi za odkup1) j Po takšnem postopku se j® nuli teden nemalo Meti1* znebilo nesreče in tudi d®11 Glas o tem je prišel n* tudi metliškim miličnikom-pa so bili navzlic hitrem*^ panju prepozni: ..čarodfij* že odkurili čez Kolpo. P° znanih podatkih je vseh pe Metličani, navajeni turistov, niso bili prejšnji teden prav nič presenečeni, ko sta jih obiskala avtomobila z beograjsko in smederevsko registracijo. Kaj hitro pa se je ugotovilo, da ne gre za navadne popotnike. Sest oseb v starosti od 15 do 33 let je tiste dni po Metliki iskalo lahkovemeže, katerim bi pregnali nesrečo, ki se zgrinja nad njihovo glavo. Postopek je bil takšen: ,.nesrečna" oseba je morala ..čudodelniku izročiti določeno vsoto denarja, h kateri je slednji primaknil svoj delež. Kupček bankovcev se nato zavije v časopisni papir, izganjalec nesreče pa med zavijanjem denar spretno izmakne. Potem vrže papir na tla, lahkovemeža pa, ki seveda ni nič videl, vpraša, ali je denar še v papirju. Pojasnilo njalcev nesreče iz družine savljevič iz Obrenovca in s'"’, reva. Za metliške miličn“Lv dela še ni konec, kajti ug ( skušajo, koliko občanom J, na ta način olajšana den ^ Delo poteka sila žrtve niso kaj pri volji P kako so se ..znebile" n nad glavo. Razumljivo. * fr | srška ivonie- edini< skJ*f ni, brž P1 tavi * čas« pred ■jn d®” k: to* mor* jlože" iu 't maP1 pii)* klend* “ 't %! hi#* t»W( M to* n*2Ž pnf tald*. o . desf iu Pf obisi oV ! esk ila d ? Praznik občine Krško '• junij je posvečen spominu prvih krških bor-P®v in izgnancev ter prati vseh, ki so darova-J^ivljenje za našo svo-£°do. Je praznik globoka spoštovanja do "tev in pomnik krute Usode naših izgnancev. Medtem ko je bil lani ta Paznik v znamenju veličast-ne proslave 500-letnice Rastnih pravic Krškega, le-& posebej ocenjujemo °aažene uspehe in načrtu-ern° naloge za še hitrejšo raobrazbo družbenih odno-y. rer uresničevanja ustav-Jn načel in zakona o zdru-nem delu. Ob njem odpi-in dajemo v uporabo ,?Ve_ Pomembne gospodar-e in družbene objekte ter "1'rni ustvarjamo nadaljnje ffo/e za družbeno preo-,n gospodarski raz-!• Z obvoznico magistralne ate je Krško kot starodaven mesto °b Sav' še bolj o Prio svojo pot v svet. Novi la [ osnovne šole, ambu-n!!ta ln_ varstvena ustanova Raki so za to krajevno pnost pridobitev izjem-9a pomena, z rekonstrui-jj^ 0 'o asfaltirano cesto Ve- 1/35 — Raka pa so ustvar-irt ' P°^°il za hitrejši razvoj ena kopravn ejši položaj e9a predela občine. , ^i nove mehanične in JS'™™ -Tam. binaL 'n A9r°kom- Drir/ L- so nove, velike lekdvov^lrl-^r k* izorarin; zaključni fazi je tra v Z^lreaciiskega cen' tra v 1 uen- Brestanici in začeto dograjevanje vodovodnega in cestnega omrežja na Gorjancih. Tako kot navedeni, na zunaj vidni delovni uspehi nas še posebej razveseljuje napredek na celotnem področju gospodarstva. Dokaj ugodna ocena gospodarjenja v preteklem obdobju, o kateri je prav v teh dneh tekla razprava v vseh samoupravnih organizacijah in skupnostih, dokazuje, da naši delovni ljudje vedno bolj osvajajo družbeno reprodukcijo in s tem uresničujejo svojo samoupravno funkcijo v združenem delu. Zelo kmalu pa bomo morali oceniti tudi uresničevanje srednjeročnega načrta družbenega razvoja in začrtati osnove koncepta dolgoročnega razvoja. Uspešna gradnja prve nuklearne elektrarne nas vedno bolj približuje stvarnosti, ko bo z njo tudi Jugoslavija dejansko stopila v atomski vek. Vse to pa narekuje pogumno, preudarno in usklajeno načrtovanje vsestranskega družbenega razvoja, s čimer bo hkrati zagotovljena integralnost razvoja Posavja v širšem slovenskem in jugoslovanskem prostoru. Naš praznik skoraj sovpada z začetkom mandata delegatske skupščine. Tudi na tem področju je bil v preteklem obdobju dosežen znaten napredek, zlasti v uveljavljanju elementarne pravice delovnih ljudi in občanov, da v delegacijah in