NOTRE BIENVENUE C O R DIA L E AUX JOURNALISTES C A N A DIE N S F R A N C AIS KRŠČANSKA KULT URA-NE JKLERIKALIZEM Marksizem kol izključni nauk o družbenem razvoju je bil zavrnjeni z mnogimi argumenti —filozofskimi, sociološkimi, političnimi, gospo-darskmli in zgodovinskimi, a najbolj korenito ga je odklonil Karel Capek ko je spoznal, da v marksistični dialektiki ni sledu ne mesta ljubezni kot odrešilni dimenziji medčloveških odnosov. "... ko bi imel preroštvo in.... vso vednost ln ... vso vero. .. ljubezni pa bi ne imel, nisem nič... Ljubezen ie potrpljiva, je dobrotljlva. .. sc ne da raždražiti, ne misli " hudega; se ne veseli krivice, veseli se pa resnice.... Ljubezen nikoli ne mine. .." Sveti Pavel ... sLovensKA FOR A. FREE SLOVENIA SLOVENSKA BIT — NE ŠOVINIZEM Čeprav je v zgodovinsko-političnem kontekstu prve svetovne vojne bil za državno zvezo enakopravnih južnoslovanskih narodov in bi morda bil za poizkus federacije enakopravnih južno-slovanskih držav v sklopu političnih silnic druge svetovne vojne, je Ivan Cankar kateforično odklonil sleherno jugoslovanstvo ker ga je našel v nasprotju s stvarnostjo slovenske narodne biti: "Kakšno jugoslovansko vprašanje v kulturnem ali celo jezikovnem smislu zame sploh ne obstoja po kulturi, ki je sad večstoletne separatne vzgoje, . . . smo si med seboj veliko bolj tuji, nego je naš gorenjski, kmet tirolskemu, ali pa goriški viničar furlanskemu". Ivan Cankar LETNIK XVIII — VOLUME XVIII 1. APRIL 1967 Published monthly by: Sloven ian National Federation, of Canada, 646 Euclid Ave. Toron to, Ont. Canada. ŠTEVILKA 4. — NUMBER 4 Nous avons le plaisir de joindre la pressc ethnique de 1'Ontario en souhaitant a nos collegues de la Belle Province un sejour agreable et fructueux a Toronto ainsi que dans les autres villes de 1'Ontario. Nous esperons que leur sejour servira a la cooperation plus profonde entre tous les groupes ethniques canadiens afin de faire du Canada un pays heureux pour tous les citoyens canadiens. "Slovenska Država" • Nova določila .Zakona o | otroških dodatkih v socialnem za-j varovajnu v Sloveniji urejajo, da j ima odslej pravico prejemati ot-roške dodatke samo zavarovanec,) kjer ne odpade na člana gospodinjstva več kot 500 n:\ih dinarjev mesečnih dohodkov iz delovnega razmerja oz. nc- več kot 400 novih dinarjev, če ima zavarovanec tudi dohodke iz kmetijstva ali kake druge dejavnosti, od katere mora plačevati davek. Doklej teh omejitev ni bilo. Our Welcome to French Canadian Journalists From April 7th lo April 11 tli, over 50 Frencli Canadian journalists will visit Toronto, The }Sia-gara Peninsula, Sudburv and the Dcnison Mineš al Elliot Lake, on a friendship lour, organized by the Canadian Ethnic Press Federation and in the Province of Ontario by tlie Canadian Ethnic Press Associalion o/ Ontario. The French Canadian guests are members oI two organiza-tions: LlJnion Canadienne des Journalisles dc Langue Francais i and La Federation des hebdoma- \ daires du Canada Francais. The , initiative for the tour came from tlie leaders of the Ethnic press j who fell tlial Canada needs cooperation behveen its compo-nenis parls and that sneli cooperation can result only from miitual acquainlance \vitli pro-blems, aspirations and jeelindš of the races and groups which inhabit our countrv. With this intention in mind, over <50 edilors of various non-English and non-French news-papers toured lasi fall "la belle Province", and wilh the same intention and warm feelings the ethnic press welcomes the French Canadian editors in Toronto and in the Promice of Ontario. Tlianks lo the under-standing and generous support of the Government of our Province and of the City of Toronto, the Ellinic press \vill be able lo return the hospitalitv wliich marked the tour of the ellinic edilors around the Province of Ouebec. Our warm \velcome goes, liow-ever, bevond the official recep tions. We sincerelv greet the French Canadian editors on be half of nearlv one third of the population of Canada who are neither of French nor of Anglo-Saxon background, bul are ge-nuinely interested in the future of Canada, in jaslice for everv group and in equal opportunities for everv Canadian. The so-called ellinic groups came of age and matle a long iv.ay from the home-steads in the prairies of the 1890's and from the mining camps of the 1930's, no! only lo the cities, bul jjdgg U:io ali pmfessions, lr(ictcs and business. Tliey are cleeplv interested in the destinv of the country \vhich thev helped lo bitild and which became their homeland. No olher profession has sucli a pari in influencing the ccurse of political events of a nation as the ne\vspapermen have. We wel-come the French Canadian editors sincerelv convinced that thev will lise this visit to Toronto and Ontario in order to streng-llien tlie ties of friendship and co-operation bel\veen our Pro-vinces, bul also bet\veen ali groups and ali Canadians. J.M. Kirschbaum, Ph.D., LL.D. President, Canadian Ethnic Press Associalion ol Ontario. JEZIK IN KULTURA -NEDOTAKLJIVE SVETINJE CIRIL A. ŽEBOT Na Veliki četrtek je THE NEW YORK TIMES objavil vznemirljivo poročilo svojega novega beograjskega dopisnika o nenadnem izbruhu novega spora med Hrvati in Srbi glede „srbo-hrva-ščine" oz. „hrvalo-srbščine". Zaradi izredne pomembnosti stvari lipam, da bo mogoče o tem poročati že v aprilski številki SLOVENSKE DRŽAVE. Oblika spora je na kratko naslednja. Dne 16. marca je 17 hrvatskih kulturnih ustanov in združenj izdalo skupen manifest, v katerem dolžijo zvezne oblasti v Beogradu, tla uporabljajo in s tem pospešujejo neko različico „srbo-hrvaščine", ki je