Stenografiern zapisnik šestnajste seje deželnega, štora kranjskega v Ljubljani dne ±B„ jamiarija 1QSS. Nazoči: Prvosednik: deželni glavar grof Gustav Thurn-Valsassina. — Vladini zastopniki: deželni predsednik Andrej baron Winkler, finančni svetovalec Golf in okrajni glavar Schaschel. — Vsi članovi razun: knezoškof dr. Jakob Missia, baron Apfaltrern, Robič in Svete c. der sechszehnten Sitzung des krninischen Landtages ZU Laibach am 19. Jänner: 1886. Anwesende: Vorsitzender: Landeshauptmann Gustav Graf Thurn-Valsassina.— Vertreter der k. k. Regierung: Landespräsident Andreas Freiherr von Winkler, der Finanzrath Golf und der Bezirkshauptmann Schaschel. — Sämmtliche Mitglieder mit Ausnahme von: Fürstbischof Dr. Jakob Missia, Baron Apfaltrern, Robic und Svetec. Dnevni red: Tagesordnung: lj Branje zapisnika o XV. deželno-zborni seji dne 16. januarija 2. ) Naznanila deželno-zbornega predsedstva. 3. ) Priloga 77. — Poročilo finančnega odseka o končnoveljavni uredbi najnižje dopuščene priklade na neposrednje davke za zemljišno-odvezni zaklad (k prilogi 32.) *■) Priloga 76. — Poročilo finančnega odseka o proračunu zem-ljišno-odveznega zaklada za leto 1886. (k prilogi 1.) Ö.) Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu zaklada učiteljskih penzij (k prilogi 17 D). 3.) Ustna poročila finančnega odseka: o prošnji podobčine Suhorje gledš podpore za napravo mostu čez vodo Reko; y o prošnji občine Topliške na Dolenjskem gledš podpore za napravo vodotoka; e) o prošnji okrajno-cestnega odbora v Črnomlji za odpis dolga 7588 gld. 45 kr.; d) o prošnji okrajno-cestnega odbora v Radoljici, da bi se mu pregledalo predplačilo 5460 gld. iz deželnega zaklada; e 0 krošnji okrajno-cestnega odbora v Kranjski Gori za podporo vsled škode, ki jo je napravila povodenj; f) o prošnji občine Moravče gledš podpore za popravo občinske ceste iz Moravč do Krašnje; ffJ o prošnji vasi Nadanje Selo za podporo za zgradbo nove cestne zveze z Reško državno cesto; h) o prošnji okrajno-cestnega odbora v Kočevji gledš podporo po 3000 gld. za leto 1885. in 1886. za cestne namene; ^ o Prošnji občine Loški Potok gledš podpore za preložitev okrajne ceste skozi vas Hrib. ^ o&80- Z~ poročilo gospodarskega odseka o prošnjah Dobrnvi Uru-lnega društva v Gorjah, šolskega vodstva na Dredlnr/o’n,0 “ese*'f^ Cruzih, po c. kr. deželnem šolskem svetu in o 8 8™ prošnjah gledš podpore za napravo drevesnic, tijstvu na utiteijišifi16 letnega Poročila gledč poduka v kme- 1. ) Lesung des Protokolles der XV. Landtagssitzung vom 16. Jänner 1886. 2. ) Mittheilungen des Landtagspräsidiums. 3. ) Beilage 77. — Finanzausschussbericht betreffend die definitive Re- gelung des Minimums des direeten Steuerznschlages für den Grundentlastungsfond (zur Beilage 32). 4. ) Beilage 76. — Finanzausschussbericht über den Voranschlag des Grundentlastungsfondes für das Jahr 1886 (zur Beilage 1). 5. ) Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Voranschlag des Lehrerpensionsfondes für das Jahr 1886 (zur Beilage 17 D). 6. ) Mündliche Berichte des Finanzausschusses: a) über die Petition der Untergemeinde Suchor um Subvention zur Brückenherstellung über den Rekafluss; b) über die Petition der Gemeinde Töpliz in Unterkrain um Subvention für die Herstellung einer Wasserleitung; c) über die Petition des Bezirks-Straßenausschusses von Tscher-nembl um Abschreibung einer Schuld von 7588 fl. 45 fr.; d) über die Petition des Bezirks-Straßenausschusses von Radmannsdorf um Abschreibung eines Vorschusses pr. 5460 fl. aus dem Landesfonde; e) über die Petition des Bezirks-Straßenausschusses von Kronau um Subvention aus Anlass der durch das Hochwasser verursachten Schäden; f) über die Petition der Gemeinde Moräntsch um Subvention zur Herstellung der Gemeindestraße von Moräntsch nach Kraxen; g) über die Petition der Ortschaft Nadanjeselo um Subvention zum Ausbaue eines neuen Verbindungsweges mit der Fiumaner Reichsstraße; h) über die Petition des Bezirks-Straßenausschusses von Gottschee um Subvention für die Jahre 1885 und 1886 von je 3000 fl. für Straßenzwecke; i) über die Petition der Gemeinde Laserbach um Subvention zur Umlegung der Bezirksstraße durch die Ortschaft Hrib. 7. ) Beilage 80. — Bericht des volkswirtschaftlichen Ausschusses über die Petitionen der Gemeinde Unterlag, des Lesevereines in Görjach, der Volksschulleitung in Dobrova und über zehn andere vom k. k. Landesschulrathe übermittelten Petitionen um Subventionen zur Errichtung von Obstbaumschulen und über den §. 8., Marg. Nr. 16 des Rechenschaftsberichtes, betreffend den landwirtschaftlichen Unterricht an der Lehrer-Bildungsanstalt. 278 XVI. seja deželnega zbora kransjkega dnš 19. j an u arij a 1886 ■— XVI. Sitzung des train. Landtages am 19. Jänner 1886. 8. ) Ustna poročila gospodarskega odseka: a) o prošnji komiteja za mostne in cestne zgradbe v Toplicah za odobrenje zgradbe ceste iz Gorenjega Polja do Toplic iz deželnega zaklada; b) o prošnji županstva v Črnomlji za znižanje cene soli; c) o prošnji okrajno-cestnega odbora v Črnomlji za vzdrževanje okrajne ceste Kočevje - Črnomelj - Metlika in Črnomelj-Vinica iz deželnega zaklada; d) o poročilu deželnega odbora glede podpore za zgradbo mostov na občinski cesti od Kneja do Karlovice (k prilogi 62); e) o poročilu deželnega odbora glede dovoljenja podpore za napravo občinske ceste iz Studenca na Golo (k prilogi 60.) 9. ) Upravnega odseka ustno poročilo o prošnji občine Št. Ožbald za razdelitev te občine in ustanovljenje dveh novih občin. 10. ) Upravnega odseka ustno poročilo o prošnji nekaterih občin Zatiškega sodnega okraja za to, da okrajni sod ostane v Zatičini. 11. ) Upravnega odbora ustno poročilo o prošnji nekaterih občin Zatiškega sodnega okraja za določilo, da bi se vojaški nabor vršil tudi v Zatičini. Obseg: Glej dnevni red. 8. ) Mündliche Berichte des volkswirtschaftlichen Ausschusses: a) über die Petition des Brücken- und Straßenbau-Comites in Töpliz um Genehmigung einer Straßenanleguug von Oberseld nach Töpliz aus Landesmitteln; b) über die Petition des Gemeindeamtes in Tscherncmbl um Herabsetzung der Salzpreise; c) über die Petition des Bezirks-Straßcnausschusses von Tscher-nembl um Erhaltung der Bezirksstraße Gottschee-Tschernembl-Möttling und Tschernembl-Weiniz aus dem Landesfonde; d) über den Landesausschussbericht betreffend die Bewilligung einet Subvention für Brückcnherstellungen an der Kuej-Karlovim Gemeindestraße (zur Beilage 62); e) über den Landesausschussbericht betreffend die Bewilligung einet Subvention für den Bau einer Gemeindestraße von Brunndois nach Golo (zur Beilage 60). 9. ) Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Petition der Gemeinde St. Oswald um Theilung dieser Gemeinde und Constituirung von zwei neuen Gemeinden. 10. ) Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Petition mehrerer Gemeinden des Gerichtsbezirkes Littai um Belassmg des Bezirksgerichtes in Sittich. 11. ) Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Petition mehrerer Gemeinden des Gerichtsbezirkes Sittich um Errichtung eines Militär-Stellungsbezirkes in Sittich. Inhalt: Sieh Tagesordnung. Seja se začne ob 30. minuti črez 10. uro. Beginn der Sitzung um 10 Uhr 30 Minuten. Landeshauptmann: Ich constatire die Beschlussfähigkeit des hohen Hauses und eröffne die Sitzung. Ich bitte den Herrn Schriftführer, das Protokoll der letzten Sitzung zu verlesen. 1. Branje zapisnika o XV. deželno-zborni seji dne 16. januarija 1. 1886. 1. Lesung des Protokolles der XV. Landtagssitzung vom 16. Jänner 1886. (Zapisnikar bere zapisnik XV. seje v slovenskem jeziku — Der Schriftführer verliest das Protokoll der XV. Sitzung in slovenischer Sprache.) Landeshauptmann: Wird zum vernommenen Protokolle irgend etwas bemerkt? (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich.) Da dies nicht der Fall ist, erkläre ich das Protokoll der letzten Sitzung für genehmiget. 2. Naznanila deželno-zbornega predsedstva. 2' Mittheilungen des Landtagspräsidinms. Jaz izročam prošnjo okrajno=cestnega odbora Logaškega za subvencijo, oziroma posojilo 3000 do 4000 gld., in u vrstenj e vse okrajne ceste Logaškega okraja med deželne ceste. (Izroča se gospodarskemu odseku — Wird dem volkswirtschaftlichen Ausschüsse zu- izroča prošnjo podobčine za podporo vsled škode po Gospod dr. Poklukar Hrušica, občine Jeseniške, povodnji. (Izroča se finančnemu odseku — Wird dem Manzausschusse zugewiesen.) Dem Herrn Abgeordneten Baron Apfaltrern habe ich emm fünftägigen Urlaub ertheilt. r, des hohen Landtagsbeschlusses vom 16. d. M. inu s cl k,en dan einer Eisenbahn nach Stein sind mir genoe Telegramme aus Stein zugekommen (bere —- liest): Münf d?