Terme Ptuj SAWk HOTELS S, RfSORTS \ -50 % a celodnevno vstopn.co Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 20. decembra 2016. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. Œ 02/ 7494 530 ISI termalni.park@terme-ptuj.si Politika Kidričevo • Občini en evro od tovornjaka odpeljanega gramoza O Stran 9 Ptuj, petek, 4. novembra 2016 letnik LXIX • št. 87 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Štajerski TEDMll Slovenija, Podravje * Vlada: sedanji nabor mestnih občin neustrezen www.tednik.si ■Stajerskitednik. Stajerskitednik Podjetništvo Podravje • Komunala koncesionar tudi v občini Starše O Stran 4 Kmetijstvo Slovenija • Kmetom na voljo milijon evrov ugodnih posojil O Stran 7 Šport Nogomet • Rekorden obisk v Kidričevem ni prinesel zmagovalca O Stran 11 Rokomet • Srečna zmaga Jeruzalema Ormoža, nesrečen poraz Drave O Stran 12 Ptuj brez statusa mestne občine? V Strategiji razvoja lokalne samouprave do leta 2020je med drugim zapisano: »Sedanji nabor mestnih občin je neustrezen. Štiri od enajstih (Ptuj, Nova Gorica, Murska Sobota in Slovenj Gradec) ne izpolnjujejo zakonskih pogojev za mestno občino.«Več na straneh 2 in 3. Stečaj KZ Ormož • Lastnik večine nepremičnin je Deželna banka O Stran 2 V središču * Promet v Ulici Jožefe Lacko»! spet dvosmeren Središče ob Dravi * Krajinski park: dodatna priložnost ali breme? O Stran 7 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a t to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado .sVmfc TEDNIK % RADIOPTUJ 89,8-98,2-104,3 3_ Strani. 4 in 5J tomir Goznik 2 Štajerski Aktualno petek • 4. novembra 2016 Slovenija, Podravje • Bo v prihodnje namesto 11 samo še sedem mestnih občin? Ptuj na tnalu, da izgubi status Vodja svetniške skupine SMC v ptujskem mestnem svetu Branko Kumer v svetniški pobudi opozarja na slabe grafije za Mestno občino (MO) Ptuj ter širše ptujsko območje - 16 občin Upravne enote (UE) Ptuj. Na območju Slovenije je 58 upravnih enot. »Po podatkih statističnega urada je ptujska četrta po številu prebivalcev, osma po površini, vendar peta pred zadnjim mestom po bruto plači na prebivalca (torej na 53. mestu). Število prebivalcev v občinah UE Ptuj od leta 2010 stalno upada. V svetniški skupini SMC smo trdno prepričani, da v Spodnjem Podravju ni čas za spore in konflikte, temveč je potrebno in nujno, da smo v regiji enotni, da pred vlado nastopamo s skupnimi in enotnimi razvojnimi predlogi ter s tem izboljšamo kazalce, ki nam niso v prid. Ugotavljamo, da se odnosi med župani občin UE Ptuj zaostrujejo, skupna občinska uprava izgublja pomen in kredibilnost, javni zavodi, ki opravljajo dejavnost za vse občine, se pri zagotavljanju Uvodnik sredstev za delovanje srečujejo s težavami ... Prepričani smo, da zaostrovanje odnosov zaradi dogodkov na skupščini Komunalnega podjetja (KP) Ptuj vodi k odmikanju ostalih občin od MO Ptuj, čeprav sta sodelovanje in skupen interes za razvoj območja nujno potrebna, če želimo in hočemo urediti Cero Gajke, celostno zdravstveno storitev in cestno infrastrukturo ter ne nazadnje ohraniti status Ptuja kot mestne občine in nadalje razvijati idejo o regiji,« poudarja Kumer in svetniške skupine v mestnem svetu MO Ptuj poziva k podpisu dogovora in zaveze k spodbujanju sodelovanja vseh občin na območju UE Ptuj. »Kot prvi pozitiven korak predlagamo umik iz-podbojne tožbe MO Ptuj na sklepe letošnje skupščine KP Ptuj,« še dodaja. Kdo ali kaj ogroža evropske milijone? Nedavno sem bila na novinarski konferenci, v okviru katere je potekala predstavitev enega izmed petih odobrenih projektov med Slovenijo in Hrvaško (Interreg), naslovljenega »Podeželsko razstrupljanje s spoznavanjem zakladov kulturne dediščine«, krajše DETOX. Gre za čezmejni projekt v vrednosti okoli 900.000 evrov, ki ga sedem projektnih partnerjev z obeh strani meje, med njimi tri slovenjegoriške občine, izvaja od oktobra 2016 do septembra 2018. Partnerji projekta so na predstavitvi večkrat poudarili, da je bilo v prvem roku javnega razpisa oddanih 95 projektnih vlog, odobrenih pa le pet projektnih predlogov v skupni vrednosti okoli 4,6 milijonov evrov sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, kar pomeni komaj 14 % vseh razpoložljivih programskih sredstev. Trenutno stanje črpanja skupno 33 evropskih milijonov, ki jih je Slovenija dobila za finančno obdobje 2014-2020, je torej strahotno slabo. Zastrahujoče je tudi dejstvo, daje izmed 95 prijavljenih projektov vse faze za koriščenje evropskih sredstev uspelo prestati le petim. To pa predvsem odpira vprašanje, ali imamo dovolj strokovno usposobljen kader. Za učinkovito črpanje evropskih sredstev je namreč potrebna strokovna in učinkovita državna uprava, ki obvlada vse postopke, ki se navezujejo na črpanje sredstev. Dvom o strokovnosti naših služb seje tudi dejstvo, da je bil doslej izveden komaj prvi rok javnega razpisa, pa čeprav se je nova finančna perspektiva začela že leta 2014. Ob trenutnem uradnem položaju črpanja evropskih sredstev je prav tako povsem na mestu razmišljanje, ali bodo razpoložljiva sredstva tudi v celoti počrpana. Dejstvo je, da bi izguba evropskih milijonov za že tako močno izčrpane občinske budžete, z državnim na čelu, pomenila hud udarec. Monika Levanič Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Poslanka Suzana Lep Šimenko meni, da je kljub različnim stališčem in pogledom posameznih občin za razvoj treba najti skupni jezik in skupno rešitev. Poslanec Andrej Cuš sprašuje, ali je MO Ptuj že prešla v fazo zimskega spanja. Lep Šimenkova: Kumer bi lahko problematiko izpostavil na višjem (vladnem) nivoju Predlog, da Ptuj izgubi status mestne občine, je naveden v Strategiji razvoja lokalne samouprave do leta 2020. Za stališči o tej temi smo prosili poslanca, ki v državnem zboru zastopata območje UE Ptuj: Suzano Lep Šimenko (SDS) in Andreja Čuša (samostojni poslanec, prej SDS). »Menim, da je Ptuj gravitacijsko središče; status mestne občine si zasluži in ga tudi mora obdržati. Se pa na našem območju še kako kažejo posledice centralizacije državnih institucij in organov, nespodbujanje skladnega regionalnega razvoja in neupravičena koncentracija finančnih sredstev, tudi evropskih, na že tako nadpovprečno razvitih območjih. Ker je odločitev, ki jo bo v zvezi s statusom MO Ptuj sprejel minister za javno upravo Boris Koprivnikar, docela nejasna, sem za razjasnitev dejstev, navedenih v Strategiji razvoja lokalne samouprave, sama nanj naslovila pisno poslansko vprašanje oz. pobudo, v kateri se zavzemam za ohranitev statusa mestne občine. Naj na tem mestu dodam, da je pot opozarjanja na vprašanje obstoja statusa MO Ptuj, ki so jo ubrali lokalni predstavniki SMC z Brankom Kumrom na čelu, precej nenavadna. Glede na to, da je Kumer svetnik liste stranke SMC in da minister Koprivnikar v vladi zastopa kvote SMC, bi pričakovali, da bo Branko Kumer izpostavljeno problematiko izpostavil na tem nivoju. S tem bi dal jasen signal, da se resnično zavzema za ohranitev statusa MO Ptuj, ne pa, da želi zgolj svojo promocijo,« je poudarila Lep Šimenkova in dodala: »Kar se tiče vprašanja v zvezi z neenotnostjo občin na območju UE Ptuj, je treba povedati, da je na našem območju veliko občin, ki imajo glede na lokalne specifike v svojem okolju tudi svoj pogled na reševanje posameznih problematik. Različna mnenja in pogledi na izzive, ki jih imajo posamezne občine, so po moji oceni pozitivni in dobrodošli. Je pa seveda nujno potrebno, da se glede posameznih vsebin na koncu najdeta skupen jezik in skupna rešitev. Ne nazadnje bomo v Spodnjem Podravju lahko uspešni le, če bomo enotni, že tako se država v marsikaterem pogledu do našega območja obnaša zelo mačehovsko.« Čuš: Ptuj mora ostati mestna občina Poslanec Andrej Čuš meni: »Več kot očitno želi vlada Mira Cerarja s svojo politiko še poglobiti razlike v razvitosti med regijami. Ni jim problem najti 300 milijonov evrov za Ljubljano, za Haloze ali pa Slovenske gorice, ki imajo Vlada v drobnem tisku: »Sedanji nabor mestnih občin je neustrezen.« »Urbani razvoj je eden ključnih stebrov Strategije prostorskega razvoja Slovenije, ki poudarja krepitev vloge mest za podporo policentričnemu sistemu poselitve Slovenije. Za doseganje tega cilja je (trenutno) veljavni okvir enajstih mestnih občin preširok, saj so med sedanjimi mestnimi občinami nekatere, ki vloge širšega gravitacijskega središča ne upravičujejo. Zato je treba preveriti izpolnjevanje pogojev za status sedanjih mestnih občin. Pomembnejša urbana središča kot zaposlitvena središča v primerjavi z gravitacijskim zaledjem so gonilo gospodarskega in splošnega družbenega razvoja. Razvojno gledano bil bilo treba za uresničitev trajnostnega urbanega razvoja ter sobivanja mest in podeželja vlogo nekaterih mest okrepiti. Pri tem ni nujno, da gre za upravno-ad-ministrativne spremembe konkretnih mest, pač pa za programe iz različnih sektorskih politik,« je med drugim zapisano v Strategiji razvoja lokalne samouprave do leta 2020. Na isti strani v drobnem tisku, pod opombami, lahko preberemo tudi: »Sedanji nabor mestnih občin je neustrezen. Štiri od enajstih (Ptuj, Nova Gorica, Murska Sobota in Slovenj Gradec) ne izpolnjujejo zakonskih pogojev za mestno občino.« 16. člen Zakona o lokalni samoupravi določa: »Z zakonom se lahko občini dodeli status mestne občine, če je na njenem območju mesto, ki ima najmanj 20.000 prebivalcev in 15.000 delovnih mest ter je gospodarsko, kulturno in upravno središče širšega območja.« / Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-3435- Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 4. novembra 2016 Aktualno Štajerski 3 mestne občine statistične podatke na področjih ekonomije in demo- Foto: Črtomir Goznik Branko Kumer: »V svetniški skupini SMC Ptuj smo trdno prepričani, da v Spodnjem Podravju ni čas za spore in konflikte, temveč je potrebno in nujno, da pred vlado nastopamo s skupnimi in enotnimi razvojnimi predlogi ter s tem izboljšamo kazalce, ki nam niso v prid.« povsem druge kazalce na področju razvitosti in demografije, pa ne želi nihče slišati ali jim zagotoviti nekaj sto tisoč evrov razvojnih sredstev. Vem, da mora biti glavno mesto razvito, a vseeno imamo v veljavi Zakon o skladnem regionalnem razvoju, ki pa se ga, tako kot mnoge druge zakone in ustavo, krši iz dneva v dan. Župani občin v Spodnjem Podravju so izvoljeni, da skrbijo za razvoj okolja in občine ter za dobre odnose s sosednjimi občinami, pa najsi gre za največjo ali najmanjšo občino v regiji. Ptuj mora ostati mestna občina. Prav tako morajo prizadevanja teči v smeri, da se Ptuj v prihodnje predvidi kot središče regije. To moramo zagovarjati vsi Ptujčani v Lju- bljani, ne glede na stranko ali barvo, ki jo zastopamo. Ko govorimo o enotnosti; včasih jo morda celo lahko zasledimo, vsaj kot v primeru urgentnega centra Ptuj. A kaj, ko na koncu cela regija ni sposobna zagotoviti ali posoditi 600.000 evrov za razvojni projekt strateškega pomena za vse prebivalce naše regije. Tudi sam nisem najbolj zadovoljen z vodenjem in sodelovanjem vseh občin v regiji. To pa je problem negativne kadrovske selekcije, kjer je bolj kot sposobnost važna zvestoba - tako na nivoju občin kot pri kadrovanju v javnih zavodih. MO Ptuj si je z nedavno neudeležbo na skupščini KP Ptuj prislužila veliko črno piko. Odgovornost za to zagotovo nosita nekdanja direktorica mestne uprave in župan Miran Senčar. V kontekstu izboljšanja odnosov med občinami pobudo SMC razumem in je vsekakor ena izmed možnosti, da župan Senčar naredi korak v smeri izboljšanja klime med odgovornimi v regiji. Če pa nosilci vodilnih funkcij in drugi odgovorni tega niso sposobni, nosijo odgovornost za stagniranje regije in zamujanje pri vseh strateških in razvojnih programih. Prepričan sem, da bi lahko s skupnimi močmi rešili in pod streho spravili tudi urgentni center Ptuj, pa očitno nekaterim to ne pomeni kaj dosti. Ptujčani na delu v Ljubljani smo svoje naredili in zagotovili sredstva v državnem proračunu, lokalne skupnosti pa ni bilo slišati. Očitno je, da je že prešla v fazo zimskega spanca.« Mojca Zemljarič Ormož • Stečajni postopek KZ Ormož gre počasi h koncu Lastnik večine nepremičnin Deželna banka Deželna banka Slovenije je kupec večine nepremičnin v stečajnem postopku Kmetijske zadruge (KZ) Ormož, ostajajo nekatera stanovanja ter del manjših kmetijskih zemljišč. Po grobi oceni stečajne upraviteljice naj bi stečajni postopek zaključili do konca prihodnjega leta. Po izročitvi večjega dela družbe KZ Ormož Deželni banki Slovenije se stečajni postopek počasi bliža koncu. Okrožno sodišče na Ptuju je konec meseca oktobra tudi izdalo sklep o izročitvi nepremičnine kupcu. Kot smo pred časom že poročali, je namreč Deželna Banka Slovenije po izklicni ceni 2.082.662 evrov kot edini ponudnik kupila delujoči del družbe, torej zaloge, trgovine in upravne stavbe KZ Ormož. Banka pa je hkrati tudi največji upnik, saj ji je KZ Ormož dolgovala več kot 1,4 milijona evrov nepoplačanega posojila in več kot 700 tisočakov težko bančno garancijo. »Deželna banka je kupec večine nepremičnin v stečajnem postopku, ostajajo nekatera stanovanja, za katera so še potekale pravde, ter del manjših kmetijskih zemljišč. Kupili so torej (med drugim) cel Marof z vsemi trgovinami in celotno upravo,« je pojasnila stečajna upraviteljica Lucija Klampfer. Kaj bodo z omenjenim premoženjem, pa na Deželni banki Slovenije niso želeli razkriti. Delavci delno poplačani, direktorju Francu Kocipru okoli 8.500 evrov »Sodišču je bil posredovan predlog poplačila ločitvenega upnika, ki bo poplačan prvi, zatem bodo sledili navadni upniki. Ker izračun še ni bil narejen, o deležih še ne moremo govoriti. Prednostni upniki so že bili poplačani v celoti,« je glede po- plačila upnikov pojasnila Klam-pferjeva in dodala, da so bili delavci delno že poplačani, in sicer za svoje prednostne terjatve (v celoti). Kot je še razvidno iz posodobljenega končnega seznama preizkušenih terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic, objavljenega v začetku meseca avgusta na spletni strani Ajpes, so pri poplačilih prednostnih terjatev poplačani tudi vodilni kadri. Tako je direktor podjetja Franc Kociper dobil izplačanih okoli 8.500 evrov. Pred koncem prihodnjega leta naj bi bile zaključene vse delitve in prodaje V okviru stečajnega postopka ormoške zadruge je proda- na večina premoženja, izjema pa so nekatere nepremičnine, za katere še tečejo postopki predpriprave na prodajo. Prav tako je odprtih še nekaj sodnih postopkov. Stečajna upravite-ljica v grobem ocenjuje, da bi lahko stečajni postopek končala do konca prihodnjega leta: »Ker so v teku določene pravde in preverjanje okoliščin za prodajo preostalih nepremičnin, točnega datuma zaključka postopka ni mogoče napovedati, predvidevamo pa, da bodo vse delitve in prodaje zaključene pred koncem prihodnjega leta.« Okrožno sodišče na Ptuju je postopek stečaja družbe Kme- tijska zadruga Ormož začelo avgusta 2014 na podlagi ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave stečajne upraviteljice Lucije Klampfer, saj je ta ocenila, da načrta finančnega prestrukturiranja ne bo mogoče uresničiti. Kot je razvidno iz otvoritvenega poročila, je v stečajnem postopku Kmetijske zadruge Ormož na sodišče prispelo 394 prijav terjatev v skupni višini nekaj manj kot 6,5 milijonov evrov, od katerih jih je stečajna upraviteljica priznala za okoli 3,9 milijonov evrov in prerekala za nekaj manj kot 2,6 milijonov evrov. Monika Levanič V////////////MÍZ. % M//////////////////////////^^^^ | Stečajni dolžnik (trenutno sodeluje | v pravdah): • kot dolžnik v znesku 1.869 evrov (Ljubljanske mlekarne), • kot dolžnik v znesku 17.414 evrov (Žito d.d.), • kot dolžnik v znesku 2.600 evrov (Dionizij), • kot dolžnik v znesku 1.869 evrov (Ljubljanske mlekarne). prodaja ■f, servis kmetijske kmetijski, repro material kmetijska apoteka vrtni center BAR MAROF ~ --5 Vložene izpodbojne tožbe (zaradi izpodbijanja pravnih dejanj in plačila): • Kmetijska zadruga Ptuj - 30.800 evrov (sklenjena poravnava), • Zadružna Oskrba - 415.333 evrov (sklenjena poravnava), • AGROCOM - 28.335 evrov, • FRAMBO - 11.265 evrov, • KZ Krka - 9.207 evrov, • Bertro Holding - 4.063 evrov, • PPS Pekarne Ptuj - 16.509 evrov, • Mlinopek - 11.256 evrov, • Planta Prelesje - 3.863 evrov, • Mercator - 65.824 evrov. Deželna banka Slovenije je za okoli dva milijona evrov med drugim kupila Marof z vsemi trgovinami in s celotno upravo. Foto: ML 4 Štajerski V središču petek • 4. novembra 2016 Ptuj • Propadajoči Korošcev mlin ob Studenčnici Podrtija ob robu največjega turi Mestna svetnica Darja Koter (ZA Ptuj) je na eni izmed minulih sej mestnega sveta opozorila na skrb vzbujajoče Mlin in spremljajoči objekti že leta in leta propadajo, so nevarni za okolico in kazijo podobo krajine. Na Mestni občini (MO) Ptuj o propadajočem objektu pravijo: »Predmetna nepremičnina je v zasebni lasti. MO Ptuj je v preteklosti že pozvala lastnike objekta k ureditvi, vendar odziva z njihove strani ni bilo, prav tako je bila podana prijava inšpekcijskim službam.« Tudi sami smo na pristojne inšpekcijske službe (na republiško gradbeno oz. okolj-sko inšpekcijo ter na medobčinsko komunalno inšpekcijo občin Sp. Podravja) posredovali vprašanja o morebitnih izvedenih ukrepih v zvezi s propadajočim mlinom. Kot so pojasnili, so pred dvema letoma odredili rušitev in odstranitev nevarnega propadajočega objekta, ki se sicer neposredno ne drži mlinskega kompleksa. Šlo je za objekt, ki ga je od mlina ločevala cesta. »Gradbeni inšpektor je v postopku leta 2014 ugotovil, da gospodarski objekt zaradi dotrajanosti in nevzdrževanja ogroža premoženje, zdravje in življenje ljudi ter okolice, predvsem na javni cestni površini, ki meji neposredno na dvorišče nevarne gradnje. Objekt, v stanju, kot je bil, je po Zakonu o graditvi objektov predstavljal nevarno gradnjo. Zato je gradbeni inšpektor odredil njegovo odstranitev, za omejitev dostopa do objekta smo zahtevali zavarovanje okolice,« so pojasnili na republiškem inšpektoratu za okolje in prostor ter dodali: »Objekt je bil odstranjen, inšpekcijska odločba izvršena, postopek glede nevarne gradnje pa ustavljen. Ostale so še ruševine. Problematiko le-teh obravnava komunalna (občinska) inšpekcija v smislu občinskega odloka o javnem redu in miru.