izključno srbska. Na ta hrvaški manifest je odgovorilo društvo srbskih pisateljev z resolucijo, ki vsebuje nasprotne očitke, da so Hrvati >rbo-hrvaščino pohrvatili in podobno. Ta navidez jezikovni spor 'e povzročil veliko politično vznemirjenje. Beograjski in zagrebški listi pišejo uvodnike, sestali so se odbori srbske in hrvaške partije, pripravljajo posebno sejo predsedstva jugo-partije in baje misli Tito sam o tem problemu imeti poseben govor na televiziji. Ni dvoma, da ima ta jezikovno-kulturni spor tudi svoje politične vzroke hi posledice. Izhod pa je samo eden: Beograjske iblasti morajo brez odlaganja priznati popolno in politično nedotakljivo avtonomijo jezikov in kultur vseh narodov Jugoslavije, /vezno poslovanje mora biti enakopravno v vseh narodnih jezikih. Večina misli in stvari na svetu je zelo blizu drugih misli in stvari. To dejstvo pa ne daje razloga, da bi s politično prisilnostjo odpravljali razlike med mslo različnimi pojavi. Ce vseh 17 najvišjih hrvaških kulturnih ustanov in organizacij, med njimi tudi .Jugoslovanska akademija" v Zagrebu, želi enodušno ohraniti in gijoti hrvaški književni jezik kot različen in neodvisen od sorodnega književnega jezika, je treba to hotenje brezpogojno spoštovati enako kot Angleži spoštujejo ameriško angleščino, Amerikanci pa angleško. Tudi flamščina ni istovetna s holandščino in na svetu jc mnogo podobnih primerov. Tudi iz političnih razlogov bo koristno, če bodo čimprej pre-pustili hrvaščino Hrvatom in srbščino Srham. ; /turna različnost vedno bogati, prisilna nivelizacija pa vedno slabi in večkrat uničuje. V interesu kulture in v korist nadaljnje evolucije h kon-Ceclerativni ali drugačni mirni rešitvi vprašanja odnosov med suverenimi narodi sedanje Jugoslavije moramo želeti, da bi hrvaško-srbski spor o jeziku čimprej zaključili z dokončnim sporazumom o popolni svobodi in avtonomiji obeli sorodnih jezikov. KANADA ŽALUJE ZA SVOJIM VELIKIM SINOM Buenos Aires, 16. marca 1967 SPOŠTOVANI GOSPOD UREDNIK! Člani konzorcija "Slovenskega državotvornega tiska" Vam pošiljajo iz svojega občnega zbora najlepše pozdrave. Zahvaljujemo se Vam, da ste leta in leta z vztrajnim in požrtvovalnim delom ohranili naše glavno glasilo in ga končno dvignili do višine in razmaha, ki mu daje poroštvo zmage. Vam, upravniku in vsem sodelavcem naše najboljše želje in slovenske pozdrave! PAVLE VERBIC VUK RUPNIK Danes darujemo mašo za zastopnika kraljice Georgea Philiasa Vaniera čigar smrt žalujoče ljudstvo obžaluje in čigar življenje se bo hvaležni narod spominjal z veseljem. Življenje zastopnika kraljice so vodili visoki idelali, krepila ga jc neomajna zvestoba Bogu, hranila ga pristna ljubezen do l judi, krasila so ga velika in i velikodušna dela — in kot tak je navdih vsem, ki nosijo krščansko ime. George Vanier jc s svojo zvestobo svojemu klicu dokazal, da more globoko vereri človek doprinesti trajen prispevek občestvu in svetu. Istega Kristusa, ki ga dnevno srečeval v fcvharistiji, je prinršal s sabo v vsa področja dejavnosti v katerih se je udejstvoval in jih izboljševal. Vanier je bil vojak, in sicer odličen vojak, toda kljub temu je bilo njegovo orožje večino njegovega življenja križ in ne meč. Morda se bomo spominjali tegai najbolj priljubljenega Kanadčana najbolj zaradi njegovih prizadevanj, da bi povezal ljud- j siva Kanade v harmonično družino, kjer bodo prevladovali bratstvo, pravičnost, in medsebojno spoštovanje nad silami sporov, needinosti in obupa Njegov spomin bo spoštovan I tudi zaradi njegove globoke j zaskrbljenosti /.a vrednote družinskega življenja, ki ga simbo-| lizira Vanier Family Institute. Jasno je spoznal,' cla je mogoče graditi zdrav narod le na trdnem duhovnem temelju, ki ga pripravlja polno družinsko življenje. V dobi, v kateri se le prepogosto šopiri cinizem, nam daje Vanierevo življenje tole poslanico: zlrsti danes potrebujemo odlike in darove, ki jih je on posvetil človeku — integriteto, čast, preprostost, pogum in upanje. Njegovo življenje vsebuje odgovor na mnoga vprašanja, ki nas teže. Ko nadaljujemo s to spominsko proslavo, molimo, da bo poklican v veselje blaženih; in prosimo za. moč, da bomo živeli vredno velikega in plemenitega moža, ki ga sedaj prisrčno priporočamo njegovemu Gospodu. V počastitev spomina pok. general Vaniera, zastopnika kraljice v Kanadi, objavljamo prevod komemorativne pridige profesorja klasike preč. dr. Geralda Povverja ob priliki žalne maše v vseučiliški kapeli v Antigonishu. Uredništvo Pokojni general George Phillas Vanier, zastopnik kraljice v Kanadi. ČLOVEK IN NJEGOV SVET 28. aprila se bodo odprla vrata svetovne razstave v Montrealu. Montrealska svetovna razstava ne bo ne prva in ne zadnja. V mnogočem bo podobna vsem drugim, ki so že bile, in vsem, ki ji bodo še sledile. Nekaj razlike bo prispevalo dejstvo, da bo ta razstava del proslave kanadske stoletnice obstoja kot posebna država, nekaj tudi, da je bil del razstavišča do nedavnega še rečni kanal, nekaj morda, da obljubljajo, da bo dala vplačana vstopnica obiskovalcem dostop do večjega števila razstav brez posebnega doplačila kot je bilo to v navadi, da bo prevoz med posameznimi razstavišči brezplačen in da bo na razpolago obsežen prostor za oddih. Posebnost bo tudi, da bodo imele vse krščanske Cerkve skupen paviljon in ne več vsaka svojega. In morda še kaj. Nekaj res posebnega pa je geslo razstave: ČLOVEK IN NJEGOV SVET. Geslo je bilo povzeto po knjigi, ki jo je napisal padli francoski letalec Antoine de Saint £.