«JIasilo SZDL ptujskega okraja — Uprava to uredništvo Ptuj. Prešer- nova 7 — Telefon 156 PJB Ptuj 643-T-206 - St. 22 — Letnik Vin. Ptuj, 2. junija 1955 Urejuje uredmški odisor — Odgovorna urednik Jože Vrabl — Rokrjpisov ne vračamo — Tiska Mciriborska tiskaima — Cena din 10— — Letna naročnina 500 din po- letna 250 din Jugoslovansko-sovjeiski razgo' vor so te dni prešli ie o drugo, po mnenju nekaterih diplomat- skih opazovalcev verjetno že za- ključno obdobje. Četudi še ni podrobnejših uradnih poroč:!, pa vsv kaže, da so nojvišj- državni voditelji obeh dežel že proučil! bodoče medsebojno sodelovanie na oseh področjih ter splošen po' ložaj po svetu. Izvedenci so pri. čeli ustavljat: deklaracijo o razgovorih, ki bo verjetno po- jasnila s^taVšče obeh vlad do pe- rečih sodobnih problemov, obe- nem pa postavila na prvo mesto načela miroljubnega sož tja, na katerih temelje tudi beograjski pomenki. Obveščeni krogi v Jugoslovan- skem glavnem mestu zatrjujejo, da si obe delegacij, nista enotni v nekaterih vprašanjih. Vendar so medsebojni razgovori koristili obema državama. Jugoslovanska poitika je vedno težila za tem, da bi državniki vsega sveta ne glede na različno družbeno ure- ditev skušali z neposrednim: sti- ki odpraviti nesoglasja, ki ovira- jo medsebojno sodelovanje ter pomenijo v aotovih trenutkih tu- di nevarnost za mir in varnost. Tak položaj je bil še do nedavna na naših vzhodnih mejah od re- solucije Informbiroja leta 1948 sem. Sedaj lahko pričakujemo, da bodo posvetovanja s sovjet- sko delegacijo odprla pot nor- malnim stikom z vsemi vzhodno- evropskimi državami ter s tem odstranila napeto ozračje na Balkanu. Kaže, da je sovjet^-ka diplomacija pripravljena uredili Vsa vprašanja tudi z jugoslovan- sko južno sosedo Grčijo. Svetovna javnost se te dni spet obrača na nemško vprašanje s posebnim ozirom na najnovejše prijeme v zvezi s konierenco šti- rih ministrskih predsednikov- Ka- kor pravijo poročila^ ife tri za- hodne sile še niso zedinile o da- tumu in kraju sestanka. Najbrž bodo zadnjo besedo izrekle po posvetovanju na svečanem izred- nem zasedanju Generalne skup- ščine v San Franclscu. Tedaj se bodo zunanji ministri pomenili bržkone tudi s sovjetskim kole- gom ter določili dokončne name- ne konference in se sporazumeli o vseh tehničnih podrobnostih. Zanimivo je, da s: tako Vzhod kakor Zahod želita nemško zdru- žitev. Loči iu samo način, kako naj to dosežejo. Znano fe, da se je SZ doslej zavzemala najprej za združitev obeh vlad, vzhodne in zahodne v enotno vlado, ki bi pripravila splošne parlamentarne volitve Tri zahodne sile pa pred- lagajo, naj b' splošne oarlamen- tarne volitve dale enotno vlado, voVlni zakon pa naj bi izdelale samo zasedbene ''He Precejšnje razlike so tudi glede odhoda za- sedbenih čet in nadzorstva nad volitvami. Vendar so razlike postale pravzaprav le na papirju. S tem, da je Zahod pred nedavnim vrnil Zahodni Nemčiji suverenost in neodvisnost v okviru Severno- atlantskega pakta in Zahodno- evropske zveze, je postavil vso zadevo na glavo. Ker je tudi osem držav — udeleženk varšau- ske konference sklenilo spora- zum o vzajemni pomoči ter usta- novilo skupno vojaško poveljstvo, kjer bo sodelovala tudi Vziiodna Nemčija, je nastal p Evropi nov položaj, ki bo seve zahteval no- ve diplomatske prijeme. V ZDA so že razš rili vesti da se sovjetska vlada sedaj ogreva za nevtralno Nemčijo. Bila bi podobna Avstriji ter bi predstav- ljali neke vrste nevtralno pod ročje med Vzhodom in Zaho dom V ta sistem nevt'-aJnnsti naj b se vključile še Sved-^ka. ^vica, Jugoslavija in morda Se nekatere vrhndnoevTODske držn- oe. Kaže, da so ti načrti sovjet- ske diplomacije — kolikor so sploh zrasli na sovjetskem zel- niku — brez krčmarja V Londo- nu, Washingtonu in Parizu, pa Seveda tudi v Bonnu, so jih že odločno zavrnili. Zanimivo je, da se tud- zahodnonemška socialde- mokratska opozicijo ne ogreva za tako rešitev. Nemčija naj b' po združitvi postala neodvisne država. Pridruž In naj bi se vse- evropski varnostni organizaciji v okviru OZN kot povsem enako- praven partner brez kakršnih ko- li omejitev. Se preden je sovjetska delega- cija prispela v Beograd, so sena Zahodu razširile govorice, da bo SZ skušala pridobiti Jugoslavijo za tak »nevtralni pas« Razumlji- vo je, da naše vodstvo ne bo sprejelo takih predlogov, saf bi s tem priznalo razdelitev sveta na dva bloka kot nekako *reši- tev o sedanjem položaju. Zami sli o nevtralnem območju med blokovsko opredeljenimi deželami je razen tega v odkritem nas- protju z načeli o miroljubnem Sožitju, ki se opirajo na ustanov- no listino Združenih narodov in njena jamstva Zato sy> seve tudi vsakršne domneve 'n ^preroka- van/oi v tem smislu odveč. Na volitvah v Veliki Britaniji So zmagali konservativci. Zago- tovili so si večino 59 poslancev in bodo potemtakem v prihod- njih letih lahko izvajali svoje načrte brez večje opozicije. Ta teden so končno podpisali tudi francosko-tuniški sporazum, ki daje Tunezijcem precejšnjo sa- moupravo. Kaže, da bo francoska vlada morala tudi podeči po ena- krh ukrepih tudi v Maroku in Al- žru. Nacionalistično gibanje po- sebno v Alžiru je namreč tako močno, da je morala francoska vlada uvesti izredno stanje in poslatj nove vojaške moči. Sovjetska delegacija na obisku v Zveznem izvršnem svetu Od leve na desno: g, Sepilov, Mikojan, Gromiko, Hruščev, K umikin, preds. Tito in Bulganin V plulskem okraju fe 12.439 ha zemlfe splošne Iludske posesti Prav je, da se na§i bralci se- daj ob desetletnici osvoboditve nekoliko spomnijo revolucio- narne spremembe v kmetijstva ter seznanijo s sedanjim sta- njem splošne ljudske posesti (12.439 ha) v našem okraju, ka- kor to že poznajo od sobote, 28. maJa t. 1., okrajni odborniki SZDL, predsedniki in tajniki komunskih odborov, ki so na seji okrajnega odbora SZDL pod predsedstvom tov. Ignaca Volj- ča poslušali referat odbornika okrajnega odbora SZDL tovariša Jožeta Tramška in ki so v dis- kusiji dali nekaj svojih pri- pomb glede odnosov občinskih odborov, odborov SZtDL, kmetij- skih gospodarstev. gozdnega gospodarstva, agrarnih posestni- kov in ostalih do splošne ljud- ske posesti (SLP). PO ODLOKU AVNOJ 4229,59 ha ZEMLJE V SLP Pred 10 leti je prešlo PO od- loku AVNOJ v našo splošno posest 4.229,59 ha zemlje prejš- njih 223 posestev nemških dr- žavljanov in ostalih hitlerjan- cev-nekmetov, grofov in druge zemljiške gospode, tovarnarjev in veletrgovcev, ki so se v času vojne In prej udinjali okupa- torju. Takih posestev je bilo največ v bližini Ptuja (Herber stein, Warem-Lipitt, Pongratz, Ornlk itd.), ostala pa so bila po- večini v Halozah. Vso to zem- ljo lastnikov-nekmetov so obde- lovali viničarji in ostali kmetij- ski delavcu PO ZAKONU O AGRARNI REFORMI 3666,41 ha V SLP z izvedbo zakona o agrarni reformi in kolonizaciji v Slo- veniji se je SLP povečalo m nad 3.666,41 ha od 125 razlašče- nih pravnih oseb in zasebnikov. Največ zemije je imela zemlji- ška posest cerkva, samostanov in verskih ustanov, in sicer 1.292,88 ha — 34 razlaščenih. V poštev za razlastitev so prišle posesti: vseh župnih nadarbin v okraju, stolni kapitel Celovec, knezoškofijsko deško semenišče, župna nadarbina Sv. Magdalena Maribor, minoritski samostan Ptuj, dr. Ivan Tomažič, škof iz Maribora, konvent Studenice, nemški križniški red Velika Nedelja in drugI. Od 13 velep*-- sestnikov, veletrgovcev z vinom, privatnih uradnikov, doktorjev, delničarjev, tovarnarjev in gro. fov je prišlo v sklad 1,001,40 ha zemlje. Nekaterim je bilo pre- puščenih za preživljanje 5 ha obdelovalne /emlje s stanovanj- skim poslopjem ter ustreznim delom gospodarskega poslopja ter inventarja. Od 15 zemljiških posestev bank, podjetij, delni- ških družb in drugih pravnih oseb je prišlo v sklad 648.43 ha, od Posojilnice Ptuj, Desternik. Trnovska vas, Ptujskega pred- ujemnega društva. Mestne hra- nilnice Maribor, Celjske posojil- nice Celje, Ljudske posojilnice Ljubljana, Posojilnice dravske banovine in nekaj zasebnikov. Od 52 nekmetov s presežkom nad 3 ha je pridobila splošna ljudska posest 598,92 ha zemlje, in sicer v glavnem od odvet- nikov, trgovcev, profesorjev in mlinarjev ter drugih poklicev, katerih posestva niso presegala 45 ha. Od 8 kmetov, 1 bivšega gostilničarja, 1 trgovca in 1 eko- noma, ki so imeli presežek nad 45 ha skupne površine ali 25 ha obdelovalne zemlje, je prido- bila splošna posest 124,76 ha. Navedeni so se že pred vojno bavili s kmeti.t?tvom, ker so pu- stili svoj pokVr in se naselili na svojih posestvih. PO ZAKONU O AGRARNI SKUPNOST? 