preko delegatov razrešujejo probleme in usmerjajo družbeni razvoj. Krajevne skupnosti in samoupravne interesne skupnosti se vedno bolj uveljav- ljajo kot asociacije združenega dela in občanov ter samoupravnega usklajevanja družbenih in osebnih interesov. To so potrdili tudi referendumi in druge oblike neposredne materialne udeležbe ter vsestranska angažiranost naših občanov in delovnih ljudi. Še posebej je to predanost samoupravnemu socialističnemu sistemu potrdila velika udeležba na volitvah. Lanska vaja gorjanci 77" je očitno izpričala našo obrambno usposobljenost ter podružbljanje ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki imata svoj izvor tudi v vsebini našega občinskega praznika, da se leto 1941 ne bo ponovilo. Nedvomno je to posledica visoke stopnje družbene zavesti in rezultat vsestranske angažiranosti in aktivnega delovanja družbenopolitičnih in družbenih organizacij. Zato je leto kongresov tudi dogovor vseh družbenih subjektov za nove napore v nadaljnji preobrazbi družbenih odnosov in samoupravnega položaja delovnih ljudi in občanov. Vsem delovnim ljudem in občanom, mladini in pionirjem ter pripadnikom javne varnosti in teritorialne obrambe čestitam za občinski praznik. Naj bo vsem ta praznik dan zadovoljstva in začetek novega ustvarjalnega dela za našo skupno srečo in razcvet naše samoupravne, socialistične Titove Jugoslavije. Predsedstvo skupščine občine Krško. S ČASOM SKOKOVITO NAPREJ uv J^ma Krško se razprostira na 345 kvadratnih kilometrih in se s 26 tisoči prebivalcev pr_j a "Ied pednje velike občine v republiki. Zadnja leta dosega skokovit razvoj. Družbeni lij v°d se je lani v primerjavi z letom 1973 povečal za več kot 120 odstotkov (od 569 mi-8 9irm'narjev na 1.254 milijonov), število zaposlenih pa se je pomnožilo od 6.434 na ' y ■ Med zaposlenimi je skoraj tretjina žensk. miliit0m obdobiu so v obiini veliko investirali na vsa področja (samo v gospodarstvo 2 315 ■jonov dinarjev). Zadnja štiri leta so na primer modernizirali nad sto kilometrov cest zgra-zarJ-i* VOdovodov' uredi,i več oddelkov za otroško varstvo, odprli nove šolske prostore bo l stanovanja, hotel in delavski dom, pravkar pa so končali obvoznico ob Savi s katero usn«h ° razbremenjen promet skozi mestne ožine. Napredek je ogromen. Veliki so tudi v fr. P" razvoju družbenih odnosov, saj so vsi ti dosežki rezultat skupnih načrtov v občini *rajevnih skupnostih in združenem delu. »M llf ZGORAJ: Nova obvozna cesta ob Savi je dograjena LEVO: Nova postaja milice in zdravstveni dom med gradnjo Občinski praznik - vez med preteklostjo in sedanjostjo Datum na koledarju se je spet povrnil na 7. junij, dan slovenskih izgnancev in praznik krške občine. Na ta dan pred 33 leti so se ljudje kot lastovke začeli vračati iz štiriletnega pregnanstva. Prihajali so iz Srbije, Nemčije, Poljske, iz vseh taborišč Evrope. Pot domov je trajala tudi po dva meseca in poslednji so se vrnili šele naslednjo pomlad. Domovi so bili porušeni in zapuščeni, toda domovina je bila svobodna. Po vaseh krške občine niso več gospodarili Kočevarji. Kljub temu da je bila večina ljudi izgnanih, je občina dala veliko partizanskih borcev in tako doprinesla svoj delež k osvoboditvi. Njen praznik 7. junij Domeni trajno vez med preteklostjo in sedanjostjo, vsako praznovanje pa ima svojo vsebino, svoj posebni značaj, ki je odsev skupnih prizadevanj po napredku in hkrati priložnost, ko občani pretehtajo opravljeno delo z namenom, da bi bil korak v jutrišnji dan še trdnejši in po-gumnenjši. Letošnji uspehi dokazujejo, da so na pravi poti, da se jim cilji ne odmikajo, da natanko vedo, kje so in kam želijo. Med največ je dosežke leta prav zagotovo sodi osnovna šola na Raki, za katero prebivalci te krajevne skupnosti zdaj drugo leto plačujejo samoprispevek. V pretih letih bodo zbrali zanjo