« Na republiškem inšpektoratu dodajajo, da glede zanemarjenosti objektov ali neurejenosti okolice gradbena inšpekcija pravne podlage za izrekanje ukrepov nima, saj ne gre za gradnjo objektov. Prav tako nima pristojnosti za izrekanje ukrepov inšpekcija za okolje in naravo, razen če bi bili okrog stavb odpadki, ki izvirajo iz nekomunalnih dejavnosti oz. nevarni odpadki. »To področje je sicer mogoče urediti z občinskimi predpisi,« dodajajo na republiškem inšpektoratu. Podlaga za ukrepanje bi bil odlok, ki ga MO Ptuj nima Iz medobčinske komunalne inšpekcije SOU Sp. Podravje sporočajo, da za parcelno številko, na kateri so ruševine odstranjenega objekta, vodijo inšpekcijski postopek. Sprožili so ga na podlagi določb Odloka o javnem redu in miru v MO Ptuj: »Ta v 8. členu določa, da je zaradi varstva okolja in zunanje podobe kraja prepovedano opustiti vzdrževanje, čiščenje in urejanje zgradb, dvorišč, vrtov, nasadov, poti, ograj in drugih objektov, ki v neurejenem stanju kazijo zunanji videz oko- Foto: Črtomir Goznik Z ruševinami nekdanjega gospodarskega objekta pri mlinu se ukvarja medobčinska komunalna inšpekcija. Starše • Občina s ptujsko Komunalo sklenila koncesijsko razmerje Ptujčani koncesionarji tudi v Starsah Komunalno podjetje (KP) Ptuj je uspešno kandidiralo na razpisu za podelitev 10-letne koncesije za opravljanje javne gospodarske službe oskrbe s pitno vodo v občini Starše. Na razpis sta se prijavila dva izvajalca: Mariborski vodovod in KP Ptuj. Uporabniki vodovodnega sistema v občini Starše bodo za oskrbo z vodo plačevali enako ceno kot drugi uporabniki na ptujskem vodooskrbnem sistemu. Mesečni znesek omrežnine za priključek 20 DN tako znaša 3,9 evra, cena za kubični meter vode pa 72 centov (brez DDV). Takšne cene naj bi ob nespremenjenih pogojih obveljale vsaj tri leta. »S pridobitvijo koncesije v občini Starše nam je uspelo dejavnost oskrbe s pitno vodo Spodnjega Podravja zaključiti kot smiselno celoto, kar je tudi osnova za nadaljnji razvoj te dejavnosti. Sistem je bil že v preteklosti zasnovan tako, da upošteva potrebe in zahteve po distribuciji pitne vode v občini Starše, tako z vidika transporta vode do gospodinjstev in gospodarskih subjektov kot samega pridobivanja pitne vode, ki se za te potrebe črpa v centralnem črpališču Skorba. Za boljšo kakovost vode na tem področju je bil dodatno zgrajen še globinski vodnjak v naselju Gerečja vas. Za zagotavljanje trajnejšega in kakovostnega, hkrati pa tudi družbeno odgovornega izvajanja te dejavnosti je ključnega pomena dolgoročno sodelovanje. V občini Starše s pitno vodo oskrbujemo 1.279 gospodinjstev in 70 gospodarskih subjektov, kar pomeni, da je v občini skupaj 1.349 vodovodnih Foto: Občina Starše Zupan občine Starše Bojan Kirbiš in direktor KP Ptuj Janko Sirec sta v sredo podpisala 10-letno koncesijsko pogodbo za oskrbo s pitno vodo. priključkov, preko katerih letno distribuiramo okrog 168.000 m3 pitne vode. Trenutno največ težav na vodovodnem sistemu v občini Starše, in sicer na levem bregu reke Drave, nastaja zaradi dviga usedlin v cevovodih. Ta nastane ob črpanju globinske vode, ki ima večjo vsebnost železa in mangana, in je posledica hitrega nihanja tlačnih razmer v vodovodnih ceveh in turbulentnega toka. Prav zaradi teh dejstev, na katere že dalj časa tudi opozarjamo, nam je z občinami v Spodnjem Podravju, ki so priključene na ptujski vodooskrbni sistem, uspelo skleniti dogovor za izgradnjo dveh filtrov železa in mangana na obstoječih globinskih vodnjakih, kar bo omogočalo še kvalitetnejšo oskrbo z zdravo pitno vodo na tem območju,« je povedal Janko Širec. KP Ptuj je upravljavec vodo-oskrbnega sistema Ptuj, ki zagotavlja oskrbo s pitno vodo v 18 občinah: Ptuj, Dornava, Gorišni-ca, Cirkulane, Juršinci, Destr-nik, Markovci, Hajdina, Starše, Videm, Podlehnik, Žetale, Trnovska vas, Sveti Andraž, Zavrč, Kidričevo, Majšperk in Cerkve-njak. Delno oskrbuje tudi občine Ormož, Duplek, Makole, Sveta Trojica in Sveti Jurij. Mojca Zemljarič Ptuj • Dokončna odločitev o prometu v Cez en mesec bo Poleti vzpostavljen spremenjen enosmerni prometni dovoljstva. Del stanovalcev - predvsem stanujočih v večina stanujočih na delu, kjer je potekal enosmerni V roku enega meseca, torej do 27. novembra, bo po zagotovilih predstavnikov ptujske občine vzpostavljen dvosmerni promet. Takšna je dokončna odločitev, ki je na podlagi strokovnega mnenja padla minuli teden. V zvezi z ureditvijo prometa v Ulici Jožefe Lackove na Ptuju je bil minuli teden v četrtek sklican svet Četrtne skupnosti Ljudski vrt. Seje se je udeležilo več kot 60 ljudi. Med njimi so bili tako tisti, ki se s sedanjim, zaenkrat še veljavnim prometnim režimom strinjajo, kot tisti, ki mu nasprotujejo. Ker so predstavniki ptujske občine na čelu z Janezom Mercem in Alešem Gregorecem vztrajali pri tem, da bo o prometnem režimu odločala stroka in ne ulica, so naročili strokovno mnenje. Izdelali so ga na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in Predlagano zaporedje ukrepov, ki naj bi bili izvedeni (pripravil jih je Sebastian Toplak): 1.) Odprava obstoječega enosmernega prometnega režima. 2.) Če bodo zaznane prevelike vozne hitrosti in tranzitni promet, naj se v najbolj strnjenem bivalnem predelu uvede »Območje umirjenega prometa«, in sicer od hišne št. 41 do 53 v dolžini približno 300 metrov. 3.) Če bodo v Ul. Jožefe Lackove še vedno zaznane prevelike vozne hitrosti in tranzit, se izvedejo ob vstopu v »Območje umirjenega prometa« hitrostne ovire. Foto: DK petek • 4. novembra 2016 V središču Štajerski 5 stičnega kompleksa v mestu stanje objekta Koroščevega mlina ob Studenčnici, v neposredni bližini ptujskih term in igrišča za golf. Foto: Črtomir Goznik Največji, skoraj polovični, lastnik propadajočih objektov Koroščevega mlina je družba Žito. Preostali lastniki so fizične osebe: Ivan Korošec (Zamušani), Branko Lovrenčič (Dolge Njive, Voličina), Peter Vesenjak (Nova vas pri Markovcih) in Branko Joha (Ptuj). Na nepremičninah je vpisana vrsta hipotek in izvršb. lice.« Za objekt ob Studenčnici, v katerem je tudi mlin, pa dodajajo: »Kadar gre za zapuščen objekt ob občinski cesti in drugih javnih površinah in obstaja nevarnost, da se zruši na cesto oziroma javno površino, je pristojna republiška gradbena inšpekcija. Občinska inšpekcija v teh primerih nima pravne podlage za ukrepanje. Ima pa v takšnem primeru občina možnost, da v skladu z zakonom o graditvi objektov sprejme Odlok o določitvi nevzdrževa-nih objektov ter vzdrževalnih del na njih. Ta med drugim določa: »Če so na objektu takšne pomanjkljivosti, da zaradi izrabljenosti, zastarelosti, vremenskih vplivov ali učinkovanja tretjih zelo slabo vpliva na zunanjo podobo naselja in krajine in so posledica opustitve redne in pravilne uporabe ter vzdrževanja nepremičnine, pa ne gre za nevarno gradnjo po tem zakonu, občina zaradi zavarovanja javne koristi lahko zaveže lastnika, da izvede nujno potrebna vzdrževalna dela. Občina sprejme odlok, v katerem določi območja oziroma objekte, na katerih je treba izvesti vzdrževalna dela, katera vzdrževalna dela je treba izvesti oziroma merila za njihovo določitev, ter predvidi oceno njihovih stroškov. V odloku lahko občina predvidi tudi višino sredstev, ki jih bo prispevala za pokritje dela stroškov v zvezi s predvidenimi vzdrževalnimi deli. Na podlagi navedenega odloka pristojni občinski organ po uradni dolžnosti izda odločbo, s katero lastnika objekta zaveže, da v določenem roku izvede vzdrževalna dela, opredeljena v odloku. Če je objekt zavarovan v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, je treba dela izvajati v sodelovanju z organom, pristojnim za varstvo kulturne dediščine.« »In šele po prejemu takšnega odloka bi občinska inšpekcija dobila pooblastilo za ukrepanje,« so še poudarili na medobčinski inšpekciji. Mojca Zemljarič Ulici Jožefe Lackove ulica ponovno dvosmerna režim v delu Ulice Jožefe Lackove na Ptuju je povzročil veliko nejevolje in neza-Vodovi ulici, kjer promet ves čas poteka dvosmerno - se je s tem sicer strinjal, promet, pa ne. In kot kaže, se je glas slednjih vendarle (u)slišal. arhitekturo Univerze v Mariboru, odgovorni vodja izdelave pa je bil Sebastian Toplak. Opozoril je sicer, da je bil čas izdelave študije prekratek, da bi izvajali še merjenje prometa, a da ima dovolj podatkov za izdelavo mnenja. Izpostavil je pozitivne in negativne učinke uvedbe enosmernega prometa. „Dejstvo je, da varnost v tej ulici ni bila posebej problematična. To kažejo tudi statistični podatki. Od leta 2012 do 2015, torej v štirih letih, je policija obravnavala le dve prometni nesreči," je pojasnil Toplak in dodal, da pa je stanje na Osojnikovi, Slovenje-goriški in Potrčevi - po katerih so se sedaj morali voziti stanovalci - bistveno bolj alarmantno. Na teh cestah se je namreč v enakem časovnem obdobju zgodilo kar 50 nesreč. Po tem je sklepal, da se je prometna varnost stanovalcev, ki se vozijo po teh cestah vsakodnevno, z uvedbo enosmernega prometa poslabšala. „Naš problem je tranzit. Dejstvo je, da če spodaj ne bi bilo zastojev, bi bil promet čez 'hrib' bistveno zmanjšan. Naš namen je zato omejiti tranzit in zagotoviti varnost vseh vas," je pojasnil Toplak in dodal, da če se bo cesta širila, bo to pomenilo le dodatno „vabo" za tranzitni promet. Strokovno mnenje v prid ponovni uvedbi dvosmernega prometa Zaradi vsega navedenega je bilo stališče Toplaka, ki je pripravljal strokovno mnenje, jasno: „Enosmerna prometna ureditev v obravnavanem primeru Ul. Jožefe Lackove povzroča več negativnih kot pozitivnih učinkov, zato predlagam njeno odpravo in ponovno vzpostavitev dvosmernega prometnega režima. Predlagam, da se pred tem izvedejo posamezni ukrepi, katerih realizacija naj bo postopna." A stanovalci, ki so proti obstoječemu prometnemu režimu, se le z ugotovitvijo in obljubo niso zadovoljili. Zanimalo jih je, kdaj natančno bo dvosmerni promet ponovno uveden. Na vztrajanje Edvarda Kende je Merc odgovoril, da bo promet dvosmerno stekel v roku enega meseca, sočasno pa bodo izvajali tudi preostale predlagane ukrepe. „Cesta je postala prenaseljena, to je pa ključni problem v vsej zadevi. Pripravlja se dolgoročna rešitev, ki pa za stanovalce ne bo neboleča, marsikdo se bo moral tudi umakniti z občinske zemlje. Žrtve so sicer različne, cilj vseh nas pa je enak: omejiti hitrost, zagotoviti varnost in izločiti tranzit," je bil jasen Merc. Po mnenju Roberta Brkiča, vodje medobčinske redarske službe MO Ptuj, je razlog za izboljšanje prometne varnosti ne le v spremembi režima, temveč v prisotnosti redarjev, ki so bili na tem območju v zadnjih tednih pogosteje kot sicer, v samo dveh dneh so zaznali 12 primerov kršitev. Vozniki so se v območju cone 30 km/h vozili več kot 45 km/h in jim je zato izrečena globa. „Je pa dejstvo, da je natanko polovica kršiteljev stanovalcev tega 'hriba'. Zavedati se morate, da se vsi morate držati pravil, sicer bomo morali ukrepati tudi proti stanovalcem," je bil jasen Brkič. Medobčinska redarska služba bo, kot kaže, imela veliko dela v prihodnjih mesecih, ko se bodo ljudje ponovno privajali na stari prometni režim. Dženana Kmetec Seja, na kateri je bila osrednja točka prometni režim Ulice Jožefe Lackove, je po pričakovanjih privabila veliko nasprotnikov in zagovornikov sedanjega prometnega režima. Kdo je sploh odločil o uvedbi enosmernega prometa? Večkrat so stanovalci izpostavili vprašanje tudi o tem, kdo je povzročil ves nemir med prebivalci oz. kdo in na podlagi česa je odločil o tem, da se v ulici spremeni prometni režim. Predsednica ČS Ljudski vrt Tanja Meško To-nejc je dejala, da naj bi se člani sveta četrtne skupnosti tega lotili, ker je bila to prva zadeva, ki je ostala nerešena v prejšnjem mandatu. A dejstvo je, da četrtna skupnost lahko podaja le mnenje in priporočila. Končna odločitev je v domeni strokovnih služb občine. Podobno je povedal tudi Franc Kozel, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj. Meško Tonejčeva je sicer na sejah večkrat poudarjala, da je bila uvedba enosmernega prometa posledica pobude nekaj stanovalcev, za katere se je kasneje izkazalo, da živijo v Vodovi ulici, ki je bila ves čas dvosmerna. Kdo je torej podpisal odločitev, da se gre poleti v enosmerni prometni režim in na podlagi katere študije, ni znano. Jasno pa je, da zapletov, ki so njegovi odločitvi sledili, in takšne vztrajnosti ter nasprotovanja stanovalcev gotovo ni pričakoval. Foto: DK 6 Štajerski Podravje petek • 4. novembra 2016 Lenart • Pogovor z županom ob občinskem prazniku Številne investicije in projekti ter gospodarski razvoj Na god farnega zavetnika svetega Lenarta praznuje občina Lenart tudi svoj občinski praznik. Prireditve ob občinskem prazniku so začeli že konec oktobra, sklenili pa jih bodo 13. novembra. V tem času se bo zvrstilo okoli 25 dogodkov. Še posebej slovesno bo danes, 4. novembra, ko bo v Domu kulture Lenart potekala osrednja proslava. Foto: ML Župan Janez Kramberger je s postorjenim v zadnjem letu zadovoljen, saj jim je uspelo uresničiti večino načrtov, ki so si jih zadali. Spoštovane občanke in občani! Ob prazniku Občine Lenart vam iskreno čestitam in vas vabim na osrednjo prireditev, ki bo v petek, 4. novembra, 201 6, ob 18. uri v Domu kulture Lenart. Prav tako prisrčno vabljeni v nedeljo, 6. novembra 2016, na Lenarško žegnanje, ki ga bodo popestrili Pihalna godba MOL, II Divji in folklorne skupine. mag. Janez Kramberger, župan Občine Lenart .uJ-< '"■- V občini Lenart nadaljujejo z razvojem in novitetami. Župan Janez Kramberger je s postorjenim v zadnjem letu zadovoljen, saj jim je uspelo uresničiti večino načrtov, ki so si jih zadali. Tako so uspešno izpeljali finančno stabilizacijo občine, nadaljevali so z urejanjem infrastrukture in vlaganjem na številnih področjih, kjer so poleg proračunskega financiranja uspeli pridobiti državna sredstva. Številne investicije, ki so jih letos že končali oz. so v teku, nazorno kažejo na razvoj občine. »Izgradili smo več kot štiri km odcepov sekundarnih vodovod v vrednosti 80.000 evrov. V obeh krajevnih skupnostih smo obnovili več kot dva km ulic in cest v skupni vrednosti 200.000 evrov. Sistemsko širimo optično omrežje v sodelovanju s podjetjem Telekom v dolžini več kot šest km. V letošnjem letu smo kupili dve nepremičnini, in sicer Štupičevo vilo v vrednosti 69.000 evrov in stanovanjsko stavbo v Voličini v vrednosti 37.000 evrov. Lotili smo se sanacije športne dvorane v Lenartu (streha, slačilnice, stavbno pohištvo), ki nas bo stala okoli 90.000 evrov, za vzdrževalna in investi- cijska dela v šoli in telovadnici Voličina smo namenili 32.000 evrov, za vzdrževalna in investicijska dela v vrtcu in osnovni šoli Lenart pa 52.000 evrov. Sanacija komunalne infrastrukture na Prešernovi in Cankarjevi ulici vključno s sanacijo plazu je v letošnjem letu vredna 190.000 evrov. V izvedbi je igrišče z umetno travo v vrednosti 130.000 evrov. Uspelo nam je prodati tudi nekaj zemljišč v industrijski coni in mestu Lenart v vrednosti okoli 280.000 evrov. Ob 25. obletnici samostojnosti Republike Slovenije smo v mestnem parku dr. Jožeta Pučnika postavili obeležje, ki je stalo 12.500 evrov,« našteva Kramberger. Poleg tega so naredili še množico manjših projektov, a zato za občane nič manj pomembnih, kot je celostna prometna strategija in ureditev modrih con v Lenartu, sanacija mrliške vežice v Voličini, nov most na učni poti ob Komarniku, rondo na vhodu v mesto Lenart, kjer bo predstavljena tehnična in kulturna dediščina (stara preša in s slamo pokrit objekt). Ponosni pa so še na uspeh pri razpisu čezmejne-ga sodelovanja Interreg Sloveni-ja-Hrvaška, v sklopu katerega bodo uredili del infrastrukture na Zavrhu in spominsko sobo v Štupičevi vili. Nadejajo se sofi-nancerskih sredstev za pereče infrastrukturne zadeve Na vprašanje, kaj bi bilo v prihodnje še treba postoriti, pa prvi mož občine Lenart odgovarja: »V tem času smo v pripravi proračuna za prihodnje leto. Pereče infrastrukturne zadeve v naši občini so predvsem centralna čistilna naprava, prometna ureditev v mestu Lenart in še nezgrajena severna obvoznica v mestu Lenart. Teh investicij ne moremo izvesti sami v okviru občinskega proračuna, zato upamo, da bodo naša večletna prizadevanja za sofinanciranje čistilne naprave, ureditev prometa na državnih cestah v naši občini in izgradnja severne obvoznice za naseljem Ob gozdu deležna razumevanj Ministrstva za infrastrukturo in Ministrstva za okolje in prostor.« Prav tako je potrebna širitev infrastrukture v Novi poslovno-industrijski coni v Lenartu, saj so parcele ob že izgrajeni infrastrukturi že prodane, nadaljuje župan. Tudi prihodnje leto bodo nadaljevali modernizacijo dotrajanih občinskih cest ter druge projekte na področju komunalne infrastrukture, zaživeli bodo projekti čez-mejnega sodelovanja ... Monika Levanič Ptuj • Razstava Vse za zdravje in blaginjo skupnosti! Rdečemu križu dela ne bo zmanjkalo V Zgodovinskem arhivu na Ptuju z razstavo Vse za zdravje in blaginjo skupnosti! obeležujejo 150-letnico Rdečega križa (RK) Slovenije in 60-letnico Občinskega odbora RK Ptuj. »Namen razstave je javnosti predstaviti del gradiva o delovanju RK na Ptuju in v njegovi širši okolici, ki ga hrani Zgodovinski arhiv na Ptuju,« je pojasnila avtorica razstave, ar-hivistka Nataša Majerič Kekec. Za pomoč pri projektu se je zahvalila mag. Radovanu Pulku iz Zgodovinskega društva Kidričevo, za izposojene fotografije in ostalo gradivo pa še Aleksandru Kumru, Olgi Rusanov, Alekseju Arsenjevu, Območnemu združenju RK Ptuj, mag. Nataši Ko-lar, mag. Janezu Mercu, Pokrajinskemu muzeju Ptuj-Ormož in Osnovni šoli Breg. Direktorica ptujskega zgodovinskega arhiva Katja Zupa-nič je pojasnila, da v različnih arhivskih fondih hranijo kar nekaj pisne dediščine RK: »Arhivi našo vlogo in nalogo poudarjamo tudi tako, da se z razstavami preko ohranjene pisne kulturne dediščine odzivamo na aktualna družbeno-socialna dogajanja ter na ta način nudimo priložnost za razmišljanje in učenje iz preteklih dejanj za nove poglede v prihodnost. Avtorici razstave je odlično uspel preplet zgodb RK Slovenije in Občinskega odbora RK Ptuj s poudarkom na lokalnih aktivnostih humanitarnega poslanstva RK v različnih zgodovinskih obdobjih.« Foto: Damjan Lindental za Zgodovinski arhiv na Ptuju Avtorica razstave Nataša Majerič Kekec je poudarila, da Rdeči križ ženejo in usmerjajo humanitarni ideali, ki se odražajo s konkretnimi dejanji. RK Slovenije je neodvisna humanitarna organizacija nacionalnega pomena. Je sestavni del Mednarodnega gibanja RK in Rdečega polmeseca, največje humanitarne organizacije na svetu, ki šteje 97 milijonov članov in prostovoljcev v 186 državah. Vodja sekretariata za splošne zadeve na Mestni občini Ptuj Janez Mere je v nagovoru opozoril, da se delokrog RK vse bolj širi: »RK je začel s povsem vojaškimi primeri, kasneje prešel na področje naravnih in drugih nesreč, danes pa je dejaven tudi na področju vrednot in socialne oz. vsesplošne krize.« Tudi predsednik Območnega združenja RK Ptuj Aleksander Solovjev je poudaril, da dela RK gotovo ne bo zmanjkalo: »Razdelimo vse več paketov pomoči. Prvič za pomoč prosijo tudi družine, v katerih sta oba starša zaposlena, pa kljub temu ne morejo preživeti.« Odprtje razstave so popestrile flavtistka Pia Majerič, dijakinja Konserva-torija za glasbo in balet Maribor, ter Vesele Polanke. Razstavo v Zgodovinskem arhivu na Ptuju si lahko brezplačno ogledate do marca prihodnje leto. Eva Milošič Razstavo si lahko v Zgodovinskem arhivu na Ptuju ogledate vsak delovnik med 8. in 15. uro. Rdeči križ na Ptuju deluje že od leta 1881 Razstavo Vse za zdravje in blaginjo skupnosti! vsebinsko dopolnjuje slikovno bogat katalog, ki pregledno povzema zgodovino Rdečega križa (RK). Švicarski mirov-nik in humanist Henry Dunant je leta 1859 na pogorišču bitke pri Solferinu v Italiji dobil zamisel za humanitarno organizacijo, ki bi v vojnem času oskrbovala ranjence, v mirnem pa pomagala žrtvam nesreč. Ustanovno listino RK so sprejeli štiri leta kasneje v Ženevi. Ptujsko društvo RK je bilo sprva podružnica deželne centrale za Štajersko s sedežem v Gradcu, leta 1945 je bil ustanovljen okrajni odbor RK Ptuj, deset let kasneje pa občinski, ki si je priključil bivše občinske odbore Hajdina, Starše, Markovci, Grajena in Rogoznica. Ptujski občinski odbor je imel komisije za zdravstveno prosveto, borbo proti tuberkulozi, borbo proti alkoholizmu, prvo pomoč, prostovoljno krvodajalstvo, razdeljevanje hrane in druge pomoči, male asanacije, podmladek, propagando in ekonomsko-finančna vprašanja. Foto: EM petek • 4. novembra 2016 Kmetijstvo Štajerski 7 Središče ob Dravi • Kaj bi krajinski park lahko ponudil obiskovalcem Krajinski park: dodatna priložnost ali breme? »Današnja predstavitev je pokazala, da poleg koruze in pšenice lahko prodamo še kaj drugega. Ce bomo spremenili svoje razmišljanje, bo to mogoče, sicer ne. Vprašanje pa je samo, na kak način bomo to znali prodati,« je po predstavitvi o tem, kaj bi lahko obiskovalcem ponudil krajinski park v Središču ob Dravi, menil Središčan Toni Prosnik. Temu je pritrdila tudi večina prisotnih. Ideja o ustanovitvi krajinskega parka v Središču ob Dravi ima že dolgo brado. Kljub temu pa do njene uresničitve še ni prišlo, saj so ji v preteklosti nasprotovali predvsem številni kmetje, ki imajo na predvidenem območju parka njive. A so idejo ponovno obudili pred dvema letoma in ustanovili širšo delovno skupino, sestavljeno iz različnih interesnih skupin, da bi se seznanili z območjem krajinskega parka in režimom v njem, predvsem pa poiskali odgovore, kaj bi omenjeni park prinesel in kako bi jih omejeval. Potovanje po hrčkovem krajinskem parku Na sredinem srečanju je skupina raziskovalcev z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani v okviru raziskovalnega projekta Pegasus predstavila, kaj bi Središče ob Dravi in morebitni krajinski park lahko ponudila obiskovalcem. Središki župan Jurij Borko je uvodoma dejal, da bi bil krajinski park lahko pomembna razvojna priložnost občine. Tokratno sre- Skupina raziskovalk z ljubljanske biotehniške fakultete s prof. Emilom Erjavcem in Lukom Juvančičem ter županom Jurijem Borkom čanje tako ni bilo namenjeno razglabljanju o tem, ali bodo krajinski park ustanovili, pač pa predstavitvi številnih priložnosti, ki bi jih veljajo izkoristiti na morebitnem zavarovanem območju narave in kulturne krajine. Skupina štirih študentk pod vodstvom profesorjev Emila Erjavca in Luka Juvančiča je v enajstih poglobljenih intervjujih dognala, da se Središčani dobro zavedajo bogate naravne in kulturne dediščine ter že razvijajo podjetniške zamisli na ta račun. Na podlagi ugotovitev je pripravila smernice za obiske večjih skupin, pa tudi družin in posameznikov, ki bi si želeli ogledati krajinski park. Zgodba, ki bi naravno in kulturno dediščino združevala z lokalno ponudbo, temelji na hrčku. Ker je Središče ob Dravi edino nahajališče hrčka v Sloveniji, je to gotovo velika priložnost za domačine. Študentke so si tako zamislile, da bi postavili hrčkov rov v človeški velikosti, turisti pa bi si lahko ogledali še zani- mivosti kraja, kot so središka oljarna, reka Drava s poplavnim gozdom in učni čebelnjak, ter se podali na vožnjo s kočijo po učni poti. Ob tem so naletele tudi na nekatere slabosti; glavna izmed njih je, da v občini nimajo prenočitvenih kapacitet. Kljub temu so sklenile, da so zametki turizma v kraju dobri, a da so potrebne skupna vizija, predstavitev in ponudba. »Zametki so dobri, avtobusi turistov k vam že prihajajo. Če bi to bolj organizirali in zapakirali Slovenija, Podravje • Kmetom na voljo za milijon evrov ugodnih posojil KGZ Ptuj: »Kmetje naj se prijavijo, če nimajo lastnih prihrankov« Slovenski regionalni razvojni sklad iz Ribnice kmetom omogoča pridobitev kreditov za predfinanciranje projektov na kmetijah z enoodstotno obrestno mero. Rok za prijave bo začel teči 14. novembra in se bo iztekel 31. januarja prihodnje leto. Za kredit regionalnega razvojnega sklada se lahko potegujejo kmetje, ki so bili uspešni na javnih razpisih za pridobitev evropskih sredstev in so tudi že prejeli ustrezen sklep ali odločbo. Namen tega ukrepa je kreditiranje nepovratnih sredstev. V bistvu gre za premo- stitvene kredite, s katerimi lahko kmetije financirajo naložbo v obsegu, ki ga bodo pozneje pokrila nepovratna sredstva. Osnovno načelo državnega in evropskega sofinanciranja naložb je, da mora investitor naložbo dokončati (npr. stroj kupiti in v celoti plačati), nato pa dobi izplačana odobrena nepovratna sredstva. Investitor mora poleg lastne udeležbe torej za določen čas zagotoviti tudi sredstva za denar, ki ga bo pozneje dobil od države, so pojasnili na Kmetijskem zavodu Ptuj. Na vprašanje, zakaj bi se kmetje prijavili, so odgovorili: »Kmetje naj se prijavijo, če nimajo lastnih prihrankov, da bi lahko v celoti pokrili naložbo, in če bi za delež nepovratnih sredstev morali zagotoviti bančni premostitveni kredit. Redni bančni premostitveni krediti so seveda dražji kot kredit sklada.