1536,79 ha V SLP Po zakonu o agrarni skupno- sti je prešlo v splošno posest 1.536,79 ha površine od 50 va- ških skupnosti. Upravni organi te zemlje so postali občinski ljudski odbori, zemljo pa v glavnem še vedno hasnujejo bivši udeleženci vaške skupnosti in ostali kmetje, del pa je bil dodeljen KG Središče (57,47 ha), Semenogojskemu posestvu Star- še (88.08 ha) in KG Kidričevo (25 ha). KG Središče in Semeno- gojnemu posestvu Starše dode- ljena zemlja ni zajeta v povr- šini zemlje vaške skupnosti. O tem problemu še pozneje. PO ZAKONU O KMET. ZEMLJIŠKEM SKLADU 1271,54 ha V SLP Po zakonu o kmetijskem zem- ljiškem maksimumu je bilo od- kupljenih od 319 kmetov, po zakonu o odpravi viničarskih in podobnih razmerij pa od 131 kmetov skupno 1.271,54 ha zem- Ue. PO ZAKONU o ODPRAVI VINSČARSKIH IN PODOB- NIH RAZMERIJ 702 ha V SLP Po zakonu o odpravi viničar- skih in podobnih razmerij je prišlo v splošno ljudsko posest 702.00 ha površin, ki so prej pripadale 497 vinogradniškim posestvom. Vse odločbe po sled- njima zakonoma še niso pravo- močne, zato še tudi površina ta- ko odkupljene zemlje ni do- končna. V ČASU OBVEZNIH ODDAJ 578,39 ha V SLP v času obveznih oddaj je bilo zaradi špekulacije in neizpol- njevanja obveznih oddaj 58 večjih kmetov obsojenih na razlastitev 578,39 ha zemlje. Tu- di v zvezi s tem še nekaj po- zneje. PO ZAKONU O RAZLA- STITVI POSESTEV, KIJIH OBDELUJEJO VINIČARJI 230,77 ha V SLP Po zakonu o razlastitvi pose- stev, ki jih obdelujejo koloni in viničarji, je bilo razlaščenih 230,77 ha zemlje od 32 nekme- tov, ki so potom viničar.iev ob- delovali vinograde. V tem pri- meru gre predvsem za gostil- ničarje, manjše trgovec, odvet- nike in druge nekmete. Po tem zakonu je bila razlaščena tudi vinogradniška posest cerkev in drugih podobnih ust&nov kakor tudi vinogradniška posestva ne- kmetov s presežkom nad 3 ha zemlje, ki so imeli praven pre- sežka nad 3 ha še Po 1 ali več vinogradniških posestev, ki so jih obdelovali viničarji. Največ splošne ljudske pose- sti odpada na gozdove (4.975,69 ha), pašnike (1.597,57 ha), njive (1.478,94 ha), travnike (1.15.5,11 ha), vinograde (596,09 ha), sa- donosnike (416.43 ha), neobdc- delovalno zemljo (216,79 ha) in na stavbišča (33,58 ha), po ob- činah pa je je največ (536 do 1.202 ha) na področjih občin Ormož. Podlehnik. Lešje. Gra- jena, Cirkovci, Videm, Središče Zavrč, Cirkulane, Lo\Tenc na Dravskem polju, manj (223 do 462 ha) na področjih občin Starše, Zetale, Ptuj, Makcle, Ro- goznica, Tmovslca vas, Dester- nik. Juršinci. Hajdina, Gorišni- ca, Podgorci, najmanj (92 do 192 ha) pa v Markovcih in na Polenšaku. Glede na splošno ljudsko po- sest je še vrsta nerešenih vpra- šanj, ki zahtevajo rešitev, do- datne prednise in tudi drugačni odnos občinskih odborov ter odborov SZDL pri reševanju in razfasnjevanju teh vprašanj. Nekaj v zvezi s tem,- vpraša- nj; glede na omejen prostor v tej številki še prihodnjič. P. n. Mladina ma široko polje ude stvcrv^n a Delegati na komunski mladinski konferenci so izvolili komite V nedeljo .so se zbrali dele- gati mladine s področja bodoče ptujske komune k skupni kon- ferenci. Mladinske osnovne orga« nizadje v ptujski komuni zalru- žujejo delavsko, kmečko in srednješolsko mladino, in tako so tudi vprašanja dela mladin- ske organizacije kaj različna. Po referatu o vlogi mladine pri so- cialistični graditvi se je razvila obširna razprava. K besedi so Se oglašali mladinci iz gimna- zije, kmečko-nadaljevalnih šol, podjetij in ustanov. Govorili so o uspehih in težavah mladine. Mladinska vodstva se mnogokje vprašujejo, kaj naj mladina de- la, čeprav je v okviru raznih društev in organizacij dovolj mesta za udejstvovanjc mladih ljudi. V komuni Ptuj je 3112 mladincev od 15 do 25 let, od tega števila pa je le polovica včlanjenih v mladinski organi- zaciji. S tem ni rečeno, da se nevčlanjena mladina nikjer ne udejstvuje, le mladinska vod- stva bi morala tem mladincem in mladinkam zagotoviti pravo mc5to v organizaciji. Zelo ža- ostno je, da v Rogoznici. Apa- čah, Slovenji vasi in Kicarju rploh ni osnovne mladinske or- .-i^anizacije. V delo pri vključe- vanju neorganizirane mladine bi morali vnesli več borbenosti T\idi proti malomeščanskim vplivom na mladino, ki živi v mestu, je bilo premalo storje- nega. eC/o mladine je vklju- čeno v razna množična društva kjer aktivno sodelujejo pri de- lu le-teh. Zato ni mogoče reči da mladina nima kaj delati in da nima mesta za koristno za- bavo. V nadaljnji razpravi je bile -•ovora o \-prašanjih odnosov Tied vajenci in delodajalci ter o problemih delavsske mladine. Tudi srednješolska mladiina je pred odgovomimS nalogamti v zvezi z družbenim upravljanjem .šol K razpravi se jo oglasil tu- di sclkretar CK LMS tovari.^ Tone Krapušek in govoril o oblikah dela mladinske organi- zacije ter vodstev. Po zaključeni razpravi in sklepih je bil izvo- ljen 13-članski komunski mla- dinsk; komite, ki bo radaljeval delo dosedanjega inicia1^^r^G'g^ komiteja. D. P. Začnimo takoj s pregledi Za preglede krompirišč na področju Ptuja je formiran 7 člansiki štab, ki je t.akoj pristo- pil k organizaciii rednih pre- gledov krompriri.^č Ugotovljeno je namreč, da je že sedaj hrošč zelo razširjen tudi po vrtovih, kjer imajo nasaien krompir in po njivah in se bo treba resno lotiti pregledov, da se ta sovraž- nik krompirja zatre v čim več j i nveri. Udeležite se v čim večjem številu občinskega praznika občine Markovci — 5. funifa 1955 SPORED: 4. JUNIJA ob 15. vai: kolesarske dirke; ob 20. uri: igra »Kadar se utrga obletk« in meSand pev- sks Tibor s partlzainskunii pesmimi. ^ 5. JUNIJA ob 4. uri: budnica; ob 8. uri: slavnostna seja Obč. LO; ob 9. uri: otvoritev kmetijsko gospode ske raratave (živinoreje, obrtništva. kme«tijske proizvodnje), gospodinjstva, šolskih ročnih izdelkov in iz NOB; ob 13.30: sprejem patrulj pri refci Dravi in komemoracija za padlimi borci in talci; ob 15. uri: nastop TVD »Partizan« Markovci in gasilskih druStev. Po končanem sporeda ljudsko rajanje. — V primeru slabega vremena preskrbljeno za j prostor ODBOR! Ptuj, 2. junija 1955 Oskrbnina v ptujski bolnišnici 850 din dnevno Od I maja t. L dalje zaraču- nava ptujska bolnišnica za oskrbni dan 850 din, da ne bo koncem Ida izgube niti dobič- ka. Po raznih kalkulacijah je obveljala ta oskrbnina na dan. čeprav je prejšnje čase bUa viS- ja pa tudi nižja. Ustanovljen je center za izvenarmadno vzgojo ljudstva Za iatvenarmadno vzgojo ljud- stva je ustanovljen proračun- ski zavod Center za izvenarmad- no vzgojo ljudstva, ki bo nosil ime »CENTER PTUJ NAROD- NEGA HEROJA JOŽETA LACKA« s sedežem v Ptuju, materialna sredsrtva pa So zago- tovljena v okrajnem proraču- nu. Veterinarski zavod v Ptuju Veterinarska bolnica Ptuj je prc*i' ^novana v Veterinarski zavod Ptuj s sedežem v Ptuju kot finančno samostojni zavod s številnimi nalogami, kot jih imajo Veterinarski zavodi "Ljub- I iim.i I II-" I " ' Ijana, Murska Sobota in Celje. Nadzorni organ nad Veterinar- skim zavodom Ptuj je Svet za gospodarstvo OLXD Ptuj Nadomestne volitve v 24. volilni enoti v Ptuju v nedeljo. 