^rschüsse verkünden die Freude der Bevölkerung mdorf für die hochgeneigte Unterstützung unserer Bahn! -vcit dem Ausdrucke tiefgefühltesten Dankes Praschniker.» sk ‘Občinsko in mestno zastopništvo Kamnik izreka datnn6mUa ^eže*nemu zboru najtoplejšo zahvalo za iz-Podporo za našo železnico. Živila domovina! Fröhlich. Exler.» sich m Sirte roSr6 ®$Ceöeni $arDn S1' u.°ch Abschlag der infolge von Elemen-onn bewilligenden Steuernachlässe rei 2000 fl............................ 212 935 » betragen^ ^0000 fl. unter der obigen Dnrchschnittsziffer ?llleni von der obigen Voranschlags-Summe der «ten Steuern pro 1886 per . . . 1432 900 fl. bmmen abzuschlagen, u. zw.: a) bei der Hauszinssteuer der in derselben begriffene Ertrag an 5% Steuer vom steuerfreien Mietzinse per...................... 3 400 fl. welcher zufolge Landesgesetzes vom 5. Dezember 1874 (L. G. Bl. Nr. 5 ex 1875) von den Landes- und Ge-meindezuschlügeu befreit ist; b) bei der Einkommen- st e u e r die gleichfalls in der obigen Voranschlagssumme mitbegriffene Einkommensteuer von den fixen Bezügen der Staats- und Fondsbeamten per. . . . 14 250 » dann von den Zinsen der Grundentlastungs - Obligationen per...............21 818 » welche zufolge Ministerial-Verordnung vom 27. November 1858 (R. G. Bl. Nr. 220) und der kaiserlichen Verordnung vom 28. 1859 (9t. G. Bl. Nr. 67) umlagenfrei zu behandeln sind. Ferner kommen abzuziehen die in der Vor-anschlagssnmme gleichfalls enthaltenen und nicht den Umlagen unterliegenden Steuerstrafen, u. zw.: a) bei der Haus-classensteuer 1500 fl. b) bei der Hauszinssteuer . 400 » c) bei der Erwerbsteuer . 150 > d) bei der Einkommensteuer 200 » zusammen . . - daher im Ganzen . . . 41 718 fl. Hiernach verbleiben von der angegebenen Steuervorschreibung per 1432 900 fl. nur. 1 391182 fl. zur Berechnung der Umlage übrig, welche sich Bet 15% mit.................................. 208 677 » ergibt. Hievon die zu bewilligenden Steuernachlässe per................................... . 2 000 » verbleibt ein Erträgnis per.................. 206 677 fl. welches gegenüber der angeführten Durchschnittsziffer per.......................... , 222 916 » um........................................... 16 239 fl. oder rund um 16300 ft. zurückbleibt. Diese Durchschnittsziffer wird nicht einmal durch die 16°/0 Umlage von der richtig gestellten direkten Steuer-Vor schreibt: ng pro 1886 per......................................... 1391 182 fl. vollkommen erreicht, da diese nur .... 222589 » daher um.................................... 327 » weniger beträgt. Laut Berichtes des verehrten Finanzausschusses hat dieser behufs definitiver Regelung des Minimums des direkten Steuerznschlages für den Grnndentlastungsfond den Staatsvoranschlag pro 1886, somit eine Wahrscheinlichkeitsberechnung, als Basis angenommen. Behufs halbwegs richtiger Feststellung des obigen Minimums für mehrere Jahre kann aber bei dem Umstande, als der factische Ertrag dieser Umlage bereits für mehrere Vorjahre zu Gebote steht, wohl nur dieser letztere, nicht aber eine bloße Wahrscheinlichkeitsberechnnng als Grundlage dienen. Nun hat laut Berichtes des löbl. Landesausschusses vom 1. Dezember 1885, Z. 6799, die 20°/o Umlage zu den direkten Steuern in den Jahren 1872 bis 1880 durch- schnittlich ein Erträgnis von..................... 222 916 fl. die 16% Umlage in den Jahren 1882 bis 1884 aber durchschnittlich jenes von .... 225817 » geliefert, daher sich dieser Ertrag für die Jahre 1872 bis 1884 (ausgenommen das Jahr 1881, welches Jahr wegen der niederen Umlage per 15% mit 207 089 fl. hier nicht in Betracht kommen kann) durchschnittlich mit.............. 224 366 » herausstelle, wornach dieses Erträgnis auch für die Folge nach der obigen Berechnung nur von einer 16% Umlage zu erwarten sei. Der Staatsschatz, welcher schon bis jetzt bei einer 20%, beziehungsweise 16% Umlage in den letzten 10 Jahren jährlich durchschnittlich den Betrag von 64100 fl. — darunter für das Jahr 1885 den Betrag Pr. 73 000 fl. — als Vorschuss an den Grnndentlastungsfond geleistet hat, würde bei einer bloß 15% Umlage für die Folge bedeutend größere Vorschüsse an denselben leisten müssen. Sonach kann sich im Interesse des Staates für einen bloß 15% Zuschlag, wodurch der Staatsschatz noch mehr als bis jetzt belastet würde, um so weniger ausgesprochen werden, als dieser Zuschlag mit einem zu erwartenden beiläufigen Erträgnisse per 206 677 fl. auch dem Ueber-einkommen vom 29. April 1876, Punkt 3, nicht entspricht, da die 20% Umlage in den Jahren 1872 bis 1880 nach der in eben diesen Jahren bestandenen faktischen, den Umlagen unterliegenden direkten Steuervorschreibung laut des vorliegenden Ausweises des Finanz - RechnungsDepartements vom 11. Jänner 1886 jährlich durchschnittlich 219 779 fl. beträgt, d. i. in diesem Betrage faktisch vorgeschrieben worden ist. Uebrigens ist eine Steigerung des Ertrages des Grundentlastungszuschlages infolge Steigens der Vorschreibnng der einzelnen Steuern oder infolge des reichlicheren Ein-fließens der Steuerrückstände in Hinkunft nicht zu erwarten; denn mit Ausnahme der Grundsteuer, bei der für die folgenden 7 Jahre auf Grund des Gesetzes vom 7. Juni 1881 noch eine Erhöhung von circa 1400 fl. jährlich zu gewärtigen steht, kann bei den übrigen mehr oder weniger wandelbaren Steuergattnngen von einer Erhöhung derselben in den folgenden Jahren nach den bisher gemachten Erfah- rungen kaum die Rede sein. Allein bei der Grundsteuer sind für die Folge Elementarunfälle von größerer Bedeutung, als: Hagelschläge intensiverer Art und von größerem Umfange, allgemeine Frostschäden u. s. to., dann Kriegsereignisse nicht ausgeschlossen, die nicht allein Stenernach-lässe, sondern auch eine wesentliche Störung der Steuereingänge im allgemeinen, sonach auch eine bedeutende Steigerung der Steuerrückstände zur Folge haben können. Bezüglich der letzteren ist schon beim Fortbestände normaler Verhältnisse nach der Erfahrung der letzten zwei Jahre eher ein Steigen als ein Fallen zu erwarten. Auch bezüglich des Ertrages der indirekten Steuern kann nicht außer Acht gelassen werden, dass die Umlagebasis eine veränderliche ist, da z. B. der Ertrag der Verzehrungssteuer vom Fleische und Weine sich nach dem jeweilig erzielten Pachtschillinge richtet und in der That für die Vorjahre bis inclusive 1885 durchschnittlich niederer war, als ihn der löbl. Landcsansschnss seiner Berechnung zu Grunde gelegt hat. Derselbe betrug nach dem faktischen Erfolge in den letzten 10 Jahren laut des vorliegenden Ausweises des Finanz-Rechnungs-Departements vom Ilten Jänner 1886 durchschnittlich.................. 69 700 fl. wogegen ihn der löbl. Landesausschuss in Uebereinstimmung mit dem verehrten Finanzausschüsse für das Jahr 1884 mit dem Ertrage von . . 71300 » berechnet hat. Für das Jahr 1886 wird dieser Zuschlag infolge Sinkens der Pachtschillinge nicht mehr als. . 68181 sl. betragen. Schließlich kann man nicht umhin, mit Bezug ans jene Stelle des Berichtes des verehrten Finanzausschusses vom 10. Jänner 1886, nach welcher mit Rücksicht auf die präliminirte, faktisch aber nicht erschöpfte Vorschussziffer das Land mehr geleistet haben soll, als die Staatsverwaltung (durch Aufstellung des Präliminares) selbst genehmigt hat, mit Nachdruck hervorzuheben, dass nach dem deutlichen Wortlaute und Sinne des citirten Uebereinkommens, Puukt 3, erstes und zweites Alinea, der Beitrag des Landes als ein fixer erscheint, welcher stets demjenigen entsprechen soll, der aus der Umlegung der direkten und indirekten Stenern mit 20% Zuschlag faktisch sich ergibt, und dass der Staat nach Punkt 4 dieses Uebereinkommens nur für ben ernt ihm anerkannten Bedarf Vorschüsse zu gewähren verpflichtet tfj. Der Bedarf, der natürlich präliminirt werden muss, kann doch nicht mit dem factisch sich herausstellenden identificirt oder ihm gar vorangestellt werden, daher nicht behauptet werden kann, dass das Land Kram, wenn es geringere als die präliminirten Vorschüsse erhalten hat, dadurch benachtheiligt erscheint. Es hat eben so viel erhalte», als es benöthigt hat.» Ich bitte, meine Herren, diesen Ausführungen Die gehörige Würdigung zu Theil werden zu lassen, denn U kann nur die Bemerkung daran knüpfen, dass die m -gierung Anstand nehmen müsste, auf Grün eines geringeren, als des 16% Satzes eine -8° ' läge im Reichsrathe einzubringen. Abgeordneter Kuckmann: Hoher Landtag! Es hat in dieser Landtagssesffnn leicht keine Frage den Finanzausschuss so sehr beschasug, XVI. seja deželnega zbora kranjskega dne 19. januarija 1886 — XVI. Sitzung des kram. Landtages am 19. Jänner 1886. 