CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA
Concesión 2466

EL NUEYO PERIODICO
M
Leto I.	BUENOS AIRES, 7. APRILA 1934
REDACCION Y ADMINISTRACION: BUENOS AIRES, Lavalle 341, Escr. 316.
štev» 28
31 — Retiro 5889
NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
LIST IZHAJA OB SOBOTAH
Pismo iz Brazilije
Sao Paulo, 20. marca 1934.
Sporočam Vam, da sem prejel že več številk Vašega cenj. lista. Prav lepa Vam hvala, ki ste mi ga poslali! List sem pazljivo prečita!, zato sem pa tudi s sigurn^jo ugotovil, da ni ustvarjen za spletke in prerekanja, temveč da hoče nuditi našim izseljencem v Južni Ameriki kulturno in zabavno štrvo. In takšno glasilo nam je bilo potrebno. Zato pozdravljam ' Novi list", pa dal Bog, da bi se nam ohranil, dokler nas bo še kaj Slovencev v Južni Ameriki.
Ker sem se baš namenil Vam pisati, dovolite, g. urednik, da "Vam na kratko poročam tudi o naših tukajšnjih razmerah, saj bo menda čitatelje in naročnike "Novega lista" zanimalo izvedeti, kako se imamo Slovenci v Braziliji. Svoj čas sem poročal o našem življenju v nekem drugem slovenskem listu, od kar je pa ta začel podpirati in širiti med nami zdražbe, sem spoznal, da je za resnega človeka mnogo bolje, da drži roke križem, nego da piše in poroča za liste, ki jim ni za slogo med našim jugoslovanskim izseljeništvom. In molčal sem tudi, ko sem moral citati celo vrsto laži in izmišljotin, toliko o moji osebi, kolikor o našem društvenem življenju.
Sedaj se vse, kar še ni pokopanega, nagiblje v grob...
Naše maloštevilna slovenska naselbina v Sao Paulu, ki je v štirih letih složnega delovanja (do 1933) pokazala — ne samo tukajšnji javnosti, mrveč tudi onim 60 tisoč Jugoslovanom,ki žive v Braziliji (kakor trdijo "voditelji jugoslovanske kolonije") — kako napreden, žilav in kulturen je naš slovenski odnosno jugoslovanski rod, je sedaj razcepljena. Vrline, s katerimi smo se ponašali, so nam ostale samo še v spominu. • -
Naša nekdaj tako lepo cvetoča organizacija šteje sedaj — reci in piši: enega Slovenca in šest Hrvatov. Za ta "napredek" se imamo zahvaliti našim "politikom" in onemu "glasilu" iz Buenos Airesa.
Pa zadosti o tem!
Neljubih dogodivščin in bridkih izkušenj imate gotovo črez mero že sami, v Argentiniji. Naj raje omenim, kakšen je tukaj položaj v splošnem !
Zadnja trj leta je bilo pri nas, kakor menda povsod, zelo slabo. Delo se je silno težko dobilo, ali pa ga sploh ni bilo mogoče najti; pritiskala je na delavstvo velika brezposelnost. Najhujše leto za delavski sloj jo bilo 103:2., ko smo imeli tu nad tri mesece trajajočo nepotrebno revolucijo. Nikar ne mislite, da je ta revolucija obstojala samo v kakšnem pouličnem spopadu, kakor je v Južni Ameriki večkrat navada. Ne. To je bila pravcata vojna, revolucija, kakršne zgodovina južnoameriških držav menda ne pomni, saj računajo, da je padlo v bojih Preko 20 tisoč mož!
Za časa teh revolucijskih mesecev, in zlasti zadnje tedne, je država Sao Paulo stradala. In kako n« bi, saj je bilo proti njej ostalih 19 braziljskih držav! Zauživali smOj koruzni kruh, ki so ga tu imenovali |
'pao di gera" (vojni kruh). Pri tem pa je bilo še najbolj žalostno in vse graje vredno, da so se nekateri jugoslovanski izseljenci (med njimi celo neki Slovenec) udejstvovali v tej nesrečni moritvi ljudstva. — V vojni metež se je vmešalo 22 naših brezposelnih in izstradanih izseljencev. Bili so to neizkušeni ljudje, ki so se pustili pregovoriti in zapeljati od zlatih obljub dvojice jugoslovanskih "politikov'". Samo srečnemu naključju se imajo zahvaliti, da je revolucije še pravočasno končala in da niso bili poslani na fronto, sicer bi se danes nahajali v svojih starih krajih, kakor stotine priseljencev drugih narodnosti, ker je vlada deportirala vse one uporne priseljence, ki so se bojevali proti zveznim četam.
Naši izseljenci bi vendar morali vedeti, da so v tuji državi gostje, ki so prišli iskat kruha, ne pa delat ih ukrepat o miru in nemiru. Poleg tega pa mislim še, da se našemu človeku nikakor ni izplačalo izpostavljati svojo glavo svinčeni nevarnosti za borih 10$000 (deset milreis); toliko so revolucionarci plačevali na dan. In če že hoče kateri ;za Ju-deževe grtiše tvegati svoje življenje in se streljati, naj pusti preproste izseljence v miru, da ga ne bodo preklinjali, kakor se je ob tej priliki zgodilo! In naj nastopa sam, v lastnem imenu, da ne bo padala senca na dobro ime našega naroda v tujini!
Revolucija je bila popolnoma zatrta, revolucionarci razoroženi, voditelji izgnani iz države. Tako je spet zavladal mir in je bil vpostav-ljen red v vsej republiki. Trgovina je spet začela dihati, javna dela so spet oživela in brezposelnost je začela pojemati, tako da lahko z mirno vestjo trdim, da je Brazilija edina država v Južni Ameriki, v kateri sedaj ni občutne brezposelnosti. Številne nove liiše so se začele dvigati, gradijo se velike stavbe, tovarne sprejemajo vedno več delavskih sil itd. Zlasti zida se mnogo. In ker je med našimi rojaki največ" zidarjev, so vsi zaposleni.
Pa tudi rojaka druge stroke ne poznam, da bi bil brez dela. Po zidarjih je precejšnje povpraševanje in sem celo ponekod, kakor v boljših časih, zapazil pred zgradbo tablico z napisom ' Aceita se ped-
Zveza narodov in važna mednarodna vprašanja
Mednarodni položaj in bodoče zasedanje ženevske mednarodne organizacije — Južnoameriški spori, evropske zmešnjave in vprašanje Mandžurije
Zastopnik angleške vlade Eden podaja fašističnemu generalnemu tajniku Marpicatiju roko ob svojem prihodu v Rim, kamor je šel posredovat zaradi razorožitve.
reiros" (Potrebujejo se zidarji).
Ne morem pa razumeti, kako da so delavske plače, vkljub temu razveseljivemu odpretju dela, tako pretirano nizke. V prejšnjih, slabili letih s« stalno padale, do 30 od sto; pri tem so sedaj ostale, ali pa se le )>očasi, in samo v nekaterih panogah, nekoliko višajo.
Da me boste pravilno razumeli, rečem: danes se tukaj z lahkoto dobi delo, a plače so take, da zasluži delavec zgolj za življenje. Na prihranek človek ne more misliti, posebno ne, če ima dr-a£ino. Kdor je pa pustil svojo družino v starih krajih, v Evropi, ta ji more prav malo ali pa nič pomagati, ker je vrednost tukajšnjega denarja (mil-reisa) močno padla.
Za časa velike brezposelnosti se je odpravilo precejšnje število naših rojakov, pod vodstvom bivšega predsednika društva "Primorja" g. Fr. černigoja, v Rio de Janeiro, glavno mesto Brazilije. Od tam mi poroča g. Černigoj, ki je delovodja pri veliki stavbi, da v Riu de Janeiro mnogo zidajo in da služijo zidarji po 2$000 na uro (v Sao Paulu pa 1$200 do 1$500), le vročina da je velika in večkrat skoro neznosna. Verujem, saj doseže včasih celo 44 stopenj Celzija. In to ni malenkost!
Zaključujem to skromno pisemce ter Vas prosim, da je objavite v cenj. "Novem listu", če se Vam zdi primerno za javnost. Obenem pa pošiljam Vam in vsem naročnikom 'Novega lista" iskrene pozdrave in najbolj prisrčna' voščila k velikonočnim praznikom!
F. C—ič.
Nova francoska vlada. Na sredi ministrski predsednik Doumergue, poleg njega pa Herriot in Tardieu
Prihodnje zasedanje Družbe narodov, ki se bo otvorilo v mesecu maju, se bo vršilo v času, ko čakajo mnoga važna in zapletena mednarodna vprašanja na rešitev: Spor radi Chaca in radi Leticie, saarski plebiscit in vprašanje Mandžurije.
Poleg teh zadev pa se bo Zveza narodov morala baviti tudi s problemom razorožitve, s katerim spravljajo mnogi v zvezo celo vprašanje, ali naj ženevska organizacija še naprej živi ali pa naj prizna, da je v najvažnejših zadevah odpovedala in da njen nadaljnji obstoj nima več pravega smisla. Takšnega mnenja je na primer Mussolini.
So pa drugi, ki mislijo drugače in ki pripisujejo vse dosedanje neuspehe Zveze narodov predvsem dejstvu, da se je preveč omejila na Evropo in da ni svoje pa ¿nje okrenila tudi na druge kontinente. Zveza narodov je bila preveč evropska, pa je s tem zgrešila svoj prvotni cilj in namen, da bo svetovna organizacija, pri kateri bo včlanjenih čim več držav. Oni, ki tako mislijo, trdijo, da bi si morala Ženeva prizadevati, da pritegne v zvezo predvsem Združene države Severne Amerike ter Sovjetsko unijo, saj bi se s tem močno okrepila, vkljub izstopu Nemčije in Japonske.
Verjetno pa je, da bodo diplo-matje skušali v maju najti kakšno rešitev v vprašanju razorožitve, tako da bi se reša spor med Francijo in Nemčijo, a ni preveč: izgleda, da bi se našila primerna podlaga za sporazumi.
Eden izmed problemov, v katerem sta zainteresirani Francija in Nemčija, je tudi saarski plebiscit. Po mirovni pogodbi je saarska kotlina prišla pod'upravo Zveze narodov za gotovo dobo let, po preteku katerih naj bi prebivalstvo samo odločilo, ali hoče spadati pod Francijo ali pod Nemčijo, ali pa hoče še nadalje ostati pod pokroviteljstvom ženevske organizacije. Plebiscit se ima vršiti prihodnje le", to in bo svet Zveze narodov že sedaj proučeval, kako naj se izvrši. Zvezni komisar Knox zahteva, naj bi saarsko kotlino zasedle za časa volitev čete neprizadetih vlasti, da bodo zagotovile mir, ker je tam precejšnja napetost med fašisti in protifa* šisti, pa se je bati krvavih izgredov.
Chacovski'spor bo tudi važna točka razprav; saj je od rešitve tega spora odvisen ugled Zveze narodov v Južni Ameriki. Dosedanje posredovanje ženevske komisije je bilo brez uspeha, pa bodo morali v Ženevi iskati nove predloge, ki bi bili sprejem
ljivi toliko za Bolivijce, kolikor za Par^gvajce. Mnogo upanj polagajo v tem pogledu na Ar-gentinijo^ker prevladuje prepričanje. da bi velika južnoameriška republika mogla uspešno pomagati pri reševanju spora.
Napetost med Columbijo in Perujem radi obmejnega mesta. Leticije se je v zadnjih tednih spet poostrila in obstoja
Puyi, mandžurski cesar.
celo nevarnost, da se začne tu nova vojna.	,
Zveza narodov bo morala tudi odločiti, kako naj se njene članice zadržijo napram mandžur-skemu cesarstvu. Za časa kitaj-sko-japonskega konflikta so v Ženevi sklenili, da nobena država, ki je včlanjena v Zvezi, ne sme priznati Mandžurije kot samostojno državo. Ker pa Mandžurija dejanski že ni več kitajska provinca, marveč ima svoje oblasti itd., četudi niso povsem neodvisne od Japoncev, se pojavljajo za druge države komplikacije, ki jih je treba rešiti. Mandžurija je na pr. sporočila Angliji, da ne bo več odpravljala angleške pošte preko svojega ozemlja, če ji Anglija ne plača zapadlih stroškov. Angleži pa bi prav za prav ne smeli plačati Mandžuriji, ker po sklepu Zveze narodov_ ne smejo imeti stikov z njenimi sedanjimi oblastmi. Na drugi strani je pa tudi pošta važna stvar. Kaj storiti? Obrnili so se na Zvezo, naj ona odloči.
Ta kratek pregled vprašanj, ki čakajo pri Družbi narodov na rešitev, kaže, da bo prihodnje zasedanje važno in bo od njega v marsičem odvisen nadaljnji razvoj te organizacije.
Petnajst let je preteklo, odkar je v Sovjetski Uniji za predsjednika izvršilnega odbora Mihajlo Kalinin, — Ruski listi so ob tej priliki naglašali, da je Kalinin eden izmed najbolj popularnih ruskih voditeljev ter da si je stekel že mnogo zaslug za sovjetsko državo.
Hudi načrti
^zgleda, da so vesti o more-bitnem zbližanju med Malo an-tanto in Nemčijo naredile na Dunaju neprijeten vtis, pa si sedaj Avstrijci prizadevajo dokazati, da ima Nemčija napram državam Malega sporazuma nad vse hude načrte.
Poluradni dunajski dnevnik „Reichspost" je priobčil pretekli teden senzacionalna pretvezna razkritja, glasom katerih bi Hitler imel naslednji načrt: zasesti Avstrijo, ki naj tvori samo nekakšna vrata za nemški vpad proti jugu in vzhodu; počakati, da Češkoslovaška „sama pade v nacijevsko naročje, kakor zrelo jabolko", dati Madžarski stare meje, kolonizirati Besarabijo z nemškimi brezposelnimi delavci, Makedonijo pa odstopiti Bolgarski ter si na ta način zagotoviti njeno naklonjenost, pa zasesti poleg tega še Carigrad. Ko se vse to izvrši tako, da bo Reich štel 120 milijonov prebivalcev, obračunati pa s Francozi.
