126                                                                 Listek.
deželne kmetijske šole v Gorici. S 83 podobami. Založil in tiskal V. Dolenc v Trstu 1887, 8, 245 str. Cena 50 kr., s poštnim pošiljanjem 55 kr.; vezana knjiga stoji 70, oziroma 75 kr. — Slovenski ljudski učitelji doslej niso imeli nobene knjige, po kateri bi se jim bilo možno ravnati, poučujočim raznovrstne stroke kmetijstva v nadaljevalnih tečajih naše ljudske šole. Jako nam je ustregel g. Kramer, da je sestavil tako učno knjigo, ki more rabiti zajedno kot berilo po poljedelskih tečajih. Naravno, da, kakor druge šolske knjige niso izvirne, samostojno pisane, tako tudi ta ni potekla vsa iz peresa pisateljevega. G. Kramer je mnogo tvarine zajel iz Bleiweisove »Živinoreje«, iz Kuraltove »Sadjereje«, iz Erjavčevih »Škodljivih živalij«, iz Povšetovega »Umnega kmetovalca« i. t. d. Izdavate-ljeva zasluga pa je, da je vse raznovrstno gradivo praktično priredil, pregledno razvrstil ter nam tako podal knjigo, katere smo krvavo potrebovali. Rabila bode učiteljem našim kot vodilo in učilo in z njegovo pomočjo bode odslej pouk po naših nadaljevalnih šolah gotovo vspešnejši nego je bil doslej. Opozarjamo na to knjigo tudi šolska oblastva naša ter želimo, da z višjo dovolitvijo knjigo kmalu uvedo v poljedelske naše tečaje. Pisana je s posebnim ozirom na razmere po slovenskih deželah. Rokopis je pregledal in odobril velečestiti gospod c. kr. deželni šolski nadzornik A. Klodič vitez Sabladoski, v jezikovnem oziru pa knjigo popravil pokojni prof. Erjavec.
— -»Kmetovalec. Gospodarski list s podobami. Uradno glasilo c. kr. kmetijske družbe vojvodstva Kranjskega«, začel je z novim letom 1887 izhajati v ponovljeni obliki kot popolnoma samostojen list. Urednik mu je družbin tajnik Gustav Pire. Prvi list nam posebno ugaja, ker prinaša več korenito pisanih razprav in črtic, katere so spisali gg. tajnik Pire, vodja kmetijske šole na Grmu R. Dolenec, adjunkt V. Rohrmann i. dr. Vsak zavedni gospodar bi moral biti naročnik »Kmetovalca«, kateri se mora v svoji zdanji obliki glede" vsebine in glede* množine priobčenih člankov imenovati izvrsten gospoda rsk list. Naročnina mu je za vse leto samd 2 gld. in pošilja se ali uredništvu ali c. kr. kmetijski družbi v Ljubljano. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan vsakega meseca na celi poli.
Krilanove poezije. Pesmi prerano umrlega Josipa Pagliamzzija, znanega pod pesniškim imenom Krildna, izidejo še to leto v Hilarijanski tiskarni v Gorici v treh snopičih v lepi in ukusni zunanji opravi. Rokopise je pripravil za tisek svak ranjkega pesnika, deželni šolski nadzornik Anton vitez Klodič-Sabladoski. Prijatelji in poznavatelji ranjkega Pagliaruzzija težko pričakujejo te lepe zbirke. Cujemo, da je g. vitez Klodič naročil Krilanovim poezijam tudi lepe platnice.
Slovani v nemški književnosti. »Das Wissen der Gegenwart«, znani nemški zbornik, ki izhaja v Lipskem pri g. Frevtagu, v Pragi pa pri F. Tempskem, donaša za leto 1885—86. tudi opisovanje Rusije v dveh zvezkih od Friedr. Meverja von Waldeck pod imenom »Russland«. Pisatelj nam slika zemljo, ljudi, navade in običaje, državno in cerkveno upravo prav interesantno. Mnoge slike krasijo knjigo, ki nam kaže zopet, kako se zanimajo Nemci za to severno slovansko državo. — Dunajska »Neue illustrirte Zeitung« ocenjuje Dostojevskega roman »Raskolnikov« (ponemčenega od W. Henckla, založil W. Friedrich v Lipskem) in pravi med drugim: »Dostojevski je poseben človek, on pozna vse bolestne čute človeškega srca, kakor nobeden drug. Realist je kakor Zola, ali ima tudi — srce. Zola je anatom brez čuta, Dostojevski išče sicer jednako strogo, neusmiljeno zadnjega vzroka vsakega dogodka, ali konečno osveti grozne stvari s tolažilnim svitom; zato je tudi resničnejši kakor Zola, ki za barve nima očij.« — »Deutsche Rundschau«, katero izdaja Jul. Rodenberg, prinesla je v 13. letniku nemški prevod romana »Ivana Iljiča smrt« od grofa L. N. Tolstega in ocenjuje »Pisma Ivana Turgeneva«. Da se ozirajo Nemci tudi na rusko znanstvo kaže nam Jawein, ki je ponemčil Teplovega knjigo pod imenom:  »Die Schvvingungsknotentheorie der  chemisehen   Verbindungen.« Peterburg