283 aß die gegenwärtig in Verhandlung stehende. Ich glaube, dass vor allen Dingen die Wichtigkeit der Sache, andererseits aber das Ziffernmateriale zu großer Vorsicht aufgefordert hat, umsomehr als die Ausweise, welche wir über die Steuervorschreibungcn haben, sehr mangelhaft sind, und von den Vorjahren in unseren Landtags-Protokollen sich nicht auffinden ließen. Was die Ziffern selbst anbelangt, so wird zwar das hohe Haus sehr gut aus der Vorlage 32 des Landesausschusses informirt. Ich möchte jedoch einen linderen Standpunkt einnehmen, als der Finanz- und der Lmdesausschuss, und würde mir erlauben, zuerst einen kurzen Rückblick auf die Geschichte des Grundentlastungs-Fondes zu imjen und dann meinen Standpunkt darzulegen. Der Tilgungsplan über die Grundentlastungsschuld, welcher mit Aerh. Entschließung vom 11. April 1851 festgestellt wurde, bestimmt die Rückzahlung der gesammten Grundentlastungsschuld des Landes in 40jährigen Annuitäten bis zum Jahre 1895 und legt dem Lande eine Last von rund 600000 fl. jährlich für die Grundentlastung auf. Bei der Uebernahme des Grundentlastungsfondes vom Staate — es sind dessen gerade 25 Jahre, — hat schon der Landesausschuss den Bericht erstattet, dass die Tilgung dieser Schuld in der verhältnismäßig kurzen Zeit bis zum Jahre 1895 für das Land eine vollkommene Unmöglichkeit sei, denn es müsste das Land, um der Verpflichtung zu entsprechen, mit einer 37% Umlage aufkommen. Gleichzeitig hat der Landesaus-schuss berichtet, dass die Schuld des Staates an den Grund-entlastungsfond bereits vom Jahre 1848 datirt, dass jedoch nach dem Bedeckungsplane vom 20. Mai 1856 der Staat (eine Schuld an den Fond erst im Jahre 1866 einzuzahlen begonnen hat, wodurch für den Grnndentlastungsfond sich ane jährliche Einbuße von 7770 fl. ergeben hat. Weiters berichtet der Landesausschuss, dass, nachdem es nicht möglich sei, dem Lande zuzumuthen, dass eine so große Last in der verhältWmäßig kurzen Verfallszeit durch Steuern gedeckt wurde, ein Lotterie-Anlehen beschlossen werden solle, um die ckmortisation auf eine längere Reihe von Jahren zu vertheilen. Dieses Project ist vom hohen Landtage angenommen, wn der hohen Regierung jedoch abgelehnt worden, und zwar geschah diese Ablehnung mit Note vom 28. Oktober 1863, ■0-1813, intimirt vom hohen Landespräsidium. Die hohe leeglerung hat jedoch ebenfalls eingesehen, dass das Land ^artigen Leistung unfähig sei und hat mit Allerh. .■ Jv.^teBung vom 12. November 1865 dem Lande Zu-Mlsse zum Grundentlastungsfonde bewilligt, trotz dieser nvcrzmslichen Staatssubvention von ungefähr 60000 fl. IK«!; ben Landesausschuss in den Jahren 1865 und b ausrufen: «Wir können mit der Bedeckung nicht auf-II.En, die Grundentlastungsschuld steigt jährlich, wir n . Ertrinken nahe!» Verschiedene Ansprüche des ms f ?n. beu Staat bezüglich der Veränderungsgebüren ,. ,Wlich der Zinsendifferenzen haben dann zu einem m Jahre 1876.» Unsere Erwerbsverhältnisse haben sich nicht sl?' im^ Kurien Gott danken, dass die Erwerbend Einkommensteuern der Bahnen seit einigen Jahren den laiideszuschlügen unterworfen werden können, sonst hätten r?r^lete Ausfälle bei der Bedeckung gehabt, umsomehr als tro ©tunbfteuer sehr zurückging, was eher das Gegen-V' ein Wachsen der Steuerkraft bedeutet. Ich möchte mir erlauben^ meine Ausführungen kurz zu summiren und ie Ijolje Regierung zu bitten, meinen Beweis zu activiren er zu widerlegen, dass wir auf Grundlage des Ueber-n »W tiDln 2ahre 1876 gewissenhaft vorgehen und M)ts anderes verlangen, als dass dasselbe eingehalten werde. J i°ve Regierung hat uns damals durch das Ueber-» P e'ncr 20°/0 Umlage vom Ordiuarium ver-[|{+« r Pnn "icht verlangen, dass wir jetzt mehr (J 11 lEten, als wir uns im Jahre 1876 verpflichtet Snrirf. X k>em Umstande, dass wir seit 1880 die volle unter r un9 Miller Staatssteuern den Umlagen als Basis Äsif rr P*1 "Pi mehr vom Ordiuarium plus Drittel-8 a c,n Re Umlagen berechnen, wie dies im Ueber-men vom Jahre 1876 festgesetzt wurde, kann jedoch die hohe Regierung keine Verpflichtung für unser Land ableiten, die Grundentlastungsschuld in kürzerer Frist abzutragen, als wir durch das Uebereinkommen verpflichtet sind. Ich gestehe es, wir wurden im Finanzausschüsse durch die interessante Vorlage des Landesausschusses verführt, allerlei Calculationen bezüglich der Zukunft und der Zeit der Abstattung der Grundentlastungsschuld zu machen, was jedoch überflüssig war, denn die Landesvertretnng hat nur zu überlegen: Wie müssen wir bezüglich des Grundent-lastungsfondes den Verpflichtungen gegenüber dem Staate nachkommen? Ob aber der Staat früher oder später zurückgezahlt wird, das, meine Herren, kann der Landesausschuss nicht vorhersagen und die hohe Regierung ebenfalls nicht, und soll nicht unsere Sorge sein, da wir der Zukunft nicht vorgreifen können. Eines aber, meine Herren, sehen wir alle, dass wir, wenn wir einen 16 oder 15°/» Zuschlag codificiren, später nicht mehr die Macht haben, mit der Umlage zurückzugehen, während, wenn wir unseren Standpunkt wahren, wir später noch immer hinaufgehen und den Zuschlag erhöhen können. Dieses Recht, meine verehrten Herren, in dieser Beziehung freie Hand zu behalten, sollen wir wahren, denn ich kann die Nützlichkeit nicht einsehen, dass man eine Schuld, die man später zu zahlen das Recht hat, früher zahlen soll, wenn man nebstbei noch andere große Verpflichtungen hat. Die hohe Regierung, davon bin ich überzeugt, wird gegen die Sanctionirung der Umlage nichts thun können. Im Gegentheile, vom Wohlwollen des Herrn Landespräsidenten, welches er uns bei der ersten Berathung dieses Gegenstandes im Finanzausschüsse gezeigt hat, erwarte ich, dass er bei der hohen Regierung die Sanctionirung warm unterstützen werde. Krain verlangt nichts Ungerechtes, keine Aenderung des Ueber» einkommens; wie auch die Resultate in Zukunft fein werden, das Land hält stets an dem gemachten und sanctionirten Uebereinkommen fest und erfüllt seine Verpflichtungen. Die hohe Regierung, welche schon im Jahre 1881 die 15°/» Umlage fanctionirte, hat gewiss gefunden, dass wir uns auch damals in der Umrechnung des Umlageprocentes nicht geirrt hatten, und wird auch jetzt mit der Sanctionirung nicht zögern. Es handelt sich um einen Zeitraum von nahezu 25 Jahren, und in diesem Zeitraume kann sich noch vieles ändern. Wir werden die Umlage erhöhen, wenn wir es werden thun können; aber jetzt uns etwas anderes vorschreiben lassen, als nach dem Uebereinkommen im Jahre 1876 vereinbart wurde, das, meine Herren, thun wir nicht, und ich empfehle daher die Anträge des Finanzausschusses Ihrer Annahme; den hochgeehrten Herrn Landespräsidenten aber erlaube ich mir zu bitten, diesen Standpunkt höheren Orts wärmstens zu vertreten. (Živahna pohvala — Lebhafter Beifall.) Poročevalec dr. Mosche: Slavni zbor! Jaz se ne bodem v dolgo razpravo spuščal glede tega, kar smo slišali od g. vladnega zastopnika. Poudarjati mi je le dvojih okoliščin. Prva je ta, da g. vladni zastopnik ni mogel tehtnosti navedenih razlogov iz poročila finančnega odseka zavrniti. Drugič pa navajam, da se nam je nekako žugalo, da se predlog finančnega odseka ali pa deželnega zbora, če ga bode sprejel, ne bode predlagal državnemu zboru od strani državne vlade. Kar se tiče te zadnje okoliščine, 286 XVI. seja deželnega zbora kranjskega dne 19. j an u arij a 1886 — XVI. Sitzung des srnin. Landtages am 19. Jänner 1886. bi jaz vendar poudarjal, da vlada nima pravice, v tem slučaji ne predlagati državnemu zboru kak predlog dež. zbora glede prenaredbe pogodbe z deželo Kranjsko, kajti v tem slučaji je dežela Kranjska jeden kom-paciscent in država je drugi kompaciscent. Vlada pa je le uprava države, in določitev, se 11 sprejme ta pre-naredba ali ne, je odvisna od zakonskih organov, to je od državnega zbora in od presvt. cesarja. To sem hotel le mimogrede omeniti. Treba mi ni, spuščati se v daljši razgovor, in to zaradi tega ne, ker je gosp. poslanec Luckmann stališče finančnega odseka temeljito in jasno dokazal. Slavni zbor! Naša dežela plačuje 47°/0 priklado. Vsak okraj, vsaka občina ima še druge priklade in tedaj je to breme na dalje neznosno ter vodi k gmotnemu pogubu naše dežele. Ali zdaj nam je dana prilika, da enkrat začenjamo visoke priklade znižati. Po-primimo se te prilike, kajti vsakemu izmed nas bije srce za blagor domovine. Res da ne bomo v prvem trenutku veliko prihranili, le kakih letnih 14 000 gld., kakor se bere v odsekovem poročilu; ali ta prenaredba pogodbe, katero nameravamo zdaj skleniti in predlagati državnemu zboru, nam bode koristila v času pogodbenega obstanka več ko 200000 gld., torej svoto, da se sme pač deželni zbor Kranjski za-njo poležati. Priporočam prav toplo predlog finančnega odseka. (Živa pohvala — Lebhafter Beifall.) Deželni glavar: Preidemo v specijalno debato. Želi kdo govoriti o prvi točki odsekovega nasveta ? (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich.) Prosim torej gospode, ki se strinjajo s to točko, naj izvolijo se vzdigniti. (Se zgodi — Geschieht.) Konstatiram, daje ta točka jednoglasno sprejeta. Želi kdo besedo k drugi točki ? (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich.) Prosim torej gospode, ki pritrjujejo drugi točki odsekovega nasveta, naj izvolijo se vzdigniti. (Se zgodi — Geschieht.) Konstatiram, da je tudi druga točka jednoglasno sprejeta. Gosp. c. kr. finančni svetovalec Golf zglasil se je za besedo. Finanzrath Golf: Der Herr Abgeordnete Luckmann hat in seiner Rede, wenn ich mich recht erinnere, die umlagenpflichtige Gesammt-steuerschuldigkeit pro 1876 mit 975000 fl. und die hievon entfallende 20% Umlage rund mit 200000 fl. angegeben. Behufs thatsächlicher Berichtigung glaube ich conftatiren zu sollen, dass nach dem mir vorliegenden Ausweise des Finanz-Rechnungsdepartements die der Umlage unterliegende ge-sammte directs Steuerschuldigkeit pro 1876 1121742 fl. und der 20% Zuschlag hievon 224348 fl. betragen hat. Abgeordneter Kncknmnn: Ich bitte ums Wort! Der Herr Finanzrath hat leider nach Schluss der Verhandlung des Gegenstandes seine thatsächliche Berichtigung eingebracht. Ich muss erwähnen, dass uns eben kein anderer Ausweis zu Gebote stand, als der «Ausweis über die in den Jahren 1876 bis inclusive 1885 präliminirte Grundentlastungs - Umlage», welcher in bet Vorlage abgedruckt ist, ich habe den Herrn Finanzrath schon in der Finanzausschuss-Sitzung um die Richtigstelluug des Ausweises ersucht. Der Herr Finanzrath hat denselben auch richtig stellen lassen, und der Herr Referent hat darnach seinen Bericht wieder rectificirt. Auf diese richtiggestellten Daten habe ich meine Berechnungen angestellt. Ich glaube auch, dass man im Jahre 1875 den factischen Stenerein-gang von 1876 noch nicht gekannt hat, und ich wiederhole, dass der Herr Landesprüsident Widmann ausdrücklich gesagt hat, dass dem Uebereinkommen die Voraussetzung zu Grunde liege, dass die Umlage auf die directen Steuern 200000 ft ergeben werde. (Klici — Rufe: «Richtig!») Wenn wir nun auch so viel zahlen, so ist damit die Voraussetzung der hohen Regierung in Erfüllung gegangen. Wenn übrigens die Steuerbasis für den Gnmdent-lastungszuschlag pro 1876 eine höhere war, als ich nach dem Berichte des Finanzausschusses berechnete, so ändert dies die Ausführung nicht, dass 15 °/0 von sämmtliche» Staatssteuern berechnet, ebensoviel oder mehr ergibt, als 20 °/o vom Ordinarium allein sammt Drittelzuschlag; war das Ordinarium höher, als ich angenommen habe, so ist naturgemäß auch das Extra - Ordinarium verhältnismäßig höher gewesen, und so interessant die neue Richtigstellung des vorliegenden Ausweises auch war, so ist dieselbe für die Umrechnung des Procentsatzes nicht maßgebend. Deželni glavar: Ako ni ugovora, glasovali bodemo o finančnega odseka nasvetu še v tretjem branji. (Pritrjuje se -Zustimmung.) Prosim gospode, kateri pritrjujejo odsekovemu nasvetu v tretjem branji, naj izvolijo se vzdigniti. (Obvelja — Angenommen.) 4. Priloga 76. — Poročilo finančnega odseka o proračunu zemljiščno-odveznega zaklada za leto 1886 (k prilogi 1). 4. Beilage 76. —- Finanzausschussb ericht über M Voranschlag des Grmidentlastimgsfondes für W Jahr 1886 (zur Beilage 1). Poročevalec dr. Mosche: Čast imam poročati o proračunu Kranjskega zem Ijiščno-odveznega zaklada za leto 1886. Poročilo nančnega odseka se nahaja tudi že dalje časa v ro a čestitih gospodov poslancev; torej se u sojam, tudi P tej točki prositi, naj mi bode dovoljeno, da prs« ^ samo predloge, lcoje stavi finančni odsek. Predlogi glase (bere — liest): Slavni deželni zbor naj sklene: 1.) Proračun Kranjskega zemljiščno-odveznega zaklada za leto 1886 s skupno potrebščino................... 586 517 gold. 77 V, kr. in s skupno zaklado . . . 533127 » 50 » toraj s primanjkavo . . 53 390 gold. 27 ’/2 kr. kije pokriti z obrestljivimi državnimi posojili, se odobri. 1.) Der Voranschlag des kram. Grundentlastimgsfondes für das Jahr 1886 im Gesammt- erfordernisse von.......... 586 517 fl. 77% kr. mb in der Gesammtbedecknng von 533 127 » 50 - sonach mit dem durch verzinsliche Staatsvorschüsse zu deckenden Abgänge von........................ 53 390 fl. 27% kr. wird genehniiget. 2.) Da se pokrije deželni donesek za leto 1886, naj se pobira 16% priklada na neposrednje davke in sosebno od rednega zneska zemljiščnega davka, bišno-razrednega davka in davka od hišnih najemščin, pri-dobnine in dohodnine z vsemi državnimi prikladami vred, potem 20% priklada na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa. 2.) Zur Bedeckung des Landesbeitrages ist für das 1886 eine 16% Umlage auf die directen Steuern, somit insbesondere bezüglich der Grund-, Hausclassen- und Hauszins-, Erwerb- und Einkommensteuer, auf das Ordi-imtium sammt allen Staatszuschlägen, dann eine 20% Utrtlage zur Verzehrungssteuer vom Weine, Wein- und Obst-mnfte, dann vom Fleische einzuheben. 3.) Deželnemu odboru se naroča, da zadobi Naj-višje dovoljenje za pobiranje teh deželnih priklad (zakon z dne 11. majnika 1885, drž. zak. št. 76). ®er Landesausschuss wird beauftragt, die Aller-Plte, Genehmigung zur Einhebung dieser Landesumlagen F erwirken (Gesetz vom 11. Mai 1885, R. G. Bl. Nr. 76.) Predno preidemo v generalno debato o predlogih mancnega odseka, usojam se prositi slavni deželni ■ or, da prečitam poročilo deželne komisije za zem-,1 seno odvezo, ki je došlo finančnemu odseku. To Poročilo se glasi (bere — liest): M« den Stand dcs MerticHt Grundentlastuiigsgeschitftes November 1885. in Krain Mitte EgSL gžjSffiS LL unb sp ^schäfte der Grundlasten-Ablösung Operate911"“"9 no^ rückständig verblieben . . 227 Mg qfT sind in der Zeit vom 1. Oktober 1884 . ,sd(L ®eäein6er 1884 .................... neue $LI‘ m""ner 1885 bis zum heutigen Tage . nieldungen, Rcclamationen und Provo- ^peraten^ergibt voraus sich die Summe von 7 27 261 Dagegen sind in der gedachten Periode zur Erledigung gelangt, und zwar: in der Zeit vom 1. Oktober bis Ende Dezember 1884 ........................................... 14 in der Zeit vom 1. Jänner 1885 bis zum heutigen Tage.............................................. 81 Operate, zusammen...................................... 95 Rechnet man dazu noch die........................... 5 Operate, welche bereits bearbeitet in der nächsten, noch in diesem Quartale abzuhaltenden Sitzung zur Besprechung gelangen, ferner mindestens . . 8 weitere Operate, welche in diesem Quartale gleichfalls werden finalisirt werden, so dass Ende 1885 im Ganzen....................................... 108 Operate abgethan sein werden, so stellt sich unter der Voraussetzung, dass bishin nicht weitere Anmeldungen re. eingebracht werden, mit Schluss 1885 der Stand mit................................... 153 Operetten heraus. Dieses Resultat, dabei der im Verhältnisse zum Vorjahre geringe Zuwachs — 34 gegen 91 — ist. ein Beweis, dass das Geschäft allmählich seinem endlichen Abschlüsse entgegengeht. Allerdings werden, je näher die Beendigung desselben heranrückt, die Parteien in der Verfechtung ihrer Ansprüche, beziehungsweise in der Abwehr derselben immer hartnäckiger, und stellt sich die Zahl der Recurse als unverhältnismäßig groß dar — ein Umstand der dem Abschlüsse des Geschäftes zum Theile hinderlich in den Weg tritt. Bemerkt wird auch, dass das Geschäft in den politischen Bezirken Gurkfeld, Rudolfswert und Tschernembl, bis auf 4 Fülle, ganz im Bezirke Gottschee sowie in den Bezirken Krainbnrg, Laibach, Littai und Stein zum größten Theile beendet ist, so dass auf die Bezirke Adelsberg, Loitsch und Radmannsdorf die Mehrzahl der obausgewiesenen, noch anhängigen Operate entfällt. Nicht unbemerkt kann auch der Umstand gelassen werden, dass im Nachbarkronlande Steiermark in der Abwicklung der Grundlasten-Ablösung und Regulirung eine förmliche Stockung eingetreten ist und dass im Nachbarkronlande Kärnten die Erlassung eines Landesgesetzes über die Ablösung regulirter Weiderechte ventilirt wird, während in Krain Regulirungen seit jeher nur ausnahmsweise vorkamen. Ob es indes möglich sein wird, die Landescommission in Krain und die Localcommissionen mit Ende 1886 aufzulösen und den Rest der Geschäfte an die Landesregierung zu überweisen, hängt von der Zahl der im Jahre 1886 allenfalls noch eingehenden Anmeldungen, Rcclamationen und Provocationen, welche nach dem Landesgesetze vom 3. Februar 1881, L. G. Bl. Nr. 5, noch immer überreicht werden können, und von dem Fortschreiten der Verhandlungen über die bereits anhängigen Operate ab, weil beispielsweise ein complicities Operat mitunter durch Vergleich bald abgethan, die Erledigung eines einfachen Falles dagegen, wenn er die instructionsmäßigen zwei oder gar drei Stadien durchmachen muss, insbesondere wenn gegen Erkenntnisse der Landescommissiou Recurse ergriffen werden, oft weit hinausgerückt wird. Im Geschäfte der Grundlasten-Ablösung und Regulirung werden derzeit verwendet: 1. ) der k. k. Bezirkshauptmann Johann Mahkot für die politischen