„Reichsposta", katero sicer smatrajo za resen list, svečano zagotavlja, da bo Nemčija prej ali slej skušala izvesti te načrte, če) bo treba tudi s silo, ker da so zanjo življenjske važnosti.
Dunajski list je z res velikim čopičem naslikal nemški strah, ki naj bi se ga Mala antanta U" strašila za to. da se ne bi preveč upirala rimskim načrtom.
KAKO JE S KRIZO? ,
izvedenci Zveze narodov, ki proučujejo stanje svetovnega gospodarstva, so objavili v preteklih dneh poročilo o položaju v letu 1933.
Kakor zatrjujejo, kažejo razna znamenja, da je človeštvo že prestalo najhujšo dobo gospodarske depresije in da se bo položaj polagoma začel boljšati. Svetovna trgovina je znašala v letu 1933 približno polovico od one v letu 1929, pa smo torej še daleč, daleč' od normalnosti. Vendar pa je človeku tolažba, če sliši, da je najhujše že za njim.
FRANCIJA V ZNAMENJU ŠTEDNJE
Francoska vlada je sklenila znižati plače državnim uradnikom, znižati pokojnine ter upokojiti 85 tisoč nameščencev, da se razbremeni državni proračun, ki izkazuje velik primanjkljaj. S temi in drugimi štednja-mi bo država prihranila kakšne tri milijarde frankov.
Sklep vlade pa so državni nameščenci sprejeli z velikim nezadovoljstvom in pripravljajo baje velike protestne demonstracije. Napetost med posameznimi rancoskimi strankami in ekstre-mističnimi tendencami se v zadnjem času vedno bolj stopnjuje in mnogi napovedujejo resne notranjepolitične zapleti j aje.
Bolgarska in balkanski pakt
Tekom proračunske razprave v sobranju je bolgarski zunanji minister Mučanov naglašal, da hoče Bolgarska živeti v miru z vsemi svojimi sosedi. Ni se hotela priključiti balkanskemu "paktu, ker ga smatra za nepotrebnega in misli celo, da ovira aplikacijo določb ženevskega sporazuma. Poleg tega pa bi se bila Bolgarija s svojim pristopom odpovedala fsvojemu upanju, ki se oslanja na mnenje, da pogodbe ne morejo biti večne. Bolgarski narod upa, da bo Zveza narodov popravila one določbe pogodb, ki so krivične.
„Poleg tega", je dejal minister, „mi še danes ne vemo za natančno besedilo tega pakta,, ki ima tudi neki tajni dodatek. Po-vdariti pa moram še en krat, da bo naša politika napram sosedom ostala nespremenjena in bo torej še nadalje stremela po dobrem sosedstvu, po sodelovanju, prijateljstvu in nevtralnosti".
DOSMRTNA JECA ZA ATENTAT
Trije izmed obtožencev, ki so bili zapleteni v atentat proti romunskemu ministrskemu predsedniku Duki, so bili obsojeni na dosmrtno težko ječo. Ostale obtožence, člane Železne garde, je sodišče oprostilo.
ROOSEVELTOVI NAČRTI
Izgleda, cla orjaški napor severnoameriške vlade za gospodarsko obnovo države ni imet onih uspehov, ki so jih Roose-velt in njegovi sotrudniki pričakovali. Oglašajo se mnogi kritiki, ki zatrjujejo, da se je eksperiment izjalovil. Tako hude sodbe so pa gotovo preuranjene in o izjalovitvi načrtov ni mogoče govoriti, dokler se še izvajajo. Kakor kaže, je ameriški predsednik spoznal, da si Združene države same ne morejo pomagati na noge, marveč da je njihovo narodno gospodarstvo, vkljub bogastvu dežele, vendarle odvisno in tesno spojeno z gospodarstvom drugih dežel. Zato je Roosevelt zahteval, in je tudi dobil, od parlamenta pooblastilo, da sme na svojo roko sklepati nove trgovinske dogovore z drugimi državami ter celo zvišati ali znižati uvozne carine za 50 od sto, in sicer za dobo treh let. S tem pooblastilom v roki namerava Roosevelt obuditi trgovinske stike z onimi narodi, ki so dobre volje.
NESREČNA KUBA
Že mnogo mesecev je preteklo, odkar so s Kube zapodili Machada in z njim diktaturo, vendar pa svoboda Kubancem še ni prinesla zadovoljstva in miru. Skoro ga ni dneva, da bi z nesrečnega otoka ne prišla kakšna vest, ki poroča o bombnih atentatih, o požigih in napadih.
V sredo si je pognal kroglo v glavo pravosodni minister Méndez Penate. desna roka sedanjega predsednika Mendiete. Kaj ga je gnalo v prostovoljno smrt, ni znano.
Severnoameriška ladja „Saratoga" je največji in najmodernejši nosilec
letal na svetu
RAZNE VESTI
Slavnemu učenjaku Einsteinu so odvzeli nemško državljanstvo, ker da ni ostal zvest nemškemu narodu. Zameril se je nacijevcem, ker ni potegnil z njimi, pa tudi zato, ker je žid.
Petrolej so zaceli iskati na Nemškem. Vlada je v to svrho določila kredit od pet milijonov mark.
Truplo Staviskeya so odkopali in ga še en krat pregledali. Zdravniki zagotavljajo z gotovostjo, da si je sloviti slepar sam vzel življenje ter da ne more biti v tem pogledu nobenega dvoma.
V London bo potoval koncem aprila italijanski državni podtajnik za zunanje zadeve Suvich. Vrnil bo o-bisk Mac Donaldu in zastopal Mu-ssolinija, ki iz previdnosti noče zapustiti Italije.
Odnošaji med Poljsko in Češkoslovaško so se izboljšali, ker je češkoslovaško sodišče oprostilo one tri Poljake, o katerih aretaciji, ki je izzvala na Poljskem veliko razburjenje, smo ze poročali.
Najstarši član k ardiñalshe ga- zbora kard. Ehrle je umrl v soboto v Rimu. Imel je 88 let. Z njegovo smrtjo se je število kardinalov znižalo na 55.
Berlinski katoliški škof Bares je imel na veliki četrtek pridigo, v kateri je ožigosal protikatoliške spise fašističnega voditelja Rosenfelda. Na-cijevce je škofova pridiga razburila, ker da pomeni vmešavanje v politiko, 4car je glasom konkordata duhovščini zabranjeno.
Hud poraz so doživele bolivijske čete pri Cañada Tarija, kjer so Pa-ragvajci močno naklestili 9. divizijo. Boli vi j ski glavni stan je zvrnil krivdo na divizijsko poveljeništvo, ki je bilo odstavljeno. To je eden izmed prav redkih slučajev v chacovski vojni, da pride potrditev poraza tudi z one strani, ki jo je utrpela.
Velikonočni procesiji je zaprla pot v Catanzaru, v Italiji, skupina od kakšnih dvesto oseb, ter je ni pustila naprej. Ko je škof zahteval posredovanje policije, je prišlo do spopada v katerem so bili ranjeni en duhovnik, en policaj ter en miličnik. Procesija se je morala prekiniti radi zmede, ki je naslala. Tri razgrajače so zaprli.
Severnoameriškega bankirja Insu-lla, ki je obdolžen raznih sleparij ter se je bil iz Amerike zatekel na Grško, od koder ga je pa vlada izgnala, je so pretekle dni aretirali v Carigradu, kamor se je bil pripeljal na neki grški ladji. Turško sodišče je že odločilo, da se bankir mora izročiti ameriškim oblastem, ki so si zaman prizadevale, da bi izposlovale njegovo izročitev s strani grške vlade.
Mala antanta in Rusija
V	zadnjem času se z vedno večjo vnemo širijo vesti, da bodo države Male antante v kratkem uradno priznale sovjetski režim ter se bodo s tem vposta-vili redni diplomatični odnošaji med Rusijo, na eni, ter Češkoslovaško, Jugoslavijo in Romunsko, na drugi strani.
V	poučenih evropskih političnih krogih zatrjujejo, da se bosta dr. Beneš in Titulescu v kratkem sestala v Ženevi z Lit-vinovim ter se domenila glede formalnosti,, ki so v zvezi z vpo-stavitvijo rednih stikov s Sovjetsko unijo.
Baéj bo tudi Švica v dogle-dnem času sporočila Rusiji svoje uradno priznanje.
pllllllllllllllllimillllllllllllllllllllMIlllllllH
Z MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATEČETE	(
ZASEBNO KLINIKO	|
Calle Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires	j
Y VSAKEM SLUČAJU
KO ČUTITE, D A VAM ZDRAVJE NI V REDU. NAŠLI BOSTE V	g
NAŠI KLINIKI SPECIALIZIRANE ZDRAVNIKE IN NAJMODER-	|
NEJŠE ZDRAVSTVENE NAPRAVE .	|
I UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJANOVIČ	I
I s^BKoL"!rsljcEERED,PNoA as'saja?is&s sW/EmTtTd? S:	¡
1 POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE DOLEZNI IN KOZMETIKO	(
Sprejemamo od 14. do 20. ure.
^hiiiitiaiiiitiiitiitiiitiiiiuiHftiiiiiiiiiii)>ui«aiiuiuaaiiiiiiiiBiii>iiiiuiiiiiiHi>ttiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiin....................................................................................................................
Beležke
"Se los corre de todas partes" — povsod jih preganjajo; tako piše o Indijancih v svojem letošnjem poročilu častni odbor ca redukcije, ki opozarja argentinsko javnost na žalostno poglavje: na položaj, v katerem se nahajajo preostanki plemena, ki je nekoč gospodovalo v teh zemljah.
Ustava nalaga izvršilni obla~ sti dolžnost, da skrbi za zaščito Indijancev ter jih skuša civilizirati, vendar pa si vlade radi te dolžnosti nikoli niso delale si' vih las.
Na jugu in severu države, v takozvanih redukcijah, živijo Indijanci na način, ki priča, da jim civilizacije ni nihče vtepal s preveliko vnemo; preživljajo se od lova, od gozdarstva in živinoreje. Ker so pa gozdovi, ki so jim bili odkazani, že močno razredčeni in gre z živinorejo zelo slabo radi nizkih cen, so reveži v velikih stiskah in trpijo ponekod veliko pomanjkanje.
Odbor za redukcije je izdelal podroben načrt, kako pomagati Indijancem: vlada naj bi odstopila potrebno iskalno zemljo v Riu Negru, Neuquénu, v Chacu in Formosi, da bi se na njej ustanovile indijanske poljedelske kolonije s potrebnimi šolami, tudi obrtniškimi, ker bo samo na tak način mogoče uspešno in trajno pomagati urojen-cem iz njihove bede ter jih polagoma civilizirati. V gozdovih, ker so v trajnih stikih z deviško naravo, se jih civilizacija nikakor ne prime.. .
*
Proti malariji so poznali Indijanci v starih časih zelo uspešno sredstvo. Dr. Dominguezu, predsedniku odbora za redukcije, se je po dolgih raziskovanjih posrečilo sestaz'iti recept nekdanjih indijanskih čarovnikov, pa se je izkazalo, da je to sredstvo mnogo bolj uspešno nego dragi kinin, ki ga Argentinija uvaža.
*
Gosp. Eduardo Cimbali, profesor za mednarodno pravo na univerzi v Cataniji, v Italiji, je za črnogorskega emigranta Krsta J. Nikoviča, ki ga je sodišče v Beogradu obsodilo na smrt radi veleizdaje, napisal pismo, v katerem pravi, med drugim:
„Zločini — obsodbe vredni zločine* — so bili in so še vedno vsi oni narodi, iz kateregakoli časa in kraja, ki so tfso svojo delavnost usmerili ter jo še u-smerjajo v to, da tlačijo neodvisne narode ter zatira jo na'na jbolj brezsrčen in barbarski način pravične in svete upore mu-cenikov in svetnikov podjarmi jenih ljudstev".
Dasi je Nikovič v službi pro-tijugoslovanske propagande ter je to pismo objavil v eni izmed 'svojih knjižur, ki jih s nimi novci tiska v vkljub temu podpisujemo z obema rokama zgoraj navedeno sodbo italijanskega profesorja in mislimo pri tem na ,,pravične in svete upore mučenikov in svetnikov" našega 'tlačenega ljudstva v Julijski krajini.
KROJAČNICA
P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires Monte Dinero 901
53234823919053232353485353

ARGENTINSKE VESTI
DAVEK NA TRGOVSKE TRANSAKCIJE.
Kor proučuje vlada sedaj načrt za spremembo nekaterih določb, ki se nanašajo na davek na trgovske transakcije, keterega je uvedla Uriburu-jeva vlada, je davčna direkcija sklenila, da malim trgovcem ni treba plačati tega davka od 1. januarja t leta dalje.
Trgovci na drobno so samo oni, ki kupujejo blago od tukajšnjih produ-centov, od industrijcev ali pa uvoznikov ter ga prodajajo neposredno konsumentoni. Drugi trgovci pa bodo morali še naprej plačevati davek «a transakcije; prvi letošnji obrok zapade v glavnem mestu 15. aprila, v ostalih krajih republike pa 15. maja.
Ta ukrep finančne direkcije je v zvezi s protestnim gibanjem, ki ga je organizirala mala trgovina proti davku na vsote prodanega blaga, kateri ; je bil uveden samo začasno, za dobo dveh let, kakor je bilo takrat rečeno. Trgovci na drobno so sklenili, da davka ne bodo več plačevali in so v znak protesta grozili celo s splošnim zapretjem vseh trgovin na drobno.
TEŽKA NESREČA V CHACU.