\upery — Terre des Hommes. V angleščini je izšla knjiga pod naslovom: VV.ind, Sand and Starš (1939). V skrajšani obliki jo vsebuje letošnja aprilska številka Rideris Digesta. V njej je izrazil pisefc svojo filozofijo človeka, ki jo je razbral iz živl jen jskih zgodb ljudi, s katerimi je živel: „Biti človek pomeni biti odgovoren." V njej je tudi podčrtal, na kar mnogokrat pozabljamo v današnjem razklanem svetu: „Z besedami, ki nasprotujejo, izražamo končno vsi isti vzvišeni zagon. Niso naši cilji, ki nas razvršča- jo v nasprotne tabore — vsi cil ji vodijo do istega — ampak naše metode, ki so plod naših razlik v mišljenju." In kaj je ta vzvišeni zagon? „Nihče ne more svobodno niti zadihati, če ne deli z drugim skupnega in nesebičnega cilja. Življenje nas je naučilo, da ljubezen ni v gledanju drug drugega, marveč v gledanju navzven skupno v isto smer. Ni prijateljstva razen v povezanosti v istem visokem naporni. Celo v dobi našega snov nega blagostanja mora biti tako. kajti kako bi bilo mogoče sicer razumeti srečo, ki jo čutim, kadar delim zadnjo drobtino z drugimi v puščavi?" Nelkcto je zapisal podobno misel: „Sonce je simbol božje volje, Boga samega. Njegovi žarki so božja volja za vsakogar posebej." (da.je na 2. strani) Kljub 600 brezposelnim strokovnjakom nima slovensko gospodatstvo dovolj usposobljenih vodnikov Vojko Černelič je objavil v Delu (22. oktobra 1966) več podatkov iz študij republiškega tajništva za delo in Zavoda SRS za zaposlovanje, ki sc nanašajo na strokovno usposobljenost delovnih moči v Sloveniji. Po teh podatkih je npr. v kovinski industriji le 12 strokovnjakov z visokošolsko izobrazbo na 1.000 zaposlenih (državno povprečje je 17) in le 15 v elektn> industriji (državno povprečje je 28). V industriji, kmetijstvu, gozdarstvu, gradbeništvu in prometu ima na mestih, za katera jc predpisana visokošolska izobrazba, odgovarjajočo izobrazbo samo 35 odstotkov osebja, 17 odstotkov jih ima samo nižjo strokovno izobrazbo in 1.5 odstotkov pa celo samo ljudskošolsko izobrazbo (nekateri celo nepopolno). Tudi na mestih, ki zahtevajo j srednješolsko izobrazbo, izpol-1 njuje predpisane pogoje samo 37 odstotkov na takih mestih zaposlenih. Višjo izobrazbo kot zahtevano pa ima znatno število oseb, ki so zaposlene na mestih, ki zahtevajo samo poklicno šolo ali izobrazbo kvalificiranega delavca. Enako ima na mestih, ki zahtevajo samo priučitev, 55 tisoč delavcev strokovno kvalifikacijo ali celo visoko kvalifikacijo — tako so vodstvena mesta zasedena v veliki meri z osebami, ki imajo premalo izobrazbe, nižja mesta pa prav tako v veliki meri z osebami, ki imajo višjo izobrazbo kot bi jo za opravljano delo potrebovali. Prvi so ovira za gospodarstvo, ker niso dovolj kvalificirani, drugi pa ne morejo izkoristiti svojih sposobnosti. ki so jih pridobili z izobrazbo. Nič boljši ni položaj v upravnih in tehničnih službah. Pisec ugotavlja: „Ob tej ugotovitvi lahko razumemo, zakaj gospodarske organizacije nimajo kadrovskih planov za strokovni naraščaj in zakaj v gospodarstvu dve tretjini delovnih mest zasedajo ljudje z neustrezno izobrazbo." Pisec dolži tudi podjetja, da ne najemajo dovolj oseb z visokošolsko izobrazbo na vodilna mesta. Le tako je namreč mogoče razumeti, da imajo podjetja v Sloveniji cclo manj oseb z visokošolsko izobrazbo kot ostala Jugoslavija (nadaljnji primer so tehnični direktorji — v Sloveniji jih ima le 47 odstotkov visokošolsko izobrazbo, v ostali Jugoslaviji 56.3 odstotkov), na drugi strani pa je bilo julija 1966 brezposelnih 600 strokovnih delavcev z visoko, višjo in srednjo izobrazbo. DIPLOMACIJA IN CIVILIZACIJA V marčni številki SLOVENSKE DRŽAVE smo v prevodu objavili komentar profesorja Cirila Žebota o sočasnem bombardiranju jugoslovanskih predstavništev v Kanadi in Združenih državah. Žcbotov komentar ni bil le originalen in zanimiv, temveč je tudi obrnil pozornost v smer, kjer se zdi, da je iskati izvor teh napadov, ki jih je profesor Žebot obsodil. Tudi uredništvo SLOVENSKE DRŽAVE odločno obsoja atentate na jugoslovanske ambasade in konzulate ne glede na to. kdo jih je izvršil. Diplomatska imuniteta in- ekstrateritorialnost Sta med osnovami civilizacije in mirnega sožitja držav. Tega naj bi se v bodoče zavedale tudi jugoslovanske oblasta, da ne bodo več dovoljevale organiziranega nasilja nad tujimi predstavništvi v Jugoslaviji kot so ga dopustile proti ameriški misiji v Zagrebu. Uredništvo SLOVENSKE DRŽAVE NOVA SOCIALNA OKROŽNICA V svojem velikonočnem nagovoru •je omenil papež Pavel VI., da bo izdal naslednji torek svojo peto okrožnico. Okrožnica se začenja z besedami ..Pcpulorum progressio" (Razvoj narodov) in govori o druži benih in gospodarskih vprašanjih. Novičarji so naglašali, da se je prvič zgodilo, cla je Cerkev priznala državam pravico do vzgoje in razširjanja informacije glede možnosti omejitve rojstev. Pri tem so pozabili, da je bilo to že vsebovano v pastoralni konstitu-ciji Cerkev v sedanjem svetu, kjer so škofje zapisali: Ljudstvo je treba tudi na pameten način poučiti o znansve-nem napredku pri raziskovanju načinov, ki naj omogočijo staršem uravnati število otrok in ki so dobro izpričani kot varni in ki je njihova skladnost z nravnim redom dognana" (št. 87,3). Okrožnica vztraja, da je uveljavljanje družbene in ekonomske pravičnosti .pogoj za svetovni mir. Obsoja kapitalizem, v kolikor smatra dobiček za vodilo gospodarskega napredka in zagovarja večje obdavčenje bogatih za financiranje programov za odpravo revščine. Predlaga tudi ustanovitev mednarodnega sklada za pomoč manj razvitim deželam, v katerega naj bi države prispevale del denarja, ki ga sedaj porabljajo za oboroževanje. Tudi ta okrožnica ni namenjena samo katoličanom, marveč „vse|m ljudem dobre volje". SLOVENSKA DRŽAVA For a free Slovenia Published