10. ]ulija 1955 bo- do v 24. volilni enoti mestne občine Ptuj nadomestne volitve odbornika v okrajni zbor Okraj- nega ljudskega odbora na mesto dosedanjega odbornika tov. Loj- zeta Frangeža, ki se je odpove- dal mandatu in sprejcfl službo v administraciji OLO Ptuj. Nje- gov mandat ie prenehal dne 20. aprila 1955, 10.000 din za ekskurzijo ptujskih abiturientov LOMO Ptuj je prispeval za eksilcurzijo abiturientov ptujske gimnazije 10.000 din in jim ob- enem želel pri nadaljevanju študija na univerzi mnogo uspe. hov. Poskusno obratovanje v industriji kovinskih m lesnih izdelkov v poskusnem obratu je že 1 mesec dni Industrija kovinskih in lesnih izdelkov Ptuj. Izde- luje dele za ribiiški pribor, orod- je in matrice za redno obratova- nje. Kmalu bo začel delati tudi lesni oddelek, ki bo zaposlil ne- kaj ženskih delovnih moči, za kar so delovna mesta že odo- brena. Ko bodo dobavljeni na- ročeni stroji, bo začelo redno obratovanje. Kavarna „Evropa" zaprta Od ponedeljka 30. ma^ja t 1. je zaprta ptujska kavama »Ev- ropa«, ki jo v prvih letošnjih 4 mesecih pokazala okrog 600.000 din zgube. Kavama je imela zaostalo knjigovodstvo, sicer bi bilo mogoče sproti ugo- tavljati finančni položaj kavar- ne. Finančna revizija je prikaza- la stanje te kavarne LOMO Ptuj, ki je sklenil kavarno za- preti in izvesti njeno redno li- kvidacijo. Kaj bo v bodoče s temi pro- prostori, še ni znano. Največ predlogov govori za to, da bi bilo potrebno gornje prostore predelati v sobe za tujce, spo- daj pa urediti restavracijo. To- zadevno stališče LOMO Ptuj Se Di znano. ^Volkodlaki" v Podlehniku Igralska skupina organizacij« SZDL Breg — Ptuj je gostova- le v nedeljo 29. maja t. 1. ■v zadružnem domu v Potrebščine, se- mensko blago v originalnih za- vitkih, delikatese, izdelke iz sladkorja in kakaoa ter mešano industrijsko blago. Kmetijskih strojev in orodja, umetnih gno- jil in sredstva za varstvo rast- lin, gradbeneoa materiala in se- menskega blaga razen v origi- nalnih zavitkih podjetje »Vzor« ne bo prodajalo, pač pa jih bo prodajala Kmetijska zadruga Ormož. Letošnji „MarlbGiski teden" v znamenju desete oblet niče osvoboditve Letošnji XII. »Mariborski te- den« v času od 30. julija do 7. avgusta bo v znamenju desete obletnice osvoboditve. Organiza. cija Zveze borcev je že doslej pokazala veliko zanimanje in bo sodelovala v dokaj obširnem merilu. Nekatere druge organi- zacije še čakajo s prijavami, kar pa se nam ne zdi popolnoma prav Za pozdraviti bi bilo. če bi na tej pomembni gospodar- ski prireditvi, ki Je posvečena letos spommu največjega dne v zgodovini naših narodov, so- delovale tudi organizacije Zve- ze borcev in druge iz ostalih okrajev na štajerskem področ- ju. Priprave za letošnji »Marbor- ski teden«, ki bo poleg gospo- darskega dela obsegal tudi bo- gat kulturni in športni program, tečejo vzporedno s pripravami za gradnjo novih, stalnih pro- storov. Uprava »Mariborskega tedna« je že po dosedanjih prilavah v skrbeh, da bo letos zmanjkalo razstavnega prostora za vse raz- stavi jaloe. Zahteve in potrebe so vsako leto večje Letos je omembe vredno tudi to. da ixKi- jetja, ki doslej sploh niso raz-- stavljala, sama prično iskati »Mar borski teden« in že rezer- virajo prostore. Okrajna zadružna zveza Ptuj se je drbro pripravi- la na letni občni zbor Okrajna zadružna zveza v Ptuju se je tokrat drugače kot prejšnja leta pripravila na obč- ni zbor, ki je začel v četrtek,. 2 junija t. L, v dvorani OK ZKS v Ptuju. Kratek pregled dosedanjega dela in bodočih nalog kmetij- skega zadružništva v ptujskem okrrju je da^a natisniti v po- sebni izdaji nad 100 strani ob- segajoče brošuro za de cgate in kmetijske strokovnjake ter za kmetijska gospodarstva v ptuj- skem okraju, ki jim bo lahko služilo kot gradivo pri študiju vseh kmetijskih in zadružnih problemov v našem okraju. Koristno bi bilo da bi OZZ Ptuj poslala te brošure tudi ob- činskim ljudskim odborom da bodo imeli več vpogleda v sploš- ne družbene in s tem tudi v zadružne probleme in da jih bo- do tudi laže re.?eva'l. V času zaključitve našega li- sta je občni zlDor še trajal zato bomo nekaj podatkov o zboru objavili v prihodnji številki. V. J. Tleka' informacij Člani Počitniške zveze in Zve- ze izvidniških organizacij, ki bodo te počitnice uživali v ast- nih taboriščih in organiziranih letoviščih ter člani šolskih po- čitniških kolonij in ekskurzij, če so na počitnicah v skupinah v za to določenih domovih, šo- lah in taboriščih, ne bodo pla- čali takse za bivanje v turistič- nih krajih. Mladina pod 18. letom starosti od 30. junija t. 1. dalje ne bo smela delati ponoči v industrij- skih, gradbenih in prometnih podjetjih. Le v izjemnih prime- rih bo smela ponoči delati mla- dina nad 16 let starosti. Sest let ne bo smel biti saj en in čez zimo zakopan krompir na parcelah, na katerih bo ugotov- ljen krompirjev rak. Ta prepo- ved bo veljala za parcdle, od- daljene do 10 km od okuženih parceL Lovska zveza e zadovoljna z agilnostjo lovskih društev ptujskega okraja Letošnji občni zbor lovcev iz ptujskega okraja je pokazal na- predek večine lovskih družin po zaslugi discipliniranega članstva in agilnih funkcionarjev odbora družin in Okrajne lovske zveze Predsednik republiške lovske zveze tov dr. Benlnger je prine sel na zbor in izročil odlikova- nja za lovske zasluge sledeč m tovarišem: Janku Vogrincu. Via- dimirju Banu, Martinu Klcmen- čiču. dr Franju Šalamunu in Fer- du Scntjurcu, katerim čestitajo tudi vsi lovci iz ptujskega okra- ja. V lanskem letu je bilo polov Ijen-h precej živih zajcev in fa- zanov in prodanih v inozemstvo Upajmo, da bodo v bodoče svoje lovske naloge razumele tu- di f.ste družine ki se leto« pri odlovu pernate divjačine niso odzvale in da t bodoče ne bo treba več izrekati kazni za od- govorne funkcionarje družin ali pa razpustiti družine, kakor je to bil primer v Podgorcih Ob zaključku občnega zbora, je Sekretar OK ZKS tov Ignac Voljč pozdravi] lovce iz ptujske- ga okraja in jim želel po krat- kem nagovoru o lovstvu na Splošno tudi v bodoče obilo uspehov -kove- Več prm č' našrmi tisku KAKO JE Z NOVINARJI V OKRAJU? V ponedeljek 30. tm. so se sestali novinar.ii Ljudske pravi- ce, Večera in Ptujskega tednika s predsednikom okrajnega od- bora SZDL tov. Načetem Volj- čem in prediskutirali o člankih in Doročilih, usoehih težavah in problemih ptujskega okraja v vsem našem tisku in radio- oddajah o novinarskem kadru, ki je v okraju na delu kakor tudi o pomoči in razumevanju ter težavah novinarjev pri opravljanju svojega poklica. Predsednik tov. Voljč je na- kazal najbistvenejše pomanj- kljivosti, ki jih opaža pri pi- sanju o življenju in problemih ptujskega okraja. Malo se piše v dnevnikih in tedniku pa tudi sliši po radiu o izkušnjah de- lavskega samoupravljanja, o tarifnih pravilnikih, o kmetij- skih problemih ptujskega okra- ja, o disikusijah med delavci in kmeti o raznih tekočih proble- mih, o delu voljenih organov itd.. Cesar je največ kriva po- manjkljiva povezanost novinar- jev z delovnimi ljudmi vseh področij naše družljene dejav- nosti, deloma pa tudi način pisanja, ki ne zahteva prevelike smelosti pisca in nikakega rizi- ka, da bi objavljeno pisanje iz- zvalo širše odobravanje množice o nakazanih problemih, pozitiv- no prizadetost krivcev in ko- rake proti škodljivim pojavom in napakam. To tudi odkriva tilabost. da so novinarji nezado- stno informirani o vsem, kar se dnevno dogaja, da je naš tisk šc premalo razpredel po okraju svojo dopisnLško mrežo med ljudstvom, jo premalo uvedel v delo, zato pa je odvisen pred- vsem od malega števila poklic- nih novinarjev, ki ne morejo vsega zajemati, pa četudi bi to hoteli in se še tako trudili. Od tiska pričakujejo vsi komunisti, člani SZDL in ostalih množičnih organizacij, člani kolektivov, kmetje in ostali mnogo več za- jemanja iz dnevnega življenja in podajanja v revolucionarni obliki. Razumljivo pa jo tudi, da pričakuje tisk mnogo več pomoči Ln razumevanja ter aktivnega sodelovanja od svojih naročnikov in bralcev ter vseh ljudi, ki imajo vpogled v naše družbeno dogajanje. Tem ugo- tovitvam bo moralo slediti in- tenzivnejše praktično delo, ki ga morajo začeti in razširiti ob medsebojni pomoči novinarji, dopisniki in vsi ljudje, ki se zavedajo, da je vsebina tiska odraz naše demokracije, naše življenjske volje in poleta, vztrajnosti in napredka. Novinarja Ljudske pravice in Večera sta prikazala tov Volj- ču svoje težave, ki kažejo, da je treba stikati za podatki, da je treba preslišali pripombe marsikaterega uslužbenca ali funkcionarja, ki razpolaga s po- datki in da je treba imeti po- sebno srečo, da se novinarja kdo spomni kot sopotnika z vožnjo z avtomobilom v ta ali drugi predel okraja ali da bi ga kdo opozoril na ta ali drugi problem. Ob vsem tem pa je treba tudi upoštevati navodilo ali opozorilo nekaterih informa- torjev, da to ali ono ni za jav- nost. Odraz vsega tega in dru- gih težav so večkrat članki brez globlje vsebine, vesti in poro- čila. »Ptujski tednik« se sicer lahko pohvali s tem. da vsak dan dobiva vabila delovnih kolektivov na razna dogajanja in da ga ljudstvo opozarja na razne probleme, pač pa se ni mogel doslej postaviti z zadost- nimi materialnimi možnostmi za honoriranje dopisniške mreže. 