Pri Las Palmas v Chacu se je dogodila preteklo nedeljo težka nesreča. Tovorni avto, v katerem se je vozilo s svatbe sedemnajst oseb, se je zvrnil v reko Quia, ko je hotel zavo-ziti na splav. Enajst oseb je utonilo v deročih vodah. Šele naslednjega dne so našli trupla sedmorice utopljencev. Bila so strašno razmesarjena od nevarnih rib, takozvanih "pirañas", da so jih mogli identificirati samo še po kosih obleke, ki se jih je držala.
PRIPRAVE ZA PROSLAVO 1. MAJA
Udruženje "Concentración Obrera" se je obrnilo na socialistično stranko, na Splošno delovno zvezo ter na socialistično dijaštvo s predlogom, naj bi se sestavil skupen odbor, ki naj bi poskrbel, da se bo prvi dan maja proslavil kot delavski praznik na čim lepši način.
"matrimonios", pa zato poziva one o-sebe, ki bi reflektirale na takšna mesta, naj sč javijo v uradu patronata, ul. Reconquista 26S. l'rad je odprt od 9. do 12. in od 15. do 18.
DRUŠTVENIVESTNIK
JUGOSLOVANSKI KLUB
V prostorih Jugoslovanskega kluba, v ul. Florida 621, se bosta vršili tekom tega meseca naslednji zabavi: 7. aprila ob 22. uri, ples; 22. aprila ob 17. uri, družabna zabava. Pri plesu bo svirala „Orquesta Da-nesi" in sodeloval bo tudi jugoslovanski pevski zbor „Jadran". Družabna zabava, ki se je imela vršiti 15. t. m., je bila odgodena in se bo vršila 22., kakor je zgoraj navedeno.
IZ JUGOSLOVANSKEGA PATRO NATA.
Potoni urada Jugoslovanske izseljenske zaščite so bile zaposlene tekom preteklega tedna naslednje osebe:
Ante Sarajlovič, Marko Tomšič kot težaka pri zgradbi, Marko Milinčič kot kuhinjski težak, Peter Malinič, Ante Sirotkovič, Mate Horvat, Ante Horvat in Mile Franič kot težaki pri zgradbi.
V istem času je patronat razdelil 68 brezplačnih kosil in li malih denarnih podpor.
Patronat ima vedno na rapolago
mesta za kuharice,, služkinje in za
Instituto Medico Moderno
Ta zavod je edini v Tiueons Airesu, ki ne razpolaga samo z najmodernejšimi napravami za zdravljenje bolnikov, marveč jih tudi pregleda 7. X-žarki ter jim analizira kri in sdč
Konzultacije in analize brezplačno
KAPAVICA — z vsemi njenimi komplikacijami: Hitro in sigurno zdravljenje potom elektrolize.
SIFILIS — 606-914. Periodične Wassermannove analize
KOŽNE BOLEZNI — Zdravljenje ekzema in sraba
\
REVMATIZEM — Zdravljenje po najnovejših načinih z injekcijami in z žarki
ŽENSKE BOLEZNI — Tok, nerednosti pri čiščenju. Bolnice sprejemamo v posebnem oddelku.
GRLO — NOS — UŠESA
V tej ceni so vključena tudi zdravila in analize
SPREJEMAMO od 10. do 12. in od 14. do 21. Ob nedeljah in praznikih pa samo od 10. do 12.
347 - SUIPACHA - 347
„ARGENTINSKE NOVINE"
Tako se imenuje nov list (Ilustrirani tednik za zabavu i pouku), ki je začel izhajati 31. marca t. 1. v Buenos Airesu in čigar prvo številko smo prejeli ta teden. Izdaja ga kon-sorcij, katerega zastopa g. Josip Su-bašič, urejuje pa ga g. Voja Triva-novič. Naslov uredništva in uprave je: Reconquista 268, Buenos Aires.
Prva številka je izšla na 16 straneh, od katerih je polovica v kaste-ljanščini. List pravi, da hoče biti ..informativen, zabaven in poučen", pa da torej „ne bo zastopal nobene politične stranke ali režima" ter da hoče v tem pogledu tvoriti ..razliko od izhajajočih listov — kateri, ako niso osebna glasila njihovih izdaje-teljev, so pa strankarske ali politične". List obljublja tudi, da bo svoje čitatelje seznanjal z argentinskim gospodarskim in družabnim življenjem. Posamezna številka stane 10 centavos.
Sokolsko Društvo "La Paternal"
Priredi dne. 8. aprila t. 1 (na Belo nedeljo), v dvorani „XX Setiembre" v ulici Alsina 2832, ob 16. uri popoldne
VESELICO
s sledečim sporedom:
1.	Orkester: Koračnica;
2.	Foerster: „Naše gore", mešan zbor;
3.	Ludowig: „Angelčkove sanje", klavirska točka;
4.	Real-Ferner: .,TRIJE VAŠKI SVETNIKI", kmečka burka v 3 dejanjih.
Po končanem sporedu se bo vršila, kot po navadi, prosta zabava s PLESOM, pri katerem bo sviral društveni orkester.
K številni udeležbi vabi vso cenjene rojakinje in rojake
ODBOR.
VABILO NA NAROČBO
Andrej Gabršček: "GORIŠKI SLOVENCI" I.
od leta 1840. do 1890. Narodne, kulturne, politične in gospodarske črtice.
Pred letom dni je izšla prva knjiga v obsegu okroglo 600 str. in stane lepo vezana z omotom vred Din. 120. .. Druga knjiga bo obsegala dobo do italijanskega suženjstva in poda točno naše posestno stanje leta 1923. ..
To je najjasnija slika naše preteklosti, na katero naslanjamo svojo bodočnost.
Narod, ki ne pozna svoje preteklosti, ni vreden bolje bodočnosti.
V teh dveh knjigah ni pozabljen noben narodni delavec, vsako delo na narodnem ali gospodarskem polju je po vrednosti ocenjeno.
Okroglo 2500 naših mož in žena je našlo tu primerno oceno, je pokazano njihovo udejstvovanje za narodov blagor.
Rojaki v Ameriki: Pomagajte, da se ta knjiga po vrednosti razširi in da izvršim v najkrajšem času ves svoj program. Nameravam namreč izdati tudi najmanj še dve enaki knjigi: "TRST in ISTRA". Gradivo je dandanes mogoče najti edino le v bivši dvorni knjižnici na Dunaju (sedaj: Nationalbibliothek). Tam sem po dolgotrajnem iskanju in izpisa-vanju našel toliko gradiva, da bo naša preteklost v teh knjigah popolnoma jasna, dobro naslikana.
Za Ameriko bi preskrbel pošiljatev za 2 dolarja iztis.
Način nabiranja naročnikov sem prepustil uredništvu lista.
Ob svoji 70-letnici:
Andrej Gabršček.
V Ljubljani, 1. marca 1934.
*
Publicist g. Andrej Gabršček, znan vsem našim primorskim, predvsem pa goriškim rojakom radi svojega dela na narodnem in prosvetnem polju, nam je poslal gornje vabilo na naročbo, ki ga prav radi objavljamo.
Rojaki, odzovimo se temu vabilu, da se bomo seznanili z zgodovino naše ožje domovine! "Narod, ki ne pozna svoje preteklsoti, ni vreden bolje bodočnosti", pravi g. Gabršček. Mi pa v lepšo bodočnost zaupamo in je hočemo biti vredni. Dasi prilike tudi za nas, izseljence, niso rožnate, smo pa le prepričani, da se bo našlo lepo število naših rojakov, ki bodo radi prenesli malo denarmo žrtev za lepo vezano in 600 strani obsegajočo knjigo trajne vrednosti, ki mora zanimati vsakega našega človeka, v prvi vrsti pa Primorca (in teh nas je v Južni Ameriki med Slovenci velika večina), saj podaja ta prva Ga-bršekova knjiga zgodovino naše lepe Goriške in naših vrlih goričanov.
Ker prepušča g. Gabršček način nabiranja naročnikov nam, mislimo, da bo najbolje, če stvar uredimo ta-ko-le, da ne bo pozneje nepotrebnih komplikacij:
Kdor želi knjigo naročiti, naj se javi, osebno ali s pismom, našemu u-redništvu-ter naj plača $ 3.00 (tri pese) na račun. Prijave bomo sprejemali do konca tega meseca, nakar naročimo toliko knjig, kolikor bo priglašenih naročnikov. Ko knjige prejmemo, jih takoj razdelimo proti plačilu salda po tečaju, ki bo takrat veljal, ker je cena v dolarjih.
Rojake, ki mislijo knjigo naročiti, pa prosimo, naj ne čakajo prav do zadnjega hipa, marveč naj se prijavijo čim prej.
Upravništvo "Novega lista"
..PRAVDA"
Prejeli smo 52. številko (leto IV.) srbohrvatskega lista, ki je po presledku od več let spet začel izhajati pred par tedni v Buenos Airesu. Direktor lista je g. Boško Martinovič. Naslov uprave in uredništVa: Rio ( Bamba 562, Buenos Aires. List izhaja ob četrtkih in stane posamezna številka 20 ctvs.
CERKVENI VESTNIK
CERKVENI KOLEDAR
8.	aprila — bela nedelja — slovenske božje službe na Paternalu po navadi ob desetih dopoldne in ob štirih popoldne.
9.	aprila — pondeljek — svete Marije Kleofove, sestre Marije matere Gospodove, ki je skupaj z njo, Janezom Evangelistom in še nekaterimi drugimi svetimi ženami stala pod križem Gospodovim.
10.	aprila — torek — spomin svetega preroka Ecehijela, ki je bil v babilonski sužnosti umorjen zato, ker je svaril in k dobremu opominjal svo-. je izraelsko ljudstvo.
11.	aprila — sreda — spomin svetega Domniona, škofa v Saloni poleg današnjega Splita, in osmerih vojakov, ki so bili hkrati z znjim do smrti mučeni zaradi stanovitne vere v Kristusa.
12.	aprila — četrtek — spomin svetega Saba, ki je bil zaradi vere v Kristusa grozovito mučen n nato pahnjen v deročo vodo, kjer je utonil.
13.	aprila — petek — smrtni dan svetega Justina, enega največjih >u-čenjakov iz prvih časov krščanstva, katerega nekatere knjige so se. ohranile do današnjih dni.
14. aprila — sobota — spomin svetih Tiburcija, Valerija in Maksima, katerih piva dva je pridobila za krščansko vero sveta Cecilija, krstil ju je sveti papež Urban, in sta bila zaradi svoje stanovitne vere najprej bičana in na to obglavljena; Maksima, sluga sodnika Almahija, je pridobila za krščansko vero stanovitnost Tiburcija in Valerija, za kar je bil na povelje svojega gospodarja sodnika Almahija tako dolgo bičan, da je izdihnil.
CERKVENA KRONIKA
Zakrament svetega krsta je prejela Elizabeta Špacapan, ki sta ji botrovala Marija Konič in Fran Tribušon, in ji želimo vse najboljše.
V Gospodu je zaspal naš rojak Janez Kronhauser, doma iz Doma-jincev pri Cankovi v Slovenski krajini, in bil pokopan na pokopališču v Avellanedi.
Expreso „G0RIZIA"
Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele Zmerne cene in solidna postrežba
FRANC LOJK Calle Bompland No. 709
Začenja pri ul. Dorrego 931, višina Triunvirato 1500 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094
SLOVENSKA GOSTILNA
CALLE TRELLES 1167 BUENOS AIRES
(Pol kvadre od Gaone 2400) ZBIRALIŠČE NAŠIH ROJAKOV OBŠIRNI PROSTORI
TER IGRIŠČA ZA KROGLE IN KEGLJE Ples vsako nedeljo - Domača - postrežba - Zmerne cene
- Vsak rojak je dobrodošel -
•»•••................................................milili"....................................................................................................i............................».............................................................................................m	^^ A	J&
Jutri ob 16. uri slovenska prireditev v ul. Alsina 2832
®	.........................»I..........................................................................................................
lin minimumi i m i mini.....iiiiihi..........huiiiiiiiiiiihihmiiiiiii.............................................................................................................................................................iiiiiiiiiii»iiiiiii»iii»iniiiiii»MiMit»i»»i«MiiMiii»"iMiiinMiu»iiiiiiiii'iiimnninii
i< iiiiiiiiiiiiimiii""'ll,lll,,,,MI,,,li,,,M.................................................imun....................................
h

ini
SLOVENCI DOMA IN DRUGOD
t<
llllllllll
L
LVESTI IZ DOMOVINE
U
Proračunska razprava v narodni skupščini
Koncem februarja je narodna skupščina začela proučevati državni proračun za bodoče finančno leto. Načelna razprava se je po par dneh zaključila, nakar se jé pričela razprava o proračunih posameznih ministrstev.
Marsikateri govor tekom teh razprav je bil važen in zanimiv tudi za nas, ki živimo v izseljenstvu, vendar pa bi bilo preobširno, če bi hoteli podrobneje poročati o budžetski deba ti. Navedli bomo le kar je bolj zanimivega in važnega iz onih poročil, ki smo jih doslej prejeli.
Omenimo naj, da se je tudi opozicija vneto oglašala k besedi ter kritizirala delo vlade.
O potrebi strogega zakona za pobijanje korupcije je bilo tudi ob tej priliki mnogo govora. Tako je na pr. poslanec Milan Božič naglašal, da se je takoj po ujedinjenju dvignil velik krik radi korupcije, v katero so bili zapleteni po večini "ljudje v smokin gih". Narod je pričakoval, da se bo s strogim zakonom uveljavila pravica a "na mesto da bi se izvedlo ljudsko in socialno pravo, na mesto da bi se vsem lopovom in zločincem zavil vrat in bi jim država po vsej pravici zaplenila del njihovega ogromnega imetja, so ti ljudje še vedno na var nem. Za vse državne potrebe bo moral še nadalje skrbeti kmet in inalo-meščan". Naglašal je, da bi bilo tre ba z davki pritisniti pred vsem na ekonomsko jačje sloje ter razbremeniti nekoliko kmeta in malega obrt nika.