okoli 1,8 milijona dinarjev, vrednost celotnega objekta z opremo vred pa cenijo na dvajset milijonov. V tem prizidku bo pet učilnic za kabinetni pouk, večnamenski prostor in telovadnica z galerijo, ki bo hkrati dvorana za krajevne proslave, kino predstave in druge prireditve. V novem poslopju so tudi prostori za zdravstveni dom, ki se je do sedaj stiskal nad matičnim uradom. Tudi krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije so tu dobile sejno sobo in pisarne. Razen tega imajo v šoli zdaj na voljo prostore za otroški vrtec. Dozidava šole zaradi vsega tega ljudem veliko pomeni, saj omogoča življenju kraja večji razmah. Ogromno zadovoljstvo prinaša krajanom tudi asfalt na občinski cesti od Rake do Rim-ša, s katero so zdaj neposredno povezani z občinskim središčem. Za praznik so namreč modernizirali tudi odsek republiške ceste od Rimša do Velike vasi in tako zbližali te kraje s Krškim. Za tiste, ki se vozijo na de/o, to veliko pomeni. Vodovodi po vaseh in obnovljene ceste so zaustavili izseljevanje. Velika želja Račanov je, da bi dobili industrijski obrat in v njem zaposlili vsaj del ljudi iz krajevne skupnosti. Upajo, da je tudi ta cilj uresničljiv, tako kot vsi drugi, ki so si jih zastavili in jih dosegli s skupnimi napori ob podpori občinske skupščine. V krški občini so za letošnji praznik nanizali še več drugih uspehov, med katerimi naj naštejemo obvoznico za mestom ob Savi, plavalni bazen rekreacijskega središča v Brestanici, nov objekt Imperiala v Krškem, nove prostore Transporta, Servis in prodajalno kmetijskih strojev Agrokombinata, novo poslopje postaje milice v Krškem, dograjeno in prenovljeno zgradbo občinske uprave, nove kilometre asfalta na občinskih in regionalnih cestah, kanalizacijo v Stari vasi in Leskovcu itd. Vse to je plod skupnih naporov in pripravljenosti občanov za to, da so dali svoj osebni delež k napredku občine in krajevnih skupnosti. kiii Hi ii RIU v^ * 1 7 ■ ' */•' J Uz{* ■ ' * Nova šola z vrtcem i n zdravstveni dom na Raki ★ SKUPŠČINA OBČINE KRŠKO - IZVRŠNI SVET OBČINE - OBČINSKA KONFERENCA ZKS - OBČINSKA KONFERENCA SZDL - OBČINSKI SINDIKALNI SVET - OBČINSKI ODBOR ZZB NOV - OBČINSKA KONFERENCA ZSMS TER VODSTVA OSTALIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV V OBČINI ČESTITAMO ZA PRAZNIK VSEM OBČANOM IN DELOVNIM KOLEKTIVOM TER JIM ŽELIJO VELIKO DELOVNIH USPEHOV IN NOVIH DELOVNIH ZMAG! 7. junij - praznik krške občine SOP KRŠKO specializirano podjetje za industrijsko opremo Specializirano podjetje za industrijsko opremo - „SOP" Krško praznuje letos 20—letnico obstoja, dela in uspešnega razvoja. Dvajset let trdega dela je dolga doba, če pa je bilo to delo uspešno, je to razlog za slovesno počastitev jubileja. Uspehi so tu, zato lahko člani kolektiva „SOP" Krško res s ponosom gledajo na svojo prehojeno pot. Pred dvajsetimi leti je bilo osnovano v Krškem Splošno obrtno podjetje. Nastalo je z združitvijo nekaj obrtnih delavnic, ki so lahko samo v okviru večje organizacije izpolnjevale obveznosti do naročnikov. Že na samem začetku se je nova organizacija srečala s problemi delovnih prostorov in opreme. Za SOP Krško je bilo prelomno leto 1962, ko se je pričelo plodno sodelovanje z majhno skupino za površinsko zaščito pri Zavodu za avtomatizacijo iz Ljubljane. Začela se je težka in dolga pot do Specializiranega podjetja za industrijsko opremo. Naprave, ki so jih izdelovali 100 km od kraja, kjer je bila izdelana dokumentacija, so terjale vse več strokovnjakov, opreme, orodja in seveda prostora. Večalo se je tudi 20 LET DELA IN USPEŠNEGA RAZVOJA število zaposlenih, s tem pa tudi število izdelanih naprav. Z izkušnjami je rasla kakovost in uporabnost naprav, s tem pa tudi konkurenčnost. V nenehnem iskanju novega in v utrjevanju delovnih navad in poslovnih odnosov je leta 1967 prišlo do