5rez nje si ob dveh novinarjih (gorje, če eden zboli), ki sta listu radi skromnih sredstev vse. korektorja dopisnika, fotografa, upravnika itd., ni mogoče za- mišljati lista drugačnega kot je. V Sloveniji noben list ni bil doslej tako slabo zaseden in materialno tako šibak, pa tudi ne tako poceni glede na oglase kot »Ptujski tednik«, ker bi sicer imel še manj sreče pri naročnikih oglasov, pri podjet- jih, ki težko odtegujejo kolek- tivom sredstva za reklame ogla- se Letos je dal OLO Ptuj lo- kalnemu listu več materialne opore, kar ga bo vsaj v drugem polletju izkopalo Iz največjih težav. Predsednik tov. Voljč je v imenu okraj, odbora SZDL no- vinarjem in listom obljubil vso pomoč in oporo in jim dal tudi več pobud za bodoče odkrivanje in obdelovanje problemov ter objavljanje člankov o številnih uspehih in problemih iz ptuj- skega okraja ui je uverjen, da novinarji lahko pričakujejo ena- ko pomoč tudi od vseh oblastnih forumov in predstavnikov de- lovnih kolektivov ter množičnih organizacij, zlasti pa od delav- cev, nameščencev, kmetov tn skratka vseh delovnih ljudi, ki segajo po našem tisku. VJ. lovci iz Desternfka vas vabijo v nedeljo na izlet in na svojo prireditev Letošnji maj fe bil dokaj neugoden za nedeljske priredi- tve, zato s« tudi lovcem iz De- sternlka m preveč mudilo s svo- jo burko iz stare Jugoslavije »MAKSEK«. pač pa jo bodo uprizorili v nedeljo 5. junija 1.1. ob 15 uri popoldne. V Lovski družini Dcsternik so člani raznih poklicev in tudi neznani talenti, ki jih vedeli udejstvovanje na kulturno-pro- svetnem polju, zato sedaj pridno vadijo kmečko burko »MAK- SEK«, ki jo bodo v nedeljo gle- dali mladi in odrasli prijatelji amaterskih predstav v Desterni- ku, saj se jim obeta obilo prisrč- nega smeha. Po igri se bodo vsd lahko tudi naplesali in okrepča- li, sai so lovci poskrbeli, da bo dovolj vsega za skromne in zahtevnejše gc^te in da bo vse tudi po zmernih cenah. V Desternik pa ne vabi samo Lovska družina ampak tudi le- pa narava in lep razgled na Dravsko in Ptujsko polje, v Zgornje in Spodnje Haloze ter v globino Sloven'^kih goric. To ne- deljo bo grtovo lepo vreme, za- to na svidenje na Desterniku, Veko Iz Zakla Pred tednoma se je razžirlla tod govorica, da je neznanokam izginila Ljudmila Bigec, kmeč- ka hčerka, stara 22 let. Sama se je napram ljudem izrazila, da bo šla v vodio. vendar teh njenih izjav nikdo ni jemal resno; saj nikdo ni mogel misliti na to. da ji je tako zgodaj kaj zagrenilo živil j en je. Pred dnevi pa je prispela vest, da 90 imeniovano res na5 i v vodi v vidovski občini. Dne 22. 1 m. Je bilo njeno truplo pre- peljano domov in j p ockopana na dioania-čem pokapaJnšču. Za vzroki njene prcrane tra- gifee sm.rti so uvedene podz- vedlbe. Ptui. 2. Tunija 1955 ^trsjT! 3 Tajna tiskarna ptu ske organizaoiie KP v letih 1935 do 1937, ki je bila pri Klepovem Pepeku v Krčevinah pri Ptuju (Nadaljevanje in k^onec) Večkrat me je skrbelo, kako bi čim bolj prikrito prinesel le- take na dogovorjena mesta. Po- sebno je bila nevarna pot od (ioma. Ce sem šel po Vičavi, sem srečeval Ptujčane, ki so se kaj radi tod sprehajali. S ko- lesom sem moral tik ob vojaš- rnci in bi se lahko primerilo, da bi me kdaj zaustavil kakšen stražar in me pridržal v kasar- ni, sumljiv bi se mu lahko za- zdel zlaisti poeoči. Med spreha- jalci so bili včasih tudi; takšni zagrizeni kleriikalci, ki so ob raznih državnih volitvah čuvali lepake, ki so pozivali, da je tre- Klepov Pepek z materjo pred Severjevo kočo ba voliti SLS, to je klerikalno stranko, da jih ne bi kdo str- gal. Nedaleč od mene je stano- vala neka klerikalka, uslužben- ka na srezu, ki je sprot. jav- ljala detektivom vse sumljive reči. Tudi čez Panoramo je bila ne. vama pot, ker so imel; za tem hribčkom premožnejši Ptujčani, to so bili v glavnem Nemci in nemškutarji, teniško igriišče, na katerem so se večkrat zadrževa- li pozno v noč. Ko je legel prvi mrak v gra- be, sem aktovko natlačil z le- taki in se napotil skozi Severjev gozd, ki je obdajal kočo, v ka- teri sva bivala z materjo. Ob robu gozda pred Lahovo hišo sem nekoliko počakal, da sem pregledal teren in ugotovil, če je svobodna pot. Ko se je zmra- čilo, sem nadaljeval pot mimo Kureževih in prečkal veliko ce- sto pred kapelo ter nadaljeval pot med Fridlovim in Prepsto- vim marofom proti spodnjemu Babuseku. Odtod sem včasih krenil kar po poti mimo poko- pališča, ali pa šel med Hrgovo in Heidenkumrovo hišo na pot, ki vod: mimo izolimice na Lju- tomersko cesto. Ker je bilo umestno priti do dogovorjenega mesta čisto iz druge strani, sem nekajkrat šel za železniško de- lavnico in tako prišel po poti, ki vodi mimo rogozniškega po- kopališča, ali pa sem šel še da- lje in prispel na dogovorjeno mesto Spuhljo. Ponavadi sem se vračal po isti smeri, odkoder sem prišel. Vedno sem se moral izogibat, poti, ki je vodila mimo hiše št. 8 v Rabeljčji vasii, kjer je stanoval Hercog, dalje hiše na Ljutomerski cesti, v kateri so stanovali Kvedrovi in Ko- gejevi, dalje vseh cest in poU, ki so vodile iz Nove vasi. Zakaj sem se moral izogibat: poti. ki vodijo iz Nove vasi, sem po- gruntal šele pozneje. Tu so namreč stanovali dr. Jože Po- trč, narodni heroj Lacko Jože, Kramberger Franc in drugi zna- ni komunisti. Izogibanje hiš, v katerih so stanovali komunisti, je bilo potrebno zato, da ne bi policija pobrala znanih komuni, stov, če bi v smeri njihovih do- mov odkrila razpečevalce leta- kov, posebno pa mene, ki sem nesel celi kup letakov. Po dveh let h je nastala po- treba, da se tiskarna premesti Mestni komite KP je odločil, da prenesem tiskamo v Vičavo v Macunovo hišo, kjer sta takrat stanovala Meglic Olga in njen mož Albin. Takrat še Meglče- va nl.sta bila znana kot komu- n>ta To sodim najbolj po tem. ker smo imeli tam večkrat po- zneje sestanke. Tlakama pa se- veda ni mogla ostati pri njoh in je romala naprej. Za prenos tiskarne sem se zelo dobro pripravil, ker je bila pot do Megličevih na Vičavi ze- lo nevaotia. Več dni je bilo do- ločenih za prenos tiskarne, izra- biti pa tiste prvi dan, ki je ugo- den za akcijo. Ob dogovorjenih dnevih so bila vezna vrata pri Macunovih odprta. Pred vrati je stala čajna s strarim srpom, kar je pomenilo, da je bilo vse v redu. Vse priprave za tiskar- no sem dobro pakiral in od- stranil vse sledove, da je bila pri meni tiskarna, zlasti pa v drvarnici. Določenega večera, ko sem namenil prenesti tiskamo, sem se večkrat s kolesom pe- ljal po mestu in krenil mimo orožniške postaje, da bi videl, če je kakšna patrola odšla prot-i Vičavi Pozno večer sem se vra- čal proti domu in skrbno gle- dal, če bi bilo kje kaj sumlji- vega. Cez dan je močno deže- valo in to je bilo zame dobro znamenje, ker se ta večer zaradi mokrote nihče ni zadrževal v visoki travn, ki je ob drugih ve- čerih prijetno vabila. S kovčkom sem se napotil skozi gozd do ži- ve meje, ki je zaznamovala me- jo med Selmajerjevim in Blan- kejeviiim posestvom. Ob njej sem nadaljeval pot med cesta- ma na Panorami in Vičavo. Ko sem zaslišal po cesti korake, sem se skril v travo. Ko se je vse umirilo, sem nadaljeval pot. Pri Macunovi hiš: ni bilo opaziti nič sumljivega. Približal sem se či- sto do hiše. Ko sem pred vho- dom opazil dogovorjen znak, sem kovčke tiho postavil v ve- žo in zavil proti siixxinji Vičavi. Ko .sem bil že daleč vstran, 5?em se oddahnil. Sele zdaj sem opa- zil, da sem ves moker od trav- ne rose in od potu, vendar sem se počutil zelo zadovoljnega, ker me je krepila zavest, da sem dobro opravil eno izmed težkih nalog Partije ... Tako mi je Klepov Pepek z živo besedo pripovedoval, kako je tiskal v stari Jugoslavija le- take. Pepek se rad spominja teh dogodkov, saj je srečno izpeljal marsiikakšno akcijo. Prosil sem ga, da mi ob drugi priložnosti opiše še kakšne druge doživlja- je o ilegalnih akajah v stari Jugoslaviji in o svojem parti- zanstvu v Lackovem odredu, v katerem je postal politični ko- misar. Pepek m« je to obljubil, zato pričakujem, da bo »Ptujski tednik« še lahko kaj več pasal o njegovih dožfivljajih... Maribor, dne 2.5. maja 1955. Ilec Rudi Skojevfca Grozdan<^ Kako sem odšla k partizanom Na pomlad leta 1943 je bdlo. Ležala sem doma, bolna za an- gino. Nepričakovano sem dobila obisk. K meni je prišlo ddkle, Nada, ki sem jo sicar poznala, vendar ne toliko, da bi bilo možno govoriti o kakem več- jem poznanstvu ali morda pri- lateljstvu. Zato me je toliko bolj začudil njen nenaden obisk. Se bolj pa sem bila presene- čena, ko mi je Nada začela pri- povedovati o vzrokih svojega obiska. Pozna me že dalje časa, ona in njeni tovariši pa so pre- pričani, da sem zavedno kmečko dekle in zato želijo, da bi jim pomagala. Slutila sem, da gre