monthly by * Slovenian National Federation of Canada, Edited by: Editorial Board Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. A Canada Subscription rates: $4 per vear, 30< per copy Advertising 1 column x 1" $2.80 K 186711987 CANADA Toronto • Kivvanis Festival. Več učencev in učenk Fojsove harmoni-karske šole v Torontu sc je letos udeležilo tekmovanja na glasbenem Kivvanis Festivalu. Harmonikar Ciril Pležko je v skupini tekmovalcev izpod 14. leta starosti dosegel prvo mesto. Gdč. Marija Babič je dobila drugo mesto v Skupini izpod 21. leta. Gdč. Silvija Ovčjak si je osvojila drugo mesto v skupini izbranih 'tekmovalcev harmonikarjev. Zopet v drugi skupini si je pridobil pohvalno mesto g. Drago Malajner. Mladim in spret-jnitn harmonikarjem čestitamo! ' • Velikonočni prazniki. — Duhovne obnove v cvetnem in velikem tednu so pripravljale j slovenske vernike na velikonočne i praznike. Pri Mariji Pomagaj je J vodil duhovno obnovo p. Fortu-1 nait Zorman, OFM, in pri Brez-1 madežni v Nevv Toronto misijo1 mar, č.g. Karel VVOlbang, C.M. Verniki so se odzvali v lepem številu. V obeh slovenskih cerkvah in po mnogih domovih, ki so bolj oddaljeni od cerkve, smo imeli na veliko soboto tradicionalni blagoslov velikonočnih jedil. Upajmo, da bomo ohranili še dolge leta ta pristni slovenski običaj 1 Na velikonočno nedeljo pa sta bili obe župnijski cerkvi premajhni, tolik je bil obisk vernikov. Cleveland slovenske radijske oddaje. Na isti oddaji nam je za Veliko noč zopet pripravil lepe in primerne sporede dr. Milan Pavlovčič. • Nov župnik Po Veliki noči je clevelandska škofija naznanila da je župnik fare Marije Vnebovzete v Co-linvvoodu č.g. Matija Jager sto pil v pokoj in da so na njegovo mesto imenovali za župnika dosedanjega tamkajšnjega kaplana č.g. Viktorja Tomca. • V Hamilton bodo šli. Godbeni ansambel g. Dušana Maršiča "Veseli Slovenci" iz Clc-velanda bo v soboto zvečer 29. aprila igral v Hamiltonu. Ontario, za tamkajšnje Slovence. Vabljeni pa so seveda tudi Slovenci iz okoliških krajev in Toronta. • Lojze Slak po prišel v Cleveland V maju bo prišel v Združene države godbeni trio Lojzeta Slaka s pevskim kvartetom "Fantje iz Praprotna" in solistko. V Clevelandu bodo nastopili v nedeljo 14. maja ob šesti uri zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Ansambel Lojzeta Slaka je eden najbolj priljubljenih ansablov v domovini kaikor tudi izven nje. ALI ŽE VESTE..!! — da ima Ljubljana že 180.000 prebivalcev, toda da je v komunistični partiji včlanjenih samo 16.000 Ljubljančanov, in med te-' mi jih je 739 mlajših kot 25 let, kar povzroča vodilnim komunistom velike skrbi za bodočnost,1 ker se mladina zanima za vse, razen za komunizem; — da je socialistična oblast delovnega ljudstva ustvarila za slovenskega delavca tak raj, da morajo nekateri vajenci delati tudi po 12 ur na dan obvezno, brez slehernega priznanja ali nagrade. Zato ni čudno, da je vajencev v družbenem sektorju (t. j. v. državnih, podržavl jenih in drugih ..družbenih" podjetjih) čedalje manj, med tem ko jih je v zasebnem sektorju (privatne o-brti) čedalje več; (vajenci že do bro vedo, kje je boljši kruh in bo i j ša b odočn o st); — da je pri jugoslovanski Zvezni gospodarski zbornici tudi po sebni odbor za „odpadni material", ki je ugotovil, da bo treba letos uvažati star papir in staro železo. Letos bo Jugoslavija morala z devizami odkupiti in uvoziti 20 tisoč ton starega papirja in 200 tisoč ton železnih odpadkov; — da ima Agrostroj v Ljubljani že licenco za proizvodnjo kosilnic v kooperaciji s tujim podjetjem, le deviz za uvoz se- Chicago • Slovenski mož leta. Na slavnostnem banketu Zveze Slovenskih narodnih domov v Clevelandu, ki je bil v nedeljo 12. marca v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju, so počastili kot slovenskega "moža leta" v Clevelandu g. Tonva Pet-kovška, ki vodi na clevelandski (narodnostni radijski postaji WXEN-FM vsakodnevni spored "Tony's polka party" na katerem ■igra večinoma plošče slovenskih ameriških polka ansamblov. • Slovenski misijom. Od 13. do 18. marca je bil v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. slovenski misijon, ki ga je vodil p. Atanazij, OFM. • Predavanje. V soboto zvečer 18. marca je predaval v okviru krajevnega društva ZSPB Tabor g. Zdravko Novak o temi: Razni organizacijski problemi" v Slovenskem domu na Holmes Ave. • Cerkveni koncert V nedeljo popOldan 19. marca je cerkveni pevski zbor fare Marije Vnebovzete "Ilirija" v itamkašnji cerkvi izvedel pod vodstvom svojega organista g. Martina Rakarja angleško veli-kononeno karatato za orgle, zbor, kvartet in soliste "Hail the Vic-itor". • Telovadna akademija. Slovenska telovadna zveza v Clevelandu je v nedeljo popoldan 19. marca v šentviški dvo rani priredila pod vodstvom svojega staroste g. Janeza Var-ška zopet lepo telovadno akademijo. Spored je obsegal proste in simbolične vaje, talno in o-rodno, telovadbo. Orodne telovadbo so izvajali na dvovišinski bradlji, konju in bradlji. Nastopali so naraščajniki in narašča-jnice, mladci in mladenke, člani in članice. • Novice iz Slovenije na radiu. Slovenski radijski spored "Pesmi in melodije iz lepe Slovenije" na postaji WXEN-FM je koncem februarja razširil svojo oddajo devnih poročil o svetovnih dogodkih z najnovejšimi novicami iz Slovenije o splošnih, političnih, (kulturnih in športnih dogodkih (ter smrtnimi oznanili. Poročila ureja in podaja g. Pavle Boršjtnik. Razširitev sporeda z novicami iz Slovenije je zelo povečala pomembnost te * Društvo Sv. Ane, KSKJ je na cvetno nedeljo obhajalo 45 letnico obstoja s skupnim sv. obhajilom in kosilom. Predsednica je marljiva kulturna