združitve projektantske skupine naprav za površinsko zaščito in SOP Krško. Tako je kot posebna delovna enota nastal Inženirski biro v Ljubljani. S to novo pridobitvijo sta se popolnoma spremenila poslovanje in organizacija podjetja. Odprla se je možnost graditi objekt po načelu „ključ v roke." Rast podjetja je bila skokovita. Zaradi specifičnosti opreme, ki jo podjetje proizvaja, se je tudi obseg poslov naglo večal in to tako, da je po dvajsetih letih dela v podjetju zaposlenih preko 450 delavcev, od tega kar četrtina inženirjev in tehnikov. Tudi področje dela se je razširilo, tako da posamezni TOZD pokrivajo kompletno področje površinske zaščite, čiščenje zraka in industrijskih odpadnih vod. Probleme rešujejo v Inženirskem biroju in TOZD, ki so specializirane za posamezna področja. Htremu razvoju je svoj delež prispevalo tudi povezovanje z domačimi in tujimi poslovnimi partnerji. To so: Lesnina, Handte, Moldovv... Vsak od njih je prispeval svoj delež k izpopolnitvi programov, tehnični dognanosti in najnovejšim dosežkom na področjih, ki so v proizvodnem programu delovne organizacije SOP. S svojimi temeljnimi organizacijami pokriva danes SOP velik del potreb domačega trga. Uvoz tovrstne opreme je močno zmanjšan, saj večji del opreme, ki so jo kupci do nedavnega uvažali, danes izdelujejo v SOP in to iz domačih materialov in po lastnih projektih. Oprema, proizvedena v SOP, je prilagojena potrebam domačih kupcev in narejena „po meri" naročnika. Zaradi uporabljenih domačih materialov in vgrajenih lastnih elementov je tudi vzdrževanje enostavnejše. V dvajsetih letih obstoja je SOP vgradilo svojo opremo v več kot 300 industrijskih obratih s področja bele tehnike, motorne in avtomobilske industrije, galanterije, embalaže, industrije traktorjev, težkih cestnih vozil in lesne industrije. GRADITELJI, IGM ,SAVA’ KRŠKO ZA VAS Poleg vseh vrst načrtov vam nudimo tudi materiale za gradnjo; sejane in prane gramozne frakcije, betonske zidake dimenzij 30/20/40, 25/20/40, 20/20/40 in 7/20/40, pesek za malto in omete, betonske robnike, tlakovane plošče, razne betonske elemente po'posebnih naročilih. Po posebno ugodni ceni vam nudimo stropne opažne betonske plohe z vgrajeno armaturo, ki vam omogočajo hitro, ekonomično in ceneno gradnja Montaža je ročna, enostavna, lahka. Dolžine za vse velikosti prostorov, širina 33 cm. SAVA PREČNI PREREZ SKOZI STROP Za vse informacije se obrnite na IGM „SAVA" - KRŠKO Gasilska ulica 4 ali telefonsko na (068) 71-035 ali 71-733 INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA SAVA KRŠKO PROIZVAJA: ZA GRADBENIŠTVO: OPAZNO-BETONSKE PLOSCE (OBP) širine 10 -220 cm, dolžine 10 m, BETONSKE ZIDAKE širine 7, 20, 25 in 30 cm, BETONSKE ROBNIKE -BETONSKE PLOSCE za tlakovanje — različne betonske elemente po posebnih naročilih - granulirane gramoze - peske za omete in posip. ZA ELEKTROGOSPODARSTVO: — betonske podstavke — betonske transformatorske postaje — montažne temelje za prostozračne transformatorske postaje. PRpJEKTIRA: Projektivni biro — izdeluje vse vrste investicijske, tehnične in urbanistične dokumentacije, vrši strokovni nadzor nad gradnjo objektov. ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE IN SE PRIPOROČAMO! I! Filtrske naprave za odpraševanje v lesni industriji V zadnjih letih je SOP s svojimi izdelki resno poseglo na področje za zaščito okolja, saj proizvedene naprave za čiščenje zraka v lesni, kovinski, metalurški in usnjarski industriji pomenijo najnovejše dosežke na tem področju. ŠOP — KRŠKO danes združuje tri temeljne organizacije združenega dela. To so TOZD OPREMA s sedežem v Krškem in poslovno enoto Inženirski biro v Ljubljani, TOZD IKON s sedežem v Kostanjevici na Krki in poslovno enoto Inženirski biro v Zagrebu ter TOZD STORITVE s sedežem v Krškem. V novi tovarni TOZD Oprema je tudi delovna