za sode- lovanje v NOB in sem jo tudi vprašala. »Za našo stvar gre,« mi je odgovorila, »pomagati mo- ramo vsi, da čimprej preženemo okupatorja z naše slovenske zemlje. € Soglašala sem, sicer v strahu, kaj bosta rekla na to oče in mati; a kljub temu stm spre- jela svojo nalogo — spraviti v stanovanje dva tovariša.' Dru- gega dne sem vsa nestrpna pri- čakovala njtrn prihod. Prišla !?ta in se mi predstavila kot Stefk,a in Štefan. Tako sem ju pred- stavila tudi materi rekoč, da sta moja službena znanca iz Du- brovnika. Toda spoznala sem tovarišico Štefko z njenim pra- vim imenom, zato me je posva- rila, naj tega ne povem staršem. Kasneje sem šele zvedela, da sta bila oba člana Pokrajinskega komiteja KP za Štajersko. Štefka je z menoj veliko go- vorila o partizanih, o narodno- osvobodilnem gibanju, o osvobo- .jenem zemlju, o Partiji, o SKOJ. Ob vsem tem pa sem dobila nove naloge. Tako sem zaičela z delom in kmalu imel;, okrog sebe aktSv mladine v Novi vasi pri Ptuju. Večkrat smo natresli Ptuj z na- Božidar Jakac, partizan šiAi letaki, zbirali material za tehniko in podobno. Moja prva partizanska tovariša sta odšla od nas čez teden dni. sama pa sem delala že dokaj časa, ko sem zvedela, da sem sprejeta v SKOJ. Priznat; moram, da še kmalu nisem vedela za pravi pomen besede SKOJ; vedela sem le, da so to najboljši mla- dinci, ki vedno izvedejo vsako •nalogo, ki se postavi prednje. V tem sem čutila veliko prizna- nje in dobila novo voljo za na- daljnje delo. Na skojevske sestanke sem hodila po 15 km daleč. Na ne- kem takctn sestanku mi je bilo rečeno, da bi bilo najbolje za- me iti v partizane, ker je po- stal dotedanji način dela zan^ že prenevaren. Predlog sem sprejela in se kmalu znašla med partizani. Se naprej sem delala z mladino, toda zdaj že v ile- gali. Tu je bilo delo seveda težje, toda moj občutek sreče je bil toliko večji. Imela pa sem smolo že po prvih dveh mesecih. V Muretincih sem imela sestanek z mladinci. Do- mače mladinke so za izdajo pravočasno izvedele, mene pa v Novo vas niso več mogle obve- stiti. Tako sem šla sama na se- stanek in padla v obroč Nem- cev. Kar naenkrat sem se zna- šla v krogu 40 Svabov, sama brctt orožja. Vsaka rešitev je bila nemogoča; ujeli so me in odgnali domov v Ptuj na ge- stapo. Začeli so se težki dnevi, kakršnih človek zlahka ne po- zabi. Toda vzdržala sem. Vsa njihova mučenja me niso spra- vila s tira. Močnejša je bila v meni zavest, da sem Skojevka. Kako dolgo so me zasliševali, ne vem več. Spominjam se pa dobro celice in bunkerja, v ka- terem sem se znašla vsakikrat ob zaslišanju. Pretepali so me. zapirali prste z vratmj in po- dobno. Pri ti«m poslu so bili kar štirje. Vsakikrat — to je tra- jalo skozi tri tedne — sem se vrnila v celico pretepena v groz- nih bolečinah, s krvavimi ra- nam,- po vsem telesu. V celid je bilo osem tovarišic, ki so mi po- magale, kakor so pač mogle. Toda preveč bi bilo o vsem pripovedovati podrobneje. Po- vem naj le toliko, da me \-sa zaslišanja niso spravila do be- sed. Nič nisem povedala, kar ne bi bilo prav. Tako trdo- vratno sem tajila, da sem S va- be na koncu prepričala, da sploh nimam nobene' zveze s partizani in da sem padla Nem- cem v roke na poti iz Hrvaške proti domu. Tako trdovratno sem se držala tega izgovora, da so me spoznali za nedolžno in me izpustili. Se prej pa sem mo- rala podpisati izjavo, da ne bom nikomur povedala, kako so delali z menoj pri zasliševanju, obenem pa sem doibla nalog, da se moram vsak dan zglasiti na gestapu. Tistikrat sem bila setkretarka okrajnega odbora ZSM in čla- nica okrajnega odbora OF. Po- znala sem delo vsc^a okraja, zato so se moji sodelavci upra- vičeno bali, da ne bi česa iz- dala. Toliko bolj so se potem čudiU moji _pretkanosti in vztrajnosti, ko sem prišla na- zaj. Kmalu sem se znašla med starimi partizanskimi tovariši in začela delati še z večjo voljo in pogumom. Postala sem članica okrožnega komiteja SKOJ in bila predlagana za sprejem v članstvo KP Takrat pa se mn je zdelo, da ni nobena naloga pretežka za me. KO SMO BILI OBKOLJENI Skojevka Grozdang nadaljuje: Pripravljali smo »mitinge«, ka- kor smo takrat imenovali se- stanke, na katerih smo ljudem govorili o partizanskem giba- nju. Neke noč; smo prišli na DraTr<9kr, r>olje m se razkropili (Nadaljevanje na 4 strani) Spomin na borce občino Markovci Iz krvi mučentkov je zrasla svoboda... Janez Prin^ožič, rojen 9 no- vembra 1907 v Markovcih je bil mož naprednega mišljenja in za- veden Slovenec. V stari Jugo- slaviji je bil blagajnik markov- ske sokolske čete in to v času, ko so postavljali sokolski dom. Bil je poročen, oče treh otrok, po poklicu mali kmet in čevljar. Zvečer 20. julija 1941 so ga gestapovci prvič iskali na nje- govem domu, a ga niso našU doma. Naslednji dan so ga te- kom noči iskali še trikrat. Pre-^ metali so mu vso hišo. Tudi to noč ga ni bilo doma. Naslednje dni se je skrival na koruzni njivi. Pozneje je odšel na domač skedenj, kjer je bil skrit sedem mesecev. Nihče ni vede. zanj, razen žene in svakinje, ki sta mu nosile hrano. Konec novem- bra je nenadno prišel s skedifja s pušk.o na rami in odšel z doma. Njegova zaskrbljena žena ga je svarila in skušala zadržati, češ, da gre v gotovo .smrt. Oo pa je vztrajal: rekoč: »Nikomur nisem nič zalega storil!« Gesta- povci so ga ujeli in odpeljali v ptujske zapore, kjer jc bil zaprt de\'et tednov. Nato so ga inter- niraili na Borlu. Tam se mu je po petih tednih posreči o zbe- žati. Skril se je v kanal ob Dra- vi, kjer je prečepel eno uro v vodi. Neki cestar iz Haloz ga je našel in izdal. Gesta.j>ovci so ga pretepli z železnim drogom do nezavesti in ga odpeljali nazaj na Bori. Zaprli .so ga v klet (+ 5® C), od koder pa je zopet zbežal. Na beg^u so ga v bliž- njem gozdu strclili 6. jun 1942. Po izjavi drugih internirancev so ga Nemci zahrbtno ustrelili. Grobar je ženi dovolil, dr ga Je pogledala. Bil je str^ovito zde- lan od udarcev Na desnem ra- menu je imel tako globoke raj- no, da so se videla pljuča. Vse telo je bilo stolčeno. Pivi jt pavci so obkolili in zažgali hišo. Partizani so se hoteli rešitj iz goreče hiše in prebiti skozi obroč gestapovcev Pad'o je se- dem borcev. Nataša jih je do zadnjega bodrila in se bori'a, dokler je ni smrtno ranUa faši- stična krogla. Majda se je pre- bilo, .skozi obroč, vendar tudi njej ni prizanesel rafal fašistič- nofra mitraljeza. Mrtva trupla borcev so dali ge^stajpovci zmetati v jamo Posmrtne ostake padlih bor- cev je občin siki odbor ZB Mar- kovci leta 19,52 prepelia' na do- mače pokopališiče v Markovce. Do konca zvesti svoii kur rski c!o'žnosti... Na javki pri Ignacu Valenku v Zabovcih so se cesto sestajali kurirji Stanko Strafela i* Alojz Bezjak iz Markovec, Franc Ko- sec in Jože Janžekovič iz Zabo- vec. Zvečer 6. decembra 1944 so imeli važno kurirsko pot b. Po- lenšaka preko Brstja na desni breg Drave. Na poti so jih v za- sedi čakali essesovci in wehr- manni, ki jih je izdajalec ob- veščan o njihovem kretanju Ko Vi navedeni štirje kurirji priši do križišča pred Temen tom in Valičem v Spuhlji. so jih začeli wehrmianru in essesovri obstre- ljevati iz zasede Triie so na mestu izkrvaveli, le Franc Kosec ie imel še toliko moči. da se je zvlekel v Tementov hlev. kjer si ie sam obvezail rano na rtcfd Naslednje tutro ga ^e naš a do- mača hčerka vjsega lrr\-av«»gQ hlevu in je vsa prestrašena od ^firodek v SpahUi 6. 12 1944 nočnih dogodkov nehote zavpila. Essovci. ki so "vso noč prežali v zasedi, so culi krik in prehiteli v hlev. Kurirja Kosca so od- vlekli na gnojišče Hoteli so iz- vedeti, kdo je. Kosec je nekoliko časa molčal, nato je dvigni gla- vo in dejal: »Slovenec sem!« Po tej izjavi so mu essovci po- dali kroglo v prsa in glavo. Mrtve kurirje so odpeljali na rogozniško pokopališče, kjer so jih položili pred mrtvašnico Do- stop do mrtvih je bil zabranjen. Janžekoviče\-a mati se je kjub temu prikradla na pokopališče In bedela pri žrtvah do jutra Truipla junakov so zagrebli brez krs€c roien v Zabov- cih š+ev 20 BV ie kme^^ki o9litev da bodo svo- jo v tx>lnici na novo pridobi eno delovno sposobnost mogli ob- držati tn da ne bo prišlo do po- novitve t>olezni Tu naletimo ze'o cesto na precejšnje težave. Podjetja, zadruge in kmečka posestva se izgovarjajo, če»š da niso socialne ustanove itd. ter ne sprejem? jo na delo takih oseb. In prav ti ozdravljen bol- niki bi mo:-ali imeti prednost na Idžja delovna mesta, če bi se le odgovorni v podjetjih zavedali ogromnih finančnih izdatkov ki jih imajo okraji In zavodi za socialno zavarovanje ob vsakem recidivu bolezni pri bolniku na nenrimemem delovnem mestu! Podjetja, zadruge in dr-^^avna posestva pa bi tudi sicer morala storiti znatno več za zboljšanje kondicije in zdravstvenega sta- nja svorih delpvcev in uslužben- cev ko so še zdravi Ali «?e ne bi n. pr. mog'i najti fondi da bi se dajala po znatno znlrani ceni izd-^itna kr»si''a ali oa vs«aj južne delavcem in uslužbencem (zlasti onim. ki se voriio?) S podoibnlmi ukrepd bi potovo več koristili telesni r>d^x>mo?t>i svoiih delav- cev, kot ra z rd""ov?rjajočim dvigom pla^^e. Z bol^išo d'^'avno storilnostjo pa bi se ti izda+ki verjetno že izT>lačall samenvu podietju, da ne govorimo o ST^lo-šni koristi. Kot drutrod po svetu moramo uvideti tudi mfl. da je usoeh borbe s tuberkuVio odvisen prav od nais vseh in dia ne bo kon^ega u^T^eha brez vs'^*ran- sikega sodelovanja vseh držav- ljanov. FRANCE NOVAK: Vinogradniki pozor K Vinska trta ima vse pogoje za hitro rast. Grozdički se raz- vijajo lepo in bodo prihodnje dni v cvetenju. Pred cvetenjem grozdičkov mora biti zavaro- vano listje in grozdički pred peronosporo in oidijem (piesno- bo). Sedaj je zadnji čas za škropljenje trte v vseh naših vinogradih. Takoj poškropite vse vino- grade s škropivom pripravlje- nim iz 1 kg modre galice in 1.25 kg gašenega apna na 1001 vode Pravilnost škropiva pre- izkusite s fenolftalein papirjem. Ta papir dobite v zadrugi, ki prodaja modro galico ali pa v apoteki. Beli fenolftaleinov ali lakmusov papir pordeči v pra- vilni zmesi galice in apna. Ako bela barva tega papirja ne po- rdeči, je dodati še malo apna. sicer škropivo ožge mlade listi- če in vršičke trte. Škropivu primešajte 25 dkg Cosana ali enakega sredstva itot je povedano v »Tedniku« dne 26. maja. S tem uničite plesen in preprečite škodo po peronos- pori. Vsako žveplanje je odveč Poškropite dobro spodnjo stran lista in grozdičke. Po pre- teku 10 do 14 dni po prvem škropljenju, ko bo odcvetela trta, je treba škropiti v drugič Cim več bo dežja in čim večja vročina bo trajala tudi preko noči, tem hitreje moramo škrop- ljenje ponoviti in tem močnej- ša koncentracija modre galice je potrebna za naslednja škrop- ljenja. Za drugo škropljenje ra- bimo navadno 1.10 do 1.25 kg galice, za tretjo škropljenje vzamemo največ 1.50 kg. Vse zaračunamo za 100 litrov vode. Pripravljajte škropivo na na- čin, ki je boljši od starega na- čina priprave. To je, da vliva- mo v ra-siopino aimene:4a, beleža raztopljeno modro gaiico med dobiim mešanjem. Prilivati apnono raztopino v raztopljeno modro galico J3 napačno. Po- skusite in navadite se boljše priprave škropiva, pa t>oste imeli boljši uspeh. Ko trta cveti, mora delo mi- rovati v vinogradu, zato pazite, da ne bo potrebno škropiti v cvetenju, temveč opravite to pravočasno. S čakanjem na prve znake bolezni imamo mnogo sit- nosti v vsem letu, zato ne od- lašalmo več s škropljenjem. France Novak Sodobna škropilnica za vinograde S samoprispevki b?do pomagali pnpraviti soio in ceste Za popravilo osnovne šole in nižje gimnazije v Cirkulanah je dovoljeno Oibčinakemu ljudske- mu odboru Cirkulane uvesti po- sebni krajevni prispevek v vi- šini 500.000 din, v vLšrlni 400.000 din pa za vzdrževanje cest in poti na območju občine Cirku- lane. Brzotumir SD Ptuj za mesec maj se je končal s sledečim iz- idom: I.—III mesto so zasedli Pešl. Pernat tn Rudolf ki so nabrali po 8 točk, IV.—VII. me- sto 'Pe.ger. Scrli, Drofenik in Bcrden po 5 to:k. VIII. Modri- njak 4 točke itd. Med prvo tro- jico je v EK)novnem tekm'Ovanju dosege' naslov prvaka za maj tov Peš"! Ferdo Izšla je knjiga Janeza Svajncerja: „STRELI MA MEJI" Dobite jo v upravi »Ptujskega tednika«. Cena knjiga je 160 din. Kako sem odšla k partizanom (Nadaljevanje s 3. strani) vsak po svojem poslu. Jaz sem šla z dvema mladinkama in kurirjem Stojanom k nekemu kmetu, kjodinja nam je za- gotavljala, da smo pri njej var- na, ker nihče ne zahaja v nji- hovo hišo, še manj tak, da bi nas lahko izdal. Naš razgovor p>a je namah zmotilo trkanje na vrata. Spogledale smo se in mislile, da je pa* kdo od do- mačih. Toda zamislite si naše presonečenje, ko je vstopal v so- bo nemški vojak s puško. Al- binca in Vida sta bih oblečeni kot kmečki dekleti, jaz pa v hlačah s titovko na glavi in pi- štolo za pasom. Toda tudi šva- ba je bil presenečen, verjetno še bolj kot me. Prosodile smo po- ložaj to to iznenadenje izrabile v svojo korist. Prijela sem za pištolo, pomignila Aibinq in Vi- di, odrinila vojaka, in kar se je le dalo hitela ven, čez plot in dalje Tudi Nemca je minilo ne- pričakovano presenečenje; v vasi je bilo okrog 40 vojakov; kaj kmalu jih je pozval na po- moč, da so divje streljali za nami. Me pa .smo snegu proti Dornavi... Janez Fegub P^ui. 2. iuniia 1955 Strar 5 IZ ZGODOVINE PTUJSKEG A OKRAJA Prot Tone Klasinc 0^ ^ % ^ ^ A. llcdc^ii in upornik Tridesetletna vojna (1618— 1648) je ime a tudi za naše de- žele usodne posledice. Silni dav- ki, srplošno obubože nje, raz- vrednotenje denarja, zastoj tr- govine in ob.ti, razne uime in kužne bolezni, vse to je težko prizadelo najnižjo plast tedanje- ga prebivalstva na Sloven.^kem »ubogega, navadnega človeka« — kakor ga imenujejo listine tistega časa — slovenskega kmeta, podložnika in t ačana tujerodni posvetni in cerkveni gospodi. OD SVOBODNEGA SLOVEN- CA DO NEVOLJNIKA IN TLACANA Ob naselitvi v naših krajih pred 1400 leU so Slovenci še ži- veli v rodovni skupnosti k. je združevala socialno in gospo- darsiko enakopravne pripadnike enega rodu. V novi domovini so jih kma- lu zajeli močni vplivi iz zapa- da. Obenem s sprejemom kr- ščanstva so zgodaj izgubili tudi politično samostojnost Zavla- da'! so jim germanski Bavarci in Franki. Kari Veliki, frankovski vla- dar, je po dolgotrajni vojni z divjimi Avari okrog leta 800 razširil svojo državno oblast tudi na naše kraje vse do ve- like Panonske nižine. Tedaj so za Slovence nasto- pile usodne spremembe ki so nad tisoč let oblikovale usodo našega ljudstva in njegove do- mačije. Novoosvojeni kraji in njih prebivalci so tedaj prvič oku- sili grenak sad nove družbene ureditve, ki se je bila že raz- vila in utrdila v srednji in za- padni Evropi To je bil fevda- lizem. Kar Veliki je razdelil ogro- mne osvojene pokrajine, ki so po rimskem pravu postale last cesarja, raznim cerkvenim in posvetnim velikašem v fevd (basnovanje). Vsa ta ozem ja so sčasoma postala njihova prava last Tako je dobila na Štajer- skem ogromno zemljiško posest salcburška nadškof i j a. ki je ob Dravi mejila na oglejsko pa- triarhi jo. Najimenitnejša salc- burška poisest v Sloveniji je bil starodavni Ptuj Staro slovensko plemstvo v nemirih ob nastopu kr-ščanstva. v uporu Ljud^vita Posavs:kega in v bojih z Madžari propade in izgine, delno pa prevzame nem- ška imena in se pc^emči Deželo poplavijo kot roii ko- bilic nemški knezi, grofi in vitezi, ki dobivajo od cesarja v fe\'d zemljo ter njene prebival- ce-Slovence. Ti plemenitniki sd postavijo dvorce, ki ao gospoda"-ka sre- dišča za njihova obsežna po- sestva. Sčasoma jih povečajo in utrdijo in tako nastane e^rad kot bivališče zemljiškega go"po- da. Ta živi v gradu in s hlapci ter deklami ki jih sm-tra kot stvar, ki se lahko proda al- za- menja, obdeluje dolo^^en de' svojega ogromnega oo^^estva. Ostala zemljišča razdeli kot kmetije (12 do 15 ha) onim oko- ličanom in drugim, kj so se mu prostovoljno podv^-gli in ""ostali tako ncvobodni ali po'sv j^dni po6]rirniUi svojega zemljiškega gospodarja. (S sio podvrženi postanejo po rimskem pravu sužnji, po fevdalni urcditv: pa pridvorna služinčad brez oseb- ne svobode.) TEZKO je ŽIVLJENJE P0DL02NIKA IN TLACANA Podložniki živijo na samo- stojnih kmetijah im?jo (hasnu- jejo) hiše, živino polja vendar so »privezani na grudo« (giebae adsc.ipti). Sami ne morejo za- pustiti kmetije, gospodar pa jih lahko vsak čas požene, njihove obveznosti pa poljubno spremi- nja in veča. Poročijo se lahko samo z gospcdčrjevim dovolje- njem; če je žena z območja drugega zemljiškega go'--poda, se otroci iz tega zakona delijo med obe gosposki Po gospodar- jevi smrti pripade kmetija zo- pet zemljiškemu gospodu Za basnovanje posestva pla- čujejo zemjiški davek (činž). sprva v živilih, pozneje v de- narju; tudi morajo opravljati za gcsposiki dvorec razna dela. kadar jih zemljiški gospod po- kliče. To je ona z'o?lasna tlaka (robota), ki je rodila klic po »stari pravdi« in dvignila ob- upane in razjarjene krr;ečke množice v kmečke punte po vsej naši slovenski zemlji »LE VKUP. LE VKUP. UBOGA GMAJNA!« V začetku novega veka se je sicer po ožaj kmeujskega pod- ložnika zbOijšal v tem smislu, da prejme od zem-jiškega go- spodarja kmetijo z ueino zakup- no pogodbo. Tako je omogočen stalen ob.stanek na kmetiji nje- mu in njegovim potomcein. Brez tehtnega vzr.jka ga odslej zem- ljiški gospod ne rnore več od- straaiiti s posestva Dedni za- kupnik lahko pozneje zem jišče tudi proda ako plača gospodar- ju primerne dajiatve (primšči- no). Po smrti gospodarja niora nastopajoči dedič plačati tako- zvano mrtvaščiao; navi dao mo- ra dati naj epšega vola iz nle- va. Vse davščine in dajatve pod- ložnikov .'50 bile leta 1500 skrb- no popisane v takozvanih ur- barjih, tako so kmetje dobro vedeli, kolike so njihove ob- veznosti Vendar pa so g-^aščaki v času velikih g,ospcdarsldh pretresov samovoljno zviševali te dajatve in jih z vso okrutno natančnostjo tudi iztirjevali Zlasti so kmeta prizadeli visoki izredni deželni ds-vki za vojsko in obrambo oroti Tu'kom Te je znal zem jiški gorpod na pri- meren način prev eči na hrbet siromašnega podložnika Prav neznosno pa je postajalo življenje kmetovo zaradi tlake ali robote, zlasti takozvane ne- odmerjene tlake ki jo je mo- ral odpravljati toliVo dni. da je bilo neko delo končano. Vsak rod ožnik je moral biti vedno na uslugo zemljiškemu gospodu: ph oranju, setvi in žetvi, pri spravljanju sena pri gradnii gradov in c^st pri ve- likih lovskih pogonih, pri seka- nju in prevozu lesa in drv Vi- soke denarne kazni, ki so mu grozile, in nevarnost, da gr. go- spodar spodi s km-^tije ga pri- mera jo. da opravlja ta dela : gnevom v srcu. Tu in tam do- bivajo podložniki za vsa ta dela skromno južino kot nek,, vrste odškodnino za izgubljen Ca^ in delovno silo Zlasti je ubijala kmeta vozna tlaka. Posestvu ni odtrgala sa- mo delovne sile. temveč tudi živino Razne okvare in poškod- be, ki se na vožnjah rade pri- petijo, je moral utrpeti seveda kmet sam. Neodmerjena tlaka je skupno z ono. ki .ie bila v urbarjih točno določena, znašala brez dvoma vsaj tri dni v tednu ako ne celo več Cesarica Marica Terezija je leta 1778 uredila to obveznost na tri dni v tednu ali 156 dni v letu za celo tijo S tem seveda ni prav nič olajšala težkega .stanja našega kmeta t>ač pa le z natančnimi določili onemogočila svojevoljno izkoriščanje podlož"ikov s stra- ni zemliiških gospodov. Graščina jc za kmeta tudi sodni ja. Vsaka zemljiška go- sposka je bia za podložnike tu- di sodišče prve stopnje; mnoge gosposke pa so imele tudi pra- vico do takozvanega krvnega sodstva fdeželska sodišča) Zato se zemljiški gospodje, pri nas tudi graščaki imenovani, čutijo v okviru svojih gospoščin ne- omeiene vladarje in gospodarje nad življenjem kmetijskih pod- ložnikov Za deželno zakonodajo in oblast se ne brigajo tci jo vešče izig-avajo Obpnem pa prevzema plemstvo od 17 sto- letja dalje važna mesta v upravi in vojski. Sorodstvene in druge zveze — vrana vrani oči ne izkljuje — že v kali zatro vsa- ko upanje na nravčno reševa- nje pod ožniških pritožb, ki se skozi ves novi vek kopičijo v uradih deželnega glavarja In notranje-avstrijsike vlade. Tudi deželni vladar dolga stoletja ni imel skoro nobene oblasti nad oholim in samo- pašnim plemstvom V njegovih odlokih in odgovorih na podlož- niške pritožbe najdemo sicer 'epo zveneče opomine zemljLški gospodi, naj podložnikov preko me*^ ne obremenjujejo z da- jatvami, ti pa naj bodo pokonfit in poslušni svojim gospodar- jem Vse to pa so bile več ali manj samo besede, na katere so graščaki. kolikor so njih tikale, orav ma,lo dali Takšen je bil socialni in go- spodarski položaj slover skeg? kmeta v 16. stoletju, ko se j dvigni! v kmečkih puntih borbo za staro pravdo Prvi vselovenski upor leta 1515 in slovensko-hrvaški upor leta 1573. pod vodstvom legen- darnega kmečkega voditelja Matije Gubca sta mogočen ma- nifest uporniških idej, ki so stoletja podzavestno tlela v du- ši tlačenega in od vseh strani Izkoriščanega slovenskega kme- ta V neenaiki borbi proti nosil- cem fevdalnega družbenega re- da je kmet sicer propaae'. ven- dar je njemu naprei tlela živa revolucionarna zavest, ki se javlja tudi še v 17 stoletju v mnocih pokrajinskih kmečkih uporih. Splošno so znani kmečki upo- ri na Tolminskem v letih 1627 in 1713. ki so jih opisali mnogi slovenski pisatelji (Ivar. Pre- gelj. France Bevk Alojzij Re- mec) Manj znan je ve ik upor Iz leta 1635 v celjskem okraju. Se manj pa vemo o raznih kra- jevnih uporih in nemirih v Ha- lozah Slovenskih goricah in na Ptujskem polju. O tem pa prihodnjič. OKRAJNO GLEDALlSClii P T L j V okviru proslav 10-letnice osvoboditve Petek, 3. junija ob 15 uri (na Nedelja, 5. junija, ob 20. uri (na prostem na ptuiskem gradu): Fran Žižek »MIKLOVA ZA- LA«, ljudska igra z godbo, plesom in petjem v devetih slikah Zaključena predstava za šole ptujskega okraja. — Zveze z vlaki ugodne. Sobota, 4. junija, ob 20. uri (na prostem na ptujskem gradu): Fran Žižek: »MIKLOVA ZA- LA«, ljudska igra z godbo ple. som in petjem v devetih sli- kah. Premiera Režija Tone Potušek. scenski osnutki prof Janez Mežan. tehnično vod- stvo In izdelava kulis Jože Milkovič. — Abonma red Pre- miera in Prva repriza. Nedelja, 5. junija, ob 15. uri (na prostem na ptujskem gradu): Fran Žižek: »MTKLOVA ZA- LA«. Tretjič. Zveze z vlaki ugodne! Izven. prostem na ptuiskem gradu): Fran Žižek: »MIKLOVA ZA- LA«. Četrtič. Izven. Sobota, 11. junija, ob 20. uri (na prostem na ptuj.skem gradu): Fran Žižek: »MTKLOVA ZA- LA«, 1 judiska igra z godbo, plesom in petjem v devetih sikah. Petič. Izven. Nedelja. 12. .lunija, ob 15. uri (na prostem na ptujskem gradu): Fran Žižek: »MIKLOVA ZA- LA«. Šestič. — Zveze z vlaki ugodne! Izven. Nedelja, 12. junija, ob 20. url (na prostem na ptujskem gradu): Fran Zižok: »MIKLOVA ZA- LA« Sedmič. Izven. 1- Podjetja, ustanove, društva, klubi, zadruge, skupine in po- samezniki lahko rezervirajo vstopnice že vnaprej pismeno na naslov: Okrajno gledališče Ptuj - blagajna ali telefonično na Ptuj, telefon št. 71. Pred- prodaja vstopnic v soboto, dne 4. junija, in v soboto, 11, junija, od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. in v nedeljo, 5. ter 12. junija, , od 9. do 11. ure pri gledališki 1 blagajni. Na gradu pa bo bla- , gaj na odprta dve uri pred pri- : četkom vsake predstave. ' Dohod na prireditveni prostor restavracijskega vrta na gradu ' bo s severne strani iz Rajčeve ulice. Shramba koles kakor ob \ sejmih na Kvedrovem trgu in v Dravski ulici. Shramba vozov I na sejmišču. Parkiranje avtomo- bilov, traktorjev, avtobusov in kamionov na Titovem in Kve- drovem trgu. — Po vv-čemih predstavah prosta zabava s ple- , som na vrtu grajske restavra- cije — Za jedila in pijačo vse- , stransko poskrbljeno! — Opo- . zarjamo še enkrat vse abonente na prememo in prvo reprizo. da bo za njih predstava v soboto, 4. junija, ob 20. uri! „Miklova Zalo" na prcster no ptu skem odru Težko bi dobili primernejšo igro v Okrajnem gledališču v Ptuju za proslavo desetletnice osvoboditve kakor ravno Žižko- vo »Miklovo Zalo« Res je, da so jo v sezoni 1949 50 in 1950/51 igrali triintridesetkrat. Toda to je bilo v gledališču, na zelo sla- bem ptujskem odru, kjer so igralci le s težavo predstavljali vse, kar igra zahteva. Zdaj za proslavo desetletnice osvobo- ditve bo nekaj dru-^ega. To ne bo samo igra, to bo proslava našega sv^rbodo^jubne.ga ljud- stva, manifestacija nepi-^mag- Ijiveea sloven=^kega patriotizma, saj Miklove Zale kljub sedem- letni Zalini si.ižnostii niso zatrli. Pred'=!trva bo na grajskem dvorišču. Težko bi kier-koli v Slovenji dobiM primem^^iši pro- stor za pred^^^avo. Dvorišče z mogočnim drevesom za vas ši- Tiko srpodnje obzidje za Za'ino ječo mo.gočn.o 7?,,'>mje zid-^vie ki ga na-kaku^ejo in za-s^zamejo Turki in jani^arji Pri Mik'o\n Zali bo sode'o-"'a'o nreko dvp sto lindi. vsi no^^^M^Tii i^alci in tehnično osp^+?ivati. »Tudi ti da tudi ti si kriv do ip f-3iVo TMdi t,''bp bi za- davila, ti fantič, ti grešni.. .