Poslanec Milivoj Isakovič je govoril o zunanji politiki ter podčrtal uspe he jugoslovanske vlade na tem polju, "Globoko sem uverjen", je dejal, "da sedanji minister za zmanje zadeve prav dobro ve, kako globoko je v duši našega naroda vkoreninjena slovanska zavest, pa ga zato prosim, naj ras čim prej razveseli z naznanilom, da smo v bratskih odnošajih z vsemi slovanskimi narodi. Zagotavljam ga, da bo takšna novica vzradostila vse sloje našega naroda".
Zastopnik nemške manjšine dr. Kraft je povdarjal, da se "ves nemški živelj gospodarsko in politično soli-darizira z jugoslovansko državo, v kateri vidi svojo spoštovano' domovino in ji od srca želi trajen napredek in konsolidacijo".
Iz poročila prosvetnega ministra posnemamo, da je bilo leta 1919 v Jugoslaviji 7.465 Šolskih poslopij, leta 1930 pa že 8. 79?; leta 1919 učencev 907.000, dočim jih je sedaj 1,262.000; leta 1919 je država imela 17.719 učnih moči, sedaj pa jih ima 24.618. Iz teh številk se jasno ' razlvidi napredek šolstva v Jugoslaviji. Na polju pro svete pa čaka državo še mnogo dela, a ima prosvetno ministrstvo . velike težave radi pomanjkanja sredstev, kar je spet v zvezi s sedanjo gospodarsko krizo, ki zahteva največjo štednjo v vseh panogah državne u-prave.
Do precej živahnih debat je prišlo povodom razprave o proračunu notranjega ministrstva. Nekateri poslanci so kritizirali postopanje prejšnje vlade, ker je konfinirala dr. Korošca in dr. Mačka; govorili so o »leredno-
stih pri zadnjih volitvah ter dolžili o-rožništvo nepravilnega postopanja. Na te očitke sta odgovarjala ministrski predsednik Nikola Uzunvič in notranji minister Živojin Lazič.
V	svojem ekspozeju je notranji minister navedel, med drugim, da bo i-mela Jugoslavija po novem proračunu 17.978 orožnikov, a da bi se to število moglo še zmanjšati, ko bi ne bilo treba čuvati mej radi zločinskih akcij iz inozemstva.
V	preteklem letu je bilo ugotovlje nili na jugu 28 poskušanih a neuspelih banditskih vpadov preko meje. Trije vpadi so uspeli, a so Se nedaleč od meje končali katastrofalno za bandite: od 15 jih je bilo 9 ubitih, med njimi tudi njihovi vodje. Z njimi je obračunalo prebivalstvo samo, katero je pred leti dobilo puške, da se more braniti in pomagati orožnikom. Izvršili so se trije atentati, od katerih sta dva uspela in povzročila žrtve. V treh nadaljnjih slučajih so bili peklenski stroji odkriti še pred eksplozijo. Pa tudi na drugih mejah so se izvršila razna dejanja proti državi in oblastem. Nekateri emigranti so s pomočjo neprijateljsko razpoloženega i-
tako imajo tudi takšne in podobne imitacije in akcije z drugih strani vprav nasprotni učinek od onega, ki si ga sovražniki jugoslovanskega e-dinstva želijo. Narodne mase v Pri-moiju, ob Savi in ob Dravi so vsak dan bolj proti takšnim akcijam in za integralno jugoslovansko misel".
L
VESTI S PRIMORSKEGA
nozemstva plačevali vpadnike in, a-tentatorje ter pošiljali preko meje prevratno literaturo, orožje in strelivo. Kot žrtev teh naklepov je padel bivši minister Neudorfer, v Zagrebu se je imel izvršiti atentat proti kralju Aleksandru itd. Vlada je obveščena o načrtih, ki so jih pripravili e-migranti za poletje, pa bo poskrbela, da se izjalovijo. V to svrho bodo oblasti porazdelile orožje obmejnemu prebivalstvu v primorski in savski banovini, da se bo moglo tudi samo braniti v slučaju potrebe. •
"Naše prebivalstvo iz savske in primorske banovine", je dejal minister, "je ogorčeno radi teh plačanih akcij, katerih organizatarji in izvrševalci se mu gnusijo. Narod je spoznal bedno vlogo teli banditov ter uvidel, komu služijo in za kakšne cilje. Separatistične težnje, ki nam jih je zapustila naša nesrečna skupna prošlost, vedno bolj izginevajo vprav radi teh akcij iz inozemstva. In kakor je ban-ditska akcija v južnem delu države dosegla, da so Vardarci danes vsi, kot en sam mož, za Jugoslavijo in njeno državno in narodno edinost,
TIHOTAPCA USTRELJENA
V noči od ;!. na 4. marca se je izvršil na avstrijsko-jugoslovanski meji krvav dogodek. V obmejnem pasu pri Jezerskem se je plazila preko meje v Jugoslavijo. skupina od 6 tihotapcev, ki so nosili s sabo saharin. Ker je bilo prejšnje dni zapadlo do tri metre snega, so tihotapci upali, da bodo mogli neopaženi preko meje. Bili so že kakšnih sto metrov na jugoslovanskih tleh, ko jih je obmejni stražnik zapazil ter jim po predpisu za-klical "Stoj!" Iznenadeni tihotapci so se tako zmedli, da so začeli bežati na vse strani, pa je straža radi tega začela streljati. Tihotapci so tudi odgovorili z ognjem iz revolverjev. Po kratki borbi so se trije umaknili na avstrijsko ozemlje, eden se je vdal, dva pa sta obležala mrtva. Ubita sta bila 2i letni brezposelni France Po gačnik ter njegov prav tako brezposelni drug Fran Zupan, oba Gorenjca
Tudi ta slučaj kaže, kako tvegajo ljudje radi mizerije celo življenje, ko upajo, da si bodo s prepovedanim delom zaslužili kos kruha.
SARAJEVSKA AGRARNA AFERA.
Oblasti so aretirale poslanca Hase-jina Kadica in več drugih oseb, ki so zapletene v sleparije z agrarno refor mo v Bosni in Hercegovini. Preiskavo vodi sodnik dr. Poljanič.
UMOR.
V Orlovi šumi pri Topuskem je neznani človek ustrelil gozd. svetnika Rudolfa Marakoviča. Oblasti so uvedle preiskavo. ORLETNICA EVAKUACIJE SUŠAKA Dne 3. marca so proslavljali na Su šaku 11. obletnico evakuacije Sušaka s strani italijanskih okupacijskih čet Vršile so se ob tej priliki razne sve čanosti.
SESTANEK KRALJEV ALEKSANDRA IN BORISA
V nedeljo, dne 4. marca, se je vozil skozi Jugoslavijo, na povratku iz Bel gije, bolgarski kralj Boris. Na posta ji v Mladenovcu, kamor se je pripeljal v avtomobilu, je stopil na vlak domačim sinovom.
KDOR SEJE VETER,, ŽANJE VIHAR
Izgleda, da se fašisti niso prav ničesar naučili od temeljite lekcije, ki jo je dobila v svetovni vojni milita-i ¡stična Nemčija, katera je vzgajala svoj naraščaj v prepričanju, da ga ni naroda, ki bi bil enakovreden nemškemu, in pa v mržnji do sosedov. V takšnem duhu vzgaja sedaj fašizem italijanski naraščaj. Tako poročajo iz Ilirske Bistrice o naslednji pesmici, ki je sedaj tam v modi med italijanskim vojaštvom:
"II pugnale nostro é d'acciaio tempe-rato.
II tedesco l'ha provato. Jugoslavia lo provera". "11 fucile nostro é novant'uno. L'ha provato gia ciascuno, Jugoslavia lo proveré".
Tako prepevajo vojaki, ki so nastanjeni po tamošnjih kasarnah. S svojih domov niso prinesli teh vrstic, ker dokler niso prišli k nam, niso poznali ne Slovencev, ki so danes nji-■hovi sodržavljani ali bolje rečeno njihovi sotrpini, še manj pa Jugoslavije. Take in slične stvari prinašajo na dan zagrizeni fašisti, ki jih je pri nas, pa tudi drugod, dovolj.
Po nekaterih krajih v Vipavski dolini pa morajo take in slične pesmi prepevati fantje, ki obiskujejo pred-vojaške tečaje, dalje otroci v šoli, v raznih fašističnih organizacijah itd. Na vse načine skušajo, ne samo med vojaki, ampak tudi med domačini —
Slovenci vzbuditi sovraštvo napram Jugoslaviji in vzgojiti mladino v bojnem duhu.
kralj Aleksander, / ki se je razgova-rjal z bolgarskim vladarjem tekom vožnje do Čuprije. Sestanek je bil zasebnega značaja.
BREZPOSELNOST IN TUJI NAMEŠČENCI.
Poslanec dr. Metikoš je v narodni skupščini interpeliral ministra za socialno politiko radi zaposlenja tujcev v Jugoslaviji. Rekel je, da je brez poselnost v naši državi zelo važno vprašanje. Dvesto tisoč domačih delavcev in uradnikov je brez dela, dočim je v državi zaposlenih 65 tisoč tujih direktorjev, uradnikov in nameščencev pri raznih podjetijili, v katerih je inozemski kapital. Zahteval je, da se to vprašanje čim prej reši ter se zagotovi delo pred vsem
Clínica Médica "SLAVIS"
Ravnatelj: Dr. D. CALDARELLI Upraviteljica: bolgarska rojakinja dra. Radka Ivanovič Vestno zdravljenje notranjih, želodčnih, živčnih, srčnih in vseh spolnih bolezni
Posebna sprejemna soba in poseben ambulatorij za ženske, ki jih zaupno zdravijo zdravnice, specializirane v vseh ženskih boleznih.
Govorimo jugoslovanske jedke in sprejemamo od 10. — 12. uro ter od 3. — 7. popoldne
ZMERNE CENE
DAVKI IN ITALIJANSKA VELIKODUŠNOST.
Pod naslovom "Poitaljančujejo nas za naš. denar", piše "Poned. Slovenec":
Kmet iz Istre je povedal tole: imam posestvo na slabih tleh. Redim 2 konja, 2 kravi in 10 ovac. Od tega plačujem letno 960 lir državnega davka (4000 Din.). K temu so še občinski davki: od velikega voza, s katerim peljem drva v Trst, plačam letno 100 lir, od manjšega, ki ga rabim o-koli doma, 25 lir; od 4 oseb družine 40 lir, od psa 50 lir, od prašiča 12 lir davka ter ob zakolju še čep 40 lir u-žitnine poleg stroškov za živinozdra-vnika, ki mora meso pregledati. Popolnoma nemogoče je tako izhajati. Vse leze v dolg ¡u na boben. Če iz tisočaka, ki mi ga neusmiljeno uropa-jo, poteni potrošija 10 lir, da mojemu otroku podarijo kako malenkost za "Befano" (fašistično božičnico), se pa hvalijo po vsem svetu, kako so blagi in ljudomili, in da nas imajo pravico poitalijančiti za naš denar.
SMRTNA KOSA
V drugi polovici januarja je umrla v Solkanu pri Gorici mati dr. Kle-m en ta Juga, znanega primorskega kulturnega-delavca, ki se je leta 1924 smrtno ponesrečil na severni triglavski steni.
SAN MARTIN 522, II. nadstropje
U. T. 31 Retiro — 1619
KAKO VZGAJAJO DIJAKE V TOLMINU
Naši, prej še vzgojni zavodi, so postali danes fašistične kasarne, ki so se oddaljile od vsakega plemenitega vzgojevalnega dela. Tak zavod je tudi konvikt v Tolminu, kjer se "vzgaja" okoli 150 dijakov, med njimi tudi precej Slovencev, katerim je pa najstrožje zabranjeno občevati med seboj slovensko. Ravnatelj, ekonom in štirje prefekti, vsi so Italijani in fašisti seveda. Vsekakor je dejstvo, da plačujejo gojenci v konviktu mesečno 200 lir, zadovoljivo, ker med našimi tega danes skoro nihče več ne zmore; kdor pa zmore plačevati tolikšno vsoto, ta gotovo ne pojde« v Tolmin. Olajšanje plačila pa dosežejo v prvi vrsti laški dijaki. Za te pa velja zavod danes kot nekaka poboljševalni-ca. Če nobeno drugo sredstvo ne zaleže, ga pošljelo v Tolmin. Okoli 70 posto laških dijakov ima tu znižano oskn)>o.
Licealno gimnazijo v Tolminu, ki nosi ime "Vincenzo Arbarello", ima fašistična vlada posebno na srcu in ji posveča veliko važnost, seveda, radi bližine mejq. Vodstvo gimnazije, ki je v sigurnih fašističnih rokah, je prisililo študente, da so se vpisali v društvo "Dante Alighieri", ki je znano po svojem raznarodovalnem delu.
ELEKTRIFIKACIJA ŽELEZNIC
Pred kakšnim letom je italijanska vlada odobrila načrt za elektrifikacijo železnic. V tem načrtu je bila u-poštevana tudi elektrifikacija železniških prog v Jul. Krajini. Pri postaji na Opčinali so pričeli z delom velike elektrarne, katera naj bi preskrbovala vso progo Najbrežina—Postojna z električnim tokom. Z delom zelo
0102234823532348234848482353480002010223232353234823534853235323534853234823232353234853532353484853482353235323532353010201020101010200010200020202482348234823530100014823482353235323
hitijo, tako da ho elektrarna končana že letošnjo jesen. Pri tem je pa prišlo več kmetov ob zemljišče, ki so ga morali odstopiti za elektrarno. I-talija se je že zdavnaj odločila za e-lektrifikacijo vseh svojih, zlasti pa važnejših žel. prog. S tem hi se rada otresla nakupa premoga v tujih državah, ker ga sama nima, obenem pa skrčila svoj uvoz.