skupnost skupnih služb. Med posameznimi TOZD so naloge zelo natančno razdeljene. TOZD Oprema opravlja inženiring za industrijsko opremo.' V to področje spada načrtovanje in izdelava naprav za površinsko zaščito, naprav za razmaičevanje v organskih topilih in z detergenti, tunelov za predobdelavo, kabin in komor za lakiranje ter vseh vrst sušilnikov, konvekcijskih in infra peči za sušenje lakov in ostale industrijske potrebe. V sklopu projektiranih in dobavljenih naprav rešuje tudi transport v lakirnicah, odpraševanje in odsesavanje zdravju škodljivih par. Posebno pozornost posvečajo čiščenju industrijskih odplak in pripravi pitne vode. TOZD Ikon se ukvarja z inženiringom pnevmatskih transportnih naprav ter čiščenjem zraka v lesni, kovinski in livarski industriji. V manjšem obsegu se ukvarjajo tudi z odpraševanjem v kamnolomih in separacijah. Naslednik prvotne dejavnosti SOP je TOZD Storitve. Izvaja prezračevalne in filtrske naprave v industriji in družbenih objektih ter opravlja obrtniške storitve. Serijsko izdeluje in montira modularne filtre za lesno industrijo po licenci Moldovv. Kolektivu, ki letos prt*H 20—letnico obstoja kljub ; doseženim uspehom ne prizadevnosti in resnosti rj delu. Vsi zaposleni se zav«®r da je treba še marsikaj *t°rf če hočejo obdržati me**^ prvenstvo na domačem tr?1 uresničiti želje po prodor« tuje tržišče. Proizvodi opreme v SOP Krško ^ j mešča uvoz tovrstne oprei^ čimer kolektiv dop& . I znaten delež k boljši zuH*™ trgovinski bilanci. S svojimi izkušnjami *u •- 1 kovnjaki SOP vedno na ** I svojim kupcem, vedno ■ nove rešitve in nove proflr*| , Primi »ni delovnega kolektiva so napotilo za rast in ra** Specializiranega podjetja industrijsko opremo - • Krško. Kolektiv SOP Krško se ***\ jimi čestitkami pridružuje r,, novanju občinskega praži" za svojo proizvodnjo. Prfc^j 1 vanja in dela posameznikovi delovneaa kolektiva so ČESTITAMO VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM, DELOVNIM KOLEK* TIVOM IN VSEM OBČANOM ZA PRAZNIK OBČINE KRŠKO IN PRIPOROČAMO NASE KVALITETNE PREVOZNE USLUGE! V_ r ELEKTRARNA RRESTANICA ★ Kolektiv Elektrarne Brestanica čestita vsem občanom za praznik občine Krško in jim želi veliko uspehov pri nadaljnj1 izgradnji naše socialistične samoupravo® poti! 4 «6, So % % A *ac 7. junij - praznik krške občine Slovenija avto KOVINARSKA KRŠKO Mercator PROIZVODNO I N TRGOVSKO PODJETJE MERCATOR - AGROKOMBINAT KRŠKO Kolektiv Agrokombinata Krško - proizvajalec kvalitetnega sadja, jagodičevja, cvička, mesa in mesnih izdelkov ter drugih proizvodov, izdelanih v družbenem in organiziranem zasebnem sektorju. V naši organizirani prodajni mreži nudimo kupcem pestro izbiro kmetijske mehanizacije in rezervnih delov ter reprodukcijski material. Obenem priporočamo servisne storitve za kmetijsko mahanizacijo ter strojne in druge strokovne usluge. Za občinski praznik čestitamo vsem kooperantom, poslovnim prijateljem in drugim občanom! Čestitamo ___________VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA PRAZNIK OBČINE KRŠKO! SOZD Kovinarska TORNA INDUSTRUSKE »ME IN KONSTRUKCIJ p. o. Klrcirn telefon: 068—71—055 '■■OlIlJ telex: 33715 VUKOV ^etk' ^ertie' t0varne industrijske Ijali predvsem ključavničarska bil) ~~ Kovinarske v Krškem dela, kasneje pa so začeli prn-%niLV *druževanju zasebnih vzemati tudi večja, zahtevnejša ^ osno* '2 Krškega, ki so se naročila. Leta 1962 so zadrugi Pogodbe združili v nadeli ime „Kovinarska", leta obrtno kovinarsko 1964 pa se je tovarna ob svoji ■ V začetku so oprav- 10-letnici preselila z Vidma na Del naprave za merjenje vrtin za nafto in plin 130-tonska asfaltna baza lokacijo v Krškem, kjer stoji še danes, seveda neprimerno večja in mogočnejša. Vzporedno s fizično rastjo je tovarna prevzemala tudi vse zahtevnejša naročila in se pričela specializirati za