delavka Mrs Gizela Hozian. Čestitamo! •kBila je res slovenska Velikanoč! Na Cvetno nedeljo je bila poleg palm tudi blagoslovitev pristnih slovenskih butar. Za butarce sta skrbeli Mrs. Ana Gaber in Mrs. Fišinger. Menda niti v eni fari v velikem Chicagu nimajo kaj takega, kot imamo mi po zaslugi p. Vendelina. Drugod so le brali trpljenje načeka Gospoda. Pri Sv. Štefanu pa so ga peli pri slovenski maši ob pol 11. uri. Tudi Velikanoč je bila lepa. Na zunaj sicer hladna, naae gospe in gospodične niso imele prilike pokazati svoje najnovejše noše. Toda toplina je bila v dušah. Lepo okrašeni oltarji, lep "božji grob" in pa lepo petje cerkvenega zbora. -k Naš prijatelj Tašner Otnuir je bil nekaj časa v bolnišnici Sv. Ane. Sedaj je sicer doma, še toži, da ni vse v redu. Želimo mu skorajšnjega popolnega okrevanja. •k Fantka so dobili pri Buhovih na 2016 W. Coulter Str. To je že 4. fantek. Bog daj, da bi tetka štorklja prinesla vsaj še eno deklico. Naše čestitke srečnim starišem in pa starim očkam in mamicam: G. Ivanu Buhu st. ter Mr. in Mrs. Filipu Stanovnik. •k Naš zastopnik g. Mirko Ceratič ki dela že 17. leto v bolnišnici Sv. Antona Pad. je letos bil izvoljen kot Employee of Year. Čestitamo! ir Kaj pa naročnina? Nekateri kar pozabijo da je leto že okoli, morda celo dve. Ne pozabite plačati takoj: za lansko leto $3.00, za letos pa $4.00. Tako lepa priložnost kar pri cerkvi. Ne zamudite je! • Mladini ni za komunizem. Po poročilu ljubljanskih časopisov je v Ljubljani 16.000 članov Zveze komunistov, toda od tega števila je mladih članov pod 25 leti samo 739 ali 4.7 odsotke. Med razlogi za to nizko število navaja Janez Delničar tudi: ..Predvsem pa mladino motijo primeri, ko nekateri člani ZK uživajo privilegije, ki ne izhajajo iz njihovih sposobnosti in dela." ČLOVEK IN NJEGOV SVET (dalje s I. strani) ..Napreduj proti soncu v luči svojega žarka (ki je različen in s vojski od vsakega drugega) in izpolni ta posebni, čudoviti načrt, ki ga je pripravil Bog zate...." „Kolikor bliže prihajajo žarki do sonca, toliko bliže so si tudi med seboj. Tudi mi bomo toliko bliže drug drugemu, kolikor bliže bomo Bogu — z vedno bolj zvestim izpolnjevanjem Njegove volje." ..Dokler ne postanemo vsi eno." (Chiara Lubich, The Christian j Eye. Nevv City VIH, str. 20) Ko smo dnevno izpostavljeni novicam o vojnih žrtvah, revoluci- i jah, krivicah, izžemanjih in zaničevanju človeških vrednot, je lahko postati pesimist. Toda, kdor ima odprte oči, opazi tudi znake naraščajočega soglasja. Gotski slog, umetniški izraz miselnosti srednjega veka in v mnogih ozirih vsaj osrčja krščanstva še dolgo pozneje, je usmerjal človekov pogled v nebo. Prešeren si je privoščil besedno igro in zapisal „ne bo", in marksisti so razglasili vero za „opij za ljudstvo". Nc bilo bi težko navesti primerov iz verske literature in zgledov takoimenovanih kristjanov, ki so dajali dovolj podlage za take zmote, toda vsaj v načelu priznava danes tudi katoliška Cerkev, da je v ospredju vsega človek, idealno seveda naravnan na Boga, čigar odpodoba je, pa vendar človek, četudi se svojega izvora in namena ne zaveda ali ga celo zanika. V pastoralni kon-stituciji o Cerkvi v sedanjem svetu odgovarja na vprašanje, kaj je človek in kakšen je zadnji smisel njegove dejavnosti v svetu: „Po skoraj soglasnem mišljenju vernih in nevernih ljudi je vse, kar biva na zemlji treba naravnati na človeka kot središče in višek vsega zemeljskega" (12-1). Tako bo pričujoča razstava več ■kot trgovski ali turistični dogo dek. Uvrstila se bo med upanje vzbujajoče znake sodobnosti, da bo človek, ko bo razmišljal r sebi kot raziskovalcu, proizva jalcu, stvarjalcu in skrbniku (vidiki. ki razčlenjajo glavno niise' — človek in njegov svet), našel tudi primeren način za mirno sožitje v družbi. Morda bodo številni obiskovalci kljub izpostav-ljenju številnim razstavam in zabavam le slišali misel, ki jo jc Saint Exupery razbral med divjanjem vojne: ..Zakaj naj bi sovražili drug drugega? Vsi živimo v istem vzroku, vsi se rodimo v življenje na istem planetu in smo moštvo iste ladje. Da osvobodimo človeka, je dovolj, da pomagamo drug drugemu spoznati, da obstaja cilj, h kateremu stremi vse človeštvo. Zakaj naj ne bi skupno stremeli k cilju, saj je cilj tisto, kar nas združuje?" Ce bo organizatorjem razstave uspelo posredovati to misel raz-stavljajočim narodom in milijonom obiskovalcem, zaslužijo Nobelovo mirovno nagrado. —dreš stavnih delov in pričetek proizvodnje nekaterih delov v lastnem podjetju še ni. Ce bodo torej devize bo slovenski kmet kosil z motorjem, drugače pa zopet na rOko; — da je družbeno gospodarstvo doseglo lani lep napredek tudi v vinarstvu, kajti lani so po raznih državnih vinarnah pridelali 5.000 vagonov takega vina, ki ni zraslo v vinogradih, ampak v | vinskih kleteh, kjer so ga kletarji naredili zi vode in raznih dodatkov. Strokovnjaki za vinarstvo v Mariboru pravijo, da jc včasih teško ugotoviti, katero vino je ponarejeno ali narejeno v kleti in da v laboratorijih lahko ugotove sestavine vina, ne pa tudi, kako so prišle vanj, in da sorazmerno mali stroški "proizvodnje" takega vina v kleti marsikoga zapeljejo, da se loti takega dela. Tako pravijo strokovnjaki. Kmetje pa pravijo: „Vrni-te nam nazaj naše vinograde in pridelali bomo več naravnega in pristnega slovenskega vina. vrednega naših goric;" — da se ljudje sprašujejo, kdo neki bo letos kriv.... Lani je bila namreč kriva vsega — odjuga. Letos pa kaže, da bo razburjenje trajalo tudi še potem, ko se bo narava umirila ko se bo zemlja odtajala in posušila, ko bodo ceste sposobne sprejeti te-ška vozila brez nevarnosti, da bi se pod njimi