Socialna kompetentnost in učna uspešnost v prvih razredih osnovne šole

slovenski

2011

letnik 22, številka 1/2

socialna kompetentnost   učna uspešnost   osnovne šole   začetni pouk   strukturno modeliranje   slovenščina    matematika    spoznavanje okolja

Slovensko društvo raziskovalcev šolskega polja
(Obvezni izvod spletne publikacije)

V vzdolžni raziskavi smo spremljali skupino učencev in ugotavljali odnos med otrokovo socialno kompetentnostjo in njegovo učno uspešnostjo v prvih dveh razredih osnovne šole. Socialno kompetentnost otrok so ob koncu prvega razreda(merjenje 2 - M2; N = 325) ocenile vzgojiteljice, ob koncu drugega razreda (M4; N = 323) pa učiteljice (bodisi učiteljice v podaljšanem bivanju/jutranjem varstvu bodisi razredničarke), in sicer s pomočjo Vprašalnika o socialnem vedenju (LaFreniere idr., 2001). Učno uspešnost otrok so pri M2 in M4 ocenile razredničarke s pomočjo Predlog za oceno doseženih standardov znanja v 1. razredu (Zupančič, 2006) oziroma v 2. razredu (Vidmar in Zupančič, 2007), in sicer posebej za predmete slovenščina, matematika in spoznavanje okolja. S strukturnim modeliranjem smo podprli vzajemni model odnosa med učno uspešnostjo in socialno kompetentnostjo; socialno bolj kompetentni prvošolci so bili učno uspešnejši drugošolci (glede na socialno manj kompetentne prvošolce) ter obratno - učno uspešnejše prvošolce so učiteljice v drugem razredu opisovale kot bolj socialno kompetentne (glede na učno manj uspešne prvošolce). Oba koefi cienta navzkrižnih poti sta bila nizka. Obravnavana konstrukta sta bila visoko stabilna, med njima je obstajala pomembna sočasna povezava, vendar je bila ta nižja v drugem kot v prvem razredu. V vzajemni model smo vključili tudi izobrazbo mame; ta je pomembno prispevala k učni uspešnosti in socialni kompetentnosti, ostali koeficienti v modelu z izobrazbo mame (nasičenosti, korelacije, avtoregresijske poti in poti navzkrižnega zamika) so bili praktično enaki kot v modelu brez izobrazbe mame.

21.02.2013