Znamo je, da je železniška proga Reka -Št. Peter (na Krasu) izpadla iz načrta elektrifikacije. Iz kašnega vzroka, ni znano. Letošnje leto pa jo bodo baje poplavljali in zboljševali. Razširili bodo tudi nekatere manjše postaje. V Kilovčah, to je na tej progi prva postaja od Št. Petra, so pričeli že s pripravljalnimi deli. Postaja bo dobila še en železni tir, ter bo nekoliko razširjena, Čemu jim bo služilo, ni znano. Postaja ni lahko dostopna z avtomobili, in celo z vozovi ne radi skrajno slabih in zanemarjenih poti. Razen zelo majhnega potniškega prometa, ni tu drugega, zlasti danes ne. V slučaju dobre sadne letine pa se morajo okoliški kmetje za izvoz čespelj, jalxilk in drugega sadja itak posluževati drugih postaj, kot n. pr. trnovske ali šentpeterske.
IZ AJDOVŠČINE
Znamo je, da je Rizzattijeva žaga pred časom bila hudo prizadeta po velikem požaru, ki je napravil znatno škodo Požar je zbruhnil okoli pol 5. zjutraj. Najprej je začelo goreti v stranski baraki, 'kjer so bili nastavljeni stroji za Sušenje lesa, potem pa se je ogenj razširil še na druge objekte. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Vipave, Gorice in celo iz Trsta, ki so požar pogasili. Škoda je bila precejšnja in znaša okoli 800.000 lir ter je le deloma krita z zavarovalnino. Radi tega požara sta bila aretirana dva nočna čuvaja, katera so sumili, da sta s požarom v kaki zvezi. Aretiral i pa so tudi vaškega cerkovnika radi tega,ker ni zvonil plat zvona.Ker so bili svi trije nedolžni, so jih kmalu izpustili. Cerkovnika pa so kaznovali na drug način, in sicer s tem, da so mu odvzeti plačo in je ne dobiva
Nova slika princa Otona Habsburškega, ki bi rad šel cesarjevat na Dunaj.
več od tega dogodka.
Kar je pogorelo so kmalu spet popravili in prenovili tako, da danes žaga obratuje v istem obsegu, kot prej če ne v še večjem.
Zanimivo je, da se je Rizzatti priselil iz Trsta pred 12 leti in je bil začetka zaposlen kot trgovski pomočnik pri Repiču, znani domači lesni industriji, Nato si je kupil malo žago in sčasoma razširil' svoj obrat ter ga je nato s državno podporo še znatno dvignil in povečal, tako, da dela veliko konkurenco domačim podjetjem. Rizzatti je kupil tudi velikanske gozdove na Nanosu od znanega veleposestnika J urca iz Postojne. Že omenjeno domače podjetje Repič pa je moralo ustaviti svoje obratovanje radi prevelikega obdavčenja.
RADI ŽGANJA
Na sodišču v Gorici je bil obsojen na 157 lir globe 25 letni Franc Šini-goj iz Dornberga, ker so našli na' njegovem domu neobdavčeno žganje. — Plačati bo moral tudi sodne stroške.
SIFILIS 606-014. — Moderno zdravljenje BLENORAGIA. — Moderno zdravljenje brez bolečin. — Prostatis
vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — oslabelost SRCE. Srčne napake — hibe. ŽELODEC. -Greva — kislina — jetra.
Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje izvira a-n-'—.. p profesorju Glassner, zdravniku univerze na Duru p' KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. GRLO, NOS, UHO. Zdravljenje mrzlice.
ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek) OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika — otrpelost. NERVOZA Glavobol.
Žarki X — Diatermia — Žarki ultravioletas LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasserman — Tur —
Izpuščaji — lišaj.	.
Lastni sanatorji z nizkimi čenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternica, spolovilo GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12.
Pregled SAMO $
Ob nedeljah dopoldne pregledamo brezplačno vsakega, ki se nam
predstavi s tem listom
/▲RMIÉNTO 1017
ORDIMIRAodIODPI2 i 1W0 SATI
****************************
*	*
I	Zobozdravnika i
H»	^
|	Dra. Dora Samojlovich de *
|	Falicov t
*	*
|	Dr. Félix Falicov *
*	Dentista	*
%	*
*	Trelles 2538 - Donato Alvarez 2181 *
*	U. T. 59 La Paternal 1723 S
*
****************************
Zapomnite si nas novi naslov
"NOVI LIST"
Buenos Aires Lavalle 341, Escr.316
I%i«UIIIIIIIHIIIHIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIMIIHIIIIIIIIIIillill"*""*,l(,llll'¿
| Restavracija "Vuono" j
I LAVALLE 940 - U. T. 35-4205 j I Prvovrstne italijanska kuhinja ¡
=	3
Ugodnosti za bankete ZMERNE CENE
S	S
.Tlllllllllllllill>IHIIIIIIIIIiilHI*H*>llltltlllllllllilllllll**UIIIIIIIIIIIIII~
A. BAJOCCO:
S R E Č N I K
Morebiti je moja zgodba malo čudna, a vendar vredna, da jo povem. Nekega večera sem počasi lezel po ulicah in postajal, kakor je že moja navada, pred trgovskimi izložbami. Bil sem utrujen: utrujen, ker sem ves dan napenjal glas in pljuča, najprej v šoli, potem pa po in-strukcijah; utrujen od drobnega dežja, ki se je cedil in pršil z neba, kakor da bi jim bilo gori zmanjkalo vode za šumen naliv, ki opere nebo, ulice in možgane; utrujen že od hoje, dasi sem se bil komaj napotil. Ali naj se torej požurim domov? Moj Bog, našel bom ženo, ki je še bolj utrujena in še slabše volje ko jaz... Uh, to pusto, neumno, nesmiselno življenje... Če bi se vsaj Pošteno ulilo iz oblakov in nas o-svežilo ali pa vsaj nagnalo kamorkoli vedrit...
V takih mislih sem torej pohajkoval po ulicah, ko me je pogled v neko izložbo nenadoma prikoval na Pločnik.
Prekrasno! Sredi razkošno razsvetljene izložbe, na majhnem steklenem stojalcu, pokritem z zelenim baržunom, se je ponosno bohotila draga usnjata mapa, okrašena s starinskim srebrom. Sredi mape se 3e izprepletalo zelenje z rdečimi jagodami, iz tega okvira pa se je slad ko nasmihala krasna ženska glavica.
Koliko časa sem stal zavzet pred to krasoto? Tega vam ne bi mogel povedati. Vem samo to, da sem se, ko
sem se slednjič odtrgal z mesta in šel dalje, jasno zavedal tehle treh misli.
Prva: življenje ne more biti |jezmi-selno, če ima človek mapo, kakoršiaa je v izložbi; druga: ko bi mogel spravljati v tako mapo svoje drobne črtice, bi družinskega miru ne kalilo nerganje moje žene, ki pobira zdaj moj& književnost celo izmed umazanega perila; tretja: to mapo kupim!
Vsekakor — tretja misel ni bila zadostno jasna. Odkod denar, da kupim mapo? Treba bo štediti! Toda na čem? Ne kadim, ne igram, ne pijem, ne hodim v gledišče, ne obiskujem kina. Stoj! Na instrukcije se vozim s tramvajem. To se pravi torej, da ne smem več na tramvaj, nikdar več! Tako bi mogel privarčevati poldrugo liro na dan ali vsaj liro... Nemudoma moram zvedeti, koliko stane mapa. In tako stopim naslednjega večera "ponižen in skromen" pred srečnega lastnika mape in izjecljam:
"Oprostite, rad bi vedel... nekdo mi je pisal... želi zvedeti, koliko stane mapa... tista v izložbi..."
"Samo sto lir, gospod!"
Obšla me je zona.
"To je krasna mapa. Poglejte samo: ročno delo! Umetnostna vrednost! Pa kako je močna, poglejte!"
Nisem mogel gledati. Bekel sem:
"Dobro, pisal bom... Toda koliko je... zadnja cena?"
"Sto lir, niti centesima manj! Ali vidite?" Uljudno mi pokaže na črno ploščo, na kateri je bilo z zlatimi črkami napisano: Stalne cene.
"Oprostite in hvala lepa za prijaznost. .."
''Prosim, prosim, gospod..."
•Ko sem stopil na ulico, se mi je v glavi vrtilo.Stemnilo se mi je pred oč mi. Naslonil sem se na zid. Samo sto lir! Stalne cene!
A naslednji dan je bil sklep storjen. Če dnevno prištedim eno liro za tramvaj, bo mapa v dobrih treh mesecih moja!
"Samo sto lir, gospod!"
"Samo sto dni, gospod!"
Naslednji dan sem bil drug človek: življenje mi ni več presedalo in tramvaj se mi je zdel kakor bolniška no-silnica. Kdo bi se odrekel užitku iz-prehoda? Bolniki! Jaz sem pa zdrav ko riba, morem torej slegovati krake; Če se mi je pot zdela predolga, sem jo modro razdelil na več postaj in na vsaki sem si živo predstavil mapo, ki se mi je nasmihala in me bodrila: "Na Glavnem trgu me čaka mapa! Na Cezarjevem trgu me čaka mapa! V Starem mestu me čaka mapa!" — Bilo mi je, kakor da mi mahlja z roko in da tečeni za njo.
Gotovost, da jo dobim, me je navdajala z nepopisnim veseljem. Preštevajoč in prebirajoč prištedene novce, sem okušal slast skopuha, ko ljubkuje svoje zlato. Vsak večer sem hodil na pomenek k glavici na mapi.
"Nocoj imam točno dvajset lir!"
"Toda malce utrujen si, ali ne?" je vprašala ona.
"Jaz utrujen? Še malo ne..."
Bil sem odlične volje, prijazen s prijatelji, gotov svoje bodočnosti. Bilo mi je, da bi vsem znancem, ki sem jih sreča val, povedal: Ali veste, da
bom v par mesecih imel bajno usnjeno mapo?
Vendar pa nikdo ni vedel za mojo skrivnost: samo jaz in... lepa glavica na mapi. Kajti — zakaj bi se mi inače tako prijazno nasmihala? Toda nekega dne se nisem mogel več premagati in sem ženi zaupal sen., svojega pehotnega življenja. Žena me je začudeno pogledala. Morda je mislila, da imam mrzlico in se mi blede.
"Sto lir za mapo? Pa... jo v resnici potrebuješ?"
"Veš, moje ljuba, hm... Spravljal bom vanjo svoje papirje, posebno svoje črtice... Ali se ne jeziš zmerom, da jih povsodi pobiraš za mano?"	•
"Prav, ampak, kakor veš... dobiva v kratkem nešega malega..."
V resnici, pričakovala sva prvo dete.
"Opremo si pač že davno pripravila."
"Da, toda... če bi imela pokrivalo za voziček..."
"Saj imaš pokrivalo, in še lepo..."
"Da, imam, ampak... Če si že mimogrede zaslužil sto lir, bi si mogla kupiti plavo svileno pokrivalo z belimi čipkami..."
Mimogrede?
Sedel sem in iznenada občutil vso utrujenost dolgih prehojenih poti.
"Predstavi si samo najinega sinka pod plavim svilenim pogrinjalcem! Ali ne bo veliko lepši? Če bo pa... hčerka, potem brez plavega pogrin-jala sploh ne pojde. Odpovej se, dra; gec, svoji mapi... Ali se odpoveš?"
"Odpvedujem se, odpovedujem..." sem dahnil.
Zvečer sem šel jemat slovo od glavice. Koliko radosti je bilo prišlo v srce iz tistega krasnega venca zelenih listov in rdečih jagod, iz tiste smehljajoče se glavice — in koliko grenkosti mi je zdaj izviralo iz njih! Če bi e ne bila hči, bo morda le šlo brez plavega pokrivala, kajti nazadnje, če gre za moškega... Toda bila je ravno hčerka in ime ji je Miriam...
Ali mislite, da sem bil od tega dne dalje nesrečen? Nasprotno! Poslej sem se bil naučil, da je treba na tem svetu, če hočeš biti srečen, biti namreč zadovoljen, da živiš, nečesa pričakovati. Cele štiri mesece sem bil najsrečnejši človek na svetu, edino zato, ker sem pričakoval usnjeno mapo. Dobro, bom pa tekel še dalje.... peš za nečim drugim, kar ni nedosegljivo. Tako sem čakal na kristalen črnilnik, na ilustrirano enciklopedijo, na knjižno omaro... in vsaki pot se je našlo kako plavo pokrivalce, ki ga je bilo treba kupiti, da bi bila moja Miriam in moj Mario lepša!
In gorje meni, če nekega dne ne bi več vedel, na kaj naj čakam? bilo bi z menoj pri kraju!
Prava sreča, da mi tu pomaga moj Mario. Včeraj mi je rekel: "Oče, ko bom inžener, ti kupim naslonjač z rdečim usnjem."
"Ali res?"
"Res, očka, ko bom inžener..."
"Bolje, bolje, sinček, da je treba veliko časa. Zdaj si star pet let in pred petindvajsetim letom ne moreš postati inžener. Poklanjaš mi torej dvajset let sreče! Kako bom, čez dvajset let, udobno sedel v tvojem naslonjaču iz rdečega usnja!"





2A POUK IN ZABAVO
K
Iz življenja sv. Don Bosca
Na velikonočno nedeljo je poglavar katoliške Cerkve papež Pij XI. na slovesen načih proglasil za svetnika ustanovitelja Salezijanske družbe Dona Bosca. Slovesna ceremonija se je izvršila v navzočnosti članov raznih vladarskih hiš, velikih dostojanstvenikov, poslanikov in številnih delegacij, ki so prispele iz vseh krajev sveta, da prisostvujejo svečani proglasitvi novega svetnika, obenem pa tudi praznovanju velike noči.