izdelavo tlačnih posod, silosov iz profilirane pločevine in za proizvodnjo asfaltnih baz po zahodno-nemški licenci Wibau. Ta proizvodni program so obdržali vse do današnjih dni, seveda pa so medtem osvojili tudi nove, še zahtevnejše programe. Med novimi programi velja posebej omeniti proizvodnjo opreme za zaklonišča civilne zaščite. Ta program vključuje izdelavo protiudarnih vrat in vratec ter sklope elementov za prezračevanje zaklonišč. Najzahtevnejši elementi tega programa so pro-tiudarni ventili in ventilacijske naprave s filtri. Občuten napredek so napravili tudi pri proizvodnji asfaltnih baz, saj prehajajo od baz z manjšimi zmogljivostmi na izdelavo teh, ki imajo do štirikrat večjo zmogljivost. Manjše asfaltne baze lahko proizvedejo okoli 80 ton, nove, večje baze pa celo preko 300 ton asfalta na uro. Obenem pa z domačimi kooperanti pocenjujejo proizvodnjo, s tem da v posamezne sklope asfaltnih baz vgrajujejo domačo avtomatiko. Največ uspehov pri tem so dosegli v sodelovanju z Iskro. Rezultati skupnih prizadevanj so elektronske tehtnice ter naprave za daljinsko krmiljenje baze. Te elemente uporabljajo tudi pri silosih za žita, na ta način pa izpopolnjujejo tudi ostale programe. Prednost Kovinarske pred gigantskimi tovrstnimi firmami je v tem, da se lahko prilagodi željam in potrebam posameznih kupcev in izdela opremo po specifičnih zahtevah. V oddelku za INDUSTRIJSKO OPREMO si prizadevajo za kompletiranje opreme, kar pomeni, da posode opremljajo z merilnimi in regulacijskimi elementi, pri čemer pa se zopet poslužujejo izkušenj, ki so jih pridobili pri gradnji asfaltnih baz in pri izdelavi naprav za petrokemi jsko industrijo. Tipični primeri take proizvodnje so rezervoarji za tekoči plin merjenje naftnih vrtin. Po krajšem zastoju v letih 1974 — 1976, ki ga je povzročila trenutna kriza zaradi hitre rasti podjetja, se je Kovinarska okrepila z novimi, mladimi, strokovnimi visoko kvalificiranimi kadri, ki so bili sposobni obvladati mnogo zahtevnejše izdelke, tako da imajo danes izredno močno rast realizacije in dohodka. Še vedno pa jim povzroča težave pokrivanje vrednosti uvoženih delov z izvozom na konvertibilno področje. Predvsem izvažajo v ZR Nemči ;o, del proizvodnje pa tudi v vzhodnoevropske dežele — največ v Čehoslovaško. Žal so še vedno prisiljeni uvažati visoko kvalitetne materiale — pločevino, saj domači proizvajalci ne morejo zadostiti vsem potrebam po tovrstnem materialu na jugoslovanskem tržišču. Proizvodnja poteka v moderno opremljenih proizvodnih prostorih, v katerih je zaposlenih okoli 600 delavcev, del proizvodnje pa so zaupali kooperantom, in tako daje Kovinarska znaten „kos kruha" tudi vrsti podjetij v Zasavju. To so v glav- nem kovinska podjetja, livarne in obrtna podjetja. Kovinarska ima tradicijo tudi v izdelavi in montaži antenskih stolpov in televizijskih anten. Med njimi je mnogo poznanih domačih objektov; naštejmo jih le nekaj: Krim, Kum, Nanos, Plešivec, Beli križ. Kot že rečeno, šteje danes kolektiv Kovinarske približno 600 delavcev, ki so zaposleni v matičnem podjetju v Krškem ter v konstrukcijskih birojih v Ljubljani in Zagrebu. Zadnje čase zaposlujejo precej delavcev iz sosednje republike, predvsem iz Zagreba. Med njimi je največ kvalificiranih delavcev in strokovnjakov, medtem ko je v proizvodnih obratih še vedno večina delavcev iz domačega kraja in okolice. Kljub manjšim zadostitvam potreb Kovinarsko še vedno tarejo težave zaradi pomanjkanja visoko kvalificiranih strokovnjakov. Za rešitev tega problema so zastavili smotrno kadrovsko politiko — štipendij-ranje, izredno šolanje delavcev, delno rešitev kadrovskih težav pa vidijo tudi v vključevanju zdomcev v svoj kolektiv. (propan, butan) ter naprave za DELOVNI KOLEKTIV KOVINARSKE ČESTITA VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM KOOPERANTOM