udrle in pokvarile. Po sklepu Izvršnega sveta ne bodo smeli v Sloveniji voziti težki tovorni avtomobili, prihodnje leto pa tudi ne večji avtobusi. Omejitve bodo baje trajne. Tako rešuje socializem za Slovenijo življenjsko važne ceste. Po vsej Sloveniji se dviga val protestov, zakaj morajo samo Slovenci trpeti škodo zaradi slabih cest in da je vendar že treba nekaj storiti, drugače bodo ceste v Sloveniji popolnoma propadale—in z njimi tudi blagovni in turistični promet; — da bodo najbolj brezskrbni za zaposlitev v prihodnjih letih tisti, ki si bodo izbrali poklice v prosveti, kajti fiziko, kemijo, biologijo, matematiko in tuje jezike poučujejo zdaj v slovenskih šolah ljudje, _ ud, katerih ima le 40 ali 35 odstotkov ustrezno Izobrazbo ; — da izkazujč Murska Sobota — po dvajsetih letih socialističnega gospodarstva, da je imela pred vojno (1941) tri hotele, zdaj ima le dva; dve kavarni, zdaj ima le eno; devet restavracij in gostiln, zdaj ima le 7; imeli so tudi dva obrata družbene prehrane, zdaj pa nimajo nobenega.... Vrhu vsega pa je Murska Sobota imela pred vojno 3.700 prebivalcev, zdaj pa jih ima 7 tisoč! — da bodo na področju Bleda, ki zajema radovljiško in jeseniško občino letos posekali 190.000 kubikov lesa, največ v ,/družbenih gozdovih"; — da bodo elektrificirali Kozji vrh tako, da bodo občani morali podpreti akcijo s „prodajo domačega lelsa"; — da bodo letos dokončno asfaltirali preostali del ceste med Slovensko Bistrico in Ptujem, ki je ostal v dolžini 7 kilometrov skozi Pragersko nedokončan —; in sicer šele sedaj, ko so se prebivalci Pragerskega obvezali, „da bodo precejšen del sredstev kar sami zbrali v obliki krajevnega samoprispevka"; — da so v občinah Mengeš in Trzin uvedli krajevni „samopri-spevek" za ureditev kanalizacije in zgraditev vodovoda in da bodo plačevanje tega „samoprispevka" — podaljšali, če ne bodo nabrali dovolj denarja. RIM ITALIJA HOTEL 'BLED' Via S. Crece in Gerusalemme 40 ROMA — (Tel. 777-102) Rojaki ali potujete v Rim? Sprejem na letališču ali železnici, ogled Rima, prenočišče, domača hrana itd., Vse te skrbi bodo odveč če se boste obrnili na: Vinko A. LEVSTIK - lastnik DELODAJALCEM EN DELOJEMALCEM V POLJEDELSKIH IN ZELENJADNIH PODJETJIH BEEZP0SELN0 ZAVAROVANJE BO OD PRVEGA APRILA 1967. KRILO VSE USLUŽBENCE PRI KMETIJAH ŽIVIN0REJAH NASADIH MLADIK P0KRTIHIH VRTOVIH G0JILCIH SADJA, S0ČIVJA IN CVETLIC d5b DELODAJALCI ZAHTEVAJTE TISKANICE—če še istih niste dobili — v njih so popisane vse vaše nove dolžnosti. Takoj si jih oskrbite od UnempIoy-metn Insurance Commission. PRIJAVITE SE KOT DELODAJALEC — Kakor hitro ie mogoče se prijavite pri najbližnjem uradu Unemployment Insurance Commission. To je važno, ker je brezposelno zavarovanje obvezno, če najamete delavce. DOVOLILNICA ZA NAKUP ZNAMKI C — Po prijavi, če imate delavce, ki morajo biti zavarovani, vam bo "Commission" poslala dovoljenje za nakup brezposelnih znamkic in vse dodatne potrebne informacije, kot so: katere delavce zavarujete, kakšna so vr>Iačila kako prilepiti znamkice v delavčeve knjižice, kakšna potrdila morate hraniti i.t.d. DELOJEMALCI POIZVEDITE, CE MORATE BITI ZAVAROVAN — Povprašajte na najbližjem uradu Unemployment Insurance Commission, kjer vam bodo to lahko povedali. Po programu nekateri delavci niso zavarovani. ŠTEVILKA SOCIALNEGA ZAVAROVANJA — Vsak uslužbenec jo mora imeti. Prijavne pole dobite pri uradu Unemployment Insurance Com,T.ission kakor tudi v večini poštnih uradov. Izpolnite te forme, odpošljite jih na Unemoiovment Insurance Commission. Za to ni nobene prijavnine. BREZPOSELNA ZAVAROVALNA KNJIGA. — Ce ste zavarovani jo morate imeti. Dobite jo pri najbližjem uradu Unemployment Insurance Commission. Cisto preprosto: date vaše polno ime, dan rojstva in številko Socianega zavarovanja. Za to ni nobene prijavnine. I U N E M PLOYM ENI INSURANCE COMMISSION GOVERNMENT OF CANADA Postali izvedenec za izmenjavo naslova ob preselitvi pojdi na poštni urad, vzemi brezplačno karto za izpremembo naslovo, jo izpolni ter odpošlji (poilnina ni potrebna) ^osr^V naj ve ves svet I CANADA 1 si in dobil S boš redno dostavo pošte Za vse poštne informaciji vidi rumene strani vaše telefonske knjige. lOVEMIJfA. v ES e /n To je deseto nadaljevanje nove VFNŠkP tretje strarn SLO- silnicah slovenske stvarnosti. Posamezne rubrike bodo tamkašnjen razvoju, upamo da bo globlja analiza \UVhKL DK7AVE, namenjeno sistematični analizi pisali strokovnjaki na dotičnih področjih z lastno na tej strani dopolnila važno vrzel v dosedanjem pri- Liji m Jugoslaviji pod avtorsko odgovornostjo. Ker je tisk v Sloveniji še kazovanju sprememb, katerih pomembnost presega —T 1 I ... p,SdU s""OKOvnjaKi na doticruh področjih z lastno na tej strani dopolnila važno vrzel v dosedanjem pri- nhS, ^ l™ r, Sloveniji in Jugoslavij! pod avtorsko odgovornostjo. Ker je tisk v Sloveniji še kazovanju sprememb, katerih pomembnost presžga a/v 1?vJ5„n?aSt,°- No.va.1stran svna izjava, da izstopa iz Cerkve, jc povzročila mnogo začudenja in tudi bolečine. ker se jc izkazalo, da je postala temu resnemu in iskrenemu iskalcu sodobne oblike vere socioloska oblika Cerkve kamen spotike. Daviš je izjavil, da je organizirana Cerkev glavna ovira za popolno krščanstvo: „Uvidel sem, da je Cerkev, kakršna obstaja in deluje danes, ov ira v življenju prepričanih katoličanov, ki jih poznam in občudujem. Cerkev ni vir vrednot, ki jih cenijo in pospešujejo. Zame ni mogoče ločiti odločnega krščanstva od resnice in brige za ljudi. In nobenega od teh ne vidim v uradni Cerkvi. Zelo so zaskrbljeni za avtoriteto na škodo resnice in neprestano me uža-loščajo primeri škode, ki je pri-zadejana