Don Bosco se je rodil leta 1815 v ubožni hišici v bližini Vecchija, v italijanskem Piemontu. Mati ga je skrbno vzgajala po krščanskih načelih in ker je bil že kot deček zelo pobožen, so ga dali v semenišče v Chieriju. Bil je marljiv učenec, ki si je znal pridobiti naklonjenost in simpatijo svojih predstojnikov radi svoje marljivosti, prijaznosti in pobo-žnosti. Ko je bil v 26. letu starosti, je postal duhovnik. Šel je službovat v Turin, kjer se je začel s posebno ljubeznijo . zanimati za zanemarjene in napol zapuščene otroke revnih staršev, ki jih je začel zbirati okrog sehe ter skrbeti za njihovo vzgojo. V Turinu je ustanovil prvi oratorij, kmalu pa so njegovi pobudi in njegovemu zgledu sledili mnogi drugi duhovniki v raznih italijanskih mestih. Ustanovila se je tako Salezijan-ska družba, katere pravila je potrdil leta 1874 papež Pij IX. Družba je kmalu razširila svoje delovanje tudi na druge države in ima danes približno 1.500 oratorijev, v katerih skrbijo salezijanski duhovniki za dušni, pa tudi za telesni blagor kakšnih 150.000 otrok.
Duhovniki Salezijanske družbe vršijo svoje človekoljubno misijo po vsem svetu. V južnem delu Argen-tinije so trije naši rojaki, gg. Anton Jakša, Ludovik Pernišek in Ivan Zamjen, salezijanski duhovniki, ki že več let širijo božjo besedo in se-jejo ljubezen do bližnjega med ta-mošnjim prebivalstvom.

s
3
g
'FINANČNI NAPOLEON'
blOlp SitUll. Lm	>f k>ailltt»«l€illllu
v Osrednji Aziji, metali na smrt obsojene kaznjence.
Življenje ameriškega finančnega magnata Insulla, o katerem listi mnogo pišejo že nekaj časa, posebno pa sedaj ko so ga v Carigradu aretirali, da ga izročijo ameriškim oblastem, je v marsičem zanimivo.
Insull je začel svojo karijero kot skromen strojepisec pri londonski podružnici družbe Thomas A. Edison. Trd je bil ta kruh za mladega Insulla, pa je sklenil kreniti v svet, da poskusi srečo. Šel je v Ameriko ter se pojavil leta 1892 v Chicagu kot predsednik tamošnje Edisonove družbe. V letu I907 je vzbudil pozornost, ker se mu je bilo posrečilo združiti vsa mestna električna in plinska podjetja v eno sam£ družbo, katero je imenoval Common-wealth Edison Company. To pa je bil samo začetek. V prvih povojnih letih je ustanovil še nekaj večjih družb, 1924. pa je postal glavni ravnatelj družbe, katero je on organiziral in ki je imela v svojih rokah vsa brza prometna sredstva v Chicagu. V razmeroma kratkem času je postal i/velik gospod in čislan gost najvišjih družabnih krogov velikega severnoameriškega mesta, v katere je zahajal v družbi svoje žene, bivše operne pevke Margaret Bird. Pod Insullovim vodstvom so se mnoga podjetja, pri katerih je bil soudeležen, razvijala tako sijajno, da so mu ljudje pravili ..finančni Napoleon".
*Na lastne stroške je dal zgraditi ogromno gledališče, imel je velike konjarne s plemenitimi dirkači, sko-ro vse severnoameriške univerze so mu bile podelile častne doktorske diplome, soudeležen je bil pri več sto družbah, pri 65 izmed teh je bil u-pravitelj, pri 85 predsednik, pri enajstih pa ravnatelj.
Največja od Insulla ustanovljena družba je bila Middle West Utilitis. Kontroliral je ogromno bogastvo, ki je šlo v milijarde dolarjev. Leta 1932. je Middle W. Utilitis falirala in z njo se je začela podirati vsa orjaška Insullova finančna zgradba. Polom so mnogi pripisovali napačnim naziranjem Insullovim, ki je bil prepričan, da bo blagostanje večno trajalo.
V oktobru 1932. so v Chicagu u-vedli sodno postopanje proti Insullu in njegovemu bratu radi poloma številnih družb, pri katerih sta bila soudeležena. Insull se je takrat nahajal v Parizu in se ni hotel odzvati vabilu ameriške justice, ki ga je zva-la«a odgovor. Ker se je bal, da na Francoskem ne bo preveč na varnem, se je naselil na Grškem, odkoder pa ga je vlada izgnala. Na poti v bolj sigurne kraje, ga je v Carigradu prijela turška policija.
HOTEL PENSION VIENA
SANTA FE 1938 BUENOS AIRES U. T. 44 Juncal 5207
Oddajajo se lepe zračne sobe z zdravo in domaČo hrano od $ 2.— dalje.
Posamezen obed $ 0.70
Postrežba prijazna
Klijentom se preskrbi tudi dobra služba.
DOBRE ZVEZE NA VSE STRANI Rojakom in rojakinjam se priporoča
¡3	E. KRAVANJA
0jgGII3!Sia0K!EJi3SlfflMEIEI3^
HffifM ¡ WmfflM |Ü * 1111 Sk- *................ ......: ,.......^.................,...:.;......m
v
NAJVEČJA LADJA SVETA
V ladjedelnici v Saint Nazairu ob Atlantskem oceanu leži ladja od 75.000 t., ki je 313 m dolga in 7 in pol krat težja od 300 metrov visokega Eiffelovega stolpa. Majhni, kakor mravljinci, so videti na tem orjaku in ob njem tisoči delavcev, ki montirajo ta čas vanj velikanske parne kotle in motorje.
„Normandie", kakor se imenuje ta doslej največja ladja na svetu, last družbe Compagnie General Trantatlantique, nastopi spomladi prihodnjega leta svojo prvo vožnja iz Le Havra v New Work. Pričakujejo, da bo to 5400 km dolgo potovanje opravila v štirih dneh.
Veliko je bilo veselje med prisotnimi tisoči, ko je 29. oktobra lanskega leta orjaški trup „Normandi-je", za katero so stroški preračunani na 750 milijonov frankov, brez vsake nesreče prvič splaval v morje. Potem je pa nastal okoli nje sumljiv molk. Že so se začeli pojavljati dvomi, ali bo ladja sploh kdaj popolnoma dovršena, ko je prispela v javnost vest, da so v tem času, pod vplivom velikih požarnih katastrof, ki so zadele francosko trgovinsko mornarico, preizkušali samo najrazličnejše metode, da bi takšne nesreče za „Normandijo" že vnaprej preprečili.
Rezultat teh poskusov je bil, da so ladjo opremili s sistemom avtomatičnih vrat, ki se v primeru poža-
"Silver Bullet", najhitrejši avtomobil sveta, se je razletel pri Southport Sandsu
ra same zaprejo in omejijo ogenj na dotični del ladje. Ko so našli še druge zadevne zaščitne načine, so se odločili, da orjaka dovršijo.
„Normandija" bo prvi francoski veleparnik, ki bo obratoval z elektriko 29. parnih .strojev s skupno 160.000 k. s. bo gnalo štiri električne motorje, ti pa bodo vrteli vijake. Na krovu bo prostora za 2170 potnikov in 1320 mož posadke. Družbi ni šlo za to, da bi spravila na ladjo čim več potnikov, temveč, da bi jim prožila čim več udobnosti in varno-
sti v vseh razredih. Za notranjo o-premo so skrbeli najboljši francoski arhitekti.
Načrte skrbno skrivajo, listi pa vedo povedati, da bodo na »Normandiji" razne novotarije: n. pr. viseči vrt na najvišji palubi, veliko plavalno kopališče z barom in grško telovadnico, velikanske jedilnice, razgledi za potnike vseh razredov na vse strani. Čim več prostora, čim več luči in čim več razgleda, to je bila vodilna misel pri gradnji največje ladje na svetu.
___■s
POZOR!
Krojačnica
Leopold Ušaj
Calle GARMENDIA štev 4973
kjer boste našli najboljšo postrežbo in solidne cene
Prvovrstno delo
KROJAČNICA NA PATERNALU
(nasproti postaje)
NANUT in ŠAURIN
KROJAŠKA MOJSTRA
se priporočata cenjenim rojakom Najboljše blago. Solidno delo in nizke cene. Zadnje novosti.
WARNES 2191	BUENOS AIRES
Clínica Médica "Brown"
ZDRAVI:
SPOLNE BOLEZNI: Kapavico in sifilis KRVNE BOLEZNI: Slabo kri in obnemoglost ŽELODEC: Črevesne bolezni, kislino in bolezni na jetrih Kostne bolezni, revmatizem, bolezni nosa, ušes in grla, živčne bolezni in glavobol, nadalje vse
ŽENSKE IN OTROŠKE BOLEZNI
X-žarki, ultravioletni žarki in diatermia Laboratorij za krvne analize
Sprejemamo: od 10. do 12. in od 15. do 21. ,	Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12.
PREGLED SAMO 2 PESA
Almirante Brown 1039
I I	W	I	_ I__I.: L. C	n »nii ■ lxi «ta-
povečano sliko v barvah za vsakih 6 fotografij, ki stanejo od $ 3 dalje. Nás atelje je odprt tudi ob nedeljah in praznikih.
JUGOSLOVANSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD "SAVA" — Sava Jovaniviá San Martin 608, Buenos Aires
DARUJEM
SPOLNE BOLEZNI
Zdravimo kapavico, sifilis, kožne in krvne bolezni ter živčno in spolno slabost Razpolagamo z najmodernejšimi zdravstvenimi pripomočki in najnovejšimi napravami.
DIATERMIJA — X-ŽARKI - ULTRAVIOLETNI ŽARKI — LABORATORIJ ZA ANALIZE
Konzultacije brezplačno
HITRO IN SIGURNO ZDRAVLJENJE BREZ BOLEČIN
POSEBEN ODDELEK ZA ŽENSKE
Vodijo ga specializirani zdravniki in babice — Pod ugodnimi pogoji sprejemamo bolnice v popolno oskrbo. — Hitro zdravljenje nerednega čiščenja.
SAMO 40 PESO V
stane popolno zdravljenje kapavice
Zdravimo tudi na tedenske obroke od $ 5
Gran Instituto Médico Abasto
3284 - CORRIENTES - 3284
II. nadstropje
Spezializirani zdravniki, diplomirani na tukajš njih in na inozemskih univerzah sprejemajo
od 10. do 12. in od 15. do 21. ure. Ob nedeljah in prazninih od 10. do 12. ure.

f/S
r/>>
ŽENSKI KOTIČEK
IZ BUENOSAIREŠKE KRONIKE

Srce in pamet
Ako ti je življenje prečrtalo načrt, tedaj vedi, da tudi ti lahko črtaš in greš dalje. Ako te je žalil človek in si mnenja, da te žalitve ne moreš nikoli odpustiti, še manj pa pozabiti, dobro razmisli, ali je bilo res tako hudo, ali bi ne "mogla privoščiti ža-livcu besede odpuščanja. Žrtvuj svoj ponos, saj večkrat ga neti in goji samo nečimernost. Napravi debelo črto preko tega, kar je bilo, ne oponašaj onega, kar morda ni bilo tako hudo mišljeno. Izruj prav s korenino svojo jezo, sicer pri prvi priliki zopet vzkipi in pokvari tebi in tvoji okolici dobro razpoloženje.
In ako človek, ki ti je drag, noče ničesar več vedeti o tebi, tedaj ne žaluj pretirano, ne jezi in ne trapi se! Pusti ga, da gre svojo pot, ki je sam odgovoren zanjo. Bolest ti je povzročil, srce ti krvavi, toda izkrvaveti ne sme! To si dolžna sama sebi... Nič ne pomaga, ako izpremeniš ljubezen v sovraštvo. Često te veže sovraštvo nanj s še močnejšimi vezmi nego te je vezala ljubezen. Svoje življenje si uravnaj tako, kakor da dotičnika sploh nikoli ni bilo in ga ni na svetu, in izkušaj si ustvariti povsem novo življenje, in če treba, nov delokrog.
Ženske smo zlasti vztrajne v spominih na vse hudo,_ kar nas je v življenju doletelo. Moški ne vise tako krčevito na poedinih dogodkih vsakdanjega življenja, kakor ženske. Ako je ostal moški sam, začne kmalu snovati načrte za bodočnost; če pa ostane žena sama, se potaplja le v preteklost. Zlasti pa ji ostanejo neizbrisno v spominu vsi neprijetni doživljaji; na stara leta jih. preživlja v duhu še z večjo povdarnostjo, kakor jih je preživljala v resnici.
Najbolj boli ženo nezvestoba; navadno je vse življenje ne more pozabiti, pa naj si tudi še tako prizadeva izbrisati jo iz spomina. Često so zgodi, da ženo moževo izdajstvo docela izpremeni in ji predrugači značaj — na slabo, seveda. Žena odpusti možu, obeta mu, da hoče vse pozabiti, ne ve pa, da obeta nekaj, kar presega njene moči. Zlasti za ženo, ki ima mladost že za seboj, je spomin na moževo nezvestobo prava muka. Morda je bil prestopek možu malenkosten, brezpomemben, morda brez globljega čustva, ženi pa je bridko doživetje, ki je v njenem spominp zavzelo uprav velikanske oblike.
Ako bi žene žrtvovale včasih nekoliko svojega ponosa, ako bi mogle odpuščati in tudi res pozabljati, bi bilo v življenju dosti manj nesrečnih zakonov. Tako pa notranja bolest gloda ženo, jo zastruplja in je največja tragika za one, ki ne znajo pozabljati.
Nojeva peresa prihajajo spet v modo.