IN OBČANOM KRŠKE OBČINE ZA OBČINSKI PRAZNIK 7. JUNIJ! D. O.ZASTAVA AVTO - LJUBLJANA TOZD »SERVIS KRŠKO” KRŠKO BOHORIČEVA 10 s svojimi poslovalnicami v Krškem in Brestanici čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem ter strankam za praznik občine Krško in priporoča svoje kvalitetne servisne usluge. V naših prodajalnah v Krškem in Brestanici vam nudimo originalne nadomestne dele za vse avtomobile iz Zastavinega programa, kakor tudi za motorna kolesa in dvokolesa. Čestitamo za občinski prazniki V______________________________________-J Svetla širina L (m) Svetla višina H (m) Velikost oziroma svetle odprtine vrat so od 2,1 x 2,4 do 2,4 x 4,2, kot je razvidno iz razpredelnice, možno pa jih je prilagoditi naročnikovim zahtevam. Največje velikosti so od 5,0 do 5,0. Vratna krila so lahko iz: — prozornih ali naravno obarvanih, mehkih PVC plošč — gumijastih plošč ali — kombinacije PVC in gumijastih plošč NAČIN ODPIRANJA Sila za odpiranje vrat je lahko ročna ali pa jo dajejo pnevmatski delovni valji. Po razbremenitvi se vrata sama zaprejo, ko torzijski vzmeti potisneta krili v zaprto lego. Možni so naslednji načini odpiranja: — ročno v obe smeri — ročno ali pnevmatsko samo v eno smer — ročno v obe smeri, pnevmatsko samo v eno smer — ročno ali pnevmatsko v obe smeri če se vrata odpirajo v obe smeri, se svetla višina vrat zniža za 100 do 200 mm, odvisno od delovnega valja. novoles NOVOLES - LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRA2A TOZD „SI6MAT” ORESTANICA INDUSTRIJSKA nihalna vrata metalna Vrtljivi stolpni žerjav LM 90.1 HC il/l metalna MERCATOR HOTEU - GOSTINSTVO I Mercator TOZD „ Priporočamo kvalitetne gostinske in hotelske usluge v novem hotelu Sremič v Krškem ter gostinske storitve v ostalih naših obratih v Krškem in Kostanjevici. Vabimo vas na ples in ogled mednarodnega artističnega programa v baru hotela Sremič, ki je odprt vsak dan, razen nedelje. Vsem občanom in našim gostom čestitamo za praznik občine! SREMIČ” KRŠKO 1 Delavci METALNE TOZD TOVARNA GRADBENE OPREME SENOVO pozdravljamo ob 7. juniju vse delovne ljudi in občane krške občine. ČESTITAMO JIM ZA LETOŠNJI OBClNS PRAZNIK IN ŽELIMO PLODNIH USPEHOV P* NADALJNJEM RAZVOJU GOSPODARSTVA JAVNIH SLU2B! PROJEKTIRAMO, IZDELUJEMO, MONTIRAMO IN SERVISIRAMO: I. GRADBENE ŽERJAVE OD 35 DO 120 tm: - LM 30A/35 - Pohorc 40 -X 1266 Y - LM 90.1 HC - LM 120 HC II. GRADBENA DVIGALA: -OD 1000 -OD 1500 III. OPREMO ZA GRADBENIŠTVO SPLOŠNO MIZARSTVO KRŠKO ŽITO - TOZD IMPERIA KRŠKO IZ PROGRAMA PROIZVODNJE GUMIJEVIH BOMBONOV VAM PRIPOROČAMO: žvečilne cigarete, ploščice, C-vitaminsko gumo, licenčni proizvod z imenon1 BAZOOKA, dražirano žvečilno gumo RELAX: Denti, Fresh in Smoke. TOZD TOVARNA GRADBENE OPREME SENOVO Novo iz proizvodnega programa: Gradbeno osebno tovorno dvigalo OD 1000 (OD 1500) Proizvodnja gumijevih bombonov v novih prostorih VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM CB ZA PRAZNIK OBČINE KRŠKO IN SE PRIPOROČAMO! V_______________________________________________________________ s svojimi obrati v Kostanjevici in Krškem čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik občine Krško in se priporoča! tovrstnih objektov. Sicer so vsi sodelujejo s projektanti Nova upravna stavba Togrel v Drnovem MESTO TOZD SEKTOR KRŠKO I ^^Hovanju občinskega praznika jjobktiv Pionirja - TOZD Grad-j ^ktor Krško pridružuje z vrsto ^ delovnih uspehov, ki jih je IJjJI pri gradnji objektov v ihli °^'n' 'n ,uc*‘ na ..tujem ' !