ILUSTRIRANI SLOVENEC
TEDENSKA PRILOGA SLOVENCA
JUNIJA 1932 ŠEVILKA 24
NAŠA KREMENITA IN SLIKOVITA NOTRANJSKA
98
99
Naša kremem Notranjska
Pogled na Postojno, predvojno središče Notranjske. Na desni: Pogled na Rakeško dolino s Slivnico (1114 m) T ozadju.
Spodaj: Pogled na Rakek, danes jako važna obmejna postaja.
Spodaj: Znameniti železniški most v Borovnici, izgrajen leta 1854., čez katerega nas pelje vlak na Notranjsko.
Pogled na Bloke pozimi, zibelka slov. smučarstva.
Zgoraj na desni: Pogled na mesto Lož z razvalinami Starega gradu, v ozadju Stari trg.
Na desni:   »Tulipan« v Karlovici, najvažnejšem požiralniku presihajočega Cerkniškega jezera.
Spodaj: Mestna hiša v Ložu, Lož se omenja v zgodovini že leta 1282., mestne pravice pa je dobil leta 1477.
Spodaj: Pogled na Vrhniko, kjer se prav za prav začneta Kras in Notranjska.
Pogled na glavni tre v Postojni, dokler je stal tam ie
M. Vilharjev spomenik. Na levi: Pogled na Gornji Logatec z Dolnjim Logatcem v ozadju, tu je tedaj notranjsko polit.-upravno središče. Spodaj : Sv. Trije Kralji pri Žireh, priljubljena izletna
točka.
Nakapane  »ovčice« v Karloviri, glavnem  požiralniku Cerkniškega jezera.
Izvirek Obrha   pri   Starem trgu  (del poznejše Ljubljanice), tipične kraške ponikalnice.
Zgoraj na levi: Pogled na Ziri, z označeno državno mejo (XXX) tik nad vasjo.
Na levi: Četrti slap v Peklu pri Borovnici.
lOO
Naša Notranjska
t. j. gozdnati Kras, se naslanja na Barsko kotlino, v kateri sta Vrhnika« in Borovnica dva večja mejna kraja. Od tu začenjajo zapadno in južnoi od Ljubljanskega barja kraške planote. Pravih kraških goličav pa malo, ker je večinoma vsa naša Notranjska pokrita z gozdovi. Kraškij značaj imajo le kraška polja — Logaška kotlina. Planinsko polje^ Cerkniško polje in Loško polje — na katerih teko ponikalnice in kjeiH leži tudi Cerkniško jezero. Vzhodno od navedenih polj se širi do 800 mi visoka Loška planota. Lepe doline, hribi, podzemske jame s krasnimi kapniki in jezerci, največje čudo, presihajoče Cerkniško jezero s poži-! ralniki, dalje Bloška planota, domovina slovenskega smučarstva, obširni gozdovi, vse napravlja našo Notranjsko v tujsko-prometnem oziru zai enega izmed najvažnejših predelov Slovenije. Gospodarsko je važnaj naša Notranjska predvsem zaradi lesne industrije in lesne trgovine.' Tudi s poljedelstvom se peča prebivalstvo, toda glavni zaslužek je les. Politično je skoraj vsa Notranjska v logaškem okraju, ki šteje 13 občin. Od teh jih meji 8 na Italijo in je skupna dolžina meje 85 km ; t. j. najdaljša meja, ki jo ima kak okraj v državi. V načrtu je elektrifikacija vse Notranjske, ki bo priključena na banovinsko električno omrežje.
Zgoraj na levi: Jos. Juvanec, cerkniški dekan. Zgoraj na desni: Dr. K. Tekavčič, logaški okr. glavar. Na levi: Bloški kmetje pozimi na poti k sv. maši. Na desni: Golobina v Danah (požirek Obrha).
Tipične pokrajinske slike iz Notranjske. Zgoraj: Kalce z državno mejo in cesto proti Idriji.
Zgoraj na levi: Ostri ovinek na novi cesti k Sv. Vidu.
Na levi: Tipično skladišče lesa (Stari trg).
Spodaj na levi: Tovorenje lesa na rakeški postaji.
Spodaj: Rešeto na Cerkniškem jezera pred vsihom..
BtllcrotialC JugoslOV. ilalcarne v CJ^ihlfani — Vonatla po^^atacxnlf^ slllc aovoltca le a prfvol/en/eoi arcantšiva