Bezirke Adelsberg und Loitsch; 2. ) der k. k. Bezirkshauptmann Josef Dralka für den politischen Bezirk Radmannsdorf; 3. ) der k. k. Bezirkscommissär Dr. Franz Hinterlechner für die politischen Bezirke Laibach, Littai, Stein und Krain-burg (in dem letzten Bezirke zum Theile) und 4. ) der k. k. Bezirkscommissär Ludwig Marquis Gozani für die politischen Bezirke Gurkfeld, Rudolfswert, Tscher-nembl, Gottschee und Krainburg (in dem letzten Bezirke zum Theile). Für diese Verwendung sind die persönlichen und dienstlichen Verhältnisse der genannten Functionäre maßgebend; die beiden Erstgenannten widmen nur einen Theil ihrer Thätigkeit dem Grundlastengeschäfte, auch der Bezirkscommissär Dr. Hinterlechner wird bei seiner überwiegenden Verwendung im Grundlastengeschäfte zugleich für das politische Geschäft zur Dienstleistung herangezogen. Nachdem indes der krainische Grundentlastungsfond die Gehalte für zwei Commissäre bestreitet, so muss in Berücksichtigung des Umstandes, dass der vom Staate besoldete Bezirkscommissär Marquis von Gozani seit mehr als 3 Jahren ausschließlich für das Geschäft der Grundlastenablösung und Regulirung verwendet wird — obschon der aus dem Grundentlastungs-fonde seinen Gehalt beziehende Referent der Grundlasten-Landescommission, welcher aber auch die Agenden der Landesregierung in Grundentlastungsangelegenheiten zu führen hat, nebenbei über seinen besonderen Wunsch ein ganz unbedeutendes Referat bei der Landesregierung besorgt — die Leistung der genannten Functionäre im Geschäfte der Grundlasten-Ablösung und Regulirung dem Aufwande aus dem Grundenlastungsfonde für dieselben mindestens als entsprechend bezeichnet werden, und wäre eine allfällige Vermuthung, dass der Staat die aus dem Grundentlastungs-fonde besoldeten Beamten für sich ausnütze, Wohl nicht begründet. Eine Herabminderung des Erfordernisses pro 1886 erscheint bei den Regie-Auslagen B. II. dadurch ermöglicht, dass infolge Concentrirung der Geschäfte der Localcommissionen in Laibach die Mundirungsgeschäfte dieser letzteren zum Theile durch Schreibkräfte bei der Landescommission werden besorgt werden können, wodurch auch einem Einwände, als ob die zwei Mundanten der Landescommission nicht hinreichende Beschäftigung hätten, begegnet wird. Laibach am 24. November 1885. Winkler. Sicer je razvidno iz tega poročila, da se je delo zdatno zmanjšalo, da ga je pa vender še precej ostalo. Po izpo vedigosp. vladnega zastopnika v finančnem odseku se je vlada prizadevala, da je najboljše strokovnjake, kakor sta gospoda okrajna glavarja Mahkot in Dralka, odločila za delovanje pri lokalni komisiji, in finančni odsek je z veseljem pozdravil ta ukrep deželne vlade. Vender pa se boji, da bodeta ta gospoda preveč preobložena z drugimi posli politične uprave in da ne bodeta utegnila sodelovati pri zemljiščni odvezi. Finančni odsek torej nasvetuje sledečo resolucijo (bere — liest): «Resolucija! Z ozirom na to, da spada največji del celega ostalega delovanja zemljiščne odveze na Postojnski, Logaški in Radoljški okraj, kjer poslujeta c. kr. okr. glavarja gosp. Mahkot in Dralka; z ozirom na to, da se za trdno pričakuje, da bodo ona dela zemljiščne odveze končana do konca leta 1887.: naj blagovoli c. kr. dež. vlada za čas, ki je sposoben za dela zemljiščne odveze, imenovana okrajna glavarja odpustiti od političnega posla ter ju porabiti le za dela zemljiščne odveze, ne da bi radi tega imela zahtevati večje odškodnine iz zemljiščno-odveznega zaklada.» (Vsi nasveti finančnega odseka in ta resolucija se sprejmejo v drugem in tretjem branji — Alle Anträge sammt dieser Resolution werden in zweiter und dritter Lesung angenommen.) 5. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu zaklada učiteljskih penzij (k prilogi 17 D). 5. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses filer den Voranschlag des Lehrerpensionsfondes für das Jahr 1886 (zur Beilage 17 D). Poročevalec Šuklje: Prosim, blagovolite v roke vzeti prilogo 175. Deželni šolski svet izročil je deželnemu odboru proračun zaklada učiteljskih penzij za leto 1886. Deželni odbor je po deželnem računovodstvu dal preiskati ta proračun, in deželno računovodstvo našlo ga je v redu. Tudi finančni odsek nima nobenega popravka, oziroma premembe nasvetovati v tem proračunu. Le pri rubriki «potrebščina», in sicer pri IV. točki «miloščine» , katera se je nastavila se svoto 1250 gold je treba zvišati to svoto za 100 gold., tedaj na 1350 gold., vsled dveh sklepov slavnega deželnega zbora, s katerima sta se učiteljskima udovama Ani Juh in Barbari Stamcar dovolile po 50 gold, miloščine iz tega zaklada. Vsled tega predlagam, potrebščina naj se postavi v proračun se skupno svoto 19250 gold., za 100 gold tedaj višje; zaklada pa v nespremenjenem znesku 8146 gold. Tedaj se kaže potem končni primanjkljej 11104 gold., katerega je pokriti iz deželnega zaklada, Nasvet finančnega odseka glasi se tedaj: «Slavni deželni zbor naj sklene: Proračun kranj- skega učiteljskega penzijskega zaklada z dohodki .........................8146 gold stroški .................................. 19250_____ tedaj s primanjkljejem . . . 11104 gold. katerega je pokriti iz deželnega zaklada, se odobri.’ (Obvelja — Angenommen.) XVI. seja deželnega zbora kranjskega dne 19. januarija 1886 — XVI. Sitzung des Emin. Landtages am 19. Jänner 1886. 289 6. Ustna poročila finančnega odseka: a) o prošnji podobčine Suhorje glede podpore za napravo mostu čez vodo Reko. 6. Mündliche Berichte des Finanzausschusses: a) über die Petition der Untergemeinde Suchor um Subvention zur Brückenherstellung über den Rekafluss. Poročevalec dr. Vošnjak: Podobčina Suhorje vložila je prošnjo deželnemu zboru, naj dovoli podporo za napravo mostu čez vodo Reko. Občina Suhorje leži na levem bregu Reke, državna cesta pa pelje ob desnem bregu. Tedaj ima občina Suhorje zvezo z državno cesto le čez ta most ali pa čez Reko. Do zdaj je tam bil most, ki ima kamenite stebre, zgoraj pa je lesen. Ta most potrebuje zmirom veliko popravila, zato je podobčina sklenila, da se napravijo kameniti oboki, kakor se kaže v stavbenem načrtu. Most je precej dolg, in stroški bi znašali 2500 gld. Deželni stavbeni urad, kateremu je deželni odbor to prošnjo v pregled izročil, meni, da se bode težko shajalo s 2500 gld., ter da bodo stroški na 2900 gld., narastli. Sicer pa tudi stavbeni urad priporoča, da se kameniti most napravi namesto lesenega. Podobčina prosi, da bi se jej vsaj 500 gld. podpore dovolilo. Finančni odsek uvaževal je predloge, Id so v prošnji navedeni, toda mislil je, da naravnost za svoto se ne more izreči, katera bi se naj dovolila. Zato nasvetuje finančni odsek: «Slavni deželni zbor naj sklene: Prošnja podobčine Suhorje za podporo za napravo mostu čez Reko odstopi se deželnemu odboru, da dovoli primerno podporo iz deželnega zaklada.» (Obvelja — Angenommen.) ö) 0 prošnji občine Topliške na Dolenjskem glede podpore za napravo vodotoka; b) über die Petition der Gemeinde Töpliz in Unterkrain um Subvention für die Herstellung einer Wasserleitung. Poročevalec Murnik: Slavni zbor! Finančnemu odseku izročila se je ptošnja zastopnikov vasi Toplice na Dolenjskem, katera gre na to, da bi slavni deželni zbor za zgradbo vodo-'oca iz Podturna v Toplice nekoliko podpore dovolil. e.) prošnji navajajo prositelji, da je tam kopelj kneza uersperga in da nimajo pitne vode. Poskušal je se-enji najemnik toplic, napraviti vodnjak, in posrečilo v "U,,je.tudi to> ker Toplice na votlem svetu stoj6, ‘os J e v malo dneh vsa voda. Dalje pravijo, da v 0 dušica, ki teče skozi vas, ob deževnem vremenu nesnago seboj prinese, tako da nimajo po več tednov nikakeršne pitne vode. Razun tega pa teče še ta slaba studenčica izpod pokopališča, katera voda posebno po leti ni nikakor okusna in užitna. Torej jim ne kaže drugače, kakor voziti vodo iz 2 km oddaljene vasi Podturn. Tudi c. kr. vojaško poveljnišf.vo, katero vsako leto 60 do 70 bolnih vojakov pošilja v kopelj, je tudi že od zastopa Topliškega zahtevalo, da skrbi v povzdigo Toplic vsaj s tem, da bi dobile pitne vode, ker drugače ni več voljno, v to kopelj pošiljati vojake, ker je primorano vsako leto iz zdravstvenih obzirov za bolne vojake dovažati pitno vodo iz Podturna, kar stane vsako leto 35 do 40 gld. Posebno glede na to, da je vojaško poveljništvo večkrat omenjalo, da bi vender mogoče bilo, napeljati vodo iz Podturna po vodotoku, sklenil je bil v eni seji občinski odbor, to storiti, seveda s to opombo, da občina ne more pripomoči toplicam z denarji, ker zdaj pobira 50°/0 naklade na vse neposrednje davke za zidanje novega šolskega poslopja, katero bo 10000 gld. veljalo. Zaradi tega so se pa tem bolj vsi Topličani toplo potegnili za to, da ta stvar ne bo zaspala, in sklenilo se je, obrniti se tudi do vojaškega poveljništva v Gradci, do kneza