*■"' naštejemo le nekatere B/Slv86je: šola z vrtcem in zdrav- na Raki, novi proizvodni Jy*'i dom JU jPOslovni prostori s trgovino za _ TQzD Ljbna v KrJkem> l^odni dvorani za Žito — TOZD Krško in za Transport pj®’ Postaja milice v Krškem, lica za Elektrarno Bresta- in dograditev stavbe Pr0:' 'lne občine Krško, razširitev Ktj|*Vodn'h prostorov IGM Sava p, izgradnja novih poslovnih t-^rov za Pionir - TOZD Togrel novih modernih objektov, v krasijo krško občino, pred- Pa. njeno središče, se bodo kmalu pridružile nove stavbe, kot zagotavljajo izkušeni Pionirjevi strokovnjaki. V načrtih za letošnje leto so si zastavili nalogo doseči za 600 milijonov dinarjev (60 starih milijard) skupne realizacije. Do uresničitve zastavljenih načtrov si bodo pom agali z dograditvijo objektov, na katerih že brnijo gradbeni stroji in delavci v rumenih delovnih oblekah v tekmi s časom hitijo z delom. ČESTITAMO Taka gradbišča so: Ljubljanska banka v Krškem, most v Krški vasi, nova hala Agroservisa, poslovni prostori Agrarie v Brežicah ter — kot največja gradnja letos — hotelski kompleks v zdravilišču Čateške Toplice. Med stanovanjskimi objekti naj omenimo stanovanjsko sosesko Kare XII, tik pred pričetkom je gradnja nove stanovanjske soseske Spodnji Grič, za potrebe svojih delavcev pa bodo zgradili v Krškem garsonierski objekt. Pionirjevi gradbinci iz Krškega sodelujejo tudi z delavci iz ostalih TOZD, združeni v posebnih delovnih enotah, pri gradnji pomembnih in zahtevnih objektov na otoku Rabu in v Libiji. REKREATIVNI „TERME II' TOPLICE CENTER ČATEŠKE Izgradnjo največjega centra za zdraviliški turizem je SOZD Emona zaupala Pionirju, o poteku gradnje tega mogočnega objekta v Čateških Toplicah pa smo se pogovarjali z vodjo gradnje, Stanetom Turšičem, izkušenim strokovnjakom v gradbeni operativi. Povedal nam je, da je osrednji objekt izgradnje hotel Terme, ki bo imel 7600 kvadratnih metrov uporabne površine in preko 300 ležišč. Ostali objekti so: restavracija s 3700 m2 in 350 sedeži, terapija z bazenom 3450 m2, s tem, da bo pokriti bazen dimenzij 10 x 25 metrov zgrajen v višini prve etaže, kar je edinstven primer doslej pri nas ter zato zahteva posebno strokovnost pri gradnji in seveda tudi precej dodatnih sredstev; gospodarski objekt in toplotna postaja bosta obsegala uporabno površino 1950 kvadratnih metrov, zgradili pa bodo tudi sodoben autocamp z recepcijo, sanitarijami, garderobami, športnimi igrišči za tenis .in male športe ter infrastruk- turnimi objekti. Šotorišče bo lahko sprejelo preko 300 turistov. Pred pričetkom gradnje centra so morali opraviti izkope in nasipe — to je za 40.000 kubičnih metrov zemeljskih del, skupaj pa bodo porabili: gramoza vseh frakcij — 23.000 m3, cementa preko 600 ton, betonskega železa 450 ton in mrežne armature 90 ton, betona 8500 m3, silikatne opeke normalnega formata 355.000 kosov in silikatnih blokov 213.000 kosov. Skupna vrednost investicije bo znesla okoli 250 milijonov dinarjev, vrednost gradbenih in obrtniških del pa bo od tega znašala skoraj 200 milijonov. Na gradbišču je povprečno zaposlenih okoli 200 delavcev, v konici pa bo tu 350 gradbenih delavcev in okoli 200 izvajalcev obrtniških in instalacijskih del. Steklarska, pleskarska in sobo-slikarska dela bodo opravili delavci SOP Krško, ostala dela pa razni kooperanti iz vse Slovenije ter nekateri celo iz Hrvatske. Večina gradbincev, ki delajo na tem velikem projektu, je stalno zaposlena pri Pionirju, nekaj pa je tudi sezonskih delavcev — predvsem iz Makedonije in južne Srbije. Pionirjevci upajo, da ne bo prevelikih zapletov z dobavo opreme, ter da jim bo vreme naklonjeno, tako da bodo lahko objekte predali investitorjem v dogovorjenem roku. Stane Turšič TOZD TOVARNA GRADBENIH ELEMENTOV „T0GREL” KRŠKO TOGRELOV SISTEM MONTAŽNE HALE Sl USPESNO UTIRA POT V ŠIRŠI JUGOSLOVANSKI PROSTOR. S TREMI SISTEMI: LOCNA HALA, DVOKAPNICA IN RAVNA HALA LAHKO GRADIJO NE LE TOVARNIŠKE IN PROIZVODNE PROSTORE, TEMVEČ TUDI ŠPORTNE HALE, TRGOVSKE HIŠE, ŠOLE, TELOVADNICE IN RAZNE DRUGE OBJEKTE. I v *ač £^očerlkK?i2delovaliPred- hal Da da' * V ZadnJih dveh S * Je)? velik poudarek e k^°- PrviV°L?Pno in ravno k *9raipn dvo*