« Ribniški sklad je razpisal za milijon evrov ugodnih premostitvenih posojil. Ob tem velja, da je lahko višina kredita od 5.000 do 100.000 evrov, a kreditna sredstva iz ribniškega sklada ne smejo biti višja od 80 % odobrenih nepovratnih sredstev. Posojilo kmetje praviloma vračajo sproti, ob vsakokratnem prejemu evropskih sredstev za prijavljeni projekt, vsekakor pa v celoti in dokončno najkasneje v osmih dneh po prejemu plačila zadnjega zahtevka. Če se prijavljeni projekt oz. plačilo zadnjega zahtevka ne izvede prej, je prejemnik kredita dolžan vrniti posojilo najkasneje tri leta po podpisu posojilne pogodbe. Mojca Vtič v neko zgodbo, bi vaše kraljestvo ob Dravi lahko zaživelo -seveda ni treba trositi pravljic, da bosta tukaj tekla mleko in med. V turizmu je težko živeti. Je pa to priložnost za mlajše in srednje generacije ter tiste, ki znajo pridelati dobre izdelke,« je dodal profesor Erjavec. Da gre za veliko priložnost tudi za črpanje finančnih sredstev, je poudaril župan Borko: »To bi lahko bila blagovna znamka. Potrebnih bo veliko dobrih idej in tudi finančnih sredstev, ki jih bo mogoče dobiti na razpisih. Ker ne moremo kandidirati za denar za ceste ali kanalizacijo, se usmerjamo na tiste programe, za katere je sredstva mogoče počrpati.« Da bi zadržali mlade Kakih 25 občanov, ki so se udeležili srečanja, je bilo s predstavljenim zadovoljnih. Kot je bilo razbrati iz razprave, se večina z ustanovitvijo krajinskega parka strinja, saj v tem vidi priložnost za razvoj občine, turizma in dopolnilnih dejavnosti, o čemer sicer tudi domačini že resno razmišljajo. »Imamo potencial na področju turizma. Tudi na naši kmetiji razmišljamo o kampu za okoli sto ljudi. Tako upam, da bomo imeli čez nekaj let prenočišča in da bomo v Središču na trgu odprli tudi kakšen obrtniški muzej. Ne smemo pozabiti tudi na to, da je reka Drava kopalna reka. Voda je vsako leto čistejša, morda je tudi v tem priložnost. Upam, da se bodo stvari izboljševale in da bomo vsaj nekaj družin in mladih posameznikov uspeli zadržati v našem okolju,« je povedal Samo Žerjav, dodal pa je še, da bi se morali namesto o tem, ali bodo park ustanovili, pogovarjati o tem, kdaj in na kak način. S tem se je strinjal tudi Bojan Mlakar: »Upam, da bo krajinski park slej ko prej ustanovljen. Zatikalo se je pri sožitju s kmetijsko pridelavo -razumeti moramo, da je to območje kmetijsko zelo razvito in velik delež bruto družbenega proizvoda občine izhaja iz kmetijstva, od katerega ljudje živijo. Kot je povedal že župan, je bil v preteklosti ureditveni režim velikokrat napačno predstavljen; na pamet so bile izrečene neke pripovedi, kar se je globoko zapisalo v spomin naših kmetov, ki v teh težkih časih gospodarijo vsak po svoje. Tudi država za to ni imela posluha, predvsem v zadnjem času; ne s kmetijsko-okoljskimi ne s kmetijsko-okolj-sko-podnebnimi programi, saj so bila vsa nadomestila za izpad kmetijske pridelave absolutno prenizka. Po drugi strani pa moramo reči, da so kmetje že doslej sobivali z naravo. Rastlin-sko-živalska diverziteta se je v središkem kraju ohranila, ker smo tudi kmetje imeli posluh za to. Tako upam, da bo ureditveni režim nastajal v soglasju z delom prebivalstva, ki od kmetijstva živi.« Monika Levanič i » Kočevar: Gre za moje preživetje « V zanimivi razpravi se je oglasil tudi Dominik Bombek iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ter povedal, da je bistvo parka kulturna krajina, ki so jo oblikovali prav kmetje. Ostro pa je nastopil Marko Kočevar, ki ustanovitvi krajinskega parka nasprotuje: »Južno od železnice imamo 15 hektarjev zemlje in če bodo tam kakšne omejitve, ne vem ... Gre za moje preživetje.« V razpravo se je vključila tudi Stanka Horvat, zaposlena v središki oljarni: »Kot veste, je oljarna gonilna sila v kraju, pri nas se obrne največ turistov. Želja vodstva in vseh zaposlenih je, da bi se naši ponudbi pridružili tudi drugi.« Udeleženci so se strinjali, da sta povezovanje in skupna promocija nujna. A brez kmeta ne bo šlo, je potegnil črto Erjavec: »Če kmetje v tem ne bodo videli priložnosti in se povezali, ne bo uspeha.« Župan je ob koncu povedal, da bodo idejo o ustanovitvi krajinskega parka razvijali naprej, vendar le v primeru širšega konsenza. Strokovne podlage že pripravljajo, v zimskih mesecih pa nameravajo zadevo predstaviti širši javnosti. Foto: ML Foto: JT 8 Štajerski Politika petek • 4. novembra 2016 Markovci • Oktobrska seja občinskega sveta Gradnja kanalizacije se bo začela z ugodnim vremenom in lastnimi sredstvi Markovski svetniki so junija sklenili, da k izgradnji kanalizacije v Novi vasi pri Markovcih še ne pristopijo in počakajo na morebitna evropska ali državna sredstva. Po štirih mesecih čakanja razpisov še ni, zato bo občina, ko se vreme uredi, začela investicijo, je svetnike seznanil župan Milan Gabrovec. »Gradnjo bomo začeli z lastnimi sredstvi, takoj ko bo vreme ugodno, saj razpisa očitno še ne bo,« je povedal in dodal, da bo kanalizacija v Novi vasi proračun stala okrog 1,5 milijona evrov. Na pripombo svetnika Franca Ro-žanca, da je polletno poročilo o izvajanju proračuna razkrilo, da občini ni uspelo pridobiti nobenih državnih ali evropskih sredstev za projekte in da bo tako tudi ob koncu leta, če projekt krožišča letos pade v vodo, pa je župan odvrnil: »Z veseljem bi se prijavljali na razpise, vendar jih ni.« Štajerski TEDNIK www.tednik.si ■ Stajerskitednik I Stajerskitednik I Težave z odkupi za krožišče tudi v Markovcih Med večjimi načrtovanimi projekti so torej kanalizacija v Novi vasi, ki se bo gradila z občinskim denarjem, ter gradnja krožišča pri kmetijski zadrugi in hitre ceste, le da je izvajanje slednjih dveh v rokah države. Davida Gabrovca je zanimalo, kdaj naj bi se začela gradnja krožišča, saj je bil začetek del napovedan za avgust. »Zelo malo je odvisno od nas, saj ta projekt pelje direkcija za infrastrukturo. Zalomilo se je, ker se trije ali štirje lastniki ne strinjajo s ceno, ki jo je postavil uradni cenilec. Nekateri izsiljujejo, saj namesto 1,5 evra za m2, kar je po uradni cenitvi vrednost zemlje, zahtevajo 15 evrov. Direkcija že ima podpisanih 70-80 % pogodb. Nekdo pač meni, da je njegova zemlja veliko vredna,« je dejal župan. Rožanca ta odgovor ni zadovoljil, saj je prepričan, da bi lahko občina naredila več. »Rečeno je bilo, da občina ne more ničesar narediti, s tem se ne strinjam. Sedaj imajo nekateri, ki so predlagali sprejemljivo ceno, podpisane pogodbe, nekateri ne. Naredimo vse, skličimo lastnike, mi sami to naredimo, direkciji zagotovo to ni v interesu.« Bo prostorski načrt sprejet še letos? Oktobra je naše območje obiskal tudi minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. Osrednja točka obiska je bila hitra cesta Ormož-Ptuj. Majo Zemljarič je zanimalo, kako je z gradnjo odseka Markovci-Ptuj in katera trasa (južna ali severna) naj bi se izvajala. »Naravovarstveniki so zapisali, da po južni varianti gradnja ni možna, vendar pa smo zahtevali, da podajo razloge, zakaj bi bil poseg v Naturo 2000 tako uničujoč, da gradnja ni možna. Vemo namreč na primerih drugih držav, da je bila gradnja možna tudi na območjih Nature. Zahtevali smo torej, da se ponovno preuči možnost, ker ti ljudje delujejo tako, ko enkrat odločijo, trmarijo pri svojem. Tudi okoljsko ministrico smo povabili, da pride na ogled, saj gre za nekaj 100 metrov Nature, poljske ceste in grmovje. Severna varianta pa posega v bival- no območje. Ob tem bi bila tudi južna varianta cenejša. Sicer pa sem dobil občutek, da minister govori resnico in da se bo nekaj premaknilo,« je pojasnil Gabro-vec. Zemljaričeva je še vprašala, kdaj naj bi svetniki obravnavali občinski prostorski načrt (OPN). »Za sveto nam je bilo obljubljeno, da bo OPN pripravljen do konca junija, sedaj imamo informacijo, da delajo končne korake in da bi ga lahko na zadnji letošnji seji tudi potrdili,« je odgovoril župan. Most v Zabovcih zgrajen še ta mesec Igor Ambrož je na oktobrski seji predlagal, da se defibrilator iz večnamenske dvorane prestavi Foto: Mojca Vtič na zunanji del stavbe, saj bo tako dostopen širšemu krogu ljudi. Župan je odvrnil, da mora biti vsaka omarica, ki je zunaj, ogrevana. »Dostopen je in ni potrebe, da bi ga premeščali,« je dodal Gabrovec, a si je nato po razpravi na občinskem svetu premislil in sklenil: »Bomo izvedli v najkrajšem možnem času.« Ambrož je še vprašal, kako je z izgradnjo mostov v Zabovcih, saj naj bi rok za izgradnjo mostov že potekel. »Nismo pristali na smrekov les, saj ta hitro propade, zahtevali smo macesen. Sedaj je rok za izgradnjo 10. november, enega bomo uredili mi, drugega naj bi ptujska občina. Za izvajalca je bil izbran Boštjan Plajnšek,« je odgovoril župan. Mojca Vtič Juršinci • S14. redne seje občinskega sveta Zavrnili prodajo zemljišča Občinski svet občine Juršinci na 14. redni seji ni soglašal s prodajo nepremičnine, ki je v strogem centru občine, za ceno okoli 12.000 evrov. Prepričani so, da bi zanjo morali iztržiti več. Na prvi seji po počitnicah, ki jo je v odsotnosti župana vodila podžupanja Dragica Toš Majcen, so svetniki obdelali pet točk dnevnega reda in sprejeli vse predloge, z izjemo potrditve sklepa o prodaji nezazidanega stavbnega zemljišča v izmeri 1.008 m2 po uradno ocenjeni vrednosti 11.988 evrov. »Svetniki niso podprli predloga o prodaji nepremičnine v lasti občine. Gre za nepremičnino, ki je v novem naselju Juršinci in je bila v postopku ocenitve sodnega cenilca g. Janeza Brunčiča ocenjena na 11,89 EUR/m2. Zavzeli smo enotno stališče, da so primerljive nepremičnine na tem območju dosegale bistveno višjo vrednost in sprejeli sklep, da se le-ta za takšno vrednost ne »Zavzeli smo enotno stališče, da so primerljive nepremičnine na tem območju dosegale bistveno višjo vrednost, in sprejeli sklep, da se le-ta za takšno vrednost ne proda,« je pojasnila podžupanja Dragica Toš Majcen. proda,« je odločitev občinskega sveta pojasnila podžupanja Dragica Toš Majcen. Svetniki so na seji med drugim govorili o osnutku odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj. Prav tako pa so potrdili sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra na nekaterih nepremičninah. Kot je namreč razvidno iz gradiva za sejo občinskega sveta, je občina prejela dopis podjetja Elektro Maribor, v katerem pozivajo k ureditvi zemljiškoknjižnega stanja za več nepremičnin, po katerih bodo potekale rekonstrukcije nizkonapetostnega omrežja, menjava lesenih drogov ipd. Monika Levanič Majšperk • 21. redna seja občinskega sveta Proračun 2017 bo težak 3,5 mio € Člani sveta občine Majšperk so na 21. redni seji v prvem branju potrdili osnutek proračuna za leto 2017. Vrednost proračuna je 3,5 milijona evrov. Največ finančnega priliva (2,7 milijona evrov) občina pričakuje iz naslova glavarine oz. dohodnine. Slabih 200.000 evrov bodo znašali transferni prihodki iz državnega proračuna, sredstev po evropskih razpisih si v letu 2017 ne obetajo. Za šolske prevoze, oskrbo v domovih za ostarele, subvencioniranje cen vrtca ter najemnin, štipendije in druge finančne pomoči posameznikom ali gospodinjstvom bo občina Majšperk v letu 2017 namenila dobrih 960.000 evrov. Okrog 900.000 evrov bodo znašali tudi investicijski odhodki. Med najpomembnejšimi naložbami občine Majšperk v letu 2017 bo energetska obnova doma Stoperce, vredna 317.000 evrov. Prihodnje leto naj bi začeli tudi gradnjo večnamenskega objekta v naselju Naraplje, za kar so v proračunu rezervirali 45.000 evrov. 55.000 evrov se v proračunu zagotavlja za ureditev bre- žine in prizidek h gasilskemu domu PGD Majšperk-Breg ter sanacijo platoja. 37.000 evrov je rezerviranih tudi za nakup gasilskega vozila GVGP-1 za PGD Majšperk. 630.000 evrov občina namenja za cestno infrastrukturo. Od tega 257.000 evrov za upravljanje in tekoče vzdrževanje cest ter 336.000 evrov za investicijsko vzdrževanje in gradnjo občinskih cest. 237.000 evrov je v proračunu rezerviranih za plače in prispevke zaposlenih v občinski upravi. Predvidoma 39.000 evrov bo znašal prispevek občine za zdravstveno zavarovanje brezposelnih oseb. Proračun za leto 2017 bo v javni obravnavi do 24. novembra. V tem času lahko zainteresirana javnost (politična, civilno-družbena, posamezniki) na proračun poda pripombe in predloge. Svetniki občine Majšperk so na minuli seji podali tudi mnenje k imenovanju ravnatelja OŠ Majšperk. Za to funkcijo predlagajo nekdanjega ravnatelja Raj-ka Jurgca. Pri točki pobude in vprašanja so med drugim izpostavili nekatere pomanjkljivosti na cestni infrastrukturi in problematiko odlaganja odpadkov v naravi. Županja Darinka Fakin je navzoče seznanila, da so v Maj-šperku nedavno pridobili naziv »občina po meri invalidov«. Mojca Zemljarič Foto: ML petek • 4. novembra 2016 Politika Štajerski 9 Kidričevo • Svetniki o proračunu, komunalnem prispevku, motoristih ... O nižjem komunalnem prispevku in mačehovski državi Svetniki so na oktobrski seji v prvem branju potrdili proračun za prihodnje leto, ki predvideva 5,9 milijonov evrov dohodkov. Občina se tudi prihodnje leto naj ne bi zadolževala, primanjkljaj v višini okrog 400.000 evrov naj bi krila iz ostanka preteklih let. Župan Anton Leskovar je izpostavil nenehno povečevanje socialnih transferjev in siromašenje prihodkov občini, tudi z naslova glavarine, ter primanjkljaj evropskih investicij. »Projekta obnove vodovodnega omrežja, ki smo ga predlagale podravske občine, država ni potrdila. Če tega projekta ne bomo pridobili, ne bomo dobili niti evra. Država s tem, ko jemlje sredstva občinam, ne jemlje denarja županom, temveč občanom oziroma državljanom,« je dejal. Tako bo občina projekte, ki jih bo izvajala, financirala sama, na kar je opozoril tudi Milan Fider-šek. Milan Strmšek pa je pozval pripravljavce proračuna, da do druge obravnave pripravijo seznam cest, ki bodo obnovljene, za kar je predvidenih 400.000 evrov. Število primerov nasilja v družini skokovito naraslo Občinski svet je bil seznanjen tudi s trendi varnostnih pojavov v preteklem letu. Vodja policijskega okoliša Kidričevo Marko Brglez je izpostavil lansko 10-odstotno zmanjšanje kaznivih dejanj v primerjavi z letom 2014, prav tako se je zgodila ena prometna nesreča manj. Na drugi strani pa, kot izhaja iz poročila, so policisti lani obravnavali kar deset primerov nasilja v družini (predlani tri) ter štiri kazniva dejanja, ko je šlo za zanemarjanje otroka oziroma za surovo ravnanje (predlani dva). Bogdana Potočnika pa je zanimalo, ali so policisti seznanjeni s krajami koles pri železniških postajah Šikole in Cirkovce, saj da naj bi jih v dveh mesecih umanjkalo že deset. »Deset je velika številka, glede na število prijav, je pa povsem mogoče,« je odgovoril Brglez. Primerjava izračuna komunalnega prispevka za stanovanjsko hišo: parcela velikosti 734 m2, nova stanovanjska stavba neto tlorisne površine 244,02 m2 Stari odlok 2009 3.972,08 € Novi odlok 2016 3.016,75 € Primerjava izračuna komunalnega prispevka za hlev: parcela velikosti 1652 m2, neto tlorisne površine 747 m2 Stari odlok 2009 8.477,88 € Novi odlok 2016 6.631,19 € Obeta se nižji komunalni prispevek Svetniki so v prvem branju potrdili tudi odlok o komunalnem prispevku. Župan je pojasnil, da se z novim odlokom komunalni prispevek znižuje, a da se povečuje cena priključnine. »Vsi tisti, ki do drugega branja ne bodo odda- Vir: Občina Kidričevo li vloge za priključitev na kanalizacijo, to velja tudi za Starošince, bodo imeli od 100 do 150 evrov višji komunalni prispevek,« je opozoril župan. Direktor občinske uprave Damjan Napast je dodal, da bodo tisti, ki jim še ni bil odmerjen komunalni prispevek, prejeli obvestila. »Vsi bodo imeli možnost, da prinesejo vlogo in bodo obravnavani po starem odloku. To pa ne pomeni, da bodo Foto: Mojca Vtič morali prispevek plačati takoj,« je dodal. Milana Strmška je zanimalo, kako je s komunalnim prispevkom pri dozidavi hlevov. »Plača se samo razlika, torej če imamo prizidek, se plača prispevek samo za prizidek. Če se pa hlev poruši in gradi v istih gabaritih, pa se prispevek ne obračuna,« je pojasnila Jasna Medved iz podjetja Boson, ki je pripravilo dokument. Občini en evro od tovornjaka odpeljanega gramoza Na dnevnem redu je bil tudi občinski podrobni prostorski na- črt za črpanje gramoza iz gramoznice Pleterje, in sicer na 8,2 ha velikem območju med naseljema Kungota pri Ptuju in Starošince. Medvedova je pojasnila, da gre za kopanje gramoza na površini in ne v vodi. Župan je dodal, da si občina želi, da tisti, ki bo pridobil rudarsko pravico, čim prej začne črpati gramoz in se nato umakne iz gramoznice. »Dolgoročno namreč želimo ob zalivu s plažo postaviti bungalove,« je zaupal župan. Stanislava Lampiča je ob tem zanimalo, koliko bo imela občina materialne koristi od črpanja gramoza. Direktor občinske uprave Damjan Napast mu je odgovoril, da trenutno občini pripada 10 centov po kubičnem metru. »To je torej evro na tovornjak,« je izračunal Strmšek. Motoristi iz Cirkovc želijo urediti počivališče Občinski svet je obravnaval še predlog Motorističnega kluba Tulipan iz Cirkovc, ki želi najeti zemljišče ob križišču za Rače, da bi tam uredil počivališče za motoriste. Strmšek je podal mnenje svetniške skupine SLS, ki je prepričana, da ta lokacija ni primerna za počivališče, in sicer zaradi ožjega vodovarstvenega območja in omejitev, ki jih ta prinaša, ter zaradi prometne (ne)varnosti. »Predlagam, da občinski svet sprejme polletni moratorij, v tem času pa skušamo najti primernejšo lokacijo.« Župan je odgovoril, da so območje občine prečesali po dolgem in počez, vendar primernejše lokacije niso našli. »Zanimivo je, da ne nasprotujete počivališčem ob avtocesti,« je pripomnil. Svetniki so, ne soglasno, a vendarle, sklep o najemu zemljišča za 12 evrov na leto potrdili. Slavko Kranjc pa je izpostavil cenzuriranje tekstov v občinskem glasilu Ravno polje. »Če gre za pisanje neresnic, potem take zgodbe v občinsko glasilo vsekakor ne spadajo,« je odvrnil župan. Lesko-var je vse svetnike še povabil k postavljanju šotora ter napovedal, da bo naslednja seja predvidoma decembra. Mojca Vtič Sveti Andraž v Slovenskih goricah • Še s seje Svetniki so se seznanili z izvrševanjem proračuna Na oktobrski seji občinskega sveta občine Sveti Andraž je beseda tekla tudi o polletni realizaciji proračuna, popravilu čistilne naprave in aktivnostih v zvezi z obnovo državne ceste. Svetniki so se na minuli seji med drugim seznanili z izvrševanjem proračuna v prvi polovici leta. Polletna realizacija proračuna občine Sveti Andraž v Slov. goricah nekoliko zaostaja za načrtovanimi prihodki in odhodki. Kot je razvidno iz gradiva za sejo občinskega sveta, je polletna realizacija proračuna na strani prihodkov okoli 43 %, na strani odhodkov pa 37 %. Prihodki in odhodki so nižji predvsem zaradi tega, ker se večina investicij zaključuje v drugi polovici leta. »Večina sredstev za investicije je prišla po 30. juniju, zato so prihodki manjši. Prav tako pa so manjši Več družinskega nasilja V občini Sv. Andraž so v preteklem letu zabeležili porast kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke. Tako so lani obravnavali štiri kazniva dejanja (leto poprej le dva), od tega dve kaznivi dejanji nasilja v družini, eno kaznivo dejanje zanemarjanja mladoletne osebe in surovo ravnanje ter eno kaznivo dejanje neplačevanja preživnine. Svetniki so se seznanili s polletno realizacijo proračuna, ki na strani prihodkov znaša okoli 43 %, na strani odhodkov pa 37 %. tudi odhodki, ker se torej večina investicij zaključuje po 30. juniju. Druga stvar pa je, da določenih sredstev ne bomo porabili, točneje iz projektov Slovenija-Hrvaška, Slovenija-Madžarska,« je pojasnil direktor Miran Čeh. O popravilu čistilne naprave in zaračunavanju kanalščine Pod točko pobude in vprašanja je direktor Čeh svetnike še seznanil o nekaterih aktivnostih na občini, med drugim o nedavnem nujnem popravilu čistilne naprave v centru občine. »Elektromate-riali, ki so v čistilni napravi, imajo svojo življenjsko dobo. Prišlo je do nekaterih lomov, verjetno zaradi dotrajanosti, tako da je prišlo do škode v višini dobrih 2.000 evrov. Bomo pa še izvedli določene posodobitve opreme, da teh poškodb ne bi bilo in bi lahko bolje nadzorovali čistilno napravo.« Skupni strošek je ocenjen na okoli 3.000 evrov, večji del sredstev pa pričakujejo z zavarovalnice. Monika Levanič Foto: ML 10 Štajerski Kultura petek • 4. novembra 2016 Ormož • Pika Nogavička v mestu 76 otrok osvojilo bralno značko Konec oktobra sta prostore ormoške knjižnice preplavila otroški smeh in veselje. Potekala je namreč prireditev ob zaključku Pikine bralne značke. Osvojilo jo je kar 76 mladih bralcev. Ob zaključku projekta so se otroci ob ogledu predstave nadvse zabavali. Pikino bralno značko, ki je dobila ime po nagajivi in priljubljeni deklici Piki Nogavički, junakinji del švedske avtorice Astrid Lindgren, so si v šolskem letu 2011/2012 zamislili in postavili na noge v velenjski knjižnici. Naslednja leta so k sodelovanju povabili tudi knjižnice nekaterih drugih mest, med njimi tudi ormoško knjižnico. V ormoški knjižnici so tako Pikino bralno značko izvedli že četrto leto zapored. Kot je na zaključni prireditvi še povedala direktorica knjižnice Milica Šavora, je Pikina bralna značka namenjena otrokom 1. in 2. triade osnovnih šol, sodelujejo pa lahko tudi predšolski otroci. Tako so skozi celo šolsko leto Pikini bralci oz. starši prebrali vsaj štiri knjige s posebnega seznama, vtise pa skrbno zapisovali v Pikine beležke. Letos je izpolnjene beležke v knjižnicah v Ormožu, Središču ob Dravi in pri Svetem Tomažu oddalo 76 otrok. Ti so na zaključni prireditvi prejeli priznanja in Pikine gumbe. Pikine bralce je ob tej priložnosti obiskala tudi Pika Nogavička, ob Piki pa so otroci še uživali v predstavi Moja najljubša knjiga, ki so jo pripravili v Ekološko-kulturnem društvu Za boljši svet. Monika Levanič Literarni večer z Niko Matanovic Minuli teden so v ormoški knjižnici pripravili pogovor ob izidu knjige Razred, ki jo je napisala mlada pisateljica Nika Matanovic. Kot so sporočili iz ormoške knjižnice, je Nika Matanovic talentirana mladostnica, dijakinja drugega letnika, ki veliko obeta. Nase je opozorila že leta 2013, ko je kot osnovnošolka izdala kriminalni roman z ljubezensko zgodbo Brez panike. Letos pa je založba Pivec izdala njen drugi, nenavaden in svež mladinski roman Razred. Z avtorico in urednico Zalo Stanonik se je pogovarjala Marijana Korotaj. Ptuj • Odprtje razstave Vladimirja Gašparica Gape Dragulji v granitu V Miheličevi galeriji na Ptuju so odprli razstavo skulptur in risb hrvaškega kiparja Vladimirja Gašparica Gape Dragulji v granitu. Do 20. novembra bodo na ogled risbe in osemindvajset skulptur v različnih tehnikah. Kustodinja Miheličeva galerije Stanka Gačnik je pojasnila, da se razstava osredotoča predvsem na malo plastiko: »Male umetnine v granitu umetnik relativno malokrat razstavi.« O Gapini skulpturi je kustodinja Mestnega muzeja Varaždin Mir- jana Dučakijevic v trojezičnem razstavnem katalogu zapisala: »Je istočasno tradicionalna in sodobna, saj izhaja iz globoko filozofskih razmišljanj o vzvišenosti in mistiki.« Gašparic je eden največjih hrvaških akademskih kiparjev. Živi in dela v Varaždinu in Zagrebu, kot izredni profesor pa poučuje na zagrebški Akademiji likovnih umetnosti. Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož (PMPO) Aleksander Lorenčič je spomnil, da je Gapa v stolpu ob Dravi, takrat še Paviljonu Dušana Kvedra, pred natanko tremi desetletji že razstavljal: »Že takrat je veljal za kiparsko zvezdo jugoslovanskega, tudi evropskega in svetovnega prostora, v teh 30 letih pa je svoj sloves še utrdil.« Foto: arhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Odprtja razstave so se udeležili tudi (z leve) župan Varaždina Goran Habuš, župan Ptuja Miran Sen-čar, predsednik Hrvatskega kulturnega društva Ptuj Boris Miočinovič, pooblaščena ministrica veleposlaništva Republike Hrvaške v Sloveniji Romana Franulovič-Bušic, umetnik Vladimir Gašparic Gapa in kustodinja Mestnega muzeja Varaždin Mirjana Dučakijevic. Razstavo Dragulji v granitu so odprli ob 20-letnici Hrvatskega kulturnega društva Ptuj, na pobudo predsednika društva in nekdanjega direktorja Ptujskega muzeja Borisa Miočinovica: »Od ustanovitve do danes si je naše društvo prizadevalo za krepitev kulturnih vezi med obema državama in narodoma.« Ptujski župan Miran Senčar je spomnil, da sta mesti Ptuj in Varaždin od leta 2004 pobrateni: »Tudi ta razstava je dokaz, da sodelovanje med mestoma poteka, mnogokrat tudi na tak način, da župana o tem sploh ne veva ...« Župan Varaždina Goran Habuš je dodal: »Visoka politika nas včasih hoče razdvojiti, ljudje s terena pa tega ne bomo dovolili. Meja, ki nas deli, je samo formalna, ni pa v naših glavah.« Razstavo je odprla pooblaščena ministrica veleposlaništva Republike Hrvaške v Sloveniji Romana Franulovič-Bušič. Otvoritveni dogodek so z glasbo popestrili učenci Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj pod mentorstvom profesorja Matjaža Antončiča: v kvartetu violin so nastopili Hana Berlak, Miha Demec, Lara Kun-čič in Gaja Plohl. Eva Milošič Tednikova knjigarnica »Pa ne si učk zlomit!« bi rekla Pika Nogavička Minuli teden smo v ptujski knjižnici uspešno zaključili bralno značko za odrasle, prihodnji teden pa male in velike knjižne navdušence vabimo na zaključek Pikine bralne značke, ki je namenjena predšolskim otrokom, predvsem pa osnovnošolcem do šestega razreda. Veseli vas bomo v torek, 8. novembra, ob 17. uri v pravljični sobi Branke Jur-ca na mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, kjer bo tedaj na ogled gledališka predstava Mali princ. Kot se pri najznamenitejši literarni junakinji pričakuje, je bralni seznam za osvojitev Pikine značke sestavljen iz humornih, veselih, nagajivih knjig. Med te zagotovo sodi tudi novost založbe Mladinska knjiga v zbirki Sinji galeb, kjer je z zaporedno številko 342 (!) izšla odlična knjiga Marie Parr (1981) Vafljevi srčki. Parrova je večkrat nagrajena norveška avtorica, ki jo mnogi imenujejo »Astrid Lindgren mlajše generacije«. Gre za drugi prevod njenih del za slovenske bralce; prva je bila knjiga z naslovom Tonja iz Hudega brega. Vafljevi srčki so avtoričin prvenec, obe knjigi pa imata skupno glavno junakinjo; v prvi je to Tonja, v drugi pa Lena. Poudariti je treba, da je avtorica enako viharna v jeziku, kot so živahne prigode z deklicama, ki spominjata na Piko Nogavičko. Zgodbe je odlično prevedel Darko Čuden (1961), ki prevaja iz norveščine, danščine, švedščine, nemščine in angleščine, za gledališče pa še iz španščine in portugalščine. Tudi odrasli bralec bo užival v dogodivščinah, ki so medgeneracijsko povezujoče ter domala zdravilne, saj obravnavajo tudi tabuizirane teme ločitve, smrti, starosti ... Za ilustracijo je tu odlomek. ... Ko sem tuhtal, so se mi dlani oznojile. Upal sem, da so Lenine suhe. Kaj, če bi prijem popustil in bi treščila izprvega nadstropja na tla? Takrat sem se spomnil vzmetnice. Medtem ko je Lena visela v zraku, kakor je vedela in znala, sem z mamičine in očkove postelje zvlekel vzmetnico, jo spehal v vežo, porinil po stopnicah, jo potisnil skozi ozki hodnik, odprl vhodna vrata, jo zbrcal po stopnicah in odvlekel na vrt. Kakšna strašno težka vzmetnica! Spotoma sem sklatil s stene sliko prababice in jo razbil. Bolje pa je, da seje razbila slika, kot če bi se Lena. Ko sem končno prišel na vrt, sem po Leninem skremženem obrazu videl, da bo vsak čas zletela z vrvi. »Pišuka, si počasen!« je besno zasikala. Visoko v zraku so ji v vetru plapolale črne kitke ... Knjiga ima 155 strani, s kazalom pa nekaj več. Ilustriral jo je Jure Engelsberger (1977), razdeljena pa je na kratka naslovljena poglavja: Luknja v živi meji; Trilko in sosedica; Kako smo gasili čarovnico; Noetov čičolinček; »Iščem očka!«; Starostarševska žurka v razbiti Matildi; Izak; Blažena noč sredi poletja; Kako sem razbijal Leno; Poletja je konec; Ovce se vračajo s planine in vožnja s helikopterjem; Lena, udri; Sneg; Najžalostnejši dan v mojem življenju; Dedek pa jaz, sankaški trik z dvojnim pretresom možganov in letečo kuro; Jon Gorjanc in kobila Gorjanka; Z Leno se igrava drugo svetovno vojno; Požar; Šentjanževska ohcet. Zelo zanimivo branje, ki ga priporočam bralcem od tretjega razreda osnovne šole dalje pa vse tja v visoko starost. Prijetno branje želim! Liljana Klemenčič Foto: ML Rokomet Srečna zmaga Ormoža, nesrečen poraz Drave Stran 12 Rokomet Prapotnik prevzel mladinsko reprezentanco Stran 12 Nogomet Drava klonila na katastrofalnem igrišču Stran 13 Padalstvo Elan drugi v skupnem seštevku, AK Ptuj osmi Strani 13 Tajski boks Aleš Golob tretji na EP v Splitu Strani 15 Namizni tenis Dekleta Ptuja z zmago v Puconcih prebila led Strani 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 15. krog Rekorden obisk ni prinesel zmagovalca er*;- »> ^X-tT"- • : "iSf^ >... - * ■_. — Foto: Črtomir Goznik Tekmo v lepem sončnem vremenu si je ogledalo blizu 1.500 gledalcev. Kolone gledalcev so se v nedeljo že kakšno uro pred tekmo vile proti Športnemu parku Kidričevo, kjer so domačini pričakovali najbližjega in hkrati najbolj atraktivnega tekmeca - Maribor. Ta je v izjemnem nizu neporaženosti že vse od tekme z Aluminijem v Mariboru (21. avgusta, 0:2). Nadaljevali so ga tudi po tekmi v Kidričevem, a pričakovanega popolnega izkupička niso uspeli osvojiti ... Z remijem so izgubili tudi 1. mesto na Častni gost je bil Tim Gajser Častni gost tokratne tekme je bil svetovni prvak v motokro-su v razredu MXGP Tim Gajser. Pred tekmo je prejel priznanje iz rok predsednika NK Aluminij Zvonka Jevšovarja in požel glasen aplavz zbranih. Malokdo ve, da se je Tim nekoč ukvarjal z nogometom in bil celo član mlajših selekcij Aluminija: »Res sem bil, na treninge sem hodil kar precej zagret. Če se prav spomnim, sem bil član Aluminija od 8. do 10. leta starosti, potem sem se posvetil motokrosu.« Z nogometom je še vedno povezan tudi preko domačega NK Makole, kjer se ob tekmah rad druži s prijatelji - ko mu to seveda dopušča čas. PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 15. KROGA: Aluminij - Maribor 0:0; Celje - Krško 0:3 (0:2), strelca; 0:1 Haljeta (18.), 0:2 Dangubic (45., enajstmetrovka), 0:3 Dangubic (78.); rdeč karton: Podlogar (78. - Celje); Olimpija - Domžale 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Kirm (58.); Kalcer Radomlje - Luka Koper 1:3 (0:1); strelci: 0:1 Pekuson (29.), 0:2 Andrejašič (56.), 1:2 Nunic (75.), 1:3 Ibričic (79., enajstmetrovka); Gorica - Rudar 1:3 (0:0); strelci: 0:1 Lotrič (48.), 0:2 Glavina lestvici; sedaj je na vrhu znova Olimpija. Oba stratega sta imel pred tekmo nekaj težav zaradi odsotnosti nekaterih igralcev (pri domačih sta manjkala Bizjak in Tahiraj, pri gostih pa Bohar, Pihler, Za-hovic in Palčič), a so zato priložnost dobili drugi. Prvi polčas je zaznamovala enakovredna igra na sredini, več so imeli žogo v svoji posesti Mariborčani. Ti so prvi zapretili s strelom Hotica (6. minuta), ki pa je zgrešil cilj. V nadaljevanju so gostje imeli na voljo precej prostih strelov iz oddaljenosti več kot 30 metrov, a so predložke Hotica in Mezge domačini uspešno izbijali. Sami so nekajkrat zapretili iz nasprotnih napadov, še najbližje zadetku je bil v 25. minuti Kramer po asistenci Aluminij - Maribor 0:0 ALUMINIJ: Janžekovič, Ko-cič, Jakšič, Zeba, Turkalj, Cvek, Krljanovič (od 69. Rebernik), Vrbanec, Škoflek, T. Petrovič (od 71. D. Petrovič), Kramer (od 77. Srdič). Trener: Bojan Špehonja. MARIBOR: Handanovič, Šme, Šuler, Defendi (od 66. Hodžič), Janža, Kabha, Mezga (od 70. Vršič), Sallalich (od 89. Sunny), Hotič, Tavares, Novako-vič. Trener: Darko Milanič. Vrbanca, a je bil za hip prepozen, izkazal pa se je tudi Handanovič. Drugi del so podjetneje začeli varovanci Darka Mila-niča, ki so pletli mrežo okrog gola Luka Janžekoviča. Sa-lalich je v 50. minuti po izjemni podaji Hotica streljal s strani, a je zadel le zunanji del mreže. Tudi navijači Maribora, ki so svoje igralce glasno spodbujali skozi celotno tekmo, so začutili priložnost in napore vijoličastih še posebej močno podprli. Okrog 60. minute so nekaj zaporednih napadov izvedli tudi Kidričani, a poskusi Kocica, Cveka in Škofleka niso resneje ogrozili gostov. Ti so bili zelo blizu zadetku v 68. minuti, ko je Janžekovič prijel žogo v svojem kazenskem prostoru, sodnik Roberto Ponis pa je dosodil indirek-tni strel. Strel Tavaresa ni našel poti v mrežo, podobno kot poskus Salalicha minuto kasneje. Zadnjo pravo priložnost na tekmi je imel isti igralec v 81. minuti, a se je z lepo parado izkazal Janžekovič. Vmes je v 79. minuti rezervist Srdic močno streljal, a za malenkost nenatančno. Po številnih menjavah je kapetanski trak v zaključku tekme nosil Matic Vrbanec, (55.), 1:2 Burgic (80., enajstmetrovka), 1:3 Mary (85.). 1. OLIMPIJA 15 10 2 3 21:10 32 2. MARIBOR 15 9 4 2 26:12 31 3. DOMŽALE 15 8 2 5 31:17 26 4. CELJE 15 7 2 6 17:16 23 5. GORICA 15 6 3 6 18:16 21 6. LUKA KOPER 15 6 3 6 16:18 21 7. RUDAR 15 5 4 6 21:19 19 8. KRŠKO 15 4 5 6 16:23 17 9. ALUMINIJ 15 3 5 7 13:21 14 10. RADOMLJE 15 0 4 11 11:38 4 Nogomet • 1. SNL Odličen izkupiček gostov Gostujoče ekipe so se v 15. krogu veselile treh zmag, domačini le ene. A še ta je prinesla zamenjavo na vrhu lestvice ... V derbiju Ljubljanske kotline so bili Ljubljančani v enakovredni tekmi za zadetek boljši od Domžalčanov, s tem pa so izkoristili spodrsljaj Maribora in ga prehiteli na 1. mestu. Burno dogajanje v Stožicah (vrnitev nekdanjega športnega direktorja Ranka Stojica) je na ekipo očitno pozitivno vplivalo. Če je zmaga Kopra v Domžalah, kjer igrajo svoje domače tekme Radomlje, pričakovana, tega zagotovo ne moremo trditi za zmagi Krškega in Rudarja. Prvi so na Areni Petrol ugnali Celjane, ki z močno ekipo pričakovano ciljajo na zgornji del lestvice. A Krčani imajo v svojih vrstah odličnega Filipa Dangubica, ki je tokrat zadel kar dvakrat. Nekoliko presenetljiva je tudi zmaga Rudarja v Novi Gorici, kjer tekmeci le stežka osvajajo točke. Tudi tokrat sta bila med strelci za goste njihova najnevarnejša napadalca Dominik Glavina in John Mary. Prvi je z devetimi zadetki najboljši strelec lige, drugi jih je dosegel pet. Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija in Maribora (na fotografiji Toni Petrovič in Denis Šme) so se na drugi medsebojni tekmi v sezoni razšli brez zmagovalca, prvo tekmo pa so dobili Kidričani. Matic Vrbanec, Aluminij: »Remi proti najboljši ekipi v Sloveniji je uspeh. Po enakovrednem prvem polčasu so gostje v drugem zaigrali agresivneje, a je naša obramba delovala zelo zbrano. Zagotovo je bila to ena naših najboljših tekem, vsaj kar se tiče obrambnih nalog. Lahko pa igramo še veliko bolje.« Erik Janža, Maribor: »S točko nismo zadovoljni, bi pa dodal, da je bilo igrišče zares katastrofalno. Na njem ni bilo mogoče odigrati praktično ničesar, kar smo vadili med tednom. Kljub temu gledamo naprej pozitivno, prvenstvo bo še zelo dolgo.« Bojan Špehonja, trener Aluminija: »Točko smo si zaslužili in to smatram za uspeh. Odigrali smo dobro tekmo, na igrišču smo dobro stali. Igrišče je bilo težko, a za obe ekipi enako, moji igralci so se temu dobro prilagodili. Za podporo bi se zahvalil tudi publiki in res bi si želel, da bi se še večkrat zbrali v vsaj podobnem številu.« Darko Milanič, trener Maribora: »Zavedali smo se, da bo tekma zahtevna, še dodatno pa nam je delo otežilo izredno slabo igrišče. Temu se nismo uspeli pravočasno prilagoditi, zato smo tekom tekme venomer zamujali - nismo imeli prave dinamike. Če bi na začetku zadeli, bi bilo delo seveda veliko lažje, tako pa je ostalo pri remiju.« ki je v tem tednu dopolnil 20 let. »Zame je to velika čast, saj pri 20 letih to ni ravno pogost pojav. Veseli me zaupa- nje trenerja in soigralcev, vse skupaj pa mi daje dodaten zagon za delo,« je povedal. Jože Mohorič V soboto proti Rudarju Kidričani se bodo v 16. krogu v gosteh pomerili z Rudarjem, ki jih je na prvi medsebojni tekmi ugnal z rezultatom 0:3. »Rudar je zelo čvrsta in kompaktna ekipa, a tekma proti Mariboru je za nas dobro vodilo. Če vsi dihamo kot eden, če se vsi borimo za skupni cilj, potem je vse možno in lahko presenetimo vsakega tekmeca, tudi Velenjčane,« je dejal Matic Vrbanec. V prid temu govori tudi Rudarjeva statistika, ki razkriva, da Velenjčani igrajo veliko bolje v gosteh: tam so zbrali 13 točk, doma pa le 6! Lahko Kidričani to izkoristijo za vknjižbo pozitivnega rezultata na mestnem stadionu ob jezeru? 1. SNL, 16. krog: Rudar Velenje - Aluminij, sobota, 5. 11, ob 16.00 v Velenju 12 Štajerski Šport petek • 28. oktobra 2016 Rokomet • 1. A SRL (m), 9. krog Srečna zmaga Jeruzalema, nesrečen poraz Drave Jeruzalem - Dol Hrastnik 28:27 (17:10) JERUZALEM: Balent (14 obramb), Šutalo; Kavčič 3, Petrovič, Ocvirk 1, Rajšp, Čudič 4 (4), Ciglar, Grabovac, Žuran 9, Kocbek 1, Zidarič, Mesaric, T. Hebar, Cirar 7. Trener: Saša Pra-potnik. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 4/4; Dol Hrastnik 6/5. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 14; Dol Hrastnik 14 minut. IGRALEC TEKME: Tomislav Balent (Jeruzalem Ormož). Rokometaši Jeruzalema so v tekmi 9. kroga na Hardeku pred okrog 300 gledalci gostili ekipo Dol Hrastnik. Domači rokometaši so odlično 1. NLB Leasing liga REZULTATI 9. KROGA: Jeruzalem Ormož - Dol TKI Hrastnik 28:27 (17:10), Krka - Drava Ptuj 26:25 (15:12), Istrabenz plini Izola - Slovenj Gradec 17:33 (10:19), Trimo Trebnje - Urbanscape Loka 23:23 (9:12), Riko Ribnica - Maribor Branik 34:31 (18:14), Dobova - Koper 2013 22:23 (12:13). 1. RIKO RIBNICA 9 8 1 0 17 2. KOPER 2013 8 6 1 1 13 3. KRKA 9 6 1 2 13 4. URBANSCAPELOKA 9 4 3 2 11 5. J ERUZALEM ORMOŽ 9 5 1 3 11 6. MARIBOR BRANIK 9 5 0 4 10 7. DOBOVA 9 5 0 4 10 8. TRIMO TREBNJE 9 3 2 4 8 9. DRAVA PTUJ 9 2 16 5 10. SLOVENJ GRADEC 9 1 2 6 4 11. DOL TKI HRASTNIK 9 2 0 7 4 12. ISTRABENZ I ZOLA 8 0 0 8 0 Saša Prapotnik, trener Jeruzalema: »Sreča nam na nekaterih drugih tekmah ni bila naklonjena, tokrat pa je bila na naši strani. Odigrali smo odličen 1. in katastrofalen 2. polčas. Menim, da je vzrok padca v naši igri v 2. polčasu le v naših glavah - tako pri strokovnem štabu kot pri celotni ekipi. Upam, da je to dobra šola za naslednje tekme. V ligi enostavno ni slabe ekipe in treba je na vsaki tekmi dati vse od sebe, če želimo osvajati nove točke. Zdaj imamo nekaj časa, da zakrpamo poškodbe, nato pa gremo v nove izzive.« Primož Cenkar, trener Dol Hrastnika: »Čestitam svoji ekipi, da se ob visokem zaostanku ni predala. Drugi polčas je bil naš najboljši v sezoni, zato bi si zaslužili točko. Odlično smo zaustavili kapetana domačih Bojana Čudiča in menim, da je bil tu vzrok padca v igri Jeruzalema. Še vedno verjamemo v obstanek, čeprav iz lige izpadejo štiri moštva.« Foto: Črtomir Goznik Tmislav Balent (Jeruzalem Ormož) je s svojimi obrambami prispeval pomemben delež k zmagi svoje ekipe. pričeli tekmo in v 1. polčasu upravičili vlogo favorita, čeprav zaradi poškodb nista nastopila krožni napadalec Danijel Mesaric in kadetski reprezentant Tilen Kosi. Svojo najboljšo tekmo v sezoni je odigral Rok Žuran, ki je bil do odmora uspešen kar šestkrat. Prednost Jeruzalema je naraščala iz minute v minuto in je v treh primerih znašala tudi že osem zadetkov (14:6, 15:7 in 16:8). Ob visoki prednosti je pomembno vlogo odigral tudi domači vratar Tomislav Balent, ki je do odhoda na odmor zbral sedem obramb. Rokomet • 1A SRL (ž) Ajdovke premočne Izid 1. polčasa (17:10) je s pravo »bombo« postavil Celjan v vrstah Ormožanov Gregor Ocvirk. Gledalci na Hardeku so ob polčasu domnevali, da je tekma ob visoki prednosti Jeruzalema že odločena. Enako so najbrž razmišljali tudi v domači ekipi, a so v 2. polčasu povsem razočarali. Domača obramba je v nadaljevanju prejela kar 17 zadetkov, napad jih je dosegel le deset. Tehnične napake Jeruzalemčanov (koraki, dvojne in napačne podaje, prekrški v napadu) so se vrstile ena za drugo, kar so spretno izkoriščali borbeni Dolanci. V 35. minuti so vstali in zaploskali vsi v dvorani, saj je svoj 1700. zadetek v dresu Jeruzalema dosegel Bojan Čudič. Kapetana Ormoža-nov so gostje v 2. polčasu s tesnim pokrivanjem odlično zaustavili, kar se je poznalo predvsem v igri v napadu. Pri gostih se je razigral bivši kadetski in mladinski reprezen-tant Gregor Klepej (letnik 1986), ki je gostiteljem nasul deset zadetkov, kar je njegov najboljši dosežek v tej sezoni. V dramatičnem zaključku tekme so gostje trikrat ujeli Vinarje (25:25, 26:26 in 27:27). Četa trenerja Primoža Cenkarja je v nekaj primerih celo imela priložnost za vodstvo, vendar je svojo nalogo v golu Jeruzalema odlično opravil Balent. Minuto in pol pred koncem je Klemen Brilej zapravil lep izhodiščni položaj za prvo vodstvo Dola na tekmi. Po 13. obrambi Ba-lenta je kadetski reprezentant Dominik Ozmec iz protinapada dosegel zmagoviti zadetek, ob tem si je izključitev pri Dolu prislužil še Amal Ajda-ri. 26 sekund pred koncem tekme je Jeruzalem ostal brez izključenega Žurana, Klepej pa je v zadnjem napadu za izenačenje ostal neoviran na kakšnih osmih metrih od gola Ormožanov, a je njegov poskus ukrotil Balent s svojo 14. obrambo. Veselje ob srečni zmagi se je na Hardeku lahko pričelo ... Jeruzalem v 10. krogu v sredo, 9. novembra, ob 19.00 gostuje v Kopru. uk Rokomet • 1. B SRL (m) Mlinotest Ajdovščina - ŽRK Aklimat Ptuj 36:26 (17:10) ŽRK AKLIMAT PTUJ: Križanec, Mateša 7, Kac, Kreft, Ko-lednik, Ivančič 2, Grabrovec 1, Pušnik, Borovčak 1, Selinšek 7, Korotaj 7, Gomilšek 1. Trener: Nikola Bistrovic. Tekma med Ajdovkami in Ptujčankami ni upravičila naziva derbi, saj so bile domačinke prepričljivo boljše in so na koncu zasluženo visoko slavile. Gostje tokrat niso pokazale vsega, kar znajo; škripalo je predvsem v obrambi, tudi v napadu je bilo precej napak. Že uvod je nakazal, da sobota enostavno ne bo njihov dan, saj so domačinke tekmo odprle z izidom 5:0. Ptujčan-ke so nato lovile rezultat, toda žal je bilo tokrat v štajerski vrsti premalo razpoloženih igralk. Ob polčasu je bil rezultat že minus sedem. Pe-joviceva, ki je skupaj zadela osemkrat, je bila neusmiljena v začetku nadaljevanja, v 45. minuti pa je bil rezultat že kar zaskrbljujočih -12 (26:14). V končnici tekme so Primorke sicer nekoliko stopile s sto-palke za plin, a je razlika na koncu še vedno znašala visokih deset zadetkov. To seveda ni najboljši obet pred naslednjimi tekmami; Ptujčanke bodo morale v svoji igri izboljšati marsikaj, če se bodo želele vrniti na zmagovalni tir. V soboto na Ptuj prihaja ekipa RK Ljubljana. tp 1. A SRL (ž) REZULTATI 6. KROGA: Mlinotest Ajdovščina - Aklimat Ptuj 36:26 (17:10), Zagorje - Krim Mercator 21:27 (14:12), Ljubljana - Krka 22:35 (12:17), Celje Celjske mesnine - Zelene doline Žalec 24:29 (14:14), Branik -Ž.U.R.D. Koper 27:27 (13:11). 1. KRIM MERCATOR 6 6 0 0 12 2. ZAGORJE 5 4 0 1 8 3. ZEL. DOLINE ŽALEC 6 4 0 2 8 4. MLIN. AJDOVŠČINA 6 3 0 3 6 5. AKLIMAT PTUJ 5 3 0 2 6 6. CELJE C. MESNINE 5 2 0 3 4 7. LJUBLJANA 6 2 0 4 4 8. KRKA 5 2 1 2 5 9. Ž.U.R.D. KOPER 6 1 1 4 3 10. BRANIK 5 1 1 3 3 11. VELENJE 5 0 1 4 1 Novo gostovanje, nov poraz Škofljica Pekarna Pečjak - Moškanjci-Gorišnica 34:26 (17:13) RD MOSKANJCI-GORISNICA: Bratuša, Šandor 3, Kočar, Ozmec 1, Arnuš, Lozinšek 2, Gro-belnik 8, Žuran, Krabonja 3, Gre-gorec 3, T. Bedrač 4, Koštomaj 2, Ranfl. Trener: Robert Bezjak. Oslabljena ekipa Rokometnega društva (RD) Moškanj-ci-Gorišnica je v Škofljici v 7. krogu doživela visok poraz. Srečanje je bilo večji del prvega polčasa izenačeno, nato pa je sledil padec v igri gostov, kar so domačini izkoristili in na polčas odšli z lepo prednostjo. Še v 24. minuti je bil rezultat poravnan na 11:11, nato pa so domačini s serijo 6:2 postavili izid polčasa 17:13. Vse do 38. minute so rumeno-črni še nekako držali korak s tekmeci, nato pa so domačini s petimi zaporednimi zadetki praktično odločili zmagovalca. Prednost je tako l.BSRL(m) REZULTATI 7. KROGA Herz Šmartno - Krim 29:29, Cerklje - Krško 30:43, Črnomelj - Sev- nica 32:30, Mokerc- g - SVIŠ Ivančna Gorica 22:27, Radeče Papir Nova - Rudar 32:28, Slo- van - Brežice 32:31, Škofljica Pekarna Pečjak Moškanjci-Go- rišnica 34:26. 1. SVIŠIVANČNA GOR. 7 6 0 1 12 2. HERZ ŠMARTNO 7 5 1 1 11 3. KRŠKO 7 5 0 2 10 4. ŠK0FUICA PEČJAK 7 5 0 2 10 5. SLOVAN 7 5 0 2 10 6. BREŽICE 7 4 0 3 8 7. RADEČE PAPIR NOVA 7 4 0 3 8 8. KRIM-0LIMPIJA 6 3 1 2 7 9. RUDAR 7 3 0 4 6 10. M0ŠKANJCI-G0R. 7 2 0 5 4 11. SEVNICA 7 2 0 5 4 12. M0KERC IG 7 1 0 6 2 13. CERKLJE 6 1 0 5 2 14. ČRNOMELJ 7 1 0 6 2 Krka - Drava Ptuj 26:25 (15:12) DRAVA PTUJ: Rajic 3, Žuran, Jerenec 1, Jeftic 1, Bračič, Ma-roh 2, Lesjak 3, Belec, Hrupič 5, Reisman, Gregorc 1, Jensterle 7, Sabo, Šalamun 2, Belic, Prvono-žac. Trener: Ivan Hrupič. SEDEMMETROVKE: Krka 2/3; Drava 1/1. IZKLJUČITVE: Krka 6; Drava 6 minut. Ob pogledu na lestvico je bila Krka na tekmi z rokome-taši Drave v vlogi favorita, a so se morali Novomeščani v dvorani Marof za končno zmago zelo potruditi. Začetek dvoboja je bil do 11. minute izenačen (5:4), nakar so na igrišču zavladali domačini. Ti so na lahek način dosegali zadetke, na drugi strani pa so Ptujčani nekaj žog v napadu zapravili zaradi tehničnih napak, nekaj pa po zgrešenih strelih. Izkupiček tega dela je bil občuten zao- Rokomet stanek gostov z -7 (13:6). V tem obdobju je bil pri Krki najbolj učinkovit Jurečič, ki je v prvih 20 minutah dosegel šest od skupno devetih zadetkov na tekmi. Do konca prvega dela je Drava zaigrala bolje, predvsem v napadu, in je po 30 minutah zaostajala za -3. Ta pozitiven val je s še čvr-stejšo obrambo in učinkovitim napadom nadaljevala tudi v 2. polčasu. Tako je Jen-sterle, ki je za goste dosegel največ zadetkov (7), najprej poravnal rezultat na 22:22 in kasneje povedel Ptujčane v vodstvo z 22:23. To je bilo obdobje odlične igre gostov, ki so se med lovom na rezultat očitno utrudili in porabili veliko moči. Te jim je za malenkost zmanjkalo v izenačeni končnici tekme, v kateri so bili Novomeščani bolj sveži in so tudi s kančkom sreče tekmo odločili v svoj prid (26:25). Pri izidu 25:25 je odločilni zadetek za Novomeščane dosegel Aljaž Lavrič. Ne glede na velik zaostanek v prvem polčasu se varovanci Ivana Hrupiča niso predali in so pokazali bojevitost do konca obračuna. Tokrat jim je za popoln preobrat nekaj zmanjkalo, čeprav so bili večino tekme vsaj enakovreden tekmec rokometa-šem Krke. David Breznik Saša Prapotnik prevzel mladinsko reprezentanco le še naraščala, v 55. minuti je bil rezultat že 33:22. Konec tedna tekem ne bo, nato pa bodo rokometaši RD Moškanjci-Gorišnica gostili moštvo Sviša. tp Predsedstvo Rokometne zveze Slovenije je na svoji redni seji predstavilo trenerje mlajših državnih selekcij U-21, U-19, U-17 in U-15. Namesto Slavka Ivezica je mladinsko izbrano vrsto (U-21) za naslednja štiri leta prevzel trener Jeruzalema Saša Prapotnik. Prapotnik je v minulem štiriletnem mandatu z generacijo letnika 1996 in mlajšimi v Utrechtu leta 2013 osvojil zlato medaljo na Olimpijskem festivalu evropske mladine (OFEM). Dve leti kasneje je z reprezentanco letnika 1998 in mlajšimi v Tbilisiju na OFEM znova osvojil medaljo, tokrat srebrnega leska. Prapotnik in njegova ekipa bosta imela pomembno naloga že decembra letos: kvalifikacije za uvrstitev na SP v Alžiriji leta 2017. Kvalifikacije bodo potekale na Slovaškem, kjer bosta poleg Slovencev in gostiteljev Slovakov nastopili še reprezentanci Ukrajine in Kosova. Na SP vodi le prvo mesto. uk Foto: Črtomir Goznik Trener ekipe Jeruzalem Ormož Sašo Prapotnik je prevzel vodenje slovenske mladinske reprezentance. petek • 4. novembra 2016 Šport Štajerski 13 Nogomet • 2. SNL, 13. krog Urška Breznik, trenerka ZOK GSV Zava Ptuj Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) Odbojka na prvoligaškem nivoju Nova KBM Branik II - ŽOK GSV Zava Ptuj 3:2 (-17, 15, 22, -22, 10) ZOK GSV ZAVA PTUJ: Cvirn, Gobec, Burič, Stavbar, Grič-nik, Horvat, Emeršič, Čabrian, Gajser, Pušnik, Malovič. Trenerka: Urška Breznik. Skoraj dve uri je trajal dvoboj med mlado mariborsko ekipo Nova KBM Branik II 2. DOL vzhod (ž) REZULTATI 4. KROGA: Celje - Swatycomet Zreče 3:1, Swolley Vuzenica - Benedikt 3:1, Prevalje - Kajuh Šoštanj 3:1, Mozirje - Braslovče 3:2, ŽOK Ljutomer - Kostmann Slovenj Gradec 3:0, Nova KBM Branik II - ZOK GSV Zava Ptuj 3:2. 1. PREVALJE 4 4 0 12 3 12 2. ŽOK LJUTOMER 4 3 1 4 9 3. NOVA KBM BRANIK II 4 3 1 10 6 8 4. SVOLLEY VUZENICA 4 3 1 10 7 8 5. MOZIRJE 4 3 1 7 5 6. CELJE 4 2 2 9 5 7. ŽOK GSV ZAVA PTUJ 4 1 3 9 5 8. BRASLOVČE 4 1 3 9 4 9. KAJUH ŠOŠTANJ 4 1 3 7 10 4 10. BENEDIKT 4 1 3 7 10 4 11. SLOVENJ GRADEC 4 1 3 5 10 3 12. SWATYCOMET ZREČE 4 1 3 3 10 3 Kegljanje • KK Drava Ptuj Dravi zmaga po pravi drami Drava 1 -Krilato kolo 5:3 (3004:3003) DRAVA 1: Slaček 542, Čuš 495, Podgoršek (60) 220, Murko (60) 199, Ilič 486, Pre-mzl 527, Čeh 535. Kegljaški klub (KK) Drava je v 7. krogu 1. OTS na kegljišču Deta centra igral z ekipo Krilato kolo in jo premagal za en sam kegelj! To je bila posebna zmaga, saj je Boris Premzl v zadnjem lučaju izmed dveh podrl en kegelj in s tem odločil zmagovalca. Za goste iz Maribora je bil to prvi letošnji prvenstveni poraz. Tekma je postregla z veliko preobrati. Po prvem paru tekmovalcev (odlično je odigral Elvis Slaček, ki je že drugič Drava klonila na katastrofalnem igrišču Foto: Črtomir Goznik in Ptujčankami, ki so v športni dvorani Draš prikazale odlično igro - na prvoligaškem nivoju. Skozi pet nizov so odbojkarice v prvi vrsti igrale vrhunsko v polju, kjer so pobrale veliko žog, zelo dobro so igralke obeh ekip postavljale bloke, soliden je bil tudi servis. Članice Nova KBM Branik II so s taktičnega vidika kar 80 do 90 % servisov poslale na Cvirnovo, ki je nosilka igre ptujske ekipe. Tako so jo oddaljile od mreže in s tem velikokrat tudi od zaključka napada. V prvem nizu je Odbojkarski klub GSV Zava v vseh pogledih deloval dobro in je dobil ta del s 17:25. Sledili so trije sila izenačeni nizi, v katerih so bile za odtenek boljše in uspešnejše Mariborčanke. Po izenačenju na 2:2 v nizih so bile v odločilnem delu domačinke enostavno kvalitetnejše tekmice, saj so polovile več žog in akcije tudi uspešno zaključile. Hkrati so imele tudi boljši sprejem nekoliko preveč predvidljivih servisov Ptujčank, kar jim je prineslo zmago v tem delu s 15:10 in dve točki. Ptujčanke so odšle iz Maribora le z eno ... David Breznik Ankaran Hrvatini -Drava Ptuj 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Angov (32.). DRAVA PTUJ: Musič, Močič (od 63. Torra), Gajic, Kukovec (od 63. Furjan), Rešek, Čeh, Roškar, Bašic, Lovenjak, Golob, Rujovič (od 86. Kajtazi). Trener: Simon Sešlar. ŠRC Katerina je stadion, na katerem domuje Nogometni klub (NK) Ankaran Hrvati-ni. Ta ima na tem majhnem objektu s slabo travnato igralno površino pred tekmeci vedno rahlo prednost - navajenost igranja na takšni zelenici. Tega »aduta« so unovčili tudi na tekmi z Dravo ... Kakih sto gledalcev je sicer videlo enakovreden obračun, ki je zvečine potekal med obema kazenskima prostoroma z majhnim številom izrazitih priložnosti. Obe ekipi sta zelo težko organizirali igro, veliko se je igralo »na preskok« - z dolgimi podajami. V prvem polčasu sta za Ptujčane imela priložnosti Rešek in Bašic. Medtem so imeli Primorci le kakšno polpriložnost, kljub temu pa so povedli; zadetek so dosegli po akciji, ki jo je s strelom z več kot 16 metrov zaključil Prvi »okrnjen« krog Po izstopu Zavrča iz lige je bil to prvi krog, v katerem so bile odigrane le štiri tekme, proste so bile Brežice. Na vrhu lestvice se ni zgodil noben premik; tri vodilne ekipe so zmagale. Ankaran je bil uspešen na domačem igrišču, Triglav in Dob pa v gosteh. V derbiju začelja so bili v Kranju uspešnejši gostje iz Brd, s čimer so si pred Zarico priigrali dragocenih šest točk prednosti. REZULTATI 13. KROGA: Ankaran-Hrvatini - Drava Ptuj 1:0 (1:0); Zarica Kranj - Brda 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Marinič (66.); Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave proti Ankaranu niso bili uspešni, točke bodo poskušali osvojiti proti Veržeju. Simon Sešlar, trener NK Drava: »S tem, kar je moja ekipa prikazala na katastrofalnem igrišču, sem lahko kar zadovoljen, saj je bila tekma izenačena. Zelo težko je bilo zares igrati kombinatoren nogomet, tako da se je v glavnem le 'nabijalo'. Glede na dogajanje na tekmi bi bil remi najbolj realen, vendar so domačini iz ene situacije zadeli, mi pa naših priložnosti nismo izkoristili.« 2. SNL, 14. krog: Drava Ptuj - Farmtech Veržej, sobota, 5. 11, ob 14.00 na Ptuju Angov - 1:0. Po zaostanku je bila Drava aktivnejša v nadaljevanju, vendar si je ustvarila le nekaj polpriložnosti, ob Krka - Triglav Kranj 1:2 (0:0); strelci: 0:1 Poplatnik (72., enajstmetrovka), 0:2 Poplatnik (80.), 1:2 Trščinar (92.); Farmtech Veržej - Roltek Dob 0:3 (0:2); strelci: 0:1 Le- skovar (26., enajstmetrovka), 0:2 Grvala (34.), 0:3 Kidrič (87.). 1. TRIGLAV KRANJ 13 11 1 1 30:9 34 2. ROLTEK DOB 13 9 3 1 34:10 30 3. ANKARAN-H. 13 8 2 3 27:15 26 4. KRKA 13 6 1 6 28:15 19 5. BREŽICE - ČATEŽ12 5 4 3 18:17 19 6. DRAVA PTUJ 13 4 2 7 24:29 14 7. BRDA 13 3 4 6 11:20 13 8. FARMT. VERŽEJ 13 2 4, 7 9:27 10 9. ZAVRČ 12 1 4 7 16:33 7 10. ZARICA KRANJ 13 2 1 10 12:34 7 JM tem je pretila še s streli z distance. Proti koncu je najlepšo priložnost imel rezervist Torra, vendar ni uspel zadeti gola iz neposredne bližine ... Tako se je tekma končala v prid ekipe, ki je največje presenečenje dosedanjega dela sezone v 2. ligi. David Breznik Drava zadnjič jeseni pred svojimi gledalci Po tem, ko je iz druge lige izstopil Zavrč, s katerim naj bi Drava igrala v zadnjem krogu jesenskega dela prvenstva, se bodo Ptujčani zadnjič v tem delu tekmovanja predstavili to soboto, ko bo njihov tekmec na ptujskem mestnem stadionu ekipa Farmtecha. Veržejci so na prvem letošnjem medsebojnem obračunu klonili proti Dravi z 1:2 in so v dosedanjem delu prvenstva razočarali svoje gledalce. Na gostovanje prihajajo po presenečenje, vendar jih na drugi strani čaka skorajda popolna zasedba trenerja Simona Sešlarja. Ta sicer v začetku tedna ni trenirala, vendar se igralci dodobra zavedajo pomena tekme, na kateri lahko z morebitno zmago učvrstijo svoj položaj na sredini lestvice. Ptujčani bodo nedvomno krenili »na polno«, na tri točke, saj se želijo v jesenskem delu tekmovanja od svojih navijačev posloviti z zmago. Čaka jih le še gostovanje v Novem mestu pri ekipi Krke. David Breznik Padalstvo • Svetovni pokal v skokih na cilj zapored dosegel najboljši rezultat v ekipi) so Ptujčani vodili za 62 kegljev. To se je spremenilo po drugem paru, ko so zaostajali za 50 kegljev; odpovedala sta Dušan Murko in njegova zamenjava Janez Podgoršek. Končno sta Milan Čeh in Boris Premzl spet obrnila rezultat v prid Drave, saj je bil izid po dvobojih posameznikov izenačen na 3:3. Odločali so podrti keglji: le en podrt kegelj več (3004:3003) je zmago s 5:3 prinesel domači ekipi. To je bila četrta letošnja prvenstvena zmaga za KK Drava, pred tem je v 5. krogu na svojem kegljišču z maksimalnim rezultatom premagal Ceršak, v 6. krogu tekmovanja pa izgubil s Tehnotimom v gosteh. David Breznik Elan drugi v skupnem seštevku, AK Ptuj osmi Tradicionalno sklepno dejanje svetovnega pokala v skokih na cilj padalcev je konec oktobra potekalo v Švici ob znamenitem jezeru Maggiore, kjer se je zbralo 39 ekip iz 18 držav. Slovenska ekipa Elan v postavi Peter Balta, Uroš Ban, Senad Salkič, Borut Erjavec in Matej Bečan je osvojila drugo mesto in bila druga tudi v končnem skupnem seštevku. Visoko osmo mesto so v skupnem seštevku šestih tekem sezone 2016 osvojili padalci Aerokluba (AK) Ptuj, ki na zadnji tekmi niso nastopili. Pred zadnjim dejanjem so bila odprta še številna vprašanja glede skupnih končnih uvrstitev, v boju za najvišja mesta je bila tudi slovenska ekipa Elan. Neugodne razme- re, manjkalo ni niti dežja, in manjši padec forme po uspehu na svetovnem prvenstvu, kjer je Slovenija osvojila dve zlati medalji, sta bila tokrat za slovenske padalce glavna vzroka, da niso ubranili skupne zmage med ekipami. Padalstvo, svetovni pokal 2016, končni vrstni red Ekipno (99 ekip, 58 s točkami): 1. Češka I 1075 2. Elan Slovenija 1030 3. Italija 2 825 4. Sportfordergruppe BW 1 820 5. Madžarska 785 6. Poljska 695 7. Italija 685 8. AK Ptuj 660 9. Češka II 645 10. HSV Red Bull Salzburg I 545 Moški (88 tekmovalcev s točkami): 1. Stefan Wiesner Nemčija 288 Zmagala je češka Dukla. »Čehom za tokratno skupno zmago lahko le čestitamo, skozi celotno sezono so bili korak pred nami. A če potegnem črto pod celotno sezono, jo lahko ponovno označimo za uspešno. 2. Bonifac Hajek Češka 241 3. Tabor Hynek Češka 223 4. Uroš Ban Slovenija 219 6. Matej Salkič Slovenija 200 8. Matej Bečan Slovenija 176 9. Peter Balta Slovenija 142 Zenske (66 tekmovalk): 1. Maja Sajovic Slovenija 412 2. Deborah Ferrand Francija 360 3. Steliana Popa Romunija 305 Mladinci (47): 1. Petr Chladek Češka 382 2. Sebastian Graser Avstrija 361 3. Leocady De Pury Ollivier Francija 316 6. Marko Veselič Slovenija 217 Ohranjamo namreč stik s svetovnim vrhom, takšen namen imamo tudi v prihodnje,« je vtise po zadnji tekmi in celotni sezoni strnil Uroš Ban, ki je bil v skupnem seštevku med moškimi na četrtem mestu. V tej konkurenci je Ptujčan Peter Balta sezono končal na 9. mestu. Da pa Slovenija ni ostala brez skupne zmage, je poskrbela Maja Sajovic (med sezono je nastopila tudi za ekipo AK Ptuj), ki je skupna zmagovalka postala že na predzadnji tekmi v Nemčiji. Med mladinci je v skupnem seštevku Marko Veselič (AK Ptuj) tekmovanje končal na 6. mestu, s čimer je še enkrat več potrdil svojo nadarjenost in odlično delo na treningih. sta, JM 14 Štajerski Šport, rekreacija petek • 28. oktobra 2016 Nogomet • 3. SNL - sever; lige MNZ Ptuj Remi Vidma, derbi Superlige Bukovcem 3. SNL sever: Videm zadovoljen s točko REZULTATI 11. KROGA: Dravinja - Fužinar Ravne Systems 5:1 (2:0), Mons Claudius - Videm 0:0, AjDAS Lenart - Rogaška 1:1 (0:1), Maribor B - S. Rojko Dobrovce 2:1 (1:0), Korotan Prevalje - ZU-VIL Brunšvik 8:1 (4:0), Šmartno 1928 - Šmarje pri Jelšah 0:1 (0:0), Šampion - Dravograd 0:1 (0:1). 1. MARIBOR B 11 10 1 0 4 8 31 2. ROGAŠKA 11 7 2 2 29 2 23 3. ŠMARJE PRI J. 11 7 2 2 19 3 23 4. DRAVINJA 11 6 2 3 22 4 20 5. S. R. DOBROVCE 11 5 3 3 19 9 18 6. KOROT. PREVALJE 11 5 2 4 29 4 17 7. DRAVOGRAD 11 5 1 5 13 8 16 8. MONS CLAUDIUS 11 3 3 5 17 0 12 9. VIDEM 11 3 3 5 15 21 12 10. FUŽINAR RAVNE 11 3 3 5 14 20 12 11. ŠMARTNO 1928 11 3 0 8 9 16 9 12. ZU-V. BRUNŠVIK 11 2 3 6 16 33 9 13. ŠAMPION 11 2 2 7 16 27 8 14. AJDAS LENART 11 0 5 6 9 27 5 Nogometaši Hajdine (na fotografiji) so ugnali Stojnčane in jih prehiteli na lestvici. Foto: Matija Brodnjak MONS CLAUDIUS - VIDEM 0:0 VIDEM: Malogorski, Ca-futa, Kajtna, Lah, Leskovar, Bračič, Pintarič (od 72. Pinta-rič), Plajnšek, Kovačič (od 57. Murko), Škvaric, Kmetec (od 90. Dominc). Trener: Primož Gorše. Na zahtevnem gostovanju v Rogatcu so Videmčani osvojili točko, ki nekako ustreza dogodkom na igrišču. Krvavo priborjena točka je vredna še več, saj so gostje ponovno nastopili zelo zdesetkani: Ge-rečnika ni že dalj časa, zaradi kartonov je manjkal Tement, poleg Zemlja ka pa je še vedno poškodovan tudi Krajnc, ki je nastopil zgolj v končnici tekme. Rumeno-zeleni so srečanje odigrali zrelo in pametno; na igrišču je mlada zasedba dobro stala in domačinom povzročala kar precej težav. Gostje so pretili predvsem iz protinapadov, iz enega izmed njih je sila nevarno zapretil Plajnšek. Domačini na drugi strani so poskušali predvsem z visokimi podajami, toda pretirane nevarnosti za Malogorskega ni bilo. V nadaljevanju so gledalci spremljali podobno sliko. Videm je še naprej igral disciplinirano in si preko Kova-čiča in Škvarica priigral dve lepi situaciji za dosego zadetka, toda v domači mreži zadetka ni bilo. Rogatčani so postajali vse bolj nervozni, poskušali so zadeti »na silo« in predvsem iz prekinitev. Nekajkrat je bilo pred vrati Vidma res vroče, toda na koncu je ostalo pri izidu 0:0. Naslednje srečanje bodo Videmčani odigrali že v soboto, ko bodo ob 14. uri gostili ekipo Lenarta, v moštvo pa se bosta vrnila Tement in verjetno tudi Krajnc. tp Superliga: Poraz v Skorbi odnesel Ljubca REZULTATI 10. KROGA: Apače - Gerečja vas 1:6 (0:3), strelci: 0:1 Čeh (12.), 0:2 Petek (20.), 0:3 Murat (45.), 0:4 Leben (53.), 1:4 Kajzer (63.), 1:5 Letonja (72.), 1:6 Kmetec (89.); Skorba - Cirkulane 2:0 (0:0), strelca: 1:0 M. Novak (48.), 2:0 U. Krajnc (62.); Stojnci - Hajdina 1:3 (0:1), strelci: 0:1 Štumberger (26.), 1:1 S. Meznarič (81.), 1:2 Si-monič (85.), 1:3 Štumberger (94.); Središče ob Dravi - Podvin-ci Betonarna Kuhar 0:1 (0:0), strelec: 0:1 Zagoršek (80.); Kety Emmi Bistrica - Bukovci 1:2 (0:1), strelci: 0:1 Antolič (8.), 0:2 Antolič (47.), 1:2 Polegek (76.). 1. GEREČJA VAS 10 9 0 1 37:10 27 2. BUKOVCI 10 6 2 2 19:11 20 3. KETY E. BISTRICA 10 6 1 3 19:14 19 4. HAJDINA 10 5 1 4 19:21 16 5. STOJNCI 10 5 0 5 19:15 15 6. APAČE 10 4 0 6 19:28 12 7. CIRKULANE 10 3 2 5 13:15 11 8. PODVINCI KUHAR 10 3 1 6 13:28 10 9. SKORBA 10 3 0 7 20:24 9 10. SREDIŠČE 10 2 1 7 11:23 7 10. krog Superlige je bil zelo razburljiv. Podvinčani so slavili v Središču in ga potisnili na zadnje mesto. Bistričani so klonili še na drugem domačem derbiju zapored; tokrat so slavili Bukovčani, ki so v zadnjih krogih zelo »vroče« moštvo. Gerečja vas še naprej igra v svojem slogu, njihova prednost na vrhu je sedaj že sedem točk pred najbližjim zasledovalcem, Bukovci. Skorba je ugnala letos blede Cirkulane, kjer je prišlo do menjave trenerja: Miran Ljubec se je poslovil, do konca jesenskega dela sezone pa bo moštvo vodil Matej Žuran iz domačih vrst. Stojnci so doma klonili proti Hajdini, kar štirje zadetki pa so padli v zadnjih desetih minutah. tp 1. liga MNZ Ptuj: Točka loči štiri ekipe REZULTATI 10. KROGA: Ormož - Rogoznica 1:2 (0:1), Dornava - Pragersko 2:0 (1:0), Tržec - Boč Poljčane 3:2 (0:2), Gorišnica - Leskovec 4:2 (2:1), Podlehnik - Markov-ci 2:0 (1:0). 1. MARKOVCI 10 6 1 3 23:12 19 2. ROGOZNICA 10 6 1 3 18:12 19 3. PODLEHNIK 10 5 3 2 23:11 18 4. GORIŠNICA 10 5 3 2 18:15 18 5. PRAGERSKO 10 4 2 4 20:20 14 6. ORMOŽ 10 4 1 5 16:17 13 7. LESKOVEC 10 4 1 5 15:21 13 8. TRŽEC 10 4 0 6 13:21 11 9. BOČ POLJČANE 10 3 1 6 14:21 10 10. DORNAVA 10 2 1 7 15:25 7 2. liga MNZ Ptuj REZULATATI 9. KROGA: Zgornja Polskava - Makole Bar Miha 3:1 (2:1), Slovenja vas - Oplotnica 5:0 (2:0), Polskava Avtoprevozništvo Grobelnik - Lovrenc 1:0 (1:0), Grajena - Hajdoše 2:1 (0:0). 1. GRAJENA 8 7 0 1 33:8 21 2. POLSKAVA 8 7 0 1 16:7 21 3. MAJŠPERK 8 5 1 2 18:12 16 4. ZG. POLSKAVA 8 5 0 3 26:15 15 5. LOVRENC 8 4 0 4 11:13 12 6. SLOVENJA VAS 8 3 1 4 15:21 10 7. HAJDOŠE 8 3 0 5 14:12 9 8. MAKOLE MIHA 8 1 0 7 7:22 3 9. OPLOTNICA 8 0 0 8 3:33 0 jb Ples • Ana Ekart-lvan Jarnec Pred SP v odlični formi Minuli konec tedna sta se Ana Ekart in Ivan Jarnec udeležila mednarodnega tekmovanja v športnih plesih v kraju Hradec Kralove na Češkem. V soboto sta odlično odplesala latinskoame-riške plese in osvojila 2. mesto. Svoj rezultat sta v nedeljo še izboljšala, premagala vso konkurenco ter osvojila 1. mesto v standardnih plesih. Z rezultati sta zelo zadovoljna, saj sta očitno pravi čas v odlični formi. Konec tedna namreč potujeta v Latvijo (v Rigo) na svetovno prvenstvo v standardnih in latinskoa-meriških plesih. UR Futsal • 1. SFL Pomagala bosta Kurbus in Buzeti Po natanko 35 dneh se bodo igralci prleške ekipe Tomaž ŠIC bar ponovno vrnili v svoje domovanje. V petek bodo v Ljutomeru odigrali tekmo 5. kroga, zaradi zasedene dvorane ŠIC Ljutomer pa se bodo z Oplastom iz Kobarida pomerili v telovadnici pri OŠ Ivana Cankarja v Ljutomeru. Tekma se bo pričela ob 19. uri. Ekipa iz Kobarida je v dosedanjih štirih dvobojih zabeležila po dve zmagi in dva poraza. »Po zadnjem porazu v Litiji (7:0), ki smo ga težko preživeli, se skušamo pobrati in odigrati spet eno dobro tekmo pred domačim občin- stvom,« napoveduje Magdič, ki bo tokrat imel na razpolago močnejšo zasedbo. Ekipi sta se v teh dneh priključila izkušena Dejan Kurbus in Rok Buzeti, ki sta do pred kratkim igrala nogomet v sosednji Avstriji. Kot je povedal Magdič, težav s poškodbami v ekipi nimajo, želijo pa si, da bi bili gledalci na današnji tekmi njihov šesti igralec; da bi mladim igralcem prleške ekipe dali dodatno podporo na poti k drugi prvenstveni zmagi, s katero bi se Tomaž ŠIC bar znova pomaknil v sredino pr-voligaške razpredelnice. MŠ Planinski kotiček Po Levstikovi poti od Litije do Čateža Sobota, 12. 11. 2016 ODHOD: ob 5. uri (zbor 15 min prej) - Železniška postaja Ptuj VRNITEV: ob 20. uri - Železniška postaja Ptuj OPREMA: planinska oprema za sredogorje (čevlji, palice, nahrbtnik ... ) HRANA IN PIJAČA: iz nahrbtnika in na številnih stojnicah na poti OBLAČILA: primerna glede na vremenske razmere PREVOZ: avtobusni prevoz STROŠEK IZLETA: 20 € OPIS TURE: Levstikova pot je nastala leta 1987, ko se je na pot odpravilo 397 popotnikov iz vseh koncev Slovenije. Tako kot daljnega leta 1987 se bomo mnogi tudi letos podali po t. i. planinski južni trasi Levstikove poti, ki vodi skozi Ježni vrh, Vinji vrh in Poljane skozi Sevno, Gornji in Dolnji vrh, naprej proti Zagriču in Razboram do cilja na Čatežu. Celotna pot je dolga 21 kilometrov. Planinci imate tudi na voljo t. i. severno traso potovanja, ki pa vodi skozi Grmade, Gobnik ter moravško dolino vse do cilja v Čatež. Ta trasa pa je dolga 22 kilometrov. ZAHTEVNOST TURE: lahka PRIJAVE: prijave z vplačili sprejemamo do torka, 8. novembra, v pisarni PD Ptuj. Dravska ulica 18, v torek med 14. in 16. ter v petek med 17. in 19. uro. V PRIMERU PREMALEGA ŠTEVILA PRIJAV IZLET ODPADE! Vodenje izleta: Matjaž Petek s sovodniki. Informacije: 040 458 320 (Matjaž). Športni napovednik Nogomet •! SNL PARI 16. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Rudar - Aluminij; SOBOTA ob 18.00: Domžale - Gorica; SOBOTA ob 20.15: Maribor - Celje; NEDELJA ob 15.00: Krško - Kalcer Radomlje; NEDELJA ob 16.55: Luka Koper - Olimpija. 2. SNL PARI 14. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Drava Ptuj - Farmtech Veržej, Roltek Dob - Krka, Brežice Terme Čatež - Za-rica Kranj; NEDELJA ob 14.00: Brda - Ankaran Hrvatini. Prosta je ekipa Triglav. 3. SNL SEVER PARI 12. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Videm - AjDAS Lenart, Šmarje pri Jelšah - Fužinar Ravne Systems, Rogaška - Šampion, S. Rojko Dobrovce - Korotan Prevalje, Dravograd - Dravinja; NEDELJA ob 14.00: ZU-VIL Brunšvik - Mons Claudius, Šmartno 1928 - Maribor B. SUPERLIGA PARI 11. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Cirkulane - Kety Emmi Bistrica, Gerečja vas - Stojnci, Hajdina - Podvinci Betonarna Kuhar, Apače - Bukovci; NEDELJA ob 10.30: Skorba - Središče ob Dravi. 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 11. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Podlehnik - Ormož, Markovci - Gorišnica, Leskovec - Tržec, Boč Poljčane - Dornava, Pragersko - Rogoznica. 2. SML VZHOD PAR 13. KROGA: Zavrč - Drava Ptuj (SOBOTA ob 14.00). 2. SKL VZHOD PAR 13. KROGA: Zavrč - Drava Ptuj (SOBOTA ob 12.00). Rokomet • 1. A DRL (ž) 7. KROG: ŽRK Aklimat Ptuj - RK Ljubljana (SOBOTA ob 19.00, ŠD Center). Odbojka • 2. DOL VZHOD (ž) PAR 5. KROGA: ŽOK GSV Zava Ptuj - Celje (SOBOTA ob 17.30). Namizni tenis • 1. SNTL (ž) PAR 5. KROGA: NTK Ptuj - NTK Muta (SOBOTA ob 17.00). 2. SNTL (ž) PAR 2. KROGA: NTK Ljubljana - NTK Cirkovce (SOBOTA ob 18.00). Kegljanje • 2. SKL VZHOD (ž) PAR 4. KROGA: Drava Ptuj - Šoštanj (SOBOTA ob 13.30). David Breznik petek m 4. novembra 2016 Šport, šport mladih Štajerski 15 Tajski boks • EP v Splitu Namizni tenis m 1. SNTL (ž), 2. SNTL (m) Golob tretji v Evropi Dekleta z zmago v Puconcih prebila led 1. SNTL (ž) Split je gostil evropsko prvenstvo v tajskem boksu, na katerega se je pod vodstvom klubskega trenerja Matjaža Tomažina v zadnjem obdobju pripravljal Aleš Golob. Član Kluba tajskega boksa Ptuj je bil član slovenske reprezentance, ki se je na Hrvaškem izkazala, saj je skupaj osvojila štiri medalje. V kategoriji do 75 kg je Golob prišel do tretjega mesta. Na poti do brona je bil najprej boljši od Madžara Dominika Bereczkija, s čimer se je prebil med najboljše štiri. Za našega borca se je tekmova- nje končalo v polfinalu, kjer ga je ustavil Čeh Josef Talafo-us. Golob se je boril srčno in je dosegel več, kot je bilo od njega moč pričakovati. To je bil zanj prvi nastop na evropskem prvenstvu in v močni konkurenci je osvojena bronasta medalja lep uspeh. Ob tem je treba omeniti še, da je tekmovanje v Splitu štelo tudi kot kvalifikacije za svetovne igre prihodnje leto. Ptujskemu tekmovalcu se žal ni uspelo prebiti skozi to sito, a si je kljub temu prislužil številne pohvale. David Breznik Matjaž Tomažin, trener Kluba tajskega boksa Ptuj: »Zame so vsi naši fantje res srčni borci, kar so v Splitu tudi dokazali. Aleš Golob se je v borbi proti Čehu Talafousu resneje poškodoval (utrpel je zlom čeljusti), zato ga letos na tekmovanjih verjetno ne bomo več videli. S samim nastopom smo v klubu zadovoljni, saj je Aleš dosegel več, kot smo pričakovali, sploh glede na to, da je bil to njegov prvi nastop na evropskem prvenstvu.« Judo novičke Ptujski judoisti nabirali izkušnje v 2. ligi V Hočah so potekali boji v drugi slovenski judo ligi. Pomerile so se ekipe Judo šole Maribor, Judo kluba (JK) Ravne in JK Drava Ptuj. Domačini so s 6:1 ugnali Dravo, premoč s 4:3 pa so jim morale priznati tudi Ravne. Mlada ptujska ekipa je izgubila tudi proti Ravnam, saj je nastopila brez Ferjana, Kodele, Dediča in Bauhala. Naslov najboljših in uvrstitev v prvo slovensko ligo sta tako pripadla domačinom, drugo mesto si je priborila ekipa Raven na Koroškem, tretje pa ptujska Drava. Za Dravo so nastopili Tomaž Lovrenko, Matjaž Matjašič, Rene Kloar, Tomi Milošič, Vid Kmetec, Blaž Krajnc, Jožef Šimenko, Tadej Butolen in Luka Šlamberger. Gre za izjemno mlado ekipo, s katero v klubu čez približno dve leti načrtujejo povratek v prvo ligo. Tekmovanji v Kopru in Ljutomeru Mlajši tekmovalci JK Drava so se udeležili dveh mednarodnih prvenstev. V Kopru je pri kadetih do 16 let v kategoriji do 81 kg Filip Laura osvojil peto, pri starejših dečkih pa Luka Maroh v kategoriji do 66 kg tretje mesto. V Ljutomeru je med kadeti do 16 let Rene REZULTATI 4. KROGA: Kema - Ptuj 3:5, Arrigoni -Logatec 5:1, Muta - Letrika 5:1, Jesenice - Kajuh-Slo-van 2:5. Prosta je bila ekipa NTK Vesna. 1. ARRIGONI 4 4 0 8 2. MUTA 3 3 0 6 3. VESNA 3 2 14 4. KAJUH-SLOVAN 4 2 2 4 5. KEMA 4 2 2 4 6. LOGATEC 3 12 2 7. PTUJ 4 13 2 8. LETRIKA 4 13 2 9. JESENICE 3 0 3 0 NTK Kema - NTK Ptuj 3:5 Harkai - Butkovska Toma-nič 0:3, Matis - Komovec 3:0, Vogrinčič - Krajnc 0:3, Matis - Butkovska Tomanič 3:2, Harkai - Krajnc 0:3, Vogrinčič - Komovec 3:0, Matis - Krajnc 1:3, Vogrinčič -Butkovska Tomanič 1:3. Po dokaj nesrečnih porazih proti Logatcu doma (3:5) in Vesni v gosteh (5:4) so dekleta Namizno-teniškega kluba (NTK) Ptuj vendarle zabeležila težko pričakovano prvo zmago. To se je zgodilo na gostovanju v Puconcih, kjer so ugnala domačo Kemo. Uvodni zagon je ekipi z zmago proti Maši Har- Foto: Črtomir Goznik Daniela Tomanič Butkovska je dosegla pomembni zmagi za prvi par točk NTK Ptuj v 1. ligi. kai (18 let) dala Daniela Tomanič Butkovska (14). Blizu uspeha je bila tudi proti 22-letni Steli Matis, a je klonila v petem nizu. Kljub temu so Ptujčan-ke po zaslugi treh zmag Katje Krajnc prišle do prednosti 3:4. Še enkrat je bila »na potezi« Daniela, ki je proti leto starejši Nuši Vogrinčič zdržala pritisk in svoji ekipi zagotovila odločilno peto točko! Veselje v taboru gostujoče ekipe je bilo razumljivo ... Na lestvici posameznic je še naprej izjemno visoko Katja Krajnc, ki je med vsemi igralkami 1. lige dosegla največ zmag (10), doživela pa le en sam poraz. V soboto se bodo Ptuj-čanke v dvorani Mladika merile z ekipo Muta, za katero igra tudi Vesna Rojko. Dvoboj bo vreden ogleda! 2. SNTL (m) REZULTATI 3. KROGA: Ptuj - Muta 3:5, Ptuj - Inter Diskont II 1:5. NTK Ptuj - NTK Muta 3:5 Šegula - Jamšek 2:3, Kru-šič - Pinter 3:0, Drčič - Škur-nik 0:3, Krušič - Jamšek 3:0, Šegula - Škurnik 0:3, Podlesnik - Godec 3:0, Krušič - Škurnik 2:3, Podlesnik - Jamšek 1:3. NTK Ptuj - NTK Inter Diskont II 1:5 Drčič - Žigon 0:3, Šegula - Godec 2:3, Krušič - Breznik 3:0, Šegula - Žigon 2:3, Podlesnik - Breznik 1:3, Krušič - Godec 2:3. Igralci NTK Ptuj so v soboto odigrali tekmi 3. kroga v 2. ligi in zabeležili dva poraza. Čeprav sta ta na prvi pogled prepričljiva, pa bi se lahko oba dvoboja obrnila tudi v drugo smer ... Proti Muti je tako Marsel Šegula (15 let) v prvem dvoboju minimalno izgubil proti Mihi Jamšku (18), pri rezultatu 3:3 pa se je podobno zgodilo še Luki Krušiču (23) proti Juretu Škurniku (29). Jamšek je nato proti Zoranu Podle-sniku (52) izkoristil »meč žogo«. Podobna zgodba se je ptujski ekipi ponovila še v dvoboju proti drugi ekipi Inter Diskonta. Korošci, ki imajo najmlajšo ekipo v ligi, so kar tri dvoboje dobili v odločilnem petem nizu. Pri tem je neverjetno zbranost pokazal predvsem 13-letni Aljaž Godec (1. mesto na lestvici mlajših kadetov v Sloveniji), ki je ugnal Marsela Šegulo in nato še Luko Krušiča. JM Šport mladih ä1 ■ ^ jL m o a Kloar v kategoriji do 66 kg osvojil tretje mesto, ta uspeh je ponovil tudi Filip Laura v kategoriji do 81 kg. Pri starejših dečkih sta tretji mesti osvojila Aljaž Ajdič in Jasa Dajčman, peto mesto pa Aljaž Fuks. Mladi Gorišničani uspešni v Ljutomeru Na Pokalu Ljutomera so se zelo dobro odrezali tudi mladi predstavniki JK Gorišnica. V starostni kategoriji U-12 je v svoji kategoriji zmagala Lara Bezjak, druga mesta so osvojili Nika Murk, Blaž Bezjak in Domen Bezjak, Katarina Bez-jak pa je bila tretja. Te uspehe sta s tretjima mestoma dopolnila še Anej Florjanič in Niko Trunk v kategorijah U-14 in U-16. Pokal Novega mesta Na tekmovanju za pokal Novega mesta v judu so odlične rezultate dosegli tudi tekmovalci TVD Partizan Ljutomer. Najboljša sta bila v svojih kategorijah Sara Vrbančič (do 36 kg) in Miha Rudolf (do 60 kg), drugo mesto je osvojil Nejc Meznarič (do 60 kg), tretji pa so bili Niki Zmazek (do 38 kg), Rok Škrbenta (do 42 kg), Diana Šterman (do 48 kg), Nejc Vajda (do 66 kg) in Niko Kuzma (nad 66 kg). DB, NŠ B,( a \ -VSpU ¡V' i Dekliška ekipa OS Majšperk je postala zmagovalka medobčinskega tekmovanja v košarki. Šolski šport, košarka • Ekipi OŠ Majšperk prepričljivi v obeh konkurencah V ponedeljek, 24. 10., je v Športni dvorani Majšperk potekal medobčinski turnir OŠ v košarki za dekleta letnika 2002 in mlajše. Med tremi sodelujočimi ekipami je bila najbolj prepričljiva domača ekipa, ki je zabeležila dve zmagi. Na območno tekmovanje se je ob zmagovalni ekipi uvrstila tudi ekipa OŠ Markovci. Rezultati, dekleta: Maj-šperk - Markovci 20:2, Mar-kovci - Olge Meglič 15:2, Olge Meglič - Majšperk 5:12. Vrstni red: 1. OŠ Majšperk, 2. OŠ Markovci, 3. OŠ Olge Meglič. Konec oktobra je v športni dvorani v Markovcih potekalo medobčinsko tekmovanje v košarki za učence letnikov 2002 in mlajše. Med štirimi ekipami je bila prepričljivo najboljša ekipa OŠ Majšperk, ki je tako ponovila uspeh deklet iste šole. Na področno tekmovanje se je poleg zmagovalne ekipe uvrstila še ekipa OŠ Olge Meglič. Rezultati, fantje: Markovci - Majšperk 7:34, Olga Meglič - Kidričevo 23:17; tekma za 3. mesto: Markovci - Kidričevo 6:15; tekma za 1. mesto: Majšperk - Olga Meglič 28:11. Vrstni red: 1. OŠ Majšperk 2. OŠ Olge Meglič 3. OŠ Kidričevo 4. OŠ Markovci UR Plavanje • Miting v Ljubljani: Štiri medalje za Saro Lampret Na bazenu Tivoli v Ljubljani je bil v soboto mednarodni miting Pokal Delfin 2016, ki ga je organiziral Plavalni klub Delfin. Poleg domačih tekmovalcev so nastopili še plavalci iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Avstrije. Od mladih tekmovalk Plavalnega kluba Terme Ptuj je tokrat nastopila le Sara Lampret, ki je odplavala tri osebne rekorde in osvojila štiri medalje. V disciplinah 50 metrov delfin, 50 metrov hrbtno in 50 metrov prsno je bila prva, na 100 metrov mešano pa druga v svoji starostni kategoriji. DB Karate • Osnovnošolska liga Karate zveza Maribor je v sodelovanju s Karate-Do klubom Ptuj organizirala 2. krog osnovnošolske karate lige, ki je potekal v soboto, 22. oktobra, v športni dvorani Šolskega centra Ptuj. Na tekmi je sodelovalo 110 tekmovalcev iz 33 osnovnih šol. Ptujski klub je zastopalo 12 tekmovalcev in prav vsi si zaslužijo čestitke za pogumne nastope, še posebej najmlajši, ki so na tekmovanju nastopili prvič. Štirje tekmovalci ptujskega kluba so osvojili medalje in sicer Miha Hebar in Katarina Peranič, ki sta bila tretja v katah, Doroteja Jakop je zasedla drugo, Zala Horvat pa prvo mesto, obe v borbah. jk V osnovnošolski ligi v karateju je nastopilo 12 tekmovalcev Karate-Do kluba Ptuj 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 4. novembra 2016 Majšperk • Osrednja gasilska vaja GZ Majšperk Močno neurje in se požar na ostresju telovadnice Mesec požarne varnosti so majšperški gasilci 28. oktobra sklenili z osrednjo letno gasilsko vajo Gasilske zveze (GZ) Majšperk. Gasilci so se najprej spopadli s posledicami neurja, nato pa še s požarom na ostrešju telovadnice Osnovne šole (OŠ) Majšperk. Občino Majšperk je prizadelo neurje s točo in močnimi nalivi. Za sabo je pustilo pravo razdejanje, saj je podrlo drevesa, poškodovalo strehe, zalilo kleti in sprožilo zemeljske plazove. Na klic na pomoč občanov in občank so se odzvali gasilci iz društev Medved-ce, Majšperk-Breg, Ptujska Gora, Stoperce in Majšperk, ki delujejo pod okriljem GZ Majšperk. »Formirali smo operativni štab, ki je prevzel vodenje in usmerjenje ter koordinacijo enot na terenu,« je situacijo, s katero so bili soočeni gasilci, opisal poveljnik GZ Majšperk Zlatko Letonja. A s tem se delo za gasilce ni končalo. Zaradi poškodovanega fotovoltaičnega sistema na strehi telovadnice OŠ Majšperk je prišlo do požara na ostrešju tega objekta. »Alarmirana je bila vsa gasilska zveza in še enoti prostovoljnih gasilskih društev (PGD) Lovrenc na Dravskem polju in Steklarna Rogaška Slatina. Če bi res prišlo do požara na ostrešju telovadnice, bi aktivirali še več enot. PGD Steklarna Rogaška Slatina je bila aktivirano, ker ima " j "/¡.ra:::;:::!::::! « _________j-.iíir- ..-r;:::r¡:::::í::::::::.; ™s5¡¡¡¡ MMI . 4 ■ IVBIMIMII ■llbaUN.IlllB I1 1 ■■■ , - i.n • !mm.i »; j,».' ■"' I {■ i■ mn irr požarno avtolestev. To je eno izmed dveh društev, ki bi jih poklicali na pomoč; avtolestev na tem območju imajo namreč le še v Slovenski Bistrici. Ker gre za visok objekt, bi lahko središče požara gasili le z avtolestvijo,« je pojasnil Letonja. Gasilci so iz objekta, v katerem se je že razširil dim, rešili poškodovance, ki so jih ekipe prve pomoči nato oskrbele, ter uspešno pogasili objekt. Seveda je tokrat v obeh primerih šlo le za vajo. Na njej je sodelovalo 89 operativnih gasilcev, osem gasilcev v štabu, šest gasilcev opazovalcev in osem poškodovancev. »Organizacijsko je bila vaja zahtevna, sedaj bo sledila še podrobna analiza. Prva ocena je, da je bila vaja uspešna; videli smo namreč, kje smo storili napake, kakšne so naše pomanjkljivosti in kaj FOTO: Mojca Vtič moramo še izboljšati, tako na področju usposobljenosti kot opremljenosti,« je takoj po končani vaji povedal poveljnik GZ Maj-šperk. In kaj je namen teh vaj? »Učenje, dopolnjevanje znanja, izmenjava izkušenj. Na vajah se skušamo vedno znova soočiti z novimi izzivi, tako se tudi največ naučimo,« je še dodal in se zahvalil vsem sodelujočim gasilcem. Gasilskim društvom in vsem sodelujočim v vaji se je zahvalila tudi županja Majšperka Darinka Fakin, ki je gasilcem zaželela, da bi čim več opreme preizkusili na vajah in čim manj v resničnih intervencijah. Z osrednjo vajo se je sklenil niz dogodkov, ki so jih v mesecu oktobru pripravila gasilska društva GZ Majšperk. »Imeli smo dneve odprtih vrat, v šolah in vrtcih predstavili opremo, opravili evakuacijo šole in pregledali hidrantno omrežje. Izvedli smo tudi usposabljanje za praporščake in častni vod,« je aktivnosti naštel Letonja in dodal, da v GZ nadaljujejo z nadaljevalnimi tečaji za gasilce in izobraževanji prvih posredovalcev. Po končanih tečajih bo v občini približno 60 gasilcev z opravljenim izpitom za prvega posredovalca, torej z znanji temeljnih postopkov oživljanja, ustavljanja krvavitev in posredovanja ob zadušitvah. Mojca Vtič Slovenska Bistrica • Osrednja žalna slovesnost Da bomo država s prihodnostjo, moramo najprej zaceliti rane Osrednja žalna slovesnost ob dnevu spomina na mrtve v Slovenski Bistrici je bila 26. oktobra pred kostnico na slovenjebistriškem pokopališču. Govornik, predsednik državnega zbora Milan Brglez, je poudaril: »V zadnjih 25 letih je bilo preveč ločevanja. Čas je, da začnemo našo državo graditi na vrednotah združevanja in sožitja.