Auersperga in do slavnega deželnega zbora. To so Topliški zastopniki tudi storili in poslali prošnjo slavnemu deželnemu zboru, napravo vodovoda priporočali v Gradci in tudi pri knezu Auerspergu. V poročilu, katerega je napravilo c. kr. okrajno glavarstvo Novomeško, se vidi, da se tudi ono jako zanima za to. Gospod c. kr. okrajni glavar Novomeški obljubuje v poročilu do deželnega odbora, da bode on vse svoje moči v to porabil, da se brž ko mogoče ta vodotok dovrši. Vdeleženci so sami nabrali 500 gld. denarja, in v nekem poročilu, katero je pozneje došlo deželnemu odboru, izražajo tudi, da brž, ko se bode zidalo, bodo tudi drugi prišli na pomoč Topličanom. Po proračunu, katerega je tovarna kneza Auersperga na Dvoru sestavila, bi naprava vodovoda veljala 4200 gld. Finančni odsek je bil iz vsega tega, kar se mu je v pretres dalo, popolnoma prepričan, da je res neobhodno potreba, da se v Toplice zdrava voda napelje, in ker se je nadejati, da bodo zastopniki tudi še dalje se tako marljivo potegovali za napravo vodovoda, je mogoče, da se ta že letos zgradi. Ker ta vodovod ne bode samo Topličanom koristil, ampak tudi obiskovalcem Toplic, in ker se dozdeva finančnemu odseku, da je v tem slučaji neobhodno potrebno, da Topličanom, kateri sami ne morejo pokriti stroškov, nekoliko dežela pripomore, zato tudi predlaga: «Slavni deželni zbor naj sklene: Za zgradbo vodovoda iz Podturna v Toplice dovoli se podobčini Toplice iz deželnega zaklada 1000 gld. podpore, katera se bode v dveh letnih obrokih takrat izplačala, kadar se bode deželni odbor prepričal, da se more z izpeljavo načrt.anega vodovoda zaželjena namera doseči, da je proračun stroškov utemeljen in da so ostali stroški tudi pokrili.» (Obvelja — Angenommen.) 290 XVI. seja deželnega zbora kranjskega dn6 19. j an u arij a 1886 ■— XVI. Sitzung des train. Landtages am 19. Jänner 1886. c) O prošnji okrajno-cestnega odbora v Cr-nomlji za odpis dolga 7588 gld. 45 kr.; c) über die Petition des Bezirksstraßenausschusses von Tschernembl um Abschreibung einer Schuld von 7588 fl. 45 kr. Poročevalec Detela: Finančnemu odseku se je izročila prošnja okrajno-cestnega odbora Črnomeljskega, kateri prosi, da bi se mu odpisalo 7588 gld. 45 kr., katere je dolžan deželnemu zakladu. Ta dolg datira že od leta 1875., ko se je gradila okrajna cesta Miklarje-Črnomelj; tistikrat je dobil okrajni cestni odbor Črnomeljski za to cestno progo 4288 gld. 45 kr. Plačati bi bil moral ta dolg do 1. 1876, kar pa seveda ni bilo mogoče in se tudi ni zgodilo. Drugi del tega posojila se je dal okrajno-cestnemu odboru za gradenj e ceste Hajka-Dobliče-Črnomelj v znesku 3300 gld., kateri bi bil za plačat do 1. 1879. Kakor je znano, ima okrajni cestni odbor Črnomeljski od leta do leta 15% naklado na direktne davke, in, če pri vsem tem ni mogel plačati tega dolga, je razvidno, da tudi sedaj tako velike svote plačati ne more, vsaj ne cele svote in tudi ne naenkrat. Toraj je sklenil finančni odsek nasvetovati slavnemu zboru: «Slavni deželni zbor naj sklene: Od svote 7588 gld. 45 kr., katero dolžuje okrajno-cestni odbor Črnomeljski na posojilih deželnemu zakladu, se odpiše znesek 4088 gld. 45 kr. Ostali dolg v znesku 3500 gld. ima poplačati okrajno-cestni odbor Črnomeljski, začenši z letom 1887, v sedmih letnih rokih po 500 gld.» (Obvelja — Angenommen.) d) O prošnji okrajno-cestnega odbora v Ra-doljici, da bi se mu pregledalo predplačilo 5460 gld. iz deželnega zaklada; d) über die Petition des Bezirksstraßenausschusses von Radmannsdorf um Abschreibung eines Vorschusses per 5460 fl. aus dem Landesfonde. Poročevalec Detela: Okrajno-cestni odbor v Radoljici je ravno v takem položaji, kakor cestni odbor Črnomeljski. Ta cestni okraj je tudi preobložen s cestnimi bremeni in se je v teku nekega časa zadolžil pri deželnem zakladu v znesku 5460 gld. Cestni odbor v Radoljici je dobil že 1. 1879. prvi znesek 3280 gld., katerega bi imel plačati konec leta 1882.; ali plačal je na to samo 820 gold., ostalo je pa še 2460 gold. Z ukazom deželnega odbora dne 28. oktobra leta 1882, št. 6402, dovolilo se je cestnemu odboru za most v Srednji Vasi v Bohinji posojilo v znesku 2000 gld. in dalje se je dalo leta 1883 cestnemu odboru za preložitev ceste v Lescah 1000 gld., tako da je zdaj skupna svota dolga 5460 gld. Okrajno-cestni odbor v Radoljici ima skorej vsako leto za cestne namene naklade 20 °/0- To je hudo breme in ako bi imel plačati ta dolg, bi moral nalagati take odstotke, da bi davkoplačevalci tega ne mogli zmagati. Zato je finančni odsek glede na razmere tega okraja in uvaževaje, da je v istini Radoljiški okraj preobložen s cestnimi bremeni in nakladami, sklenil nasvetovati: «Slavni deželni zbor naj sklene: Od svote 5460gld„ katero dolžuje okrajno-cestni odbor Radoljiški na posojilih deželnemu zakladu, se odpiše znesek 2460 gld. Ostali dolg v znesku 3000 gld. ima poplačati okrajno-cestni odbor Radoljiški, začenši z letom 1887, v sedmih letnih rokih po 400 gld., in v 8. letu ostanek 200 gld.» (Obvelja — Angenommen.) Deželni glavar: Točko: «6- O prošnji okrajno - cestnega odbora v Kranjski Gori za podporo vsled škode, ki jo je napravila povodenj; e) über die Petition des BezirksstraßenausschusD von Kronau um Subvention aus Anlass der durch das Hochwasser verursachten Schäden;» odstavim od dnevnega reda, ker še ni popolnoma dognana, in preidemo k točki f). f) O prošnji občine Moravče glede podpore za popravo občinske ceste iz Moravč do Krašnje; f) über die Petition der Gemeinde Moräutsch um Subvention zur Herstellung der Gemeindestraße von Moräutsch nach Kraxen. Poročevalec Detela: Občina Moravče obrnila se je s prošnjo do deželnega odbora za podporo v popravo občinske ceste iz Moravč do Krašnje. Okrajno glavarstvo v Kamniku podpiralo je to prošnjo, in deželni odbor dovolil je posojilo 50 gld-Zdaj pa se je obrnilo županstvo s prošnjo do deželnega zbora, da bi to posojilo smatral kot subvencijo in odpisal občini ta dolg. Oledč na to, da je ta proga Moravče-Krašnja važna in stane mnogo dela, in da je županstvo predložilo račun ter natanko dokazalo stroške, za katere se je porabila ta svota, nasvetuje finančni odsek: «Slavni deželni zbor naj sklene: Posojilo v znesku 50 gld., katero je prejela občina Moravče za zgradbe na občinski cesti od Moravč do Krašnje iz deželnega zaklada, se odpiše.» (Obvelja — Angenommen.) XVI. seja deželnega zbora kranjskega dnš 19. januarija 1886 — XVI. Sitzung des train. Landtages am 19. Jänner 1886. 291 g) 0 prošnji vasi Nadanje Selo za podporo za zgradbo nove cestne zveze z Reško državno cesto; g) über die Petition der Ortschaft Nadanjeselo um Subvention zum Ausbaue eines neuen Verbindungsweges mit der Fiumaner Reichsstraße. Poročevalec Detela: Visoka c. kr. vlada je predložila deželnemu odboru prošnjo podobčine Nadanje Selo, katera se je obrnila naravnost do c. kr. okr. glavarstva v Postojni za podporo glede naprave ceste, ki bi vezala vas Nadanje Selo 7. Reško cesto. Iz poročila c. kr. okrajnega glavarstva v Postojni je razvidno, da bi bila naprava te ceste jako koristna, da je pa vas, oziroma podobčina Nadanje Selo jako uboga, posebno ker je večkrat bila po požaru poškodovana. Ker pa ni tej prošnji priložen načrt in proračun, ni bilo mogoče finančnemu odseku v tej zadevi soditi, koliko podpore bi bilo potreba. Sklenil je torej finančni odsek sledeči nasvet: «Slavni deželni zbor naj sklene: Deželni odbor se pooblastuje, dovolili podobčini Nadanje Selo za napravo občinske ceste do Reške ceste, primerno podporo iz deželnega zaklada, ako se bode iz proračuna le cestne zgradbe razvidelo, da ti stroški presegajo moči podobčine Nadanjega Sela.» (Obvelja — Angenommen.) h) 0 prošnji okrajno-cestnega odbora v Ko-čevji glede podpore po 3000 gld. za leto 1886. in 1887. za cestne namene; h) über die Petition des Bezirksstraßenausschusses von Gottschee um Subvention für die Jahre 1886 und 1887 von je 3000 fl. für Straßenzwecke. Poročevalec Detela: Okrajno-cestni odbor v Kočevji predložil je slavij™ c*eže'nemu zboru prošnjo, da bi dovolil za leto oo6. subvencije 3000 gold, in ravno toliko tudi za eto 1887, torej bi znašala podpora 6000 gold. . Cestni odbor navaja, da bodo zgradbe na cesti 'z Kočevja proti Ribnici jako potrebne, da bode treba 0 cesto razširiti, mostove popravljati i. t. d.; ali pro-jacun in načrt dotične zgradbe ni bil priložen. Tudi ’ o u’ajno-cestni odbor postavil za te zgradbe posebne ■' oe v svoj proračun in ni naložil več ko 10 % pri-■ac e za leto 1886. Iz tega je razvidno, da te zgradbe ..„Sc! , ° nujne, sicer bi bil cestni odbor gotovo sklenil 'a leto 1886. višjo doklado nego 10 »/„. dovni'man™' odsek je glede na to, da prošnja ni .1 pojasnena s tehničnim operatom in dalje glede na to, da po §. 