ljudem po delovanju neosebnega in nesvobodnega sistema." Ena težav, ki jih Daviš ni premogel, je bila gotovo njegova nezadostna izobrazba v družboslovju. Premalo realnosti je pripisoval človeškemu elementu v Cerkvi, ki se ravna po družboslovnih zakonitostih. Ena teh je tudi, da je vsaka ustanova v Teihard de Chardin in sovjetski ateisti Ljubljanska „Družina" je objavila pred kratkim zanimivo poročilo o razpravi Jurija Levade v sovjetski reviji „Nauka i religi- svojem bistvu konservativna — j in kolikor večja postane, toliko j bolj začno v njej prevladovati bi-rokratične in legalistične poteze. Kadar postane birokracija sama sebi namen in začne črka postave ubijati duha, je ustanova sama blizu razpada. Toda uspešna obnov a mora priti kljub temu od I znotraj. Le premnogokrat jc potrebna heroična mera potrpežljivosti in nehvaležnega truda, celo direktne obsodbe (prva Tomaževa dela so bila prepovedana in Teiihard de Chardin, o katerega duhu pravijo, da je narekoval mnogo stavkov v dokumentih II. Vatikanskega koncila, ni smel objaviti svojih del, dokler je živel; danes priznani laični inštituti so bili trikrat izrecno prepovedani, itd.), toda vsi poskusi obnove od zunaj so obsojeni na neuspeh. Povzročijo laluko revolucijo, razkol, toda obenem z nekoliko dobrim povzroče veliko škodo, za katero je večkrat treba stoletij, predno se bolečine začeli jo in se razmere vsaj do neke mere normalizirajo. Protestantov-ska reformacija je dovolj zgovoren dokaz. Razmere v katoliški Cerkvi so zorele v podobno smer. Na srečo smemo upati, da je II. Vatikanski koncil potrebo ponovnega razkola vsaj za družbo odpravil, čeprav kaže primer Davisa, da se bodo poedinci in to mnogi med najboljšimi, le zlomili nad to" dilemo. Naj Sveti Duh razsvetli tiste, ki so v Cer-kv i na vodilnih mestih, ob tragičnih primerih kot tem, da pomeni zaviranje v načelu sprejete obnove nepotrebno izgubo mnogih med najboljšimi. Daviš se je izločil iz vidne Cerkve sam, kdo drugi Luthrovega kova utegne potegniti za sabo tudi množico. f »-i j ; ■ , R. Cuješ ja" o Teihardu de Chardinu. Kot smo poroali v SD (1. novembra j 1966, str. 4), je ista revija obja-j vila članke, v katerih sovjetski zgodovinarji priznavajo zgodovinskost Kristusa in sami zavračajo teorije, ki jih je pogrel (po nemški reviji Spiegel) mariborski dnevnik „Večer" (št. 244, 20. oktobra 1966), češ da je krščanstvo naravni proizvod mita. Taki pojavi dokazujejo, da je dogma-lizem dialektičnega materializma, čeprav je še vedno uradna filozofija komunizma, že zelo močno spodkopan in da si sovjetski znanstveniki odpirajo poti v nove dimenzije. Članek v „Družini" pravi med i drugim: „Avtor študije, Jurij Levada, poziva svoje bralce, naj se izogibajo naivnih sodb 'za reklamo in proti reklamo'. Pove, da je bil Teihard obenem lojalen katoličan in zvest znanosti. Take spojitve, dodaja Levada, tako tuje našemu načinu mišljenja, niso več redkost v svetu znanstvenikov kapitalističnega Zahoda. Na vsak način moremo mi, 'prepri-, čani ateisti in mateniaiisti brati z zanimanjem Teilhardova dela. razumeti moramo skrivnost nje-j govega vpliva na napredne inte-j lektualne plasti Zahoda'...." „Po mnenju ruskih časopisov' preteklih let je bil človek lahko dober in veren, toda neveden in ! primitiven. Celo učen in veren, toda hinavski. Sedaj pa prepričan ateist priznava in si upa zapisati da so ljudje, ki delajo za j napredek znanosti, ki 'boleče išče-! jo pota boljše bodočnosti' in ob-j enem ostane jo zvesti svojemu i Bogu..." („ Družina", št. 23, str. 259.) • Na Poljskem sta bila pred nedavnim obsojena na visoko denarno globo dva katoliška duhovnika, ker sta pokazala izven cer-; kve — ob priliki proslav v zvezi s tisočletnico pokristjanjenja Po-j ljakov — belo-rumeno papeško zastavo. Stanovansjka stiska omejuje dostop na visoke šole Ljubljana Študij postaja v naši družbi privilegij. Na ljubljansko univer-1 '/.o se je v študijskem letu 1966-1 67 vpisalo 45 odstotkov novincev s stalnim prebivališčem na področju ljubljanskih občin. Sistem štipendiranja, ki že nekaj let ni mogel jamčiti uveljavljanje družbenega interesa glede visokokvalificiran h kadrov, se je v letošnjem letu podrl kot hišica iz kart. Pravzaprav se ni podrl, ker ga nikoli nismo imeli. In ta trditev ni izvirna, ker na področju denarne stiske študirajoče mladine ni več prostora za izvirne ugotovitve. Povedali smo, prej ali pozneje vse — naredili pa malo več kot nič. ....Danes, bolj kot kdajkoli doslej, pomenijo življenjski stroški tisto razpotje, kjer velja za mladino iz družin z nizkimi osebnimi dohodki, za otroke nerazvitih regij obvezen „STOP". Bre družbene pomoči v tej ali oni obliki so tej mladini vrata na univerzo nepreklicno zaprta. Na ša družba se obsoja na reprodukcijo inteligence iz njenih lastnih v rst oz. mestnega prebivalstva. ....