€ V nekaj kratkih trenutkih me je od kraja razdivjala, zaplava- la sva nekam, kjer je postajalo vsaj njej, vseeno; jas nisem ni- koli pozabil na hišo v kateri se je vse to godilo. Potegnila je na pol sede na postelji spodnjice in rokavce s sebe — drugega ni imela na sebi —in neučakano, ko da b: se ji mudilo — kar sem znenada zagledal, kako so ji je gola roka. ki je potegnila rokavce. povesila in obstala; tu- ti jaz sem se na pol dvignil in začutil, kako me je vse popu- stilo: med vrati v kamro je sta- la dolga bela postava, z odpeto srajco n s spodnjicami, z roka- mi ob sebi kakor Lazar, ki sc je dvignil iz groba Stala je in se ni ganila. Tudi mi ni šlo v glavo, kako je pr.šla na prag. Ali je pustila Topk-čka vrata odprta? Počasi — ves sem se tresel — sem začel lesti proti vzglavju in izpod odeje, kakor da bi se odmikal, a še dauv.?; ne vem, za- kaj sem to počenjal, medtem ko si je ženska začela vleči odejo nekam proti vratu. Ce je blo poprej tisto s škripanjem vrat prisluh, le bil to privid več ko privid' kajti tiste spuščene roke so se zsanile. se začele dvi- gati, se stegovati nekam proti stropu. ko da bi hotele pokli- cati svet in nebo na pomoč... Tudi usta so se jela odpirati, sama od sebe. a brez glasu, ka- kor kakS-nemu bogu na posled- nj: sodbi. (Dalje prihodnjič) Stran ^_ Plut, 2. iurnia 1955 Ing. Egon Zoreč Še fieliai o sladhorni pesi (Nadaljevanje in konec) Prašen/e to delo vršimo ta- krat ako se je še pred kautvijo pojavila skoria aa površini zem Ije, ah pa. da je začel plevel ka liti pre) kot pa pesa Zato opra- vilo lahko vzamemo lahke brane, ako ^eme še n. začelo kaliti ter prašimo poprek aa »met redi Ko pa je seme zaceio kalit oe sme- mo več brandt ket bi nežne ko- reninice potrgali Prašenjt izvr šimo ročno z lahkimi .n i;rokim: motikcimi ir to največ 3 cm glo- boko in samo med redm; Da bi se ie poznale pomešamo pri »etvi med seme pese še »eme ja- rega ječmena To seme skal: čez nekolike dnj ;n ubeieži redi Ko se pokažejo redi moramo ponov- no prašit, 2 motikami aii ročnimi planet: istočasno tud podsejo- vamo prazna me>ta ker sladkor ne pese ne smemo pie^ejuvat} (za razliko od krmske pesej V tem pr.meru bj se korenine razšle m namesto lepo oblikovanega ko- renja bi dobili ragidsto nakazo. Prašenje važno, ker t?stlina dob; zrak in toploto Po prvem okopavanju razredčimo rastline v vrstah :n to redčenje vršimo z roko Najprimernejši ča% za red" čenje mladih rastlin je, ko dobi- vajo 3—4 liste Pazit: le treba da po redčenju ostanejo rastlint v predpisdn; razdalj; 23 cm Pc končanem redčenju pristop.rac k pregiedij posevka da vid:mo. da niso morda ostale na poedi- nih mestih po 2 rastlini Med rastjo moramo torej izvršiti eno do 2 prašenj; pred kalitvijo eno do dve po kalitvi prvo okapanje ko se rastlina obrasle s trem. aii do štirimi Ijsti. Po prvem okapa nju redčimo, nato sledi drugo okapanje a tn tedne po tem red- čenju tretje okapanje po dežju preden rastlina pokrije zemljo z listjem. Četrto okapanje vršimo le takrat če listje ne pokrije zemlje, a najpozneje štiri tedne po tretjem okapanju V sušni dobi če je rastlina zarad: suše in pegavosti zgubila listje, izvr- šimo še eno okapanje in to po prvem zdatnejšem dežju v mese- cu avgustu Redno pa moramo sladkorno peso 2—4 krat prašjti ln 3 krat okapati Pn okopava- njih, ne pa pri prašenju ki se izvršijo največ 5 cm glob. je tre' ba vedeti da je prve okapanje najplitvejšc to je 6—8 cm drugo globlje 8—12 cm a tretje 12—15 cm Eventualno četrto ic peto okopavanje. ki ga izvršmo izje- moma in samo zarad; tega da rastlini pomagamo prebroditi tcž- koče v razvoju pa nai bo čimbol) globoko ker je večinoma kriva slabi rasti pese slaba prezrače- nost zemlje m pomanjklj:vo de- lovanje koTi>tnih bakterij. Izkopavanje: Repa se izkopava septembra m v začetku oktobra ko začne zunanje listje pcse ru- meneti, veneti in se spuščati k tlom Spravlja se 17 zemlje s po- sebnim orodjem s kater.ro se pt- sa nekoliko dvigne, tako da jo lahko z rokami izpulimo Takoj nato se pesi odreže glava z Ust- jem, to jo oči^^timo Zatem se spravi v shrambe enako kot krompir. Ker se bo v letošnjem letu ta kultura gojila na večjih hekta- rih, bo nujno da se pridelovalci držijo navodil k: jih ta kultura zahteva, ako bodo hoteli imeti pridelek. Zadružnabr^tninica nDOSOifUTOvP'yju ■MMMBiMM—B—— —BB«B MM Mil I lll|i||l>MlUtflillJMMMM«BllM«MWWMMMWWBaBMMM ■■Mil ■■.....MMHIM« je zavod, ki siuži kmetijstvu KMETOVALCI! Težave pri izboljševanju kmetijske proizvodnje si lahko olajšate z na- jetjem posojila, ki ga dobite za kmeti,fske namene, za graditev silosa, gnojnične jame itd. — Svoje prihranke vlagajte na naše hranilne knjižice, ker bodo pri nas koristno in varno naloženi ob 5 do (J •/• obrestni meril Iz ptujskega okraja bo letos v kolonijah letovalo 550 otrok. V vseh šolskih centrih ptuj- skega okraja so že izpolnili pri- jave socialno šibkih in zdav- stveno ogroženih otrok za po- čitniške kolonije. V večjih iz- menah bo etos letovalo 550 otrok in to največ iz Haloz in Slovenskih goric. Na stroške Zveze borcev bo letovalo 250 otrok padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. Tudi ostali otroci bodo letovali večinoma brezplačno, naj siromašne j .še bo- do iz sredstev RK tudi oblekli. OLO Ptuj je iz svojega prora- čuna prispeval G60.000 dinai-jev. Kckor prejšnja leta, tako bodo tudi letos podprla otroške kolo- nijo nekatera podjetja in za- druge, da SI bodo otroci lahko utrdili s-voje zdravje in razši- rili duševno obzorje. Letovali bodo v več koloni- jah V Rcvinju, na otoku Krku in nekaterih gorskih kolonijah. Štirideset otrok bodo poslali tudi v Avstrijo in enega v Ansliio KMETIJSKA ZADRUGA ZAVRC ra7,pisyje mesto trgovskega pomočnika z najmanj 3-letno prakso. — Nastop službe ta- koj. — PJ.iave po^šljitc na, upravo kmetijske zadruge Za- VTČ. Avstrijska trgovinska deSsgacija v Moskvi Moskva, 2. junija (Tass). Vče- raj je v sovjetsko glavno mesto prispela avslrijslta delesacija. ki se bo .s sovJ3t?.Iumi predst.'ivniki me iila o gasiicdaro^.iili vpv-aša- njih na pcdlasi sovjetsko-av- strijs'f;e spomenice 15 mija Delegacijo vodi načelnik -?ospo- darskeg:a cddoika av-^trijskega zunanjega ministrstva Platzer. Avstrij Ju veleposlanik I5i?ch!>f je avstrijske geste že predsta- vil pomočniku ministra za zu- nanjo trgovino Ecrisovu, Av- strij:^ki kro.^i menijo, da gospo- darskaga sporar^uma med obema državama še ne bodo podpisali meri bivari.jcm a%'strijske dele- gacije v Moskvi. IVlsncn krenil v M3W York New Delhi, 2. junija (AFP). Indijski predstavnik pri Zdru- Ž3nih na-rcdih Krišna Mcnon je vče:aj odpotoval v New York. Na poti v ZDA se bo za- ustavil v Londonu ter se sestal s premiercrn Edenom. Seznanil ga bo s svojim nedavnim ob- iskom v Pekingu. Del nemške obcrcžtvene industrije v Španiji? London, 2. junija (Tanjug). Konservativni »Daiiy Telsgraph« piše o načrtih, po Icaterih bodo dei nemške industrije zgradili v Španiji. Po nepotrjenih vesteh So o načrtu razpravljali ob ne- davnem obisku predsednika ameriške komisije za atomsko energijo Straussa v Madridu, kjer sta bila navzoča tudi neki nemški predstavnik ter bivši nacistični polkovnik Skorzenjr, ki je svoj čas organiziral Mus- solinijev pobeg. »Daily Telegraph« piše: »Ka- kor poročajo. ZDA žele, da bi del nemške oborožitvene indu- strije zgradili na razmeroma varnem španskem zemlju. Ra- zen eksploziva bi izdelovali tu tudi strelivo.« Z DOPISI ZBIRANJEM NA- ROČNIKOV. KUPOVANJEM LISTA OGLAŠEVANJEM IN REDNIM PLAČEVANJEM NAROČNINE PODPIRAJTE LOKALNI LIST! Naj ostane med nami Potop IfUDezenske Darčice dveh, KI JE V PTUJU DVIGNIL VIHAR V KOZARCU Bil je mož ki je imel ženo n žena, k je imela moža. Oba sta imela družinico z otrok: Začelo s-e je notihoma in — le- pega dne sta se znašla skupaj na ljubezenskem čolničku Pn takrh rečeh je že tako da »e ne 'ia reč', ali je on zapeljal n/o, ali ona njega Navadno se to zgodi nekako sporazumno in oboje- stransko ln tako je po obojni zaslugi ljubezenska barčca pla- vala, plavala — dokler 9e ni te- meljito prevrnila. Po prejšnji t- šini je nasta> hrup in -^lišrli so se krik na pomoč Kaj takega se je na xvetu že zgodilo ^e še bo Ampak ob tej stvari 90 se zbrale ptujske y>račke«. n' v'^o moč zagagale in dvignile vihar v kozarcu. ★ Mož je bil dokaj pr'den ^'n ugleden človek in knt vai drugi ljudje krvav pod kožo Ko se je ljubezenska barčicn r^otopila, je mož po^^kušal rešiti unled in i'ho splavati na ohrPŽ'e. Na vmo/o pa je bila ženska gla^neišn in zače- la ie fbitka« Ker je imela brodo- lomka v sebi dobršno mer ro prenaT>etn