Če te zadene resnična nesreča, ne daj, da podležes! Zavedaj se, da ni nič bolj opasno, kakor zagrizti se v bolečino in zagrenjenost, da ni nič hujšega kakor neprestano primerjanje sedaj z nekdaj. Bolesti naj nas okre-pe, in nobena izmed njih naj ne bo močnejša od nas. Ako se ti je zaprla ena pot, išči drugo, četiidi fje morda še v megleni dalji. Če imaš dovolj krepko voljo za bodočnost, ti že zopet zasine solnce. Izberi si nov cilj, napravi nov načrt, kreni s svojimi mislimi in čustvi ter s svojim zanimanjem na nov tir. Toda izbriši, kar je bilo, pozabi, da pride ubogo, izmučeno srce do mira. Ako zasnaš nov smoter življenja, se ti bo zdelo, kakor da se ti je odvalil težak kamen od srca. Tvoja moč se podese-tori v misli na novi smoter in »ovi namen tvojega življenja. Ne tuguj, nego živi, saj življenje je le eno in vkljub bridkostim večno lepo!
S. Z.
Migljaji za hišne gospodinje
Ščurki (cucarachas) se dobro love na pivo. To je precej znana stvar. Toda ta način pokončavanja ščurkov ni najlažji, ker je pivo drago. Namesto piva zlij v star umivalnik ali v kako drugo posodo z vodo prekuhano usedlino kave, posodo postavi na tla ondi, kjer je največ ščurkov, položi na rob posode nekaj trsk ali polen, in ščurki bodo šli ponoči za vonjem kave, ki jim prijetno diši; popadali bodo v tekočino, in zjutraj jih lahko pokončamo. Seveda ni treba pričakovati, da polovimo na ta način ščurke kar vse naenkrat. Nastavljati je treba vedno nanovo in uspeh gotovo ne izostane.
Knjige in časopise, ki jih je imel na primer jetičen bolnik, moramo razkužiti, ako hočemo, da jih lahko uporabljajo zdravi ljudje. Na vsak način treba razkužiti knjige, ki so ležale dolgo v bolnikovi sobi. To napravimo najlažje s formalinom. Pločevinasto škatljo dobro znotraj nateremo s formalinom, potem položimo odprto knjigo v škatljo, nadrgnemo še po-krovec škatljc s formalinom in zapremo. Po preteku 24 ur vzamemo knjigo iz škatlje ter jo na hodniku ali na oknu' dobro prezračimo. Fonnalin je uničil vse bolezenske klice.
ZA NASE KUHARICE
ŠPINAČNI CMOKI ZA V JUHO
2 žlici krušnih drobtin zarumeni v maslu. Eno žlico necvrtih drobtinic, 2 jajci in dve žlici kuhane in pretla-čene špinače (dobro jo moraš odtisniti) dodaj prejšnjemu. (Če je zmes preredka, dodaj še drobtin ali pa nekoliko moke). Iz te zmesi de vaj male cmoke (za lešnik velike) v vrelo vodo. Ko so se skuhati, jih deneš v juho. (Za domačo rabo jih kuhaš lahko kar v juhi; ker se vedno ločijo kakšne drobtinice, juha ne bo tako čista, kakor sicer, vendar pa te to najbrž ne bo motilo, če imaš pri mizi samo domače ljudi).
AMERIKANSKI KRUH
Tolci četrt ure v snežnem kotliču 5 celih jajec in 22 dkg sladkorja.'Dodaj med tepenjem 16 dkg moke in malo limonove lupinice. Peci ob enakomerni vročini tri četrt ure.
JETRA NA TIROLSKI NAČIN
Zreži na tenke in velike rezine telečja jetra, prevleči skoznje na tenko zrezano slanino, osoli in popopraj. — Povaljaj v moki in speci rumeno, po-lij s smetano in natrosi limonove lupinice, zrezane na tenke podolgaste koščeke.
»»■in.......n.....m.................................mi........i.....min
POIZVEDOVANJA
Konzularni odsek tukajšnjega jugoslovanskega ki-, poslaništva, Charcas 1705, poziva izseljenca. Josipa Re-gino, naj se čim prej javi na konzulatu radi važnih njegovih interesov v domovini.
Spomlad v Evropi: rujav slamnik, o-krašen z rumenim velurjem.
IZKUŠENA SLOV. BABICA
diplomirana v Pragi in Bs. Airesu ter specializirana za vse ženske bolezni. Deluje že 25 let, bivša babica v bolnišnici J. Fernández
Filomena Beneš Bilek Calle Lima 1217, 3 kvadre od Plaza Constitución — U. T. 23 (B. Ord.) 3389
Nesrečen zakon: Najmlajša francoska poročena žena Adrienne Delamar-re se je dala sodnijsko ločiti od svojega 17 letnega moža.
•	NAZNANJAM
J cenjenim rojakom, da sem prevzel
•	dobroznano
•Gostilno
J z igrišči in kegljiščem (cancho)
J	v ul. Donato Alvarez 2251
•	Buenos Aires
•	Točim dobra vina in prvovrstno
•	pivo
J	Priporočam se za obilen obisk
J	ALOJZ KANDUS
•	t	Lastnik
Dragi starši!
Kaj je za Vas od največje važnosti? Brez dvoma: dobra vzgoja Vašega otroka. Brez posebnih stroškov in z vsem zaupanjem lahko izročite svojega sinčka na vzgojo slovenskemu zavodu.
ASILO LIPA, Villa Madero, C. G. B. A. (Bs. Aires)
BOMBE V SINAGOGI
V sinagogi v ul. Libertad je bilo zbranih pretekli petek zvečer mnogo Židov pri verskih opravilih, ko se je v templju nenadoma slišal močen pok. Kakor je razumljivo, se je ljudstva polastila velika panika; vse je drlo k izhodu, pa je bilo v gneči mnogo oseb ranjenih.
Izkazalo se je, da je neznana roka položila v razne kote sinagoge majhne bombe, skrite v škatljice od ži-gic in opremljene z vžigalno vrvico. Domnevajo, da so to reč skuhali tukajšnji fašisti. Oblast je uvedla preiskavo.
ZAGONETEN UMOR
Prejšnji teden je bil izvršen v ul. Remedios 3710 zagoneten umor, ki ga policija sedaj skuša razjasniti. V četrtek zjutraj sta se zglasila v trgovini Sebastiana Randassa, starega 43 let, Salvador in Ignacio Rubino, eden 24, drugi pa 20 let star, njegova svaka, izmed katerih je pa poznal samo Salvadorja. Skočil je k njemu in ga objel, v tistem hipu pa je Ignacio nameril revolver in ustrelil v Randassa, da se je takoj mrtev zgrudi na tla. Morilca sta nato zbežala, a se črez nekaj dni javila policij ter rekla, da sta svaka umorila, ker da je grdo postopal z njuno se-, stro, njegovo ženo, od katere je živel ločen.
Policija pa tej razlagi ne verjame in vprav radi tega se ji zdi dogodek zagoneten. Aretirala je tudi 14 letno Randassovo hčerko, ki je živela z očetom.
V BANJI UTONIL
V torek ponoči so našli stanovalci hiše v ul. Potosí 4136 mrtvega v banji 24 let starega ruskega državljana Borisa Menfstasija. Izgleda, da je Menftasija popadla slabost v času, ko se je kopal, pa se je zvrnil v bajo in utonil.
ZLOČIN ALI SAMOMOR?
Na Avdi. L. N. Alem štev. 413, v neki sob» v petem nadstropju so stanovalci našli truplo mlade ženske. Poklicali so policijo, ki je dognala,
FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno
sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275. Dock Sud
MEHANIČNA DELAVNICA
REBEK AVGUST
Kupuje, prodaja ter popravlja 'šivalne stroje, kolesa, samokrese itd. itd.
Izredne ugodne prilike LOPE DE VEGA 2933 Villa Devoto
da je to 37 let stara Rosa Naj le, ki je živela ločena od svojega moža ter se je preživljala z nečednim poslom. Oblasti še niso mogle dognati, ali se gre tu za samomor ali pa za zločin. Policija je aretirala Rosino deklo in stražnika Stgo. Duranda. Doznali so namreč, da je bila v omenjeni hiši tudi tajna igralnica in da je Durand prejemal 300 mesečnih pesov od organizatorjev igralnice, da jih je varoval pred policijo.
V APNO JE PADLA
Deklica Marija Dumesino, stara tri leta, se je v četrtek igrala v bližini škafa, v katerem je bilo živo apno. Nesreča je hotela, da ja de-* kletce padlo vanj ter se močfto ožga-lo. Prepeljali so jo nemudoma v bolnišnico, kjer je pa nesrečni otrok naslednjega dne izdihnil.
HUD DOLŽNIK
Enrique Bondi, star 24 let, je šel v nedeljo obiskat Orlanda Quirogo, stanujočega v ul. J. Marti 3469, kateremu je bil posodil svoj čas nekaj denarja. Ko ga je terjal, se je vnel prepir, čigar posledica je bila, da se je Bondi zgrudil na tla, smrtno zadet od treh krogel. Morilec je pobegnil.
V	PREPIRU GA JE USTRELIL
V	okraju Baracas, med ul. San Francisco in Pepirita, sta se v soboto ponoči prepirala Melchior Gómez, 28 leten, in Stgo. Santos, 23 leten. V prepiru je Santos ustrelil svojega tovariša v glavo, nakar je pobegnil. Težko ranjen se je Gómez priplazil do svojega stanovanja, kjer je domačim izjavil, da je streljal nanj neznan človek. Brž so ga peljali v bolnišnico, a je naslednje jutro že umri. Morilec se je v torek sam javil policiji. Izgovarja se, da je streljal v silobranu, ker da ga je Gómez napadel z nožem.
DROBNE VESTI
Bombni atentat proti poslopju finančnega ministrstva so izvršili neznanci v Montevideu. Položili so v vežo, veliko bombo, ki je eksplodirala z močnim pokom, pokvarila vhod ter razbila mnogo stekel.
Španski republikanski levičarji so ustanovili novo stranko, kateri nače-ljuje bivši ministrski predsednik A-zana.
V	Chilejm je umrl znani bogataš Juan Brown Caces; zapustil je premoženje, ki ga cenijo na 100 milijonov pesov.
DOCK SUD
Naša slovanska lekarna
Tu boste lepo postrežem v lastnem jeziku — Krvne analize seča izvršimo brezplačno
C. Facundo Quiroga 1441
Nasproti policijskemu komisari-jatu
NAJCENEJŠE VOZNE LISTKE
za r Jugoslavijo in Italijo ter iz teh držav v Argentinijo boste
našli pri
Compañía General de Pasajes
"TRANSOCEAN"
BUENOS AIRES
\
SAN MARTIN 631
I
Edina pomorskoplovna agencija vaših rojakov Ne bo Vas prevarila, niti izkoriščala
DENARNA NAKAZILA
izvršujemo brez prošnje, najceneje in hitro Na nas lahko naslovite pošto in Vam jo mi dostavimo
Svoji k svojim! Uradujemo od 8. do 19. ure
IVO M. DRINKOVIČ IN DRUG
»
FRANC KRAŠOVEC:
Izgledi jugoslovanske izvozne trgovine v Južno Ameriko s posebnim ozirom na Argentinijo
(Nadaljevanje) v Ljubljani, ali kjerkoli, naj se zbere petorica ali de.setorka naših trgovcev oziroma industrijcev ter naj ti u-stanovijo nasvetovano trgovsko družbo. Ni baš potrebno da bi bili ve-letržci ali veleindustrijalci; zamo-rejo biti tudi manjši ljudje, le da imajo prvovrstno blago in da ne mislijo, da morajo ^bogateti v Južni Ameriki od danes do jutri. Z^to bo že treba nekaj let marjivega dela. Gotov sem, da se bodo okoli te podjetne petorice ali desetorice naših izvoznikov sčasoma zbrali še mnogi drugi.
Ko se jih že nekaj odločilo za trgovanje v Južni Ameriki, se morajo odpraviti na eksploracijsko potovanje v 'Buenos Aires. Če so se Slovenci odpravili na draga potovanja v Chicago in v Orijent. po Sredozemskem morju itd., se bodo med njimi pač našli tudi nekateri odločni možje, ki bodo hoteli v Južno Ameriko, da se na lastne oči prepričajo o grandioznosti tukajšnjega tržišča.
V Buenos Airesu se potem osnuje južnoameriška podružnica. V Ljubljani bodi koncentracija dobave, v Buenos Airesu pa koncentracija prodaje. Začetek, pobuda mora priti iz vas samih. Ko se tu trgovina u-stali in utrdi, potem računajte s sodelovanjem tukajšnjih jugoslovanskih krogov. Potem se bo iz tega izcimilo z leti res nekaj veličastnega. Ko bodo tukajšnji jugoslovanskih premožnejši krogi videli, da jim lahko pokažete nekaj plastičnega, prepričan sem, da se ne bodo branili sodelovati s kapitalom. Bombardirati jih s papirnatimi, načrti, kot se je to doslej delalo iz stare domovine, nima nobenega smisla.
Sporočil sem pred leti slovenski javnosti, pišoč o naših poljedelcih v Argentiniji, da imajo le ti v rosa-rijskih bankah (Rosario je drugo največje mesto v Argentiniji) naloženih okrog 30 milijonov suhega denarja. Ako se zamišljeni trgovski družbi posreči zainteresirati pozneje le deseti del tega kapitala, se 'bo v Južni Ameriki lahko ustvarilo nekaj impozantnega, kar bo nam, Slovencem, in vsem Jugoslovanom v čast in ponos.
Predpogoj za to pa je, da Slovenci našim južnoameriškim petičnim dalmatincem dokažete, kaj imate in kaj znate! Naše blago prinesite sem, naše gobe, naš les, naš hmelj! O-bratujte, pa odprite tem dalmatinskim nevernim Tomažem svoje poslovne knjige, dokažite jim s številkami, kakšni dobički se dajo na južnoameriškem trgu vleči iz naših produktov, pa vam bo zagotovljeno sodelovanje s par milijoni pesov s strani argentinskih dalmatincev!