Študij mora biti dostopen vsakomur, to jc ustavna pravica vsakogar. DOLŽNOST vseh družbenih dejavnikov pa je, zagotovili možnosti izobraževanja vsaj najsposobnejšim. Prepuščanje selekcije mlade generacije stihiji oziroma finančnim zmogljivostim pomeni zavestno dopuščati siromašenje intelektualnega potenciala naroda. Nihče nima namena predpisovati receptov ali odpirati stare realne in navidezne dileme o načinih in možnostih družbene intervencije. Cas je j zrel, da se vprašanje enkrat za vselej enotno in zakonito rešil j Tega se je bolj kot kdajkolli doslej treba zavedati v trenutku, ko so se iluzije o enakih možnu- Slovencev iz štajerske, ki so bili v Grazu manj ogroženi kot Slovenci kot pa doma. • Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani je prevzela pobudo od Mohorjeve družbe, da bo izdala novo izdajo Življenja svetnikov. Uredniški odbor strokovnjakov bo ohranil vse dobre strani prejšnjih izdaj, toda pri novi izdaji bo upošteval vsa kritična dognanja zadnjega časa, razen tega pa ši bo prizadeval prikazati svetnike talko, da bodo našli odmev v sodobnem svetu. Glavni urednik je prof. dr. Maks Miklavčič. Delo bo izšlo pod novim naslovom „Lelo svetnikov". Predvidevajo 4 knjige po približno 600 strani. • Slovenski škofje bodo vodili letos Slovence na dvoje romanj v proslavo verskih jubilejev. V aprilu bodo romali v Rim. ! kjer se bodo kot drugi narodi udeležili verskih slovesnosti ob 1900-letnici mučeniške smrti Petra in Pav la. V maju pa bodo vodili romarje k Gospe Sveti na Koroško, da proslave dve obletnici. Prvo obletnico, 1200-lelnico prihoda sv. Modesta na Koroško (863) bodo slavili z zamudo, ker sla jo takrat smrti papeža Janeza XXIII. in pa ljubljanskega nadškofa Antona Vovka preprečili, druga obletnica pa je 1100-leitnica posvetitve prvih treh slovenskih duhovnikov v Rimu ob prilike potrditve slovanskega bogoslužja, ki sta ga pripravila sv. brata Ciril in Metod (papež Ho-norij za božič 867). • Zborovanja tajništva za ne-vernike v Rimu, ki ga vodi kardinali Koenig se je udeležil tudi slovenski škof — apostolski administrator Janez Jenko. Your Plan Ontario Hospital Services Commission, Toronto 7, Ontario. stih za izobraževanje izničile. Ivo Vajgl, NAŠI RAZGLEDI, 8. oktobra 1966) Maribor Ob podatku, da se je letos na ljubljansko univerzo vpisalo 44,4 odst. novincev iz litijske, kamni-še in petih ljubljanskih občin, mnoge zanima, kakšna je regionalna struktura mariborskih novincev. Tudi na mariborsk"i visokošolskih zavodih je največ novincev iz treh mariborskih občin (to je iz mesta) in iz bližnje okolice Maribora — 419 novincev. Iz vseh občin, ki sodijo v mariborsko izobraževalno skupnost (mariborske občine Center, Tabor in Tez-no, Lenart, Ormož, Ptuj, in Slovenska Bistrica) se je vpisalo skupaj 487 novincev ali 54,78 odstotkov! Najmanj novincev pa je iz kranjske (občine Jesenice, Kranj, Radovljica in Školja Loka) in novomeške (občine Novo mesto. Metlika in Črnomelj) izobraževalne skupnosti — iz vsake 1.12 AKTUALNI PRAVOPIS (Gradivo za sodobni slovar. Nabira in zapisuje Janez Nebodiga-treba, Ljubljana) kolektiv — skupnost. Pri nas neizbežen pojem pri vsakem govoru ali nagovoru. Pojem, ki predstavlja delovno skupnost, kjer pa vsak vleče na svojo stran (ND). Zadnje čase pomeni tudi skupnost ljudi, ki delajo skupaj in tudi skupaj nastradajo. Vsa naša družba sloni na kolektivih komar — komar. Pri nas je ta pojem znan predvsem po tem, ker znamo velikokrat narediti iz koma r j a slona. (N D) komercialen — trgovski. Pojem, ki je danes tako rekoč prevzel vse sektorje našega življenja in delovanja. Danes je pri nas komercialno že: šolstvo, zdravstvo, kultura, itd. Edino, kar je pravzaprav še najmanj komercialno, je naša zunanja trgovina. (ND) komolec — komolec. Kdor ho- ; če pri nas naprej priti, mora upo odst. Iz Prekmurja pa je letos v tomolloe> Po- Mariboru 4,87 odst. novincev. Skupno je iz Slovenije 85,15 odst. novincev, iz drugih republik 12, 93 odst., iz drugih držav pa 1,92 odst. Štipendijo prejema le 90 novincev ali približno 10 odst. od vpisanih. Gospodarske organizacije štipendirajo 66 novincev, občine 20, republiški skladi in zavo- kompetenten — pristojen jem, 'ki je pri nas zelo relativen. Kadar je v vprašanju kakšna neprijetna zadeva, je za njo kom-petenten vedno kdo — drug. (ND) komplicirat — zaplesti, zapletati, zamotati. Življenjski cilj nekaterih našiilt strokovnjakov za razna vprašanja, posebno v ad- di enega in ostali tri novince., ministraciji in upravi Povprečna štipendija pa je 25; kompromis — srednja pot, ki tisoč S din. j našem družbenem razvoju ni Kako pa je s posojili? Komi-; poznana, ker gremo samo v eks-sija pri združenju je odobrila treme posojilo 90 novincem, ki bodo na j komunizem — komunizem; mesec (vsi skupaj) prejemali največja katastrofa za slovenski 1,840.000 S din. | narod v vsej zgodovini. Komu- V. C., DELO, 3. novembra 1966)nist je človek, ki se ga ljudje na splošno izogibajo. Ce slišiš: „Ta je komunist!" pomeni: Bodi previden! konfiscirati — zapleniti, nasilno odvzeti. V našem sistemu že kar udomačeno državniško dejanje visokih funkcionarjev - zveznih in republiških — ki so v blagor delovnega ljudstva zaplenili vsako vilo, ki jim je bila všeč konflikt — spor navzkrižje. Oznaka za našo družbeno stvarnost. Zadnie čase so začeli govoriti o „pojavu konfliktnih situacij", kar pomeni polomijo, ki so jo prinesli razni zakoni konfuzija — zmeda, popolna nejasnost. Konfuzijo najlažje najdemo v govorih in razpravah naših vodilnih komunistov konglomerat — skupek, zmes, mešanica vsega mogočega in nemogočega, npr. današnja Jugoslavija konkurenca — prosto, svobodno tekmovanje. V gospodarstvu pomeni sistem, ki je eden izmed temeljev uspešnega gospodarskega razvoja povsod, razen v našem socializmu kontinuiteta — neprekinjeno nadaljevanje. Praktična posledica rotacije ali rotiranja naših vodi tel je v kontrola — pregled, nadziranje Ena glavnih nalog UDBE tudi po padcu Rankoviča. Na absolutni kontroli komunistične partije je grajena in se razvija vsa naša demokracija. korito — korito. Znan pojem. Pomeni tudi donosni položaj v naši družbi, kjer se stekajo razne .ugodnosti na škodo drugih; postal je najvišji ideal, za katerega se tepejo vsi komunisti. Ko-ritarji so ljudje, ki se z vsemi silami Oklepajo svojega položaja, od katerega se ne dajo več odriniti (to so vsi naši vodilni komunisti, ki že 20 let samo. rotirajo od enega korita do drugega) (nadaljevanje sledi)