« V govoru zbranim je spomnil na morijo med in po drugi svetovni vojni: »Nedoumljiv srd in slepota sta povzročila, da je bila dvignjena roka še nad lastne brate in sestre. In ker so storilci vedeli, da gre za zločinsko in zavr-žno dejanje, so to skušali prikriti, skriti, predvsem pa pozabiti. A zgodovina ne pozablja in ne odpušča.« Dodal je, da je naša dolžnost, da mrtve pokopljemo. »Ne glede na to, kaj je bilo, so to naši mrtvi,« je dejal in opozoril, da pri tem ne smemo dopustiti, da bi politični akterji zlorabili mrtve za kovanje političnih dobičkov. Iščimo tisto, kar nas združuje in ne ločuje »Prisluhnimo prošnji naših mrtvih. Prisluhnimo prošnji, da najdejo mir v svoji domači zemlji. Predvsem pa prisluhnimo njihovi besedi, ko nam pravijo, da je bilo krivic in gorja dovolj ter da moramo rano, ki smo si jo kot narod zadali sami, karseda hitro in enkrat za vselej zaceliti. Iskreno verjamem, da naš narod in naša država to zmoreta. Da mi to zmoremo, ker smo ljudje. In verjamem, da bo to storiti še lažje, če bomo pri tem stopili skupaj in bolj iskali tisto, kar nas združuje, kot tisto, kar nas ločuje. Da bomo spet narod z vizijo, ljudstvo s prihodnostjo in država z upanjem.« V imenu Republike Slovenije je predsednik državnega zbora položil vence pred rovoma A in B v Zgornji Bistrici ter na prostoru pred kostnico na pokopališču, kjer počivajo posmrtni ostanki žrtev povojnih pobojev, ki so jih odkrili v rovih v Zgornji Bistrici. V imenu slovenjebistriške občine je vence položil župan Ivan Žagar. Mojca Vtič V kulturnem programu, ki ga je pripravil Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, sta sodelovala ženski pevski zbor DPD Svoboda Slovenska Bistrica ter recitatorka Jana Jeglič. Kidričevo • Jubilejno leto tudi za Sosednje prijatelje Ponosni na aktivacijo mladih ter prostovoljski zanos Aktivacija in povezovanje mladih sta cilja mladih iz občine Kidričevo, ki so že desetletje povezani v skupini Sosednji prijatelji. Skupino Sosednji prijatelji sestavlja približno 30 članov, večina je osnovnošolcev. In ravno aktiviranje mladih je eden izmed osrednjih ciljev skupine, ki pa od vodstva zahteva obilo individualnega dela. »Aktiviranje mladih je res velik izziv. Najtežji je prvi korak, to je nekoga prepričati, da se vključi,« je priznal dosedanji predsednik Žan Jerenko. A ta cilj skupina uspešno dosega, tudi zaradi številnih projektov, ki dopolnjujejo prireditvenik v občini. »Od dejavnosti, ki smo jih izvedli, izpostavljam postavitve mini prvomajskega drevesa, poletne dejavne dneve, tradicionalne izlete v Terme Čatež in kino pod zvezdami,« je dejal. Dodal je, da so lani s pomočjo podjetja Talum in občine začeli tudi prenovo igrišča za mini golf. Izpostavil je še tri osrednje značilnosti skupine. Prva je pro-stovoljstvo. »Druga je, da smo zelo specifično združenje, v katerem so še pred dvema letoma vse dejavnosti, vključno z izleti, samostojno pripravljali še ne polnoletni člani skupine in si s tem pridobivali znanje, ambicije, motivacijo. Tretja stvar pa je, da smo vedno delali z namenom, da pokažemo, da se znamo družiti brez takšnih in drugačnih škodljivih substanc. Vem, da nam je to uspelo!« Prijatelji z novim predsednikom Jubilejno leto je bilo tudi prelomno za delovanje društva, namreč predsednik skupine je postal Pa-trik Komljenovic, dijak zaključnega letnika oblikovalske šole, sicer pa eden izmed ustanoviteljev skupine. »Glede na to, da smo iz skupine štirih prijateljev zrasli v skupino, ki povezuje številne člane in sodeluje s preostalimi društvi v občini, menim, da smo vedno močnejši in razpredamo korenine na različna področja,« je povedal novoizvoljeni predsednik. Dodal je, da bo delo skupine temeljilo na mladih in na aktivnem preživljanju prostega časa, program skupine pa bodo oblikovali na podlagi interesa članov. Mojca Vtič Foto: Sosednji prijatelji Ob 10. obletnici so priznanja prejeli Jana in Nika Kokol, Kaja Živko, Lara Kozoderc, Julija Kulij in Žan Semenič, častni član pa je postal Jani Kočevar. Foto: SMC petek • 4. novembra 2016 Naše prireditve, ljudje in dogodki Štajerski IT Fram • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - tretja sezona Manca in Anja dokazali pevske kvalitete Tudi letošnji predizbor projekta občine Rače-Fram, Osnovne šole (OŠ) Fram in družbe Radio-Tednik Ptuj za mlade pevke in pevce iz OŠ Fram je potekal v dvorani DTV Partizan Fram. Polna dvorana je bila dodatna spodbuda za mlade pevce, da so dali vse od sebe. Sponzorji prireditve 'i PILOT Simply Write BAGS SMORE SMORE m ^tfonj 1 ^Nova KBM | SAZ AS Spodbudne so bile tudi besede direktorja družbe Radio-Tednik Ptuj Draga Slameršaka, da prav mladi pevci, udeleženci projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, „pišejo" in „izpisujejo" najlepše slovenske pesmi. Na oder so 26. oktobra stopili Jakob Koren, Katarina Mlakar, Sara Jus, Patrik Kranjc, Ana Burolič in Manca Karo v mlajši kategoriji ter skupina Framjolice, Alja Bergauer, Simon Mernik in Anja Zimet v starejši. Večina je pela zabavne pesmi, narodno-zabavni sta bili le dve. Po odločitvi komisije (sestavljali so jo Tone Topolovec, Borut Horvat in Dalibor Bedenik) si je v mlajši kategoriji polfinale zaslužila Manca Karo s pesmijo Ne prižigaj luči Lojzeta Slaka, v starejši pa Anja Zi-met s pesmijo Kdo še verjame, ki jo v izvirniku poje Nina Pušlar. Obe mladi pevki že nestrpno čakata polfinale; prvi bo predvidoma že konec letošnjega decembra. Foto: Črtomir Goznik Manca Karo, zmagovalka v mlajši kategoriji: "Zelo sem vesela, da sem si pripela polfinale, ker mi to še nikoli doslej ni uspelo. Vem pa, da dobro pojem. Pričakovala sem, da bom zmagala sama ali pa bo zmagovalka moja prijateljica. Na polfi-nalni nastop se bom pripravljala skupaj z učiteljico. Upam, da se mi bo uspelo uvrstiti v finale." Ravnateljica OŠ Fram Ema Maver se je mladim pevkam in pevcem zahvalila za čudovit večer ter za doživete in lepe nastope. Izrazila je pričakovanje, da bodo mladi peli tudi v vsakdanjem življenju in ne le na odru. Zahvalila se je tudi malčkom iz framskega vrtca (iz enot Sončki in Oblački), ki so prav tako peli slovenske pesmi in ob tem tudi zaplesali, ter njihovim vzgojiteljicam. Posebno zahvalo je izrekla učiteljici glasbenega pouka Dori Ožvald, ki je mlade pevce pripravljala za letošnji predizbor. Ravnateljica framske osnovne šole ocenjuje, da je projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo nekaj spodbudnega, kar v jesenske večere prinaša lepe trenutke. MG Foto: Črtomir Goznik Anja Zimet, zmagovalka v starejši kategoriji: „Izbrano pesem sem dobila pozno in tudi s pripravami začela zelo pozno, zato nisem pričakovala veliko, sploh pa ne zmage. Prepričana sem bila, da pesmi ne bom mogla tekoče odpeti. Polfinale bi privoščila še komu drugemu. Nastopa se že zelo veselim in upam, da mi bo šlo." Starše • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - tretja sezona Najbolje sta zapeli Zala in Katarina Učenci Osnovne šole (OŠ) Starše so se projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki ga družba Radio-Tednik Ptuj pripravlja skupaj z občinami in s šolami na njihovem območju, pridružili v drugi sezoni. Sponzorji prireditve G PILOT BAGS rak (21.6. - 22.7.) Poglobili se boste v raziskovanje skrivnosti in spremljala vas bo sreča. Plodna energija bo tista, ki vam bo podarila krila in moč za ustvarjanje. Na delovnem mestu bo zelo pestro in energično. Korak za korakom boste pridobivali na samozavesti. Več časa boste morali nameniti sebi in osebni sprostitvi. m^ , lev ^Pt (23.7. - 22.8.) Zdelo se bo, da boste v tem tednu morali pošteno zavihati rokave in se lotiti obveznosti. Prav gotovo boste našli tudi tiste reči s katerimi ste odlašali. Na instinktiven način se boste postavljali na prvo mesto. Od sebe boste oddajali toplo energijo in tako pridobili kopico prijateljev in znancev. k devica J§ (23.8. - 22.9.) V zimskem rastlinjaku boste imeli kar veliko dela. Na splošno se boste bolj sprostili in ugotovili, kako bo najbolj modro usmerjati energijo. Dogodkov pač ne boste smeli prehitevati. Odločno boste zagovarjali svojo resnico in možno bo, da se zanjo borite. V ljubezni bo lepo in harmonično. O R tehtnica ! (23.9 - 2310.) f Blesteli boste v pogledu ja in naredili načrt. Držali se boste določenih omejitev. V partner- ade skem življenju vas bo spremljala po- -s večana resnost in odgovornost. Na- "§ predovali boste skozi pomoč pogovo- ;g ra. Veliko se učite od svojih otrok in § J NI pravilno bo, da boste bolj umetniški in kreativni. škorpijon H (24.10. - 22.11.) Ozrli se boste nazaj po prehojeni poti in ugotovili, kaj boste lahko spremenili. Kocke usode se bodo v tem obdobju zasukale tako, da boste imeli srečo in povečano moč kreativnega izražanja. Privlačile vas bodo lepe in prijetne dejavnosti. Najbolje se boste počutili doma in se razvajali. strelec 7 (23.11. - 21.12.) Ugotovili boste svoje prioritete in se z njihovo pomočjo dvignili po statusni lestvici. Napredek je razbrati na delovnem mestu. Resnica bo ta, da boste morali odloč- O no zagovarjati svoja stališča. Lotili se boste raziskovanja določenih načel. V prostem času boste veseli in polni notranje energije. ^ kozorog (22.12. - 20.1.) S V prihajajočem tednu bo veliko prijetnosti, skladnosti in analitike. Ostro oko bo lahko opazilo malenkosti. Težje bo tedaj, ko ne bo vse po vaše. Ampak ravno v tem se boste učili prilagajati. Na delovnem mestu boste kaj kmalu uvideli sadove svojega dela. Reči boste morali bobu bob. vodnar (21.1. -18.2.) o Odgovorno se boste lotili vseh obveznosti in nalog. Pogumno boste stopali naprej po svoji poti in bili zelo napredni v razmišljanju. Popaziti boste morali, da ne boste spregledali smerokazov. Sreča se bo P skrivala v tem tednu v partnerstvu in spoznali boste kako veliko moč bo is K rn^l ribi . tai ersRi TEDNIK Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila: Podpis: _ S podpisom potijujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA -vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli prijetno toplo in razkošno mehko odejo ter vzglavnik Dormeo Warm Hug. Nov set odeje in vzglavnika Dormeo Warm Hug bo hitro postal vaš najljubši spremljevalec v hladnejših dneh, saj ponuja prav vse: prijetno toploto ter razkošen in izjemno udoben objem. Ta prijeten in trendovski set v trenutku ustvari udoben kotiček za počitek in je na voljo v kombinaciji dveh barvnih odtenkov, ki se prilegata vsakemu prostoru. V njegovo mehko udobje se boste zaljubili že pri prvem objemu! RADIO TEDNIK Ptuj, d . .. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI: 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti vsak petek prejmeteTV-prilogoTV OKNO -48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov v Štajerskem tedniku • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah) • praktična darila za nove in obstoječe naročnike • ekskluzivne kupone ugodnosti za obstoječe naročnike POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! Promocijsko sporočilo Teta Frida je na Ptuju Včeraj je v centru Ptuja, v eni najstarejših kavarn v mestu, v kavarni Evropa, odprla vrata sladka kavarna Teta Frida Evropa Ptuj. Novica o odprtju je razveselila predvsem tiste, ki so se po tetine sladke kreacije do sedaj vozili v Maribor. Teta Frida je s svojimi 100 % naravnimi slaščicami že popolnoma očarala Maribor, zdaj je na vrsti tudi Ptuj. Odločitev o izbiri slaščice, ki si jo boste privoščili ob kavi, je pri Teti Fridi zelo težka. © Dnevno lahko izbirate med več kot 30 različnimi tortami, krem-šnitami, domačimi pitami, slaščicami v kozarčku in med več kot 30 vrstami 100 % naravnega sladoleda. Izbira pa ni lahka niti za tiste s strogimi prehranjevalnimi zahtevami. Med slaščicami se najdejo tudi takšne, ki so brez glutena, laktoze ali dodanega sladkorja, in takšne, ki so presne in vegan- Grand Hotel Primus Terme Ptuj ske. Tisti še bolj zahtevni bodo v vitrini našli linijo slaščic Fit Frida, ki je primerna za diabetike in sledi strogim merilom po LCHF-načinu prehranjevanja (malo ogljikovih hidratov in veliko zdravih maščob). Teta Frida teži k naravnemu, pri svojem delu ne uporablja umetnih okusov, dodatkov ali ojačevalcev okusa, ampak samo sveže in popolnoma naravne sestavine. Naravni sladoled zato ni zmeraj enak, saj tudi sadje ni vedno enako zrelo ali sladko. Verjetno pa prav to dejstvo, ki dokazuje, da so slaščice res naravne, prepriča mnoge, ki že leta prisegajo na Teto Frido. Ko boste obiskali Teto Frido, pokukajte tudi v darilni kotiček, ki je poln ročno izdelanih dobrot. Čokolade s sadjem, cvetnimi lističi in ročno izbranimi oreščki, sadje, oblito s čokolado, najbolj nenavadne marmelade s čokolado, čokoladni namazi, krhki piškoti, ki se kar stopijo v ustih ... Izbira tudi pred policami darilnega kotička ni enostavna! Vzemite si trenutek zase in se na ptujskem Mestnem trgu razvajajte s kreacijami Tete Fride. Ne bo vam žal! Kulinarično razvajanje v Grand Hotelu Primus Rezervacije: t: 02/ 7494 506, e: hotei.primus@terme-ptuj.si v Ormožu PEiEk, 11.11.2016 RIBLJA ČORBA s PREDSKCJPINO SoboTA, 12.11.2016 ANSAMBEL GADI ¡17 SKUPINA OPOJ GRATIS KAVA! narcafte S tem kuponom ob nakupu katerekoli slaščice. Kupon velja v Teti Fridi Evropa Ptuj do 18.11. 2016. www.tednik.si tednik@tednik.si 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 4. novembra 2016 GOTOVINSKI ODKUP VSEH VRST VOZIL. PLAČILO TAKOJ. 030 340 800 1 AVTO PIÎOFI PTUJ1 www.avtoprofi.si Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Majšperk in Osnovno šolo Majšperk vabi na prireditev otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Majšperk, Vidimo se v torek, 8. novembra, ob 18.00 v Kulturno-poslovnem centru Majšperk. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. ■C PILOT bags SMORE SMORE Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Sveta Trojica in Osnovno šolo Sveta Trojica vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Sveta Trojica. Vidimo se v torek, 15. novembra, ob 18.00 v športni dvorani Osnovne šole Sveta Trojica. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. SAZAS Q¡gimsk. bags SMORE SMORE Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Juršinci in Osnovno šolo Juršinci vabi na prireditev otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Juršinci, Vidimo se v četrtek, 17, novembra, ob 18,00 v večnamenskem kulturnem centru v juršincih. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. G PILOT g^BEK SaaenktTUm vww.radio-ptuj.si www.tednik.si ESES PETEK 4, november 8:00 Glasbena osmica [slo.), pon. 3:30 Kuhinjica, pon. 3:55 Povabilo na kavo: Aleš Kocjaričič, pon. 9:25 Športno): Veronika Domjan, pon. 9:55 Cista umetnost - november, pon. 10:15 SKLS03E04, pon. 10:40 Sola. da se ti zroia Sola Dravograd, pon. 11:10 Dnevnik TVManbor 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Mura Raba S0iE17 12:50 Koncert zasedbe Plamen, pon. 14:10 Videostrani 17:35 Kuhinjica 16:00 Ptujska kronika 18:25 Portal, pon. 18:35 Javne službe Ptuj, S. oddaja 18:55 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:25 Glasba za vse, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Portal, pon. 20:35 Sekvenca, pon. 20:45 Lolita, pon. 21:45 Glasbeni predah 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Dan D, pon. be r 3:00 Glasbena osmica (tuja), pon, 8:30 SKL S03E04, pon. ' 8:55 Sola, da se ti zrola: Sola Dravograd 9:35 Koncert skupine Infected, pon. 11:25 Javne službe Ptuj, 5. oddaja, pon, 11:45 Kolesarske poti, pon. 12:00 Pregled tedna 12:25 Cisfa. umetnost- november, pon. Aleš Kocjančic, pon. 14:15 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Pregled tedna, pon. 18:25 Portal, pon. 18:35 Sekvenca 18:50 Glasbena osmica (slo.), pon. 19:20Pogled nazaj.pon. 19:40 CharlieChaplin Imigrant, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Dan D, pon. 22:00Pregledtedna pon. 22:25 Koncert zasedbe Plamen, pon. 23:40 Videostrani NEDELJA 6. november 3:00 Glasbena osmica (slo.), pon. 8:30 SKL S03E05 8:55 Sola, dasetizrola: Osnovna šola Muta 10:20Sekvenca,pon. 10:40 Javne službe Ptuj, 5. oddaja, pon. 11:00 Kuhinjica, pon. i 1:50 Turki v Buta lah, pon. 12:00 Pregledtedna, pon. 12:25 Portal, pon. 12:35 Gostilna »Pr Francet« 13:35 Videostrani 16:15 Regi Gorišnica, pon. 17:10 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Pogled nazaj _ 18:45 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:15 Glasba za vse, pon. 19:45 Javne službe Ptuj, 5. oddaja, pon. 20:00 Pregledtedna,;>or 20:25 Charlie Chaplin film festival, pon. 22:45 Ptujske zgodbe o kavi, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon, 22:25 Športno): Veronika Domjan, pon. 22:55 Povabilo na kara: Aleš Kocjančič, pon 23:25 Videostrani PONEDELJEK 7. november 8:00 Glasbena osmica (tuja) pon. 8:30 Pregled tedna, pon. 8:55 SKL S03E05, pon. 9:20 5ola, da se ti zrola: Osnovna Šola Muta, pon. 10:45 Pero Lovšin, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:25 Kuhinjica, pon. 13:15 Javne službe Ptuj, 5. oddaja, pon. 13:35 Lolita, pon. 14:35 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 13:25 Glasbena osmica (sloj, pon. 18:55 Povabilo na kavo: Aleš Kocajndč, pon 19:25 Sport(no): Veronika Domjan, pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 Predstava PITA, pon. 21:45 Sekvenca, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Tabu, pon, 23:25 Videostrani Ptujska televizija PET/ T: 02 590 880 28, info@petv.tv, www.petv.tv O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA fTTTïïT^^^^^^^Bnrïïvnwi OPR. BARVA AUDI A4 M JLTTTRONIK 2,0 TDI 2013 17.990 1 .LASTNIK ODUČEN Več BARV ŠKODA YETI 2,0 TDI CR DPF 4X4 2012 13.490 1.LASTNIK ODUČEN MODRA HONDA CMC 1,41 LS KUMA 2003 1.990 LEPO OHRANJEN SV. MODRA METAUC MERCEDES BENZ C RAZRED 2004 5.490 LEPO OHRANJEN ČRNA BMW 520D TOURING 2012 20.990 1 .LASTNIK USNJE VEČ BARV CITROEN C4 GRAND PICASS01,6 HDI AVT.KLIMA 2009 6.490 1. LASTNIK ODLIČEN RDEČ RENAULT CU01,5 DO AVTOM.KUMA ALJ15 GOL 2006 1.990 1.LASTNIK ODUČEN SREBRNA NISSAN QASHQAI 2007 8.000 1. LASTNIK ODLIČEN ČRNA HYUNDAAI SANTA FE 2,2 CRDi 4X4 2006 6.990 ODLIČEN 4X4 SVETLO MODRA MAZDA 5 2005 3.990 SLOVENSKI-MOD. 2006 SV. MODRA METAUC CITROEN XSARA PICASS01,8i 16v 2003 1.990 1 LASTNIK SLOVENSKI SREBRNA OPEL INSIGNIA 2.0 CDT1 COSMO 2013 10.990 1.LASTNIK ODUČEN VEČ BARV PEUGEOT 5008 2,0 HDI 2012 10.990 1.LASTNIK ODUČEN SREBRNA AUDI 03 2,0 TDI 2012 21.490 1.LASTNIK ODUČEN BELA VW PASSAT 1,9 TDI VARWiï 1999 1.490 LEPO OHRANJEN ZELENA VW PASSAT 2.0 TDI VAR. NOV MODE DSG MENJALNIK 2011 11.300 1.LASTNIKTOP OPREMA VEČ BARV VW GOLF PLUS 1,6 TDI 2011 8.990 1.LASTNIK ZLATA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ Bojan Arnuš, s. p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVOI NOVOI KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET. bags SMORE SMORE PRODAJA VOZI L I Znamka Letnik Cen£> Oprema Barva DAEWOO KAL0S 1.2 2003 1.550,OOf SERV0 VOLAN KOV. MODRA BMW 320 0 UMUZINA 2006 8.700,00 € SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA DACIA SANDERO 1.216V 2011 5.490,00 € 31.373 PREV. KOV. SREBRNA PEUGEOT 2061.6 16V CC 2001 1.990,00€ AVT. KLIMA KOV. MODRA RENAULT MEGANE1.5 DCI EXPRESSION GT 2007 3.890,00( KLIMA KOV. SREBRNA MITSUBISHI CARISMA 1.6 IGLX 1998 890,00 € KLIMA RDEČA VOLKSWAGEN PASSAT 2.0 TDICOMF. VARIANT 2010 8.800,00 € SERV. KNJIGA KOV. ČRNA VOLKSWAGEN PASSAT 1.9TDI TRND. UMUZINA 2001 3.300,00 £ PRVI LAST. KOV. SREBRNA RENAULT MODUS GRAND 1.216V EXPRESSION 2008 4.650,00 i KLIMA KOV. VIOLA SUZUKI SWIFT1.3GS 2005 3.390,00« PRVI LAST. KOV. T. ZELENA VOLKSWAGEN CADDY 1.6TDI FURGON 2014 9.900,00 £ PRVI LAST. BELA FIAT BRAV01.6 JTD MULTUET 2009 4.990,OOf SERV. KNJIGA KOV. SIVA RENAULT SCENIC 1.5 DCI AUTHENTIQUE 2004 2.990,00t KLIMA K0V.B0RD0 OPEL MERIVA1.416V ESSENTIA 2006 3.690,00t SERV. KNJIGA KOV. SIVA RENAULT MEGANE BERLINE 1.S DCI EXPRESSION 2009 6.550,OOf PRVI LAST. KOV. MODRA FORD FUSION 1.616V FRESH 2007 4.180,00t PRVI LAST. KOV. SV. MODRA CITROEN C5 2.0 HDI SX UMUZINA 2004 2.790,OOf AVT. DEU. KLIMA KOV. SREBRNA VOLKSWAGEN BORA 1.6 BASIS 2000 1.790,OOf KLIMA KOV. SREBRNA RENAULT MEGANE CABRIOLET 1.9 DCI PRIVILEGE 2005 3.990,OOf AVT. KLIMA KOV.fRNA RENAULT CLI01.216VGT 20th ANIVERSARY 2010 5.150,OOf PRVI LAST. KOV. SIVA ZNAMKA LETNIK CENAc OPREMA BARVA BMW 318 D KARAVAN 2013 15.990 1.LASTNIK BELA BMWX63.0D 2008 26.990 ODLIČEN ČRNA FORD FUSION 2009 4.190 ODLIČEN SREBRNA HYUNDAI TERRACAN 2.9 2003 3.990 1.LASTNIK SREBRNA MAZDA 5 2007 4.690 NOVE GUME MODRA OPEL ASTRA KAR. 2011 8.990 ODLIČEN MODRA OPEL COMBO 1.7 DT1 2008 4.290 KLIMA MODRA OPEL VECTRA 1.9 DTI 2007 4.490 LIMUZINA ČRNA PEUGEOT 508 1.6 HDI 2012 10.900 LIMUZINA BELA SEAT IBIZA 1.0 2000 1.190 1.LASTNIK RDEČA SEAT LEON 1.9 TDI 2010 8.990 ODLIČEN SREBRNA SUZUKI SWIFT 1.3 2006 3.990 ODLIČEN RDEČA VW PASSAT 1.6 TDI 2013 12.990 ODLIČEN ČRNA MERCEDES S 320 2006 13.990 ODLIČEN SREBRNA MERCEDES GL 320 2008 21.990 ODLIČEN ČRNA Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj, e-mail: avtomobili.profi@gmail.com Proizvedeno v Sloveniji! Silver ne -Naše gore Štumf— www.silverline.si Oporne kompresijske nogavice SILVERLINET ^^ ■-■ j pokličite na 27,90 EUR 080 30 25 Ugodna ponudba za bralce Štajerskega tednika b0t}J6 PETKOV VEČER Bodite nocoj i} družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom www.radio-tednik.si PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ■ Štajerski Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 4. novembra2016 Oglasi in objave StajerskiTZÏÏHIK 23 Mali oglasi STORITVE ODKUPUJEMO hlodovino jelše, hrasta in oreha. Možno na panju. Plačilo takoj. G.o.z.d-bio-les, Vlado Medved, s. p., 041 610 210. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. UGODNO prodamo drva, smrekove pelete in brikete z dostavo. Prodamo tudi kurilno olje Petrol brez stroškov dostave. Tel. 031 444 154. Semine-SMMS. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. UGODNO, jeklena strešna, stenska kritina od 5,5 € + DDV/ m2. Mail: info@lindap.si www. lindap.si. Tel. 041 444 397. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. KMETIJSTVO ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. NESNICE, stare 15 tednov, rjave, gra-haste ali črne, prodam po 4,5 € in dostavim na dom. Starošince 39, tel. 02 792 35 71. NEPREMIČNINE MANJŠE skladišče z ograjenim parkiriščem na Ptuju najamemo. Tel. 040 300 555. DOM IN STANOVANJE NA Volkmerjevi cesti na Ptuju oddamo v najem opremljeno garsonjero. Inf. na tel. 031 503 142. GARSONJERO na Ptuju, obnovljeno in v celoti opremljeno, oddam v najem za daljši čas, nizki stroški. Tel. 051 356 346. ODDAM 1,5-SOBNO opremljeno stanovanje na Ptuju, centralno ogrevano, z internetom. Tel. 041 428 673 PONUJAMO sodelovanje komunikativnim zastopnikom (tudi mlajšim upokojencem in študentom) za trženje časopisov na terenu. Ponudbe (s. tel. št.) na Dialog, K Mitreju 2, 2251 Ptuj, ali e-pošta: robert.kosi23@gmail. GOSTILNA in motel Pri Lešniku išče samostojnega kuharja. Pokličite nas na 031 801 530. Pri Lešniku, d. o. o., Dupleška cesta 49, Maribor. MOTORNA VOZILA MOTORNO kolo Java (registrirano in obnovljeno) prodam ali menjam za starejši avtomobil. Tel. 031 686 437. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačilo takoj. Telefon 041 897 675. PVC okna, vrata, senčila KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babin-ci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01. PRODAM traktor Deutz torpedo 45. Tel. 041 997 677. KUPIMO traktor, lahko Zetor, Deutz, Ursus, IMT ali podobno ter motokul-tivator gorenje Muta. Vse ponudbe na telefon 031 851 485. NESNICE v začetku nesnosti, rjave, sive, črne, cepljene, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Perutninarstvo Jožica Soršak, s. p., Podlože 1, Ptujska Gora. PRODAMO odojke. Stojnci 130, tel. 02 766 90 04 ali 031 845 522. PRODAMO PRAŠIČA, 180 kg, domače reje (kuhana hrana). Tel. 02 777 89 11 ali 040 990 687. PRODAM telico simentalko, pašno, tik pred telitvijo, A kontrole. Tel. 031 788 502. UGODNO prodam ladijski pod in bruna. Tel. 051 890 761. KUPIMO traktor, kultivator Gorenje Muta in kosilnico BCS, ki je lahko di-skasta ali z dizelskim motorjem. Tel. 031 851 485. PRODAJAMO bele piščance domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 (pri Veliki Nedelji). Tel. 041 881 949. ABA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com Mestni kino Ptuj Petek, 4. november: 16:00 Troli; 18:00 Doktor Strange; 20:00 Katastrofa na horizontu. Sobota, 5. november: 16:00 Troli; 18:00 Katastrofa na horizontu; 20:00 Smrt v Sarajevu. Nedelja, 6. november: 16:00 Troli; .18:00 Doktor Strange; 20:00 Čudežni svet Belle Brown. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. Številki (samo za male oglase) 02 749-34-10, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justlna.lah@radio-tednlk.sl, za večje objave predhodno pokličite. Prireditvenik 1 1 Petek, 4. november 09:00 Ptuj, CID, lego robotika za otroke, delavnica za otroke, robotika in programiranje, robopionirček in robomojster za otroke od 6 do 16 let 13:00 Lenart, Center Slovenskih goric, razstava gibanic in pekovskih izdelkov, ob 11:00 ocenjevanje, ob 13:00 odprtje razstave gibanic in pekovskih izdelkov 15:30 Lenart, Dom sv. Lenarta, praznovanje ob občinskem prazniku 17:00 Videm, pri Vidovi kleti, osrednje martinovanje občine Videm, kulturni program, kulinarične dobrote, vina, šaljivi krst mošta 18:00 Lenart, Dom kulture, proslava ob občinskem prazniku občine Lenart s podelitvijo priznanj 19:00 Ptuj, CID, odprtje razstave Alje Košar, Grafika: Brez naslova 19:00 Slovenska Bistrica, Slomškov dom, Staro za novo, komedija v izvedbi Borisa Kobala in Tineta Vodopivca 20:00 Slovenska Bistrica, športna dvorana, letni koncert Poskočnih muzikan-tov 20:00 Majšperk, KPC, koncert KUD Študent Maribor, Bolje v vinu umreti, kot v vodi živeti Sobota, 5. november 08:00 Zg. Polskava, pred gostiščem Golob, tradicionalni 5. Martinov pohod po vinogradniških poteh Zg. Polskave 09:00 Hajdina, strelski poligon, občinsko prvenstvo v streljanju na glinaste golobe 10:00 Lenart, Knjižnica, Lenartovo v knjižnici Lenart, ob kostanjih, jesenskih dobrotah, pesmih in zgodbah 10:00 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Ko bom velik, Studio XXV Ljubljana, ob 10:00 za abonma Kresnička in izven, ob 11:30 za abonma Zvezdica in izven 10:30 Slovenska Bistrica, kleti vinogradnikov, predavanje Maje Šubic Erasmus Darwin 20:00 Lenart, Dom kulture, koncert Žana Serčiča 21:00 Ptuj, CID, koncert Samo Kodela in Leteče ladje, skladbe iz prvenca akustičnega albuma Ljubezen za vse, priredbe klasičnega rocka in druge skladbe ob kantavtorski kitari Nedelja, 6. november 09:00 Lenart, Trg osvoboditve, nastop Pihalne godbe MOL, Folklorne KD sv. Ana in Vokalne skupine Il Divji, na stojnicah vina domačih vinogradnikov, domače dobrote in izdelki lokalnih društev 09:00 Podlehnik, Gorca, Sv. Trojica, 16. tradicionalno martinovanje z jesenskimi prireditvami v občini Podlehnik - kulturna prireditev na Gorci, družabno srečanje, zbiranje mošta, maša, blagoslov mošta, izbor vinogradnika leta 10:00 Ptujska Gora, bazilika Marije zavetnice, zahvalna nedelja s slovesnostjo zaprtja jubilejnega leta v baziliki na Ptujski Gori, mašo bo vodil nadškof Alojzij Cvikl, CPZ Magnifikat, MPZ in simfonični orkester ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju, pevci, glasbeniki in solisti, domači OPZ 10:30 Lenart, cerkev sv. Lenarta, slovesna maša in žegnanje v cerkvi sv. Lenarta 15:00 Trnovska vas, večnamenska dvorana, nedeljsko popoldne ljudskih pesmi Ponedeljek, 7. november 18:30 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka, predavanje in predstavitev knjige Ana v meni, Danaje Lorenčič Svet Centra za socialno delo Ormož razpisuje na podlagi 34. in 35. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS - stari, št. 12/91, Uradni list RS/I, št. 17/91 - ZUDE, Uradni list RS, št. 55/92 - ZVDK, 13/93, 66/93, 66/93, 45/94 - odl. US, 8/96, 31/00 - ZP-L, 36/00 - ZPD-ZC in 127/06 - ZJZP),56. in 57. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, 23/07 - popr., 41/07 - popr., 5/08, 73/08, 53/09, 56/10, 57/11, 61/10 - ZSVarPre, 62/10 - ZUPJS, 40/11 - ZUPJS-A, 40/11 - ZSVarPre-A, 57/12, 39/16 in 52/16 - ZPPreb-1), 20. in 22. člena Statuta Centra za socialno delo Ormož ter sklepa 7. redne seje sveta Centra za socialno delo Ormož z dne 26. 10. 2016 prosto delovno mesto direktorja (m/ž) Centra za socialno delo Ormož Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjuje še naslednje pogoje v skladu s 56. in 57. ter v povezavi z 69. členom Zakona o socialnem varstvu, in sicer: • visoka strokovna ali univerzitetna izobrazba iz 69. člena Zakona o socialnem varstvu in pet let delovnih izkušenj ali višja strokovna izobrazba iz 69. člena Zakona o socialnem varstvu, dvajset let delovnih izkušenj, od tega najmanj pet let na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih na področju socialnega varstva, • opravljen strokovni izpit po Zakonu o socialnem varstvu, • opravljen program za vodenje socialnovarstvenega zavoda, ki ga določi Socialna zbornica Slovenije v soglasju s Strokovnim svetom RS za splošno izobraževanje. Če kandidat nima opravljenega programa za vodenje, ga mora opraviti najkasneje v roku enega leta od začetka opravljanja nalog direktorja, sicer mu mandat na podlagi zakona preneha. Izpolnjevanje pogojev mora kandidat dokazati s pisnimi listinami. Poleg zgoraj navedenih pogojev morajo kandidati predložiti življenjepis, kjer bodo predstavljene izkušnje pri delu ter program razvoja centra za mandatno obdobje. Kandidati naj prijavi še priložijo potrdilo o nekaznovanosti ter potrdilo sodišča, da niso v kazenskem postopku. Mandat direktorja traja pet let. Z imenovanim direktorjem se bo sklenilo delovno razmerje za določen čas, za čas trajanja mandata. Pisne prijave z overjenimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici na naslov: Center za socialno delo Ormož, Ptujska cesta 12, 2270 Ormož, z oznako na ovojnici » Prijava na razpis za direktorja - ne odpiraj«. Rok za prijavo je 8 dni po objavi razpisa. Nepopolnih ali prepozno prispelih vlog svet centra ne bo obravnaval. O izbiri bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku. Svet Centra za socialno delo Ormož Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina. V SPOMIN 31. oktobra je minilo deset let, odkar te je kruta usoda v 18. letu ločila od nas, vendar si v mislih vedno z nami. Pogrešamo te! Dani Rajh IZ DRAŽENCEV Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče ter ga ohranjate v spominu. Ati, mamica, sestra Tjaša in vsi njegovi Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal. ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi dragega ateka, strica, tasta, starega ata in prade-dija Antona Topolovca, Z BREGA 42 PRI MAJŠPERKU se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku za opravljen obred, pogrebnemu podjetju Mir iz Vidma, pevcem Feguš za odpete žalostinke in govornici za poslovilne besede. Prav tako hvala svaku oziroma zetu Vitu in sosedi Tiniki za nesebično pomoč in skrb za našega ateka v zadnjih letih življenja. Hvala tudi vsem sosedom, znancem in prijateljem, kolektivu Boxmark in Zankicam iz Vidma za darovano cvetje, sveče in svete maše. Še enkrat iskrena hvala vsem, ateku pa miren počitek ob naši mamici. Vsi, ki smo ga imeli radi Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Komemora-cija ob dnevu spomina na mrtve; Častna konzulka Slovenije v Kanadi obiskala Ptuj; Ptuj obiskal veleposlanik Združenih držav Amerike; Andreja Komel, nova direktorica OU MO Ptuj; Problematika financiranja ptujske knjižnice; Dokumentarni film - Shranjena učenost; V Miheličevi galeriji razstava granitnih draguljev; Razstava - Vse za zdravje in blaginjo skupnosti; Fedor Pirkmajer, dolga leta zamolčan Ptujčan; Prenovljena gostilna Ribič na Ptuju v novi podobi; Zbiranje podpisov za oživitev Ptujskega jezera; Odprtje orni-tološke opazovalnice ob reki Dravi; Trgatev grozdja v Jiršovcih za Kurentovo vino; Z glasbo v sobotno noč. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. I 08:00 Z glasbo do srca; 2. del 09:00 Proslava veteranov vojne za Slovenijo 10:30 Utrip i z Ormoža 11:30 Polka in Majolka 12:30 Ujemi sanje 14:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz Slovenskih goric 20:00 Godci in pevci v Muretincih 21:00 Utrip iz Ormoža I 22:00 Glasbena oddaja SIP PROGRAMSKI NAPOVEONiK »oč na eplijlnlh slranth HWH.liptV.ll 08:00 ŠKL-ponovitev 08:30 Ptujska kronika 09:00 Hajdina - Srečanje starejših 11:00 Oddaja iz občine Videm 13:00 Društvene igre na Poleniakj 15:00 Godci in pevci v Muretincih 17:00 Oddaja iz občine Destmik 18:30 Oddaja iz Slovenskih goric 20:00 Oddaja iz občine Starše 21:30 Video strani Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; inFo@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 08:00 Kronika iz občine Markovci 09:00 Ptujska kronika 09:30 ŠKL 10:00 Oddaja iz Slovenskih goric 12:00 Seja sveta Lenart - ponovitev 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz občine Majšperk 20:00 Kronika iz občine Markovci 21:00 Ujemi sanje 22:30 Polka In Majolka program V 2IVO tudi preko spleta www.siptv.si 08:00 Oddaja iz občine Videm 10:00 SKL 10:30 Ptujska kronika 11:00 Polka in majolka 12:00 Ujemi sanje, Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz občine Videm 20:00 Kronika Iz občine Markovci 21:00 Koncert termonikarskega orkestra Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Ptuj • Slovesnost ob dnevu spomina na mrtve Podoba pokopališča mora biti skrb vseh Na starem ptujskem mestnem pokopališču je bila 28. oktobra osrednja občinska spominska slovesnost ob dnevu spomina na mrtve. Prvi november je bil praznik že v stari Jugoslaviji, po drugi svetovni vojni smo ga preimenovali v dan mrtvih. V samostojni Sloveniji je ta dan od leta 1991 državni praznik, ki ga praznujemo kot dan spomina na mrtve; na vse tiste, ki niso samo tlakovali naše prihodnosti, temveč zanjo tudi žrtvovali svoja življenja. Častna občanka Mestne občine (MO) Ptuj Marija Hernja Masten se je v govoru poklonila vsem, ki jih ni več med nami, tudi žrtvam povojnih pobojev, ki na dostojni pokop še čakajo. „V Sloveniji imamo tudi grobišča žrtev povojnih izvensodnih pobojev, tega brezumnega maščevalnega dejanja zmagovalcev, ki je pustilo črn madež na štiriletnem osvobodilnem boju. Na Ptuju bomo kmalu, morda že prihodnje leto, dobili lepo urejen spominski park, ki bo nastal iz tega starega pokopališča. Podoba pokopališča, kakršna je sedaj, nam ni v prav veliko čast in ne izkazuje pietete do naših pokojnih. Predolgo smo gledali proč in dovoljevali van- dalsko uničevanje na spomenikih. Meščane Ptuja so tukaj začeli pokopavati konec 18. stoletja, pokopališče pa so nehali uporabljati leta 1978. Na pobudo ptujske občine sem prevzela del tega projekta, ki se nanaša na popis in izdelavo katastra pokopališča. Na Ptuju so že od nekdaj živeli meščani različnih nacionalnosti; Slovenci, Nemci, Italijani, Madžari, Hrvati, Srbi, Bošnjaki in drugi, kar je mesto že takrat dvignilo v multikul-turnost. Tu so pokopani katoliki, pravoslavci, evangeličani, muslimani in drugi verujoči. Številni nagrobniki meščanskih družin bodo ohranjeni, kakšna pa bo podoba tega parka oz. pokopališča, ne sme ostati prepuščeno ozkim krogom peščice ljudi, ampak mora ostati skrb vseh nas. Upoštevati bo treba spomeniško zaščito ter kulturni in širši družbeni pomen vseh V občini Središče ob Dravi je spominska slovesnost ob dnevu spomina na mrtve potekala minuli petek pri spomeniku padlim v NOB na Trgu talcev v Središču ob Dravi. Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve se je prejšnji petek odvila tudi pred ormoškim gradom pri spomeniku žrtvam vojne. Foto: Črtomir Goznik Govornica na spominski slovesnosti je bila častna občanka ptujske občine Marija Hernja Masten. tukaj pokopanih, ki so imeli za Ptuj poseben pomen. Pri tem bomo morali tudi Ptujčani pokazati največjo mero pietete in duhovne širine, da bo za vse pokojne obveljala misel filozofa Immanuela Kanta, ki pravi, da mrtvi živi v spominu dragih in ni mrtev, le daleč je. Mrtev je le tisti, ki je povsem pozabljen. Zato ne pozabimo mrtvih, slava njihovemu spominu," je sklenila govornica. V kulturnem programu so nastopili mešani pevski zbor Društva upokojencev Ivan Rudolf Breg Ptuj, Gledališki studio Delavsko prosvetnega društva Svoboda Ptuj in Pihalni orkester Ptuj. Cerkveni obred z blagoslovom grobov je vodil pater Dominik Tikvič iz ptujskega mi-noritskega samostana. Poudaril je, da je navzoče na spominski slovesnosti zbrala ljubezen do pokojnih, sorodnikov in prijateljev, ki so že odšli od nas. Ob dnevu spomina na mrtve se spominjamo zemeljskega življenja pokojnih, to pa je tudi dan skupnega in iskrenega iskanja resnice ob storjenih napakah za skupni napredek ter priza- devanja za dosledno medsebojno odpuščanje in spravo. Zakriti grobovi nasilno umorjenih so zgodovinska dejstva, ki jih ne moremo enostavno pozabiti; to je naša zgodovina. Spominsko slovesnost sta pripravili MO Ptuj in Območna izpostava Ptuj Javnega sklada za kulturne dejavnosti, sodelovali so praporščaki Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj, Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ptuj, Društva generala Maistra Ptuj, Kluba brigadirjev Ptuj, Policijskega veteranskega društva Sever in Območnega združenja slovenskih častnikov Ptuj. MG Videm • Položitev venca Varovanje svobode je naš dolg naslednjim generacijam V Vidmu pri Ptuju so ob dnevu spomina na mrtve k spomeniku padlim v narodnoosvobodilni borbi in v vojni za Slovenijo položili venec. Župan Vidma Friderik Bra-čič se je v slovesnem govoru zahvalil vsem, ki so nam omogočili, da danes živimo v svobodi: »Vojne so običajno borbe političnih idej in ideologij, v katerih ni videti posamičnega obraza vsakega vojaka, ki za te velike ideje žrtvuje svoje življenje. Vedno bolj se zavedamo, da nasilje rodi nasilje in vojn ne bi bilo, če bi se odgovorni zavedali dragocenosti človeškega življenja in stisk svojcev.« Poudaril je še, da je varovanje pri-borjene svobode obveza sedanje generacije za vse naslednje. Učenci Osnovne šole Videm so pripravili kulturni program in opozorili, da oblika spomenika, ki ga je občina leta 2001 prestavila na sedanje mesto, spominja na plamen: »Ta luč naj nam daje upanje v boljšo prihodnost, v kateri bo spet vredno živeti za ideje, za katere so naši predniki umirali.« V občini Videm so poleg omenjenega še štiri obeležja padlim borcem: nagrobnik padlim krajanom na videmskem pokopališču, spomenik štirim kurirjem v Zgornji Pristavi, spominska plošča padlim do- mačinom na Domu krajanov v Doleni ter spominsko obeležje osmim partizanom in dvema ruskima oficirjema v gozdu nad Selami. Eva Milošič Ravnatelj Osnovne šole Videm Robert Murko, videmski občinski svetnik Franc Hliš in župan občine Videm Friderik Bračič so k spomeniku padlim v NOB in osamosvojitveni vojni položili venec ter prižgali sveče. NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO IVslI '()fts,,„ Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI ZELO UGO, Foto: EM Pasijonka Čokolada www.pomaranca.si H www.facebook.com/pomaranca.si @ 02 788 00 28 Napoved vremena za Slovenijo Danes bo večinoma sončno z dopoldansko meglo po nižinah. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 3, ob morju do okoli 6, najvišje dnevne od 9 do 12, na Primorskem do 15 stopinj C. Obeti V soboto bo na vzhodu deloma sončno, drugod pretežno oblačno. Dopoldne se bodo na zahodu pričele pojavljati padavine, ki bodo čez dan postopno zajele osrednje kraje, v noči na nedeljo pa se bodo razširile nad vso državo. Pihal bo jugozahodnik. V nedeljo bo oblačno s pogostimi padavinami. Zapihal bo severovzhodni veter. Ohladilo se bo, meja sneženja se bo popoldne spuščala.