A začeti je treba! Vse pobude za danes tako cvetočo argentinsko trgovino so prišle iz Evrope. In tudi pobuda za jugoslovansko izvozno trgovino mora priti iz Jugoslavije. V tem pogledu ste Jugoslovani naravnost privilegirani — ker večina vaših proizvodov spada med neobhodno potrebne predmete vsakodnevne porabe. Začeti je treba skrotn-no in počasi, ne pa skokoma.
V Ljubljani, ali kjerkoli, naj se zberejo oni pionirji našega narodnega gospodarstva, ki hočejo zgraditi jugoslovanski izvozni trgovini most v Južno Ameriko. Ko so se ti pionirji enkrat domenili, bo neobhodno potrebno, da se odpravijo na potovanje v Argentinijo, da se na lastne oči prepričajo, kakšno ak-ceptacijo ima njihovo blago na tukajšnjem trgu. Takšno potovanje je conditio sine qua non. Izguba na času ni taka huda; nekako 60 dni vsega skupaj. Motorniki, ki vozijo iz Trsta, rabijo do La Plate 18 do 20 dni, in 14 do 20 dni bivanja v Buenos Airesu bi tem gospodom za-
dostovalo, da dobe vpogled v tukajšnjo trgovino. priporočati bi bilo, da bi vsak izmed udeležencev prinesel s sabo vzorce onih predmetov, s katerimi hoče tu trgovati. Stroški za potovanje in za 14 dnevno bivanje v Argentiniji bi znašali kakšnih 20 tisoč dinarjev za osebo.
Ustanovitev takšne tvrdke v Buenos Airesu ni nikaka čarovnija. Najame se skladišče s pisarno, kar stane okrog 150 do 200 pesov na mesec. Imate to veliko ugodnost, da ne potrebujete dragega lokala v središču mesta, ne izložbenih o-ken, ker trgujete samo na debelo s pomočjo agentov. Davki tu niso tako hudi, kakor v evropskih državah.
Tvrdka, ki se peča z uvozom in izvozom, plača na leto 300 do 500 pesov "patenta". Poleg tega mora odrajtati državi še 3 pese od vsakih 1000 čistega bilančnega dobička (od katerega sme trgovec odbiti mesečnih 50 pesov za ženo in mesečnih 25 pesov za vsakega otroka). Začasna Uriburujeva vlada je bila uvedla še poseben davek na trgovske. transakcije: 3% na vsoto prodanega blaga. Ta davek se je moral plačevati naknadno vsake tri mesece, in sicer na podlagi trg. knjig, če so bile registrirane, če ne pa na podlagi posebne knjige, ki jo je trgovec kupil na davkariji in v katero je moral vsak dan vpisati globalni znesek prodaje. Kako bo s tem davkom na trgovske transakcije, tega še ne vemo. Dekret, ki ga je uvedel, je izrecno določal, da bo veljal samo za dobo dveh let. Ta rok je že potekel, davčna direkcija pa ta davek še vedno terja. Trgovci se upirajo in je posebno mala trgovina pripravljena na huho kljubovanje. Udruženje "Sociedad protectora del Comercio Minorista" pripravlja za 12. t. m. zapretje vseh trgovin na drobno za 24 ur; če to ne bo pomagalo in se davek ne bo odpravil, bodo detajlisti zaprli 20. t. m. svoje trgovine za nedoločen čas.
Drugih davščin ni.
Poznam pesem, ki jo boste najbrž zapeli: Ne poznate naše gospodarske krize, blago se prodaja samo proti gotovini, banke zahtevajo o-gromne obresti za posojila, v hudih stiskah živimo! •
Vprav zato, da se izkolehate iz teh stisk, vam kaže priti sem!
Omenim naj, da imamo v Buenos Airesu že prav mnogo obetajoče početke jugoslovanske izvozne trgovine. Je to tvrdka Angel Velja-novič (Calle 25 de Mayo 724, Buenos Aires).So to bratje iz Južne Srbije, iz bitoljskega okraja, znani na tukajšnjem trgu radi svoje moralne integritete in svoje trgovske solidnosti. Tvrdka uvaža iz Jugoslavije suhe gobe s prav odličnim uspehom, poleg tega pa še nekoliko drugih predmetov. Poslovodja je naš agilni in sposobni slovenski rojak g. Josip Novinc in ni dvoma, da se bo z njim podjetje^ mogočno razmahnilo. Jugoslovanski pridobitniki, tu imate zgled! Gotovo bi Vam tudi kazalo proučiti možnost kombinacije in tesnega sobe-lovanja s to tvrdko, za čim lepši razmah naše izvozne trgovine ' v Južno Ameriko. A nikar ne zapa-dite, rojaki, s temi podatki v za-pečkarstvo, češ: bomo že pismeno opravili!
Čim se stvar razvije, bo družba rabila obilo personala, pa ni dvoma da bodo jugoslovanski izvozniki napram lastnim rojakom prav tako kavalirski, kakor so trgovci drugih narodnosti naprem svojim. Nobeno anglaško, francosko ali nemško podjetje ne bo postavilo na vodilno mesto tujerodca, marveč vedno le
domačina. To najbolje vidimo pri angleških železnicah v Argentiniji, kjer so na vodilnih mestih izključno le Angleži. Naše slovenske trgovske šole, posebno pa akademija v Ljubljani, bi dobro storile, ko bi svoj pogled usmerile nekoliko v bodočnost: kaj bo Južna Amerika čez kakšnih 10 ali 20 let¿! Gotovo ne bi škodilo, če bi se vpeljal, ako se še ni, pouk španskega jezika. Našim izseljenskim legijam pa bi naredil silno slugo oni Slovenec, ki bi hotel sestaviti špansko slovnico in besednjak.
Pripravljen sem še na eno vprašanje kaj mora na vsak način biti trgovska družba;, Mar bi se posamezen naš trgovec, industrijec ali izvoznik ne mogel uveljaviti na argentinskom trgu¿
Gotovo, tudi posameznik si lahko utre pot na južnoameriških tržiščih, a posamezniki se sami ne bodo tako brž in tako lepo razmahnili, kakor če sp strnjeni v trgovski družbi. In tudi v moralnem pogledu moramo dati prednost trgovski družbi, saj bi sčasoma postala reprezentativni eksponent jugoslovanske trgovine in industrije.
Pa tudi neekonomično bi bilo e-tabliranje posameznih trgovcev na argentinskem trgu, ker bi pomenilo cepljenje moči in radi tega znatno podražitev režijskih stroškov. Recimo, da se utabori v Argentiniji naš trgovec s fižolom. Plačati bo moral kot uvoznik prav tako 300 do 500 pesov "patenta" kakor trgovska družba, le da se pri družbi ta strošek porazdeli na 5 ali 10 interesentov. Za pisarno in skladišče bo tudi plačeval, kakor trgovska družba, 150 do 200 pesov na mesec. Ker smo že izbrali fižol, moram omeniti, da je ta proizvod v Argentiniji sezonski predmet, ki se poleti skoro ne konsumira; takšen trgovec, kakor smo si ga zamislili, bi moral torej 4 do 5 mesecev sedeti s prekrižanimi rokami v svoji pisarni. Vse drugače bo pri trgovski družbi, ki bi imela svojih 20 do 30 različnih uvoznih predmetov, pa bi torej imela kaj prodajati v vsakem letnem času.
Ustanovitev trgovske družbe na argentinskih tleh je kar najlažja stvar in pravne formalnosti se o-pravijo v pol dneva. ('Mnogo komplicirane jša bi bila ustanovitev delniške družbe, ker bi bilo treba v tem slučaju položiti garancijski fond, vložiti pri vladi posebno prošnjo itd., a na ustanovitev akcijske družbe, vsaj za začetek, ni misliti). Ob ustanovitvi otvorjene trgovske družbe — (Offene Handetegesell-shaft, Sociedad colectiva) v Argentiniji se na trgovskem sodišču deponira kontrakt, ki so ga sklenili člani družbe. Nato se gre na davkarijo, kjer se priglasi takozva-ni "patent", se plača davek za enO| leto, pa je družba juridično usta novljena.
Omembe vredna je tehnična stran prodaje v Argentiniji in Južni A-meriki sploh. Evropski proizvodi gredo navadno skozi tri roke, preden pridejo do konsumenta. Prvi lastnik blaga na tukajšnjem trgu je uvoznik; ta prodaja blago vele-tržcu, slednji pa detajlifetu in ta občinstvu. Več krat se dogaja, da veletržec sam importira, vendar pa ne more v vsakem slučaju preko u-voznika, ker imajo mnogi importe-rji svoje dolgoletne kontrakte z evropskimi dobavatelji, včasih celo uvažajo kot izključni zastopniki predmete z zaščitno «znamko in imajo v takšnih primerih nekak monopol.
(Dalje).
Slovenske knjige
V naši upravi so na prodaj sledeče
slovenske knjige:
Baukart: Slovenski Robinzon,
povest, trdo vez. . . .	1.20 Dimnik: Kralj Aleksander,
trdo vez........3.—
GangI: Sin, drama trdo vez.	1.80
" Beli rojaki, črtice. . .	1.50 Golar: Kmečke povesti, trdo
vez., 2. izd.......2.—
" Pastirjeva nevesta, povesti in romance, trdo
vez...........1.60
Jug: Izseljenec, ........	1.50
Kéllermann: Tunel, roman .	2.— Orel: Pasti in zanke, kriminalni roman.......1.50
Pugelj: Zakonci, trdo vez. .	1.80 Poljanec: Sisto e Šesto, povest iz Abrucev ....	0.90 Rape: Tisoč in ena noč, trdo
vez...........4.—
Sič: Narodne noše.....2.—
šilih: Nekoč je bilo jezero,
bajka, trdo vez.....3.—
Vaštetova: Mejaši, povest iz
davnih dni, trdo vez. .	2.—
Zoreč: Pomenki:......1.20
„ Zmote in konec gospodične Pavle.....1.20
Pripovedne slovenske narodne pesmi, trdo vez. . .	2.50 Tolažba dušam v vicah, molit-
venik........1-50
Marija kraljica src, molitve-
nik..........2.—
OPOZORILO
Za naročila po pošti treba dodati za eno knjigo še 30 centavov, za dve pa 40.
* V * # * V
VREDNOST DENARJA
Uradni tečaji od 5. aprila za nakazila do 200 pesov na mesec:
MALI OGLASI
TRADUCTORA PUBLICA NACIONAL
Milica D. Hočevari
Obavlja prevode, pravomočne pred tukajšnjo oblastjo, posebno iz jugo&J. in itai. jezika. Priporoča se za dobavo dokumentov v slučaju ženitve, nasledstva ter za pridobitev arg. državljanstva. Tucumán 586 — U. T. Retiro (31) — 3168.
ČREVLJARNICA
Izdelujem in popravljam vsake vrste črevljev. Delo zajamčeno. Priporoča se Anton Lukač, Maturin 2756 (dve kvadri od postaje La Paternal) U. T. 59 La Paternal 4090.
KROJAČNICA IN TRGOVINA
raznovrstnega blaga se priporoča SEBASTIAN MOZETIČ Osorio 5025 — Paternal
ŠIVILJA - MODISTKA
izdeluje fine in navadne obleke po najnovejši modi in zmernih cenah , Anica B. Dolščak
Calle Charlone 36, pol kvadre od ul.
Dorrego, poldrugo kvadro od Rivere.
100 dinarjev 100 lir 100 šilingov 100 mark
1 funt št. 100 fr. frankov 100 čsl. kron 100 dolarjev
8.54 31.31 67.00 144.53 18.77 23.97 15.14 363.61
PREKOMORSKA POSTA
Iz Evrope bodo prispel:
V	aprilu
9. Cabo San Agustín
12.	La Coruña in Augustus
13.	Almanzora
16.	Formóse
17.	Sierra Nevada 17. Pssa. Giovana
20.	High. Chieftain
21.	Gral. Osorio
22.	Cap Arcona
23.	Neptunia 26. Al cantara
Proti Evropi bodo odpluli:
V	aprilu
9.	Massilia
10.	Cabo Palos
12.	Flandria in Almeda Star
13.	Gral.-San Martin
17.	Augustus
18.	Almanzora
19.	Cabo S. Augustin in Highl. Alonare h
21. La Coruña
23.	Form ose
24.	Cap Arcona
28. Sierra Nevada in Neptunia.
r
o
D
o
o
Q
o
lOEXOt
30E30E
30E30E

Restaurant "Europeo
Edino znano shajališče naših rojakov v mestu Prvovrstna postrežba na evropski način Od 17. marca dalje bo sviral vsak dan
POPOLN TAMBURAŠKI ZBOR
kakršnega naši rojaki še niso imeli prilike slišati v Južni Ameriki. Ob spremljevanju tamburic se bodo pele naše lepe pesmi. Za obisk se priporočata vsem slovenskim rojakom
DIVIČ IN BATISTIÓ Lastnika
RECONQUISTA 542
U. T. Retiro 31 - 3895 loeaoi	aocaoi
PRVA SLOV. ZOBNA KLINIKA
Malabia 418,
na križišču s Triunvirato U. T. Darwin 4504 Kombinacija tramvaja in podzem. železnice Lacroze, postaja Canning
Krone, mostovi in popravila Delo zajamčeno — Cene zmerne Ordinira od 9. do 12. in od 14. do 22. Ob nedeljah od 9. do 15.
M. Pavlusiak
Optica "La Moderna"
S. LEV ACO V
Buenos Aires	Avenida San Martín 2575
Diplomiran optik. Pregled brezplačen. *
Vsakovrstne fotografske potrebščine.
HOTEL BALCANICO um ■>■■ ■■■■■ rai rrtiiiii
Hotel Balcánico
Lastniki bratje Veljanoviči 25 DE MAYO 724 Buenos Aires
Zdrave in zračne sobe za posamezne goste in za družine. .Prvovrstna postrežba in zmerne cene
IZDAJA: Konsorcij "Novega lista*
UREJUJE: Dr. Viktor Kjuder.