49. instrukcije za cestne odbore, za vsako cestno zgradbo, ako se zahteva subvencija iz deželnega zaklada, treba predložiti tehnični načrt in proračun, sklenil nasvetovati: «Slavni deželni zbor naj sklene: Deželni odbor se pooblastuje, okrajno - cestnemu odboru v Kočevji dovoliti podporo 1000 gold, iz deželnega zaklada, če omenjeni cestni odbor predloži tehnični načrt in proračun za one cestne zgradbe, za katere zahteva podporo.» (Obvelja — Angenommen.) i) O prošnji občine Loški Potok glede podpore za preložitev okrajne ceste skozi vas Hrib; i) über die Petition der Gemeinde Laserbach um Subvention zur Umlegung der Bezirksstraße durch die Ortschaft Hrib. Poročevalec Detela: Občina Loški Potok v okraji Ribniškem prosi subvencije za preložitev okrajne ceste čez Hrib. V prošnji se utemeljuje potreba te zgradbe s tem, da je na tej cesti mnogo prometa, da je jako strma in da bi grajščina Kočevska in neki Tržaški trgovec Alimonda nekaj teh stroškov prevzela. Stroški preložitve te ceste bi znašali skupno 2073 gold. 20 kr. Cestni odbor v Ribnici, v katerega področje spada ta zadeva — kajti le cestni odbor ima sklepati o okrajnih cestah — ni poročal ničesar o tem. Glede na to, da od kompetentnega cestnega odbora ni nobene izjave v tej zadevi, se ni mogel finančni odsek spuščati v meritorično razpravo te prošnje ter je sklenil nasvetovati : «Slavni deželni zbor naj sklene: Prošnja občine Loški Potok se izroča deželnemu odboru z naročilom, da naj potom okrajno-cestnega odbora v Ribnici poizveduje v zadevi preložitve okrajne ceste skozi vas Hrib in da dovoli za to cestno preložitev primerno podporo iz deželnega zaklada, ako bode okrajno-cestni odbor Ribniški to delo ukrenil.» (Obvelja — Angenommen.) 7. Priloga 80. — Poročilo gospodarskega odseka o prošnjah občine Log, bralnega društva v Gorjah, šolskega vodstva na Dobrovi in o desetih druzih po c. kr. deželnem šolskem svetil predloženih prošnjah glede podpore za napravo drevesnic, in o §. 8., marg. št. 16., letnega poročila glede pouka v kmetijstvu na učiteljišči. 292 XVI. seja deželnega zbora kranjskega dne 19. januarija 1886 — XVI. Sitzung des kram. Landtages am 19. Jänner 1886. 7. Beilage 80. — Bericht des volkswirtschaftlichen Ausschusses über die Petitionen der Gemeinde Unterlag, des Lesevereines in Görjach, der Volks-schulleitnng in Dobrova und über zehn andere vom t k. Landesschulrathe übermittelten Petitionen um Subventionen zur Errichtung von Obstbaum-schulen, und über den §. 8, Marg. Nr. 16 des Rechenschaftsberichtes betreffend den landwirtschaftlichen Unterricht an der Lehrerbildungsanstalt. Poročevalec dr. Poklukar: Poročevalec dr. Poklukar: 2.) $ Deželnemu odboru se nalaga, podpirali vzdr-žavanje in razširjenje drevesnice c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani na Poljanah, dalje pa skrbeti za to, da se tudi na Dolenjskem, Notranjskem in Gorenjskem ustanove, ako kaže, skupaj z državnimi gozdnimi drevesnicami večje sadne drevesnice, posebno za razširjenje one vrste sadnega drevja, s katerim bo obsajati javne ceste in pota, in si v ta namen naprositi državne podpore.» (Obvelja — Angenommen.) Slavni zbor! Ker se je to posebno poročilo razdelilo še le med današnjo sejo, usojam se, prečitati celo poročilo. (Bere prilogo 80 — Liest die Beilage 80.) Deželni glavar: ©tvorim generalno debato. Zeli kdo govoriti? (Po prestanku — Nach einer Pause.) Ker se nihče ne oglasi, preidemo v specijalno debato. Poročevalec dr. Poklukar: 3.) «Deželni odbor naj c. kr. vlado vnovič in nujno naprosi, da blagovoli namestiti na c. kr. učiteljišči Ljubljanskem za poduk v kmetijstvu za ta predmet strokovnjaškega učitelja, in da poduk v kmetijstvu tako uredi, da je pripravnikom dana prilika, popolnoma in tudi praktično podučiti se v sadjerejstvu, da bo pa tudi bogoslovcem, dijakom višjih razredov srednjih šol in drugim prijateljem kmetijstva mogoče, podučevati se v raznih strokah kmetijstva.» Poročevalec dr. Poklukar: Prvi nasvet gospodarskega odseka se glasi: Slavni deželni zbor naj sklene: 1.) «Prošnje občin, oziroma šol Metlika, Tržiše, Kamnik, Osilnica, Št. Rupert, Krašnja, Fara, Stari Log, Velike Poljane, Kamna Gorica, Planina pri Vipavi, Gorje, Dobrova in Spodnji Log za podpore za šolske drevesnice odstopijo se deželnemu odboru, da za te vrte s posredovanjem c. kr. kmet. družbe posebno tedaj privoli iz preostankov deželno-kulturnega zaklada primerne podpore, ako dosedanje vspešno delovanje dotičnega učitelja daje poroštvo za to, da bode podpora tudi v resnici za sadjerejo dotične občine vspešna, ali pa tam, kjer podpora pripomore k napravi potrebne šolske drevesnice.» Tukaj naj omenjam, da so, kakor je že v naslovu poročila navedeno, tri prošnje vložile se naravnost pri slavnem deželnem zboru; četrta je pa prošnja, katera je združena z drugimi prošnjami za podporo zgradbe šolskih poslopij in to je ona prošnja občinskega zastopništva na Vel. Poljanah, katera je glede podpore za šolsko zdelo vanj e že rešena. Na to prošnjo se je tukaj ozirati samo glede onega dela prošnje, ki zadeva podporo za drevesnico. Ta bode po prošnji veljala 320 gld., in podpore se prosi 100 gld. Vse druge prošnje pa so predložene po c. kr. deželnem šolskem svetu. Deželni glavar: Želi kedo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Prosim toraj gospode, ki pritrjujejo temu nasvetu, naj izvolijo se vzdigniti. (Obvelja — Angenommen.) Abgeordneter Des.chmann: Ich bitte um's Wort! Ich hätte schon beim zweiten Antrage meine Bedenken vorbringen sollen, indem ich meine, man solle in seinen Ansprüchen nicht zu weit gehen, « dies in dem Antrage 2. geschieht, wo es heißt, dass die in den verschiedenen Landestheilen bestehenden Saatschulen für die Aufforstung noch mit Obstbaumschulen vervollständige! werden sollen. Ich meine, dass jenen Forstmännern, welchen die erste Aufgabe obliegt, wohl nicht zngemuthet werden kann, den weiteren Anforderungen bezüglich der Haltung von Obstbäumen zu entsprechen. Nachdem jedoch darüber schon abgestimmt worden ist, kann ich nur den Wunsch aussprechen, dass diese Resolution wirklich einen Erfolg haben möge, nicht aber dass sie, wie ich besorge, nur die Anzahl jener Resolutionen vermehren werde, welche gar nicht zur Ausführung gelangen, . Bezüglich des 3. Punktes aber muss ich bemerken, das» der hohe Landtag schon seit mehreren Jahren sich nnt der Reform des landwirtschaftlichen Unterrichtes an der Lehrei-bildungsanstalt befasst, jedoch ohne irgend welchen Erfolg. Die Ursache der bisherigen Resultatlosigkeit aller hiesse»,-gefassten Resolutionen scheint darin gelegen zu sein, h» die bezüglichen Anträge mit dem allgemeinen Untcnicm»-plane, welcher für die Lehrerbildungsanstalten besteht, lu nicht vereinbaren lassen. Es wäre doch vor allem nothwendig, wenn ein ausführlicher Bericht über die Art und Siet geliefert würde, wie es nach dem vom Unterrichtsmimsteun festgesetzten Plane mit dem Unterricht in der ObstbaumziH an der Lehrerbildungsanstalt eigentlich bestellt ist. Em F cher, auf officiellen Erhebungen beruhender, detaillirter -s' richt ist jedoch bisher dem hohen Landtage noch nienin» geliefert worden, sondern es haben die Beschlüsse et»! J dahin gelautet, dass für den Unterricht an der W ' bildungsanstalt ein Fachmann, wahrscheilich absolvirter tzo e der Hochschule für Bodencultur, zu bestellen sei. Man muss doch auch berücksichtigen, dass der landwirtschaftliche Unterricht an der Lehrerbildungsanstalt nicht einen selbstständigen Unterrichtszweig bildet, sondern im Zusammenhange mit dem Unterrichte in den übrigen naturwissenschaftlichen Disciplinen steht, nämlich mit der Naturgeschichte, Physik, Chemie; denn das alles sind ja Fächer, welche ans das innigste mit einer rationellen Bewirtschaftung don Grund und Boden, mit der Obstbaumzucht u. s. w. zusammenhängen. Die Landwirtschaft ist ja nur eine praktische Anwendung der theoretischen Grundsätze der naturwissenschaftlichen Disciplinen. Es würde sonach meiner Ansicht mch nicht genügen, wenn ein praktischer Fachmann speciell für den landwirtschaftlichen Unterricht an der Lehrerbildungsanstalt angestellt würde; sondern er müsste auch den Unterricht in den Naturwissenschaften übernehmen, nur dann wäre es möglich, der theoretischen und praktischen Ausbildung der Lehramtscandidaten in den verschiedenen Zweigen der Landwirtschaft zu entsprechen. Würde nicht der ganze betreffende Unterricht in eine Hand gelegt, so wäre es ja leicht möglich, dass der Lehrer der theoretischen Fächer in Widerspruch mit dem Lehrer des praktischen Betriebes der Landwirtschaft käme. Bevor demnach ein solcher Beschluss gefasst wird, als er beantragt ist, sind genaue authentische Erhebungen nothwendig, in welcher Weise man die Urnstaltuug des landwirtschaftlichen Unterrichtes in den Lehrerbildungsanstalten mit Erfolg durchzusetzen im Stande wäre. Durchaus aber ginge es nicht an, dass am betreffenden Unterrichte auch Theologen, Schüler der Mittelschulen und sonstige Freunde iier Landwirtschaft sich zu betheiligen Gelegenheit finden iotten. Eine derartige Praxis stünde im Widerspruche mit kn allgemeinen Normen, welche für den Unterricht an Lehrerbildungsanstalten bestehen. Ein für ein größeres Pu-olicmn bestimmter Unterricht müsste auch ganz anders er-njcilt werden, als. die Unterweisung der Lehramtscandidaten !n einzelnen, nach den Unterrichtsplänen genau abgegrenzten landwirtschaftlichen Fächern. Für den Lehramtscandidaten ist hauptsächlich der Obst-Mn von Wichtigkeit, seien wir froh, wenn darin gute Er-1% erzielt werden, weiter zu greifen brauchen wir nicht, m Die praktische Ausbildung der anderen Zweige der Landwirtschaft gar nicht zu den Aufgaben der Lehrerbildungs-an tatien gehört, sondern höchstens in den verschiedenen natur-vihenschaftlichen Disciplinen, namentlich in der Chemie, aia mCnt^.yec^en'3e Rücksicht genommen werden soll. Mit Rücksicht auf diese Bedenken besorge ich, dass der erliegende Antrag im Falle seiner Annahme wieder nur frommen Wünsche sein wird, welche nicht zur ipffi ■ gelangen werden, daher ich mich auch für den- j™)* P erwärmen vermag und auch für denselben "Hl stimmen werde. Abgeordneter Faber: der jungen Waldbaumpflanzen haben, wie mit der Erziehung der Obstbaumpflanzen, so glaube ich jedenfalls empfehlen zu können, dass die Saatschulen mit den Waldbaumschulen verbunden werden mögen. Poročevalec dr. Poklukar: Kar je gospod neposredni predgovornik Faber izrekel glede gozdnih drevesnic, bi tudi jaz lahko potrdil. Zagovarja se združenje sadnih in gozdnih drevesnic s tem, da ostanete drevesnici v Ljubljani vsaka zase, kakor ste sedaj, namreč državna gozdna drevesnica zase, drevesnica kmetijske družbe na Poljanah pa zase. Kar pa zadeva združenja obeh vrst drevesnic v druzih delih dežele, opomniti mi je, da t.o je prav lahko mogoče zato, ker takih drevesnic za gozdno drevje v naši deželi zdaj še nimamo razun one v Ljubljani. Takrat pa, kedar se taka drevesnica ustanovi, bode ozirati se tudi na to, da se pripravi potrebno za prirejanje one vrste sadnega drevja, s katerim bodemo obsajali naše ceste in pota bodi si, da to že preskrbi v dotičnih državnih drevesnicah dežela ali pa država sama; kajti tudi ona naj bi zasajala državne ceste s takim drevjem. Ker je gospod poslanec Deschmann s posebno gorečnostjo govoril zoper predlog gospodarskega odseka, ki zadeva podučevanje v kmetijstvu na c. kr. učiteljišči Ljubljanskem, kaže s tem, da ga pri tem predlogu nekaj tišči. On je navedel vsakovrstne opazke in pomisleke ter sklepa: ker se je deželni zbor že večkrat obračal do vlade, da naj strokovnjaškega učitelja za poduk v kmetijstvu nastavi in ker ona tega ni uslišala, da mora tedaj gotovo biti neka očividna napaka, da to ni mogoče. Končno pa je vender sam naglašal, da bi se mogli srečne šteti, ako bi učitelji vsaj v sadjereji toliko podučevali, da bi pripravniki saj zmožni bili, v svojem prihodnjem poklicu praktično podučevati kmetsko mladino v sadjereji. Zdi se meni, da se iz tega kaže ravno ono protislovje, katero je bilo v izpeljavi gospoda poslanca Deschmanna. Predlog gospodarskega odseka ima očividno dvojnat namen. On hoče pripomoči sadjereji v deželi s pomočjo onih organov, katere dežela plačuje z učitelji, ki imajo največjo priliko približavati se narodu, kateri se tudi lahko nauče drugih strok kmetijstva. Ako hočemo s pomočjo tega faktorja kaj storiti v povzdigo kmetijstva, nam je treba, da tam na korenu, na učiteljišči, izobražujemo učitelje v kmetijstvu s praktičnim in teoretičnim podukom. Ako se oziramo, kako se zdaj dela na tukajšnjem učiteljišči, je težko sklicavati se na redna poročila, ker to učiteljišče ima navado, da ne izda letnih poročil, tako da človek ne ve, kaj se tam godi. Nekaj privatnih poročil je, na katere se pa ne more sklicavati, kakor na avtentične; to pa je znana stvar, da se v kmetijstvu, v katerem bi se vender morali podučevati učitelji, ne podučuje skorej nič. Tudi ni strokovnjaka, kateri bi bil praktičen v tem poduku; zato živimo zmirom v nekem kolobarji, da pošiljamo učitelje, ki prihajajo iz ljudskih šol in ki so izvežbani v svojih strogo učiteljskih predmetih za poduk v sadjereji na Slapsko šolo nadaljevalnemu 294 XVI. seja deželnega zbora kranjskega dne 19. januar!ja 1886 — XVI. Sitzung des train. Landtages am 19. Jänner 1886. poduku, namesto da bi skrbeli, da bi se pripravniki toliko naučili, da bi onega posebnega poduka ne bilo več treba. Gospodarski odsek je mislil, da je na korenu treba začeti popravljati pri pripravnikih, da bi tam dobili potrebne vednosti in v prvi vrsti v sadje-reji, tako da bi pripravniki nikoli ne zgubili ljubezni za sadjerejo. Zato je treba samo učitelja strokovnjaka, samo ljubezni za to, ker dežela s tem sama srečna postane. Tukaj treba učitelja, ki ni samo naravoslovec, ampak strokovnjaka in praktika, ki ima voljo in zmožnost, kmetijstvo tudi na vrtu in na polji poduče-vati. Vrt ljubljanske pripravnice je popolnoma zapuščen in ne ustreza namenu, katerega ima. Kakor čujem, ni to vrt za gospodarski poduk, ampak sadi se tam krompir, salat.a, fižol i. t. d., prav tako, kakor sem našel nekatere šolske vrte po naši deželi, namesto da bi bili to izgledni vrti za proste kmetovalce in da bi se v njih izrejala sadna drevesa. Še bolj žalostno je tedaj, ako se to godi v vrtu, ki bi moral biti izgleden vrt vsem učiteljem in vsi deželi, pri šolskem vrtu v glavnem mestu. Pripravnica pa daje s takim vrtom le slab izgled in dela kvar deželi. Drug namen gospodarskega odseka je ta, da se pripravnikom, kateri imajo več ljubezni in več časa žrtvovati, prilika da, popolnoma podučiti se v sadje-rejst.vu, pa se podučeval.i tudi v družili strokah kmetijstva, da potem delajo v svojem drugem krogu in da vpij i vaj o na tiste, kateri čutijo poklic v sebi, da se vnemajo za kmetijstvo. Enako imamo tukaj mladino na realki in gimnaziji, in imamo bogoslovce, kateri imajo že po svojem poklicu živeti med ljudstvom. Tukaj je dolžnost države, da kmetijstvu bolj pomaga. Tukaj je mislil gospodarski odsek, da je ravno pri učiteljišči Ljubljanskem s tem, da se tam namesti za učitelja stroko vnj ak v kmetij s tv n, podan začetek za intenzivnejši poduk v kmetijstvu v srcu in središči dežele, kjer je zbrana vsa naša inteligenca. Da je to želeti in pomenljivo, kaže vender, ako se oziramo na to, kar se je dozdaj storilo. Zakaj je sadjerejska šola na Slapu? Čemu se pripravlja drug enak zavod za Dolenjsko? Zato, da kmetu pomagamo na noge. S temi zavodi dosežejo se nameni kmetijstva deloma in le v nekaterih krajih dežele. Ako imamo pa tukaj v središči med inteligenco vse dežele zavod, v katerem je mogoče pridobiti si poduka v kmetijstvu, tedaj se tega najložje vdeležuje vsa naša zavednejša mladina, in ta potem lahko porabi svoje vednosti in skušnje, in tako tudi najizdat.nejše pripomore k povzdigi kmetijstva. Takega kmetijskega poduka vdeleževali se bodo lahko grajščaki, duhovniki, župani, učitelji in mlajši uradniki. Vsi imajo priliko, ako vidijo napake, da se kmetovalec drži nekega starega kopita, to odpraviti, začele se bodo nove poskušnje in te bodo pripomogle odpraviti marsikatero staro napako. Strokovnjaki, podučeni deželani bodo imeli priliko prav intenzivno pod-učevati ljudstvo z besedo in djanjem, v prvi vrsti pa v sadjereji. Opomniti mi je še to, da bi bila vpeljava takega prostega kmetijskega poduka posebno za to lahko zelo izdatna, ker se tako popolnoma porabijo one proste ure, katerih še vender nekaj preostaja tu in tam naši šolski mladini. Tedaj mislim, da je predlog, katerega gospodarski odsek stavi, dobro premišljen in tudi mislim, da ga bode slavna vlada lahko izvršila, in naj enkrat tudi svojo dobro voljo proti kmetijstvu pokaže, kakor se to tudi drugod godi. Priporočam to raj soglasni sprejem tega predloga. Gospoda deželnega predsednika pa prosim, da ga najgorkeje priporoča pri dot.ičnem mini-sterstvu, ker dosedaj je bilo preveč mrzlote ravno na merodajnem mestu, in zato se ni uslišala dobro utemeljena prošnja slavnega zbora. (Potem obvelja odsekovega predloga 3. točka — Sohin wird Ausschuss-Antrag 3 angenommen.) Deželni glavar: Naslednjo točko dnevnega reda: 8. Ustna poročila gospodarskega odseka: a) o prošnji komiteja za mostne in cestne zgradbe v Toplicah za odobrenje zgradbe ceste iz Gorenjega Polja do Toplic iz deželnega zaklada. 8. Mündliche Berichte des volkswirtschaftlichen Ausschusses: a) über die Petition des Brücken- und Straßenbau-Comites in Töpliz um Genehmigung einer Straßenanlegung von Oberfeld nach Töpliz aus Landesmitteln — moram odstaviti iz dnevnega reda, in prehajamo k daljnemu predmetu. b) O prošnji županstva v Črnomlji za znižanje cene soli; b) über die Petition des Gemeindeamtes in Tschