10- štev._V Kranju, dno II. marca 1905._VI. leto. GORENJEC = Političen in gospodarstvi list. = Izhaja vsnko soboto zveč*r. - Slane za celo lelo 4 K. za pol leta 2 K, la celit UrednfitVO in npr a vn išlvn se nahaja v biti H. 105 nasproti župni leta l K. Za dni|re države stane K 5(50. Posamezne številke po K) vin. - Na cerkve. — Ilpravnistvu naj se bltfOfottja pošiljali naročnina, reklamacije, naročite brez istodobne vpošiljntve naročnine se ne ozira. Za oznanila se oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. Dopisi plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se liska enkrat, za večkrat primeren popust. naj se izvolijo frankirali. — llokopisi se vračajo. Narodnostno gibanje na Jesenicah. Velevažna narodna postojanka proti nemškemu navalu v nr.ši divni Gorenjski je brez dvoma — trg Jesenice. Pohlepni Nemec prodira vsled shematičnega germaniziranja naše sosedne Koroške čimdalje bolj proti jugu in preži liki i is zlasti na ta važni kraj dveh križajočih se železnic. Ondotna nemška tovarna z ravnateljem Lukmanom na čelu si prizadeva že dlje časa, da iztrga Slovtncem to občino in da zagotovi nemštvu v njej neomejeno oblast. Pred vsem računa sedaj, ko se gradi karavanska železnica, da dosežetopri prihodnjih občinskih volitvah s pomočjo raznih tujih naseljencev, ki se ob gradbi železnice mude v tej občini in imajo ondi tudi volilno pravico. Se ji bo pa mar to posrečilo? Upamo, da ne! Oglejmo si nekoliko jeseniške razmere! Slovenska javnost se je v zadnjem času s podvojeno močjo začela zanimali za Jesenice, kazoč in opominjajoč ondotne rodoljube na pretečo nevarnost. In v resnici ta glas ni ostal glas vpijočega v puščavi! Jeseničani do zadnjega časa skoro niso poznali društvenega življenja. Razen Giiil-Me-todove podružnice in gasilnega društva ondi ni bilo nobenega pravega narodnega društva, ki bi v tem kraju le količkaj povzdignilo narodnostno idejo. Pa se celo ti dve društvi sta jedva životarili. Narodnostno gibanje na Jesenicah je torej do pred kratkim spalo spanje PODLISTEK. Moć spomina« uaije. Mnogo sem premišljeval in se trudil, kako bi vama pomagal v tej zadevi. Nazadnje pa sem vendar našel dobro in primerno službo za vajino Barbko. A kaj mislita, kje? Pri meni v župnišču! Jaz namreč potrebujem hišino, da bi mi opravljala po sobah ta in ona dela, pledla nogovice, šivala, likala perilo in drugo, ker ima kuharica vedno dosti opraviti v kuhinji, dekla pa tudi nima časa in ne sposobnosti za take posle. Vaša Barbka pa se mi vidi kaj brihtno in pripravno dekle in upam, da se bo v kratkem zlahka naučila vseh naštetih del. Posebnega trpljenja pri tem ne bo, stradati ji ne bo treba, plačo ji boni pa ludi dal boljšo, kakor vsaki krnet za najtežavnejšo službo. Pa tudi vidva bedela potem dobila vedno zadosti dela in jela pri meni in namesto da bi bodita na delo h kmetom, hodila bodeta lahko delat na moje polje, ker imnm, kar gotovo vesta, dve celi zemljišči pravičnega; slednjič so se vendar vzdramili še o pravom Času vrli narodnjaki in ustanovili prepotmbno podružnico slovenskega planinskega društva za kranjskogorski okraj s sedežem na Jesenicah, ki utegne narodnemu gibanju cele gorenjske doline v doslednem času prav runo'"> koristiti, tš v kratki dobi njenega obstaja je to marljivo društvo pokazalo, da se hoče krepko postaviti na branik za naše planine, katerih bi se tako radi polastili in proglasili svojim oholi Nemci. Komaj je preteklo leto dni, že je zgradilo velevažno kočo na G o lic i, katere slavnostna otvoiitev je določena lelos na binkoštno nedeljo. Kako Nemce v oči bode ta koča, dokazujejo prošnje, ki so prihajale od nemške strani, da naj se ta koča ne gradi, češ, »napravite, kar hočete, samo tega ne napravite, samo Golico nam p<*stite!^> Z Golice se vidijo naše prelepe slovenske planine v vsi svrji krasoti. Prihajali Jih bodo gledat vsi prijatelji naših naravnih krasot — gotovo pa v obilnem številu naši severni slovanski bratje, Ćehi — in se divit našim — slovenskim goram. Kranjskogorska podružnica si šteje lorej lahko v veliko zaslugo. da je postavila to za Slovence velevažno kočo. Jeseniški rodoljubi so pa storili še več. Strašili se niso ne troškov, ne truda ter si letošnjo zimo ustanovili sokolsko društvo, ki je že sedaj po preteku par mesecev eminentno narodnega pomena ne le za Jesenice, temveč za celo gorenjsko dolino sploh. V sokolskih društvih se ne le goji čisti narodni ali grunta. Glavno pri tem pa je to. da bo vaši hčerki v službi pii meni dobro preskrbljeno za njeni dušni blagor. Ako se bo hotela omožiti pozneje, ko bo prišla bolj v leta in bo bolj poznala ta svet, ji jaz ne bom branil stopiti v svet' zakonski stan. Še sam se bom potrudil dobiti ji kakega poštenega in bogaboječega ženina, ako bo tudi pri tem potrebovala moje pomoči. — Zdaj pa vprašam vaju, dobra krščanska zakonca, kakor tudi tebe, Barbka, ali ste zadovoljni s tem mojim nasvetom ?» Nobeno pero ne more popisati, s kakšnim neizmernim veseljem sta uboga kočarja izrazila svojo preveliko zadovoljnost in hvaležnost župniku, ko je prenehal s svojim govorom. Kar tulila sta kakor zaboden vol samega nad-zemeljskega veselju in že prej proti koncu župnikovega govora sla cd preprijel-nega začudenja odpirala svoja usta do uši s, roke sklepala in povzdigovala do stropa in le težko sta so premagala, da nista padla na kolena pred svojega velikega dobrotnika ter mu hvaležno pohrustala njegovi lepo rejeni blagoslovljeni roki. duh. temveč taista skrbe v telovadbo tudi za telesno okrepljenje svojih članov. Poprej narodno-mlačna mladina je dobila v tem društvu novo, svežeje življenje, ki utegne močno utrditi narodnost na Jesenicah. Kakor hitro se je izvolil delaven odbor, ki se ni strašil težavne naloge, je preskrbel članom za prvo silo telovadnico in nabavil društvu potrebno telovadno orodje, v najkrajšem času pa dobe člani tudi lično sokolsko uniformo v strah in trepet vsem skritim in odkritim sokolskim sovražnikom. .Število čliinov narašča vedno bolj in danes lahko trdimo, da je sokolsko društvo — soditi po velikanski udeležbi vseh slojev ondotnega prebivalstva od blizu in daleč na zadnji maška-radi meseca februarja — prvo in najuglednejše društvo na Jesenicah. Za letošnje poletje se pripravlja velik vseslovenski sokolski shod na Jesenicah. Člani Sokola se prav pridno vadijo v telovadbi, ki vpliva nanje ne le telesno, temveč tudi vzgo-jevalno: v pravem n a r o d n e m, s o k o 1 s k e m duhu. Oc je kje umesten oni zlati sokolski rek: Zdrava duša v zdravem telesu, lahko trdimo, da na Jesenicah. Iz mladega sokolskega naraščaja se bodo razvili pravi narodni odločni in vztrajni slovenski možje, ki se bodo znali tudi v bran postaviti našemu narodnemu sovražniku. Tedaj bo izginila narodna mlačnost, popustljivost in bojazljivost, ki že od nekdaj kraljuje na Jesenicah Slovencem v kvar, a nasprotnikom v zadovoljnost. Sokolski narodni duh pa prodira z vso silodalje.Tudi jeseniški občinski odbor In to je tudi umevno. Kaj je slovenskemu nezavednemu kmetu, posebno če prebiva visoko gori v hribih, daleč proč od izobraženega sveta, bolj imenitno in častno kakor služba v farovžu! Tam se dobro je in pije in lepo služi Bogu. Kar je, kar se zgodi v farovžu in kar pride iz farovža, to mu je vse sveto, pa naj bo v resnici še tako umazano in nemoralno. Ako teče gnojnica izpod larov-škega svinjaka na vrt soseda, se to ne zdi nekaterim slovenskim hi i bovškim kmetom navadna svinjska gnojnica, ampak tekočina, ki spada po njihovem mnenju v zlato posodo, ker jc pritekla izpod farovškega hleva! Tudi Barbka je bila globoko ginjona vsled velikodušne ponudbe gospoda župnika, ki se ga sedaj ni več tako bala kakor nekdaj. Bila je še vesela, da jo dobila tako lepo, dobro in imenitno službo. Gotovo jo bodo zavidale vse njene vrstnice in še drugi ne-vošljivi ljudi v fari! Vendar je mirno in s povešenim pogledom stala pri mizi za /.upnikovim hrbtom, le njena deviška prsa so se visoko dvigala ter padala in na licih je čutila vročo rdečico. Tudi notri pri srcu jo je zopet je navdahnil minulo nedeljo sokolski duh, da se je v zadnji občinski seji osokolil in sklenil celo vrsto raznih silno v a ž n i h sklepov, tako med drugim: 1.) Stoji slovenska večin« radi sole odločno na istem stališču kakor v zadnji seji ter zahteva, da se sezida skupna sest,-oziroma oscmrazredna slovenska I j u d s k a s o I a n a Jesenicah, ki naj bi se svoječasno spopolnila v meščansko šolo. 2.) Protestira odbor zoper atentat preskrbeti na kolodvorih in postajah bohinjske železnic:, v kolikor pelje skozi slovensko ozemlje, samoneniške napise ter skkne vlogo na c. kr. železniško ministrstvo, v kateri želi in zahteva, da se vpeljejo sploh po železnicah, ki peljejo po Gorenjskem, bodisi po kolodvorih ali postajah, bodisi v vagonih ali na voznih listkih dvojezični napisi. 3.) Sklene odbor, dase da podružnici slovenskega planinskega društva za kranjskogorski okraj na Jesenicah za opremo koče na Golici podporo 200 K. 4.) Da pokaže odbor svojo udanost in zvestobo do slovenskega naroda, sklenilo je vseh 19 odbornikov soglasno, da se imenujejo sledeči gospodje za častne občane, ker so si pridobili bodisi v narodnem, bodisi v gospodarskem oziru zasluge za slovenski narod in s tem posredno ali neposredno za občino Jesenice. Imenovani so bili torej za častne občane gospodje: Jakob Aljaž, župnik na Dovjem; JurijAuer, pivovarnar v Ljubljani; Fran BuđI nek, trgovec v Kranjski gori; dr.Vinko Gregor i č,primarij vLjubljani; Ivan H riba r, župan stolnega mesta Ljubljane ; JosipPogačnik, državni in deželni poslanec v Podnartu; Fran Han t, nadučitelj v Radečah pri Zidanem mostu; Rihard Schrev, c. kr. poštar v Lescah; Avguštin Šinkovec, mestni župnik v Škotji Loki; Ludovik Štricelj, načelnik požarne hrambe v Ljubljani; dr. Franc Tominšek, odvetnik v Ljubljani; Anton Trevn, trgovec na Savi pri Jesenicah; dr. Janko Vilfan, odvetnik in župan v Radovljici. Narodnostna ideja torej brzim korakom napreduje na Jesenicah. Narodno seme je padlo na rodovitna tla in dal Bog, da močno vzklije v krepko narodno organizacijo, ki bo nekaj tiščalo in zdelo se ji je kakor bi ji od tam donel na ušesa skrivnosti glas svarila. Ali ni ji preostajalo časa, da bi kaj premišljevala in dvomila o svoji srečni bodoči službi v farovžu in tudi vsled svoje neizkušene mladosti še ni bila zmožna kakega resnega prevdarka v tem odločilnem trenotku. Hitro je skupaj zbrala najlepše besedi, ki jih je mogla najti v naglici, ter se zahvalila župniku za vse, kar je že storil dobrega in namerava še storiti za njene stariše, njenega brata in njo. Pri tem se je pa tudi spomnila čmerikave /upnikove kuharice ter mu z devišjco plašljivostjo razodela svoj strah pred njo. Župnik pa se ji debelo zagrobota in pravi: "Zaradi moje sestre Neže boš pa lahko zadovoljno živela v službi pri meni do sodnega dne, ako bi ti dal Bog tako dolgo živeti. Ona je včasih res nekoliko sitna in muhasta, drugače pa tudi dobra duša kakor jaz. Sicer pa je treba vedeti, da sem v žup-nišču jaz gospodar in ne moja kuharica in da ti ne boš pri nji ničesar imela opravili, ako ne boš sama želela. S tem je bila Barbka potolažcna in osoda za njeno bodočnost zapečatena! Dalj« prih. slovenstvu na Jesenicah na korist, slovenskemu narodu pa v čast. Ljubljanski grad. Konec Kar se poslopja samega tiče, omenja poročilo, da bi bila velika škoda, ko bi imelo kdaj popolnoma izginili, ker daje vsej okolici nekak prijeten vtis iu potniku že od daleč oznanuje, kje stoji deželno stolno mesto Kranjske. Zato bi bilo, če bi prišel mestu v last, vsekakor priporočati, dase obrani severni, proti mestu obrnjeni trakt, ki bi se popraviti dal brez velikih troškov. V tem traktu bi se dali napravili prav lepi gostilniški prostori z velikimi dvoranami za plese in shode. Ker je razgled iz doličnih prostorov očarovalno lep in ker bi se sedanje senčnato dvorišče dalo prav dobro uporabiti za gostilniški vrt, ni dvojbe, da bi gostilniea na Gradu, če se napravi nanj dvigalo, po katerem bi se prišlo na vrb za kakih 20 vinarjev ali še ceneje, bila vedno — zlasti pa še poleti zvečer — prav dobro obiskovana. Za gostilniške prostore bi se dal prav dobro urediti oni dvoriščni trakt, ki stoji takoj poleg bivše bolnice in v čigar prvem nadstropju so bila stanovanja za paznike; dalje prostori, v katerih seje nahajala shramba za jedila, kantina in pa kuhinja za kaznjence. Med bivšo knjigoveznico in malim mcslnim požarnim stolpom kazalo bi pa v tem slučaju napraviti tudi verando, s katere bi gostilniški gostje uživali prekrasni razgled na vse stran'. Taka veranda dala bi se napraviti brez velikih troškov. Ostali prostori v severnem traktu bi se dali porabiti zopet za stanovanja. Ker so precej dobro ohranjeni, mogli bi se v ta namen prirediti z malimi I roški tako, da bi se napravilo iz njih dvoje manjših in dvoje večjih stanovanj. Ker je iz teb prostorov očarnjnč razgled, ni dvojbe, da bi se ta stanovanja — seveda računajoč vedno z dvigalom — prav lahko oddajala v najem. Ljubljanski grad v posesti mesta mogel bi pa zadobiti še drug pomen. Pod že navedenimi prostori v tem traktu so nahajajo ogromne dvorane, ki so doslej služile za skupne zapore in kaznjeniške delavnice. Te dvorane bi se dale preurediti tako, da bi se v njih za-mogle praznovati večje slavnosti. prirejati posebni slavnostni shodi. Zare3, ljubljanski grad po svoji minolosli nima za nas onega pomena, kakor za Poljake \Vawel, za Cehe Karlov Tyn ali za Nemce \Vartburg; vendar pa je tudi on videl mnogo zgodovinskih činov, ki so se odigravali okoli njega, zlasti pa pod njim v beli Ljubljani. Ako je verjeti Valvazorju, sezidali so ljubljanski grad koroški vojvode ali pa kranjsko-istrski mejni grofje. Vsekakor sega njega ustanovitev v zgodnjo zgodovinsko dobo. Predniki naši so ga postavili na holmec sredi dežele, ko so hoteli venčati selišče, katero so si izbrali za Ljubljano. Ako mu doslej zgodovina ni odkazala večje vloge v razvoju dežele in v življenju naroda, zakaj bi se mu za bodočnost odkazati ne mogla? Narod. Tedenski politični pregled. Domobranski minister grof VVelaersbeinib je odstopil. Njegov naslednik bo fcin. SchGnaich. Državni zbor. Poslanec Dašinski je inter-peliral celokupno ministrstvo zaradi vmeša- vanja pruskih policijskih uradnikov v notninje- avstrijske razmere. ..... Poslanec Schuhmcier je zahteval, naj se sestavi komisija 86, članov, da preišče garnizijske bolnišnice. V dveurnem govoru je opisoval mučeništvo dragonca Hauglerja v graski garnizijski bolnišnici, ki umrl je vsled muk. Pri glasovanju je bil Schuhmeierjev predlog odklonjen le z malo večino. Med glasovanjem so letele na klerikalne poslance ostre psovke, ker niso hoteli glasovati za nujnost. Rusko. Car je izdal manifest, v katerem pravi, da je njegova želja, doseči uresničenje njegovih namer za blagor naroda s pomočjo skupnega dela med vlado in zrelimi močmi narodove družbe. Nadaljuje delo velikih prednikov, ohranili ruske dežele nedotaknjene ter varovati v njih red, sem sklenil — pravi car — zanaprej pritegniti z božjo pomočjo k sodelovanju in posvetovanju zakonskih načrtov najvrednejše može, ki uživajo zaupanje naroda ter jih je narod v ta namen izvolil. Carjev manifest je napravil povsod najugodnejši utis. Vsi časopisi pozdravljajo re-skript kot prvi korak, da se izpolnijo goreče ljudske želje, zaradi katerih se jo ravno zadnje čase prelilo toliko krvi. Posebno ugodno upliva na razdražene duhove, da se je car k temu odločil popolnoma iz svojih nagibov. Po Petrogradu se je manifest v tisočih in tisočih izvodih prodajal kar na ulicah. Rusko-japonska vojna. Zc teden dni se bijejo krvavi boji v Mandžuriji. Bitka je naravnost strahovita. Busi so svoje desno krilo pomaknili proti severu, tako da sloje zdaj paralelno z japonskimi kolonami. Velikanska bitka se je vršila pri Inltuantimu na potu v Sismintin, kjer so Japonci z vso ljutostjo naskočili Ruse pri prelazu Gutulin in goro Pulilov, a so bili povsod odbiti. Zadnja poročila se naglašajo za Ruse zelo slabo, seveda vsem poročilom ni verjeti. Res, da imajo Rusi izgube, a še večje pa imajo Japonci. 7. t m. so se Japonci lotili ruskega desnega krila. Boj je trajal do večera, a brez uspeha. Čeprav so si Japonci pridobili nekaj dobrih pozicij in so tudi nekoliko prodrli proti severu, vendar niso dosegli svojega cilja. Rusi pa kljub obupnim japonskim naporom vendar prodirajo polagoma proti jugu. Ko so Japonci pretečeni teden stopili v ofenzivo ob reki Saho, so bili odbiti s strahovitimi izgubami. Njih izgube se cenijo nad 60.000 mož. Tudi na vzhodu se Rusi vspešno bore pod generalom Linevičem. Osvojili so vas DaČičav, 14 km zapadno od Mukdena. ki tvori ključ k japonskim pozicijam ob tej fronti. Dalje so odbili 13 zaporednih japonskih napadov. Nočni japonski napadi na center in levo krilo dne 6. t. m. so bili odbiti. Japonci so pustili na bojišču 2000 mrtvih, Rusi so uplenili do 7 topov in vjeli več sto Japoncev. Med armado generala Nogija in med rusko armado generala Kaulbarsa se je vnela strahovita bitka, in sicer približno 9 kilometrov severo-zopadno od Mukdena. Boj se je vršil na bajonete, pri katerem pa so bili Japonci popolnoma poraženi. Kakor je posneti iz teh poročil, so bili dozdaj vsi japonski napadi uspešno odbiti in Japonci potisneni proti zapadu. VI adi v os to k so se Japonci baje odločili takoj pričdi z obleganjem. Sestavili 1. priloga „Gorenjcu " št. 10 iz 1.1905. so že peto armado, ki bo štela 140,000 mož in bo razdeljena v H divizij. Prve tri divizije se v najkrajšem času izkrcajo v severni Koreji in bodo prodirale proli Vladivostoku. Najnovejše današnje v osti. Iz japonskih uradnih virov se poroča, da je bil po desetdnevni bitki K uro pat k in poražen in da se je moral umaknili. Rusi zapuščajo Mukden in se umikajo v Tieling. fiopisi. Is Mavčič. Zadnji vrli "Gorenjec, je prinesel vest, kako se pri nas razvija agitacija od črnih bralci v. Tega pa ne sme misliti svet, da samo zadnjič omenjena pohnanca delata na vse kriplje, lemveč je isfih mnogo v črni družbi, ki delajo enako tema dvema. Zadnjič smo videli pri neki priliki tudi našega pozablj'vega župnika, ko je trgal z agitacijo podplate, ter ga je spremljala telesna straža dveh mož, katera imata tudi klerikalno maslo na svojih glavah. Znanemu vsak dan pijanemu primojdušoveu pa iz srca privoščimo veselje, da bi še dalje časa in večkrat plačeval celemu omizju pijačo, kakor je to storil na pustni ponedeljek na Gašteju, ker taki ljudje se močno pogrešajo na svetu in nimajo dolzega življenja! Le bojimo se, da hi isti z njegovim nenravnim klafanjem ne pohujšal v župnikovi družbi njega ali kuharico. Mod našimi klerikalnimi agitatorji so tudi korifeje, ki so bolj dvomljivega katoliškega prepričanja, ker zadnjič smo ćuli glas od neke osebe, ki se je javno izrazila tako le: Lepi svetniki so med njimi, ako ima zaročeno ženo staro in z isto nikakega zaroda, pripomore mu druga, seveda nezaročena, da dobi zarod, kar je potrebno, da rod ne iz-umrje in da bode vendar imel naslednika. Tako je mogoče posestvo ohraniti in izročiti lastnemu rodu. Neki drugi agitator je prvemu v klerjkalnih zvijačah podoben, ker je pred nekaj časa pregovoril svojo nekdanjo, ker je imela ista neko nenevarno notranjo bolezen, a hudobni ljudje pa trdijo, da se enake bolezni v tričetrt leta sameobsebi ozdravijo, da je ista vzela zdravila, za katerimi posledicami bi bila skoro žrtvovala zdravje. Svetovali bi vam, gospod župnik, pustite politiko na stran, ker jo bore malo poznate in ona ne Vas, ter skrbite, ker ste velik oboževatelj Marijine družbe, da se Vam ista popolnoma ne izpri li. Saj je prepovedano plesati družbaricam in kakor se čuje od zlih jezikov, so Marijine hčerke od Vaše družbe pred nedavnim časom se držale in sukale do treh zjutraj na plesišču. Da pa ne bode vera opešala, kakor se bojite, naj Vam bodi skrb, da bode vendar kateri izmed šolske mladine opravil prvo sveto obhajilo, kajti za časa Vašega triletnega bivanja tukaj še ni bil nihče od šolske mladine pripuščen k sv. obhajilu. Tako sami spravljate vero v nevarnost. No, pa vam, črnim bratcem, je tako vse dovoljeno storiti, to nam dokazuje zadnja pustna nedelja. Sodi se, da je bržkone od kranjskega dekana novoimenovani ključar v Mavčičah dobil dispenso od župnika ali dekana, da je smel na pustno nedeljo napraviti bal v klerikalni gostilni in se lam sukal do ene popolnoči, morda tudi s kako Marijino hčerko? Konec plesu je pa povzročil slučajno padec ključarjav, ko je z neku ženo plesal, ter ge pri ti priliki zvalil po tleh, z izzivanjem, da jo njemu nekdo spodbil, na kar so je pričela rabuka, pri kateri sla bila dva neklerikalca. ki sta bila v gostilni, od Ornih bralcev z . . . ranjena. Vaši nepovoljni gostilničarji, gospod župnik, izpolnjujejo zapoved škofovo in ne trpijo plesu v svojih poslopjih. Kako je vendar to, da sme cerkveni ključar napraviti ples v klerikalni gostilni, ker to njemu mora biti znano, da je ples prepovedan in skruni nedeljo; kakor to trdi izpreobrnjeni 1'aulus! It mavčiske far«. Vprašamo g. župnika, če je opravljanje res tak greh, kakršnega je nam predzadnjo nedeljo naslikal na prižnici? G. župnik, zakaj ne posvarite svojih pristašev in agitatorjev, ki hodijo od vasi do vasi, od hiše do hiše in opravljajo ter obrekujejo, kar najgrše morejo, našega sedanjega, spoštovanega g. župana Novaka? Kajneda, g. župnik, saj jim Vi sproti odpuščat« grehe? Malemu Zavrlu se po županstvu močno cede sline in tudi ramena že privzdiguje, kako bo zlezel na županski stolček. Ljudje se tudi povprašujejo, kaj so kuha v mavčiškem farovžu, ker tako smrdi. Neka ženska je rekla, da bo od Zapog sem dobili dihurja, da ga ci6 (pohajo). Podreški katoliški mož ali kravji zdravnik hoče biti bodoči odbornik. Ta človek agitira po hišah in pregovarja ljudi, da se gre samo za vero. Ali pa boste, vrli kmetje, poslušali take hinavce, ki žive tako pohujšljivo? Takile -katoliški možje morejo biti pri občini, samo da trobijo v župnikov rog! Se še vidimo! Z Bleda. Par dopisov smo že brali v •Gorenjcu zaradi prodane Peternelove gostilne. Hden dopis očividno kaže naravnost na osebo prodajalca. Slučaj je nanesel, da je kupil to gostilno Nemec, kateri upa od tujcev kaj zaslužiti. Ker je g. Peternel kupil prej posestvo od Nemca, je ostalo torej pri starem. VAen dopisnik obžaluje, da je tako važno posestvo prešlo v minske roke. Na to pripomnimo, da isti Nemec gostilno takoj proda za ceno, kolikor ga stane. Dopisnik naj se torej potrudi, da sam kupi ali dobi kupca. Potem bo zopet Slovenec gospodar v slovenski gostilni. Pri nas je še mnogo in boljših prostorov naprodaj, pa nobeden prodajalec ne dela izjeme. Vsak stavi ceno in ako isto dobi, je zadovoljen. To je pa res, da za promet tujcev manjka dobrih gostilen pri nas. Isti bi se gotovo povečal, ako bi bili mi malo bolj podvzelni in ako bi imeli več dobrih obrtnikov. Da bi se v tem oziru obrnilo na bolje, bi ne iskal tujec pri nas kruha, ker bi ga znali sami domačini zaslužiti. Sicer je pa prodal pred nekaj leti domačin devet oralov najlepšega zemljišča ob jezeru tudi tujcu. Takrat ni bilo nobenega ugovora od nobene strani, akoravno je bila ta prodaja mnogo važnejša kakor prodaja gostilne. Kako je to, da dopisnik nič ne priporoča oba hotela - Mallnerjevega in Lu-jizine toplice, katera sta oba naprodaj. Naj skrb: po svojih močeh, da pride saj eden v slovenske roke. To bi imelo precejšen pomen za slovensko podvzetnost, katere nam povsod primanjkuje. Sol in zopet šol nam manjka, pa tudi učiteljev, katere nadomeščajo z učiteljicami. Tako postopanje seveda nam ne bode dulo mož, ki bi bili energični in bi bili zmožni prevzeti in voditi kako večje podje'je. Na Češkem ima vsak politični okraj po eno ali celo po dve meščanski šoli, pri nas je pa v celi deželi komaj ena in še ta je nemška. Zulo bi bilo v prvi vrsti skrbeti, da dobi naš okraj meščansko šolo. Sh-dovi take šole bi se kmalu poznali, kakor se na Češkem, kjer imajo veliko večjih obrti v domačih rokah, pri nas jih pa ni skoro nič. Zdaj je še čas misliti Slovencem, kako bi napravili večje naprave za promet tujcev na Bledu, ob bohinjskem jezeru, v Mojstrani i. t. d. Ako se ne bodo iste napravile od domačih rok, napravili jih bodo tujci. Ako bode premalo ali nič zmožnih slovenskih podvzetnikov, se lahko pripeti, da še mnogo važnejše zadeve preidejo v tuje roke. Potem ne bo pomagalo nobeno vpitje po časopisih, ko bo prepozno. Zdaj je Se čas storiti kaj v tem oziru. Kako nam manjka zmožnih domačih obrtnikov, kaže to, da so bili pred nekaj leti v Ljubljani primorani restavracijo v 'Narodnem domu. oddati Nemcu. Kadar kdo potuje po svetu, skoro vedno vpraša: kje je dobra gostilna, malokdo pa vpraša: kdo je gostilničar? Dve leti je imel zagrizen Nemec v najemu gostilno -pri Lovcu*. Ker je bil zmožen za to obrt, imel je vedno dosti tujcev in tudi nekaj Čehov. To pa samo zaraditega, ker je imel dobra vina, dobro kuhinjo in ni bil predrag. Tudi tujec bo prišel raje v slovensko gostilno, ako bo dobro postrežen. Zato je skrbeti za ljudi, Kateri so zmožni za to obrt. S Hrusice. Dne 5. t. m. zvečer je prišel lajuar Valentin Benda z Vira pri Domžalah, potem ko je ce'i dan igral po Hrušici, v gostilni Al. Z., kjer se je najedel in napil. Slednjič je prosil gostilničarja za prenočišče, katero mu je slednji tudi obljubil. Benda, ki je bil že precej pijan, je venomer nadlegoval goste in začel slednjič v gostilni šteti svoj denar. Kar naenkrat si zmisli Benda, da mu jo nekdo vzel petkronski tolar in zato pošlje po orožnike. Med lem se je dognalo, da Benda ni imel nobenega petkronskega tolarja; orožniki so vsled tega odšli. Benda je še vedno nadlegoval goste, zato so ga postavili na cesto. Ondi gaje pa nekdo napadel z nožem in mu prizadejal pet ran. Storilca doslej še niso dobili. Jtovičar. Osebne testi. Ministerijalni koncipist v finančnem ministrstvu g. dr. Karol Savnik jo imenovan ministerijalnim podtajnikom. Imenovan je župnikom v Smarlnem pri Kranju g. Franc Dolinar, dekan v Ribnici. Volitev v okrajni cestni odbor radovljiški. Kmetske občine, ki so po veČini klerikalne, so volile svojim zastopnikom naprednjake gg. Antona A v s e n i k a, posestnika v Vrbnjah pri Mošnjah; Antona Pogačnika, župana v Podnartu, in Ivana 2arka, župana v Lescah; namestnikom pa g. Fr. Kocijančiča, posestnika na Črnivcu. Mesto Radovljica je poslalo kot člana g. Otona H o m a n a in kot namestnika g. Antona Praprotnika. Iz veleposestva je bil voljen g. Ivan Čop, posestnik v Mostah, kot član in g. Anton Kržišnik, župan na Breznici, kot namestnik. Virilist je graščina Thurnova v Radovljici, njen pooblaščenec je g. Tomaž Šušteršič. — Klerikalni kandidatje so ostali v veliki manjšini. Prememba pcaesti. Golarjevo hišo v Kranju je kupil g. Janez Novak, pekovski mojster v Ribnici. Vaditeljski zbor »Gorenjskega Sokola* naznanja tistim starišem, ki pošiljajo svoje otroke k telovadbi šolskega naraščaja, da se s prihodnjim tednom prične topel red01 telovadba istega. Kranjski iarOTŽ na more in ne more preboleti znanega odloku, ki je napravil konce pretiranim zahtevam kalehctov na ljudski soli. Razglašen je bil Is 12. nov. m. I,, a Kospoda se še do danes ni pomirila. Sprva so sicer jezo kuhali bolj na tihem, a ko se je odlok predložil v seji krajnega Šolskega sveta in smo mi nato istega objnvili v «Go-renjcu- od 14. jan., od taki at v vsakokratnem sobotnem -Slovencu« ne morejo dosti pokazati, kako silno jih peče ta zadeva. < lastiti gospodje, ki so vajeni irneti povsod prvo in zadnjo besedo, ne vidijo radi, ako pride kedaj v javnost, da se jim tuintam vendarle nekoliko pristrižejo perutnice. Tako tudi v tem slučaju. Ker smo se bavili z odlokom deželnega .šolskega sveta v našem listu, niso mogli te, zanje jako neljube zadeve popolnem prezreti in pomagali su si hoteli najpoprej na ta način iz zadrege, da so skušali svojim ovčicam natresti nekoliko peska v oči. Milo so tarnali v »Slovencu», kako krivico jim dela ta odlok, češ, da zabranjuje katehetom opominjati' otroke, da naj hodijo skupno k službi božji. Ko smo jim docela izpodbili to pobožno laž, so prišli s trditvijo, da se je šolska oblast vsled napačnih informacij odločila za oni odlok. Krog teli informacij hodijo sedaj že šest sobot, kakor maček krog vrele kaše, medejo se kakor muha v močniku, ponavljajo se v vseh mogočih varija-cijah, pihajo iu lažejo, da se kar kadi, napadajo osebe in se kar ne morejo potolažiti. Zakaj se neki tako razburjajo? Informacije so bile resnične ali napačne. V prvem slučaju je bil odlok gotovo umesten, ker nekaj prepoveduje, kar se ne sklada s šolskim zakonom. Če so pa bili podatki neistiniti, potem razglas ne tangira kranjskih kapelanov, ki zatrjujeta na usta «Slovenčevega' dopisnika, da nista silila otrok, marveč, da sta jih le opominjala, udeleževati se različnih cerkvenih opravil, česar razglas dež. šolskega sveta prav gotovo ne prepoveduje. Opominjata naj tedaj lepo naprej I Drugo vprašanje je seveda zopet, če so resnične trditve »Slo-venčevega' novičarja. Čudno se nam zdi, da sta se gospoda kateheta šele čez toliko časa spomnila, da sta otroke le (Opominjala-', dočim sla vedela za odlok že meseca novembra! Ali jima je šele »Slovencev-poročevalec moral vzbuditi -moč spomina«? Glede podatkov mi vstrajamo pri svojih trditvah, izvzemši seveda lilanijske pridige«, ki niso kar nič vplivale na napominani odlok. Novičar sam ve prav dobro, da smo pisali resnico in zato prav lahko umemo njegovo zadrego in smešna zavijanja. Ker kapelan-skih »opominov« in «želja» ne more spravili v sklad z zahtevami in inkvizicijo v soli, si pomaga na ta način, da izliva svoj žolč na G. Pirca, ki je sprožil vso zadevo v krajnem šolskem svetu. Tega veselja mu nočemo kratiti, če pride tudi šc z nesramnejšo lažjo, kakor da n. pr. Pire izprašuje otroke na različne zvite načine, da javno agitira zoper udeležbo pri službi božji i. t. d. Pač se pa ne moremo prečuditi že več kakor nuivuemu dopisnikovemu pozivu, da naj Pire pove, odkod ima svoje informacije. Tu se menda na gre za to, odkod je informacija, marveč za to, če je istinita. In to jel Ce misiite, da ni, pa nastopite drugo pot! Mi bi se ne upali utuviti tako otročjega vprašanja na novičarja. Prvič zato ne, ker bi ga spravili v nemalo zadrego, kajti njegovi podatki zrastejo večinoma na njegovem lastnem zelniku, drugič pa zato ne, ker kaj taeega ne gre nikomur nič mar. Ali ker smo »Slovenčevemu« poročevalcu napravili že toliko uslug, i bi dejal pokojni dekan Mežnarec. Dobrohoten nasvet. V predzadnjem »Gorenjcu» smo omenjali, da so plesali dijaki v gostilni na Novi pošti» in sicer — kakor se nam je poročalo — z vednostjo dveh profesorjev. Sobotni «Slovenec>' namiguje, da je pač videl dijake neki gospod, katerega isti dan niti na »Novi polti* bilo ni. Poživlja onega gospodi, da naj dijake naznani ravnateljstvu, profesorja pa kar ministrstvu. Do-ličnik se prav lepo zahvaljuje za tako vlogo in rade volje prepušča nečedni posel denunciranja «Slovenčevemu> dopisniku. Tudi mi smo mnenja, da dijake naznanita lahko gospoda suplenta Remec in Teršan, ki sta šla skozi gostilniško sobo, v kateri se je plesalo. Povdarjali smo že tudi, da se dijakom slednjič ne more zameriti, ako malo poskočijo po gostilnah. O/.kosrčni način v/gojevanja na kranjski gimnaziji, ki hernieiično tapira gimnazijska okna pred vsako nekoliko pro-stejšo sapico, pač zabranjuje, da hi se dijaki v Kranju nekoliko poveselili v boljši družbi. Le dajte dijakom iz višjih razredov nekoliko več prostosti in nudite jim prilike, da se bodo že sedaj saj malce izolikali. kar bodo pozneje v življenju krvavo potrebovali. Potem ne bodo več plesali po gostilnah in se zbirali po — špelunkab! Nekatere profesorje naše gimnazije baje vedno napada »Gorenjec«, ker slučajno pripadajo drugi smeri. Tako »Slovenec«. Zdi se nam potrebno, to trditev nekoliko popraviti. S posameznimi profesorji se v našem listu nismo bavili že skoro leto dni. Pač smo se pa v zadnjem času splošno dotaknili klerikalnih procesorjev in buplentov na posebno rahel in mil način. Toda ne morda zato, ker slučajno pripadajo drugi smeri ali celo zato, ker v katoliškem zabavnem društvu prodajajo v družbi, večkrat zanje ne baš primerni, svojo učenost in vsajajo seme svoje izobrazbe v nerodovitna tla. Toliko smo že liberalni, da nikogar ne prijemljemo radi njegovega poliličnega prepričanja in da nikomur nočemo kratiti nedolžne zabave, čeprav bi v tem pogledu pri tem ali onem lahko pričakovali malo več ukusa. Kaj dru-zega je seveda, ako 'nekateri profesorji« silijo preveč na dan s svojim političnim mišljenjem. Ako se gospodje podajajo v javnost, potem se tudi izpostavljajo javni kritiki. Vsled žejje od visoke strani smo obljubili, ne več brigali se za razmere na gimnaziji in baviti su s posameznimi profesorji, toda le s pogojem, ako se nam v to nc bo več dalo povoda. Zatrdilo se nam je, da se bo vse potrebno ukrenilo. In sedaj si oglejmo razmere, odkar je začel «Slovener» zopet prinašati novice iz Kranja. Vsled vednega zba-danja in hujskanja so se nasprotsha spet poostrila. Javno se že govori, da pišejo notice v »Slovenca« večinoma nekateri klerikalni profesorji in suplenti. Guje se tudi, da se od iste strani agitira po deželi zoper •Gorenjca*, da se posoja Slovenec* dijakom in da profesorji zlagajo kuplete lokalno-po-lilične vsebine. Pravijo, da sedaj, ko 9e je K obla r umaknil bolj v ozadje, klerikalni profesorji vodijo za kulisami klerikalno politiko v Kranju. Treba je tedaj bilo pregorečim gospodom stopiti nekoliko na prste, in čez način, kako smo to storili, pač nimajo vzroka tarnati. Ko bo zopet mir, se bomo tudi mi spet držali svoje obljube in dotičnikom ne bo treba žugati r. repre.salijami, češ, da so pred par leti nekateri naših dobrih prijateljev (profesorji seveda) «krokuli» z dijaki in jim dajali za pijačo. Ne vemo, koliko je na tem resnice; če se je pa res zgodilo, prav gotovo tega ne odobravamo. Toda čemu segate več let nazaj? Koliko časa pa je od tega, kar so klerikalni protesorji popivali z dijaki in kar so se vršili sestanki s klerikalnimi gimnazijci po gostilnah v kranjski okolici? Osemrasrednioa na Jesenicah. Kakor nam je znano, je komisija odobrila svet za stuvbo novega šolskega poslopja na Jesenicah na Trtvnovem posestvu. Sedaj pa oblastva zopet zavlačujejo, da ne rečemo preprečujejo to zadevo. Kaj je temu vzrok? Okrajno glavarstvo, okrajni in deželni šolski svet prosimo določnega in hitrega odgovora, sicer bodemo stvar pojasnili malo natančneje. Gospod Miklavž so se peljali 1 V občini Ovšiše so se vršile decembra meseca občinske volitve, ki so izpadle za stari odbor ugodno. Župniku iz Ovšiš pa to menda ni bilo po volji, ker je s šestimi svojimi kimovci re-kuiiral na vse strani. Pa vse ni ničesar pomagalo, povsod je pogorel. Te dni se je vršila županska volitev za občino Ovšiše, in je bil zvoljen županom vnovič vrli narodnjak g. Anton Pogačnik v Podnartu, svetovalcem pa gg. Valentin Debeljak, Jos. Pogačnik in Peter Sitar. Imenovanje v cestna odbora. Deželni odbor je imenoval v blejski cestni odbor g. Antona V o vka, posestnika v Gradu, in g. Ivana Pretnarja, posestnika in trgovca v Zagoricah; v radovljiški cestni odbor je imenoval g. Antona Pezdiča, posestnika na Posavcu pri Ljubnem, in g. Josipa Sodja, župana v Begunjah. .Brezmejno hvaležnost nam obeta Ciril Pire, ako bi mu hoteli povedali, kdaj se je rabil šolskiučenec M.zaraznašanje »Gorenjca*", piše sobotni »Slovenec in odgovarja na to vprašanje. Oprostite, ako se ne zadovoljimo s tem odgovorom, kajti mi nismo vprašali, kdaj se je rabil, marveč kdaj je rabil Pire šolskega učenca M. iz III. razreda ali sploh kakega učenca za raznašanje »Gorenjca*. To slednje je trdil »Slovenec od 18. febr. in na to vprašanje prosimo odgovora. Diletantski sbor Slovenskega bralnega društva* v Kranju vprizori prve dni meseca aprila velezabavno dvodejansko burko s petjem. Več o igri prihodnjič. V Mojstrani se snuje strokovno društvo cementnih delavcev. Pravilu so se predložila potrjenje. Soja kranjskega občinskega odbora od 10. t. m. župan naznani, da se bo vsi. d razpisa c. ki. okrajnega glavarstva od 1. marca vršil ogled radi preložitve mestnega kanala ob glavni cesti v Savskem predmestju na lici mesta 14. t. m. Zupan prečita razpis poljedelskega ministrstva glede nakupa sub-vencijskih bikov-plemenjakov in poziv okr. glavarstva, da naj občina z ozirom na napo-minani razpis izjavi, ako si hoče nabaviti lieenciranega bika. Odbor pritrdi županovemu predlogu, da se občina proti plačilu letnih 2f> kron zopet pogodi s posestnikom Jan. Urbuncem na Rup>, ki ima lieenciranega bika. — Odobri se bilanca in računski zaključek mestne hranilnice, ki kaže prebitka K 19.910-10 in izreče se zahvala hranil-ničnemu upravnemu odboru ter ravnateljstvu na uspešnem in trudapolnem delovanju. — Potrdi se računski zaključek mestne klavnice ■ prebitkom K 192991. — Odbor ne ugovarja prošnji Marije Nadižar za podelitev gostilničarske koncesije v hiši št. 140. — V naborno komisijo se izvolita kot zastopnika občine občinski odbornik J. Rakove in obč. odbornika namestnik J. Krenner. Sklene se zgraditi drvarnico pri novi klavnici in v to potrebni les vzeli iz občinskega gozda na £marjetni gori. Na to zaključi župan sejo. Martinov sejm. Kurent je bil gotovo ponosen na to živo, njemu se klanjajočo, na sejmu zbrano množico, kateri si bral raz obraz veselje in razposajenost. Pa preidimo k popisu maškarade same! Ob poldevetih se je zbralo lepo število obiskovalcev v dvorani, katere zgornji del je predstavljal mestni glavni trg z ozadjem Karavank. Godba je bila postavljena tako, da se je zdelo obiskovalcu, da svira sredi trga, na odru pa so bili postavljeni bogato obloženi šlanti. Će si se pa obrnil, zagledal si drugi del Kranjskega trga z mogočnim stolpom glavne cerkve, v sredi med obema pa zgodovinsko-znani «rotovž» z občinsko «keho». Vsa tu dela je izvršil mojstrski brat Ivan Jagodic in mu gre za to najtoplejše priznanje. «Ze gredo! Ze gredo!» se je zaslišal po dvorani klic in res se je začel pomikati v dvorano impozanteu izpre-vod mask, na čelu mu brhke Gorenjke in Gorenjci v slikovitih narodnih nošah in za njimi druge maske. Po kratkem premoru si čul naenkrat zopet vrišč ter ropot in v dvorano fe prikadi z vnebovpijočo godbo na čelu tropa klovnov, za njimi pa prižene direktor Fumagali sam dresirano kamelo in dve dresirani opici. Po predstavi, katera se je izvršila na občo zadovoljnost, so odhitele brhke Gorenjke, pod vodstvom gospe M. Ra-kovčeve, gospici A. Majrjeva in M. Polakova, pod vodstvom gospe Iv. Kokaljeve pa gospici K. in A. Sajovičeva k na odru postavljenim štantom, da nudijo okrepčila. Veliko konkurenco jim je pri tem delal pravi, četudi ne krivonosi čifut, ki je pod «marelo» prodajal različen drobiž. Ker je bil naval na štante od strani kupcev velikansk, pritegniti so se morale še druge dame. Hvala vsem, posebno pa prvo omenjenim na njih požrtvovalnosti. In oko postave*, koliko je to imelo posla! Seveda največji revež je bil policaj. Prodno je vse oznanil, predno je vse, ki so razgrajali, zaprl in zopet izpustil, predno je ukrotil sitne mešetarje, cigane in ciganke, gotovo bi se bil upehal, da je bil pravi, toda nas policaj je prenesel vse te štrapacc z ravnodušnostjo. Naenkrat napravi policaj prostor in prikaže se mlad baron s svojim slugo, a zmotil sc je; baron se ne more legitimirali in marš žnjim v ikeho«. Med veselim vrvenjem in ploskanjem zopet vse drvi pred -rotovž*. Kaj pa zdaj V Pred »rolovžem* so se ustavili ♦rije neapolitnn9ki pevci: mož, žena in sin v skrajno originalnih maskah. Zena je gonila lajno brez glasu, mož in sin pa sta pela romanco: zgodovino kranjskega mesta, kakšen je bil, je in bo, in kazala na to se nanašajoče nad vse dovtipne slike, ki tvorijo po svoji duhoviti izpeljavi in delu mal umotvor. Ne doslaja nam prostora in časa, da bi se spuščali še v nadaljuc podrobnosti. I M« s, ki je trajal do ranega jutra, je bil zelo živahen. Prvo četvorko je plesalo 00 parov. Med odmorom pa so razposajeni klovni z električnim kolovratom vzbujali obilo smeha; tudi javna tehtnica je prinesla večkrat bridko razočaranje. — Ponosen je lahko Gorenjski Sokol» na to svojo III. maškara do, ki je zlasti v gmotnem oziru daleč nadkrilih svoji prednici. K plesu je s\irala domača godba neumorno in na občo zadovoljnost. Sestanek čebelarjev iz kranjske okol'ce bo v Kranju na sv. Jožefa dan ob .'J. uri popoldne. Predavalo se bo o važnih čebelarskih zadevah in sc namerava ustanoviti čeb. podružnica zato je upati, da ne bo izostal noben zaveden čebelar. Umrl je v Domžalah g. Franc Pfeifer, nadučitelj v pokoju. Lahka mu zemljica! Raspisana je glavna zaloga tobaka v Kranju. Ista se sme oskrbovati le v zgornjem delu mesta v vsaki po legi in kakovosti v ta namen popolnoma sposobni hiši. Ponudbe je vložiti do 4. aprila 1906 pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani. Varščina znaša900 K. Zaklala sla dne 5. t. m. zvečer hlapec Franc Bergant in dninar Anton Knapič iz Seničice pri Medvodah brez vsakega povoda delavca Janeza p. d. Krčeva z Visokega pri Šenčurju, ki je delal kot žagar pri posestniku Jožefu ŠušteršiČu. Zgrudil se je na tla in takoj umrl. Meščanske godbe promenadni koncert je na pustni torek popoldan privabil obilo občinstva na glavni trg, kjer se je razvilo ob zvokih veselih koračnic i. t. d. kaj živahno življenje. Godba je igrala prav dobro in vobče se je priznavalo, da ta dobro napreduje, vsaj smo tudi imeli, odkar obstoji godba, prvikrat v zimskem času promenadni koncert. — Pripomnili pa moramo, da sedanje uniforme nikakor niso ravno najlepše in le priznanja vredno je, da hoče odbor moštvo nanovo uniformirati. Priporočamo cenjenemu meščanstvu, da godbo tozadevno v denarnem oziru podp ra. Izkaz posredovalnega odseka slovenskega trgovskega društva «Merkur». Išče se: 6 pomočniki galanterijsko stroke za Ljubljano, pomočnik špecerijske zh deželo, 2 špecerijske in železninske za Ljubljano, 6 mešane za deželo, kontorisl za Celje, praktikant za Kranj, kontoristinja za Ljubljano, konto-ristinja za deželo, prodajalka za Ljubljano, blagajnica! ka za Ljubljano, blagajničarka za Galje in 3 učenci za Ljubljano. — Službe išče: 3 pomočniki manufakturne, 2 pomočnika špecerijske, 5 pomočnikov špecerijske in železninske, pomočnik galanterijske in 14 pomočnikov mešane stroke, 8 kontoristi, kontoristinja in prodajalka oziroma blagajničarka. Aretiran vojak. Iz Škofje Loke se nam piše: V soboto 4. t. m. je prišel prostak 17. pešpolka v Celovcu J. S. iz Škofje Loke za pustne dni domov na dopust. Pustno nedeljo ob 11. uri zvečer sc je pripeljal s kolodvora z onmibusom, v katerem je sedela tudi neka 57 let on ženska. Iztopila sta v bližini Šleniarjev. Kmalu na to se pa začuje stokanje ženske. S. jo je pestil na vse načine, hoteč najprvo izvršiti posilstvo, zahteval potem denarja od nje in ker ga ni dobil, jel ji je nevarno pretiti. Policija ga jc pa pravočasno zasačila ter izročila sodišču, katero ga jc odposlalo vojaški oblasti v Celovec. Gospodarstvo. Tedenski sejem v Kranja dne 6. t m. Prignalo se je glav 270 goveje živine, 7 teleta, 16 prašičev, - ovac, — koz, — buš. 50 kg pšenice K 11*—, prosa K 9-—, rž K 9'—, oves K 7\">0, ajda K 8-—, krompir K 4'--. Raspis dobave lesa. C. kr. trgovinsko ministrstvo naznanja trgovinski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da potrebuje ravnateljstvo državnih železnic v Belgradu za svojo delavnico v Nišu: 1910 hrastovih tramov, 1000 hrastovih desk, 2000 jelovih desk in 2000 borovik desk raznih velikosti. Pismene, zapečatene in z napisom »Ponudba za dobavo stavbnega lesa» opremljene ponudbe je najkasneje do 18« marca t. I. opoldne vložiti pri ravnateljstvu državnih železnic v Belgradu. Prepis dobavnega razpisa, obsegajoč podrobne dobavne pogoje, je v pisarni trgovinske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Izjava. Slovence* je prinesel v svoji sobotni številki od 4. marca t. 1. med loškimi novicami notico, iz katere viakdo takoj posname, da smatra .Slovencev« poročevalec mene kot onega «(iorenjcev«ga» dopisnika, ki se zadeva ol> zasebno.ti loške duhovščine v -Gorenjcu« izza 25 februarja 1.1. Podpisani s tem izjavljam, d a kot principijelni nasprotnik vt.aka terih osebnih napadov nikdar nisem pisal dotičnih notic — in je torej indirektni napad nn mojo osebo v imenovani •Slovem'cvi številki popolnoma neopravičen. Me objavljam t« izjave morda iz bojazni pred komurkoli si hodi, pač pa zalo, ker se je prav po nedolžnem zavihtel bič nad mojo glavo in ker se mi zdi krivično, da bi me javnost smatrala kot osebnega napadal ;a — in to še celo v stvareh, ki so meni docela neznane. Slavi.o uredništvo pa prosim, da resnici na ljubo blagovoli potrditi mojo izjavo. (Potrjujemo Vam radi, da Vi niste pisali onih notic. Opomba uredništva.) Školja l.ok a, 9. marca 1906. Josip Svetlič. St. 680. 86 Razglas. Vsled dovoljenja c. kr. deželne vlade se bo letos vršil letni semenj v ŠKOF JI LOKI namesto na dan sv. Jurija na veliki četrtek, dne 20. aprila. To se objavi s pristavkom, da naj odslej semnarji, ki rabijo sejmske stane (štante), s seboj pripeljejo strešno platno (plahto), ker so se dosedanje tržne u te z lesenimi strehami odpravile. Mestno županstvo v Škofjl Loki dne 4. marca 1905. Slugo ~ okolu 20 let starega, se sprejme v pisarno valjičnega mlina v Kranju. Večkrat premirano! Glinaste peči štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in drnge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov Avgust Drelse --v Ljubljani. - !»:» 4<» me Ha«e oe ju«« moh3 cohcouhs ZotO- ttkiKii dtcljf Oton 5cydl pri g*, dr. E.Globočniku v Kranju Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tuđi alata, dalje vravnalnice in obturatorji se izvršujejo po najnovejših metodah. Plombe v zlatu, porcelanu, amalgamu in oementn kakor tudi vso zobozdrav-niike operacije iz višnje lu specijalist. Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure. J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, SlomšUovp ulice* Sit, 4. Žično onvreije na stroj, ograje na miro-dvoru, obmejno omrežje, vscna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike itd. Specijaliteta: 103-40 valjični zastori (Rollbalkenj. M. Podkrajftek Sistem laike frizer in go- n Petra c. 35 priporoča za gojitev las in za umivanje glave svoj zdravniškopri-poročeni gorko in mrzlo zračni sušilni aparat. Suši brez nadležne vročine. Ne provzročuje skrčenja lus Vpliva dobro na pospeševanje rasti las. Dalje se izvršujejo vsakovrstna dela iz las. Oddelek za dame i »»peratuim vhodom. p. Jurišić, lekarnar patim. Pozor! Bolnemu zdravje 1 Posorl Slabemu moči Vidniarič. kuže kmetom moč „Pakraških kapljic" in „Slavonske zeli. Pukraike kapljice In slavonska zel, to sta dan M dve n.t, piiljuhljenejši ljudski zdravili niud narodom, ker ta dva leka delujeta trotovo in z najboljšim uspehom ter sU si odprla pot na vse strani sveta. Pafcraike kapljice delujejo izvrstno pri vseli želodčnih in in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti it želodca., vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, ndstmnjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsleil mrzlice "lailajajo. Zdravijo vte bolezni na jetrih in vranici. Najboljše treds> o proti boleetl maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni iueš i'-an.skj in kmečki hiši. Naj vsakdo naroči in naslovi: PETER cu •*• 800, Slavonija. Denar se pošilja naprej ali s postnim vsaki) pošlo): 11 stekleničic '1 ducat) 6 kron. 81 stekleničic (2 ducata) ticati) 12 kron tU vin., 48 stekleničic (4 ducati) Ki kron, W stekleničic JURISIĆ, lekarnar v P povzetjem. ('en.t je ilfrdVa (frank S kron SO vin., M stekleničic- (J d (5 ducatov) 18 kron. Manj kakor 12 stekleničic se ne raipoiiljSi Slavonska ael se rabi s prav sijajnim in najboljšim vspeliom proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zauioiklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju. kataru in odstianjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih Injleslih. Cena je sledeča (franko na vsako posto): 2 originalni steklenici 3 krone 40 vin., 4 originalne steklenice ,r> kroa 80 vin., 6 originalnih steklenic 8 kron 20 vin. Manj kakor dve steklenici se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom: PETER JURIŠIĆ, lekarnar v Pakracu 209, Slavonija. 19616 rt. 160 17 Iz Ljubljane v Novi York z dobro prosto hrano. odhaja se iz Ljubljane vsak pon-deljek, torek ii četrtek v tednu. Izvrstna sigurna vožnja z brzoparniki samo 6 dni. Pojasnila po večkrat brez- Zastopnik: plačno. FR. SEUNIti, Ljubljana, Dunajska cesta 31 (zraven šrange). Trgovina z železnino in špecerijskim blagom „Jf SoftltR" Peter Jvtajdič Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lemeža, železne brane, vile, motike, sekire, železne grablje; nadalje sledilna ognjišča, vodne žage, pile, kovanje za okna in vrata, žico, žičnike, ka-Iranovo lepko, železno in pocinkano ploščeviuo, kar-bolinej, trsje za obijanje v pranju. stropov, vlite kotle. Veliko ltber slaaereinic, železnih peči Ho»att-i»Portland-cement, traVer«, stan, želczaiJti« Jiae šine za kolesa, podvozi in drugo železo,sesalke za vodnjake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago. Zaloga svetilk, zaloga različnih barv. 72 Loterijska srečka dne 4. marca 1.1. "rst: &8 8H 00 56 :">!• JapetniK in prcprogar Drag. Puc Ljubljana, Dunajska cesta 18 Izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tildi VS8 predmete te široke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske zadruge v »t. Vidu nad Ljubljano. Odlikovan I zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. 18A-88 H. Suttner urar v Kranju priporoča svoje izborno zalogo ur, zlatnine m srebrnlne po najnižjih cenah. Ceniki zastonj in pošjnine prosto. Razpošilja se na vse kraje svela. Nikelnasta anker-remont. roskopf. železničarjem dobro poznana, najtrpeinejša in natančna ura, prav lino kolesje. Pokrov stanovitno bel gld. 875, najfinejša znamka, gld. 8-60. 114 - ;<6 Imam v kleli M | več sto hektolitrov Učenca ki ima veselje do trgovine z mešanim blagom, takoj sprejele Davorin Vrlnšek 26-3 trgovec na Heciei pri Medu. Učenca pristnega belega in črnega vina, ne- za pekovski obrt se sprejme takoj. kaj line rakije in brinovca ter na miznega olja lastnega Izdelka. Vse solidno postavljeno tuih v moji posodi na tukajšnji državni kolodvor po primerno nizki ceni. Ivan Pujman posoitnlk in trgovec, Vodnjan*Dignauo (litra) okus k**t doultte t pnmttinjani Uydrove žitne kave ^ollna 6 a t i .DOMAĆI PRIJATELJ" Zj/Znilt Miriš ji/nt »ti; frift-VIII. Več se izve v upravništvu «('orenjc» . 82—2 He, prijatelj! 27-8 Kje kupuješ to barvo? Kakor raz vidim, je jako dobra, krije ter snšl ln se tudi veliko lahko ž njo pobarva I Glej, glej! Ako greš v Kranj od velike cerkve po glavnem trgu proti Pungratu nasproti novo zidane hiše aosp. Bedenka, pri I. VVohlgemuthu jo dobiš vaake vrste pravega domačega izdelka, brez vsake zmesi (8chwerspatt), kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, tako da delo lahko izvršiš lepo, dobro ter poceni. Le notri pojdi, ti žal ne bo, ako bi ti pa le prav ne b'lo, saj greš ven lahko. Jffestna hranilnica v pranju obrestuje hranilne vloge = po 4 odstotke = brez odbitka rentnega davka katerega plačuje hranilnica sama. 1 6 Stanje vlog K 3.631.20772. Stanje hipotečnih posojil K 2,035.421*91. Zahtevajte pri nakupu Varstvena znamka. Schicht-ovo štedilno milo z znamko .jelen'. Ono je Bjar* zajamčeno cisto "ffef in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno. Kdor hote dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad 119-86 ime „Schicht" in varstveno znamko „jelen". Dobiva se povsod! m JURIJ SCHICHT J* (togo) največja toVarna sVoje Vrste na eVropsK• v i v založništvu Lavosl. Schwentner-ja v Ljubljani. Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 55 h. Obfltta na r>7(i straneh ver nego 1300 receptov za pripravljanja aajokuinajtth kdi domača In tuje kuhe, ima 9 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana. Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaškega stališe«, litararni kritika zaradi lepega, lahko umevnega j<; ika, lina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne Oprana, in konečno varena gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige. 10-20 BftT* Krojaški salon za gospode Ivan Magdić Ljubljana, Stari trg18 Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših žurnalih iz najmodernejšega in najboljšega tu-zemskega in Inozemskega blaga. Uniformiranje in zaloga potrebščin 221 -12 za Sokole. čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 52 gld. Specijalitete v nevestinih baiah. Veliki prostori, pritlično In k /. nadstropju. Oprave za jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture. Za sobo: postelja, notna omarica, o-mivalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. Najbolje za zobe G. Tonnies tovarna za stroje, teleta in kovino* livarna v Izubijani priporoča kol posebnost žage in vse stroje za obdelovanje lesa. Fra n c i s - turbine osobito za žagi ne naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesaln o-genera-torski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 8 vin. za konjsko silo in uro. Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 121—29 Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa 10441 Oobiva se v lekarni | K. Ravnika v Kranju, j Ceniki se <-°po-W° na tahuvanja zastonj. zdravje je največje bogastvo. kapljice sv. JVfarka Te glasovite in nonadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni. Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri Želodčnih boleznih, ublazujejo katar, urejujejo Izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšjjejo prebavo, čistijo kri in čreva. heženo velike in male gliste ter vse iz glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hrlpavosti in prehlajenju. Lečjo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in Ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne hi srn le radi tega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiii. Dobivajo se samo: Mastna lekarna, Zagrabi zato naj se naro.'ujejo točno pod naslovom: MESTNA LEKARNA, ZAGREB, Markov trg št. 90, poleg cerkve sv. Marka. Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne ne pošilja. Cena je naslednja, in sicer franko dostavljena na vsako pošto: 1 ducat (12 steklenic) 4 K, 2 dneata (24 stekl.) 8 K, 3 ducate (36 stekl.) U k, 4 ducate (48 steklenic) 14*60 K, 5 ducatov (60 steklenic) 17 I. Imam na tisoče priznalmh pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih g«., ki so s posebnim vspehom rabili Kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili: Ivan Baratinčič, učitelj; Janko Kitar, kr. nadlogor; Stepan Borčić, župnik; Ilija Mamic, opankar; Zofija Vukelić, šivilja; .1.Seljani«1, seljak itd. MESTNA LEKARNA, ZAGREB Markov lig it, 90 poleg cerkve sv. Marka. Ustanovljena 1.1860. wmb mmr* SKdrevvj© j«? Izdaja koniorcij . Gorenjca», Odgovorni urednik Andrej Sever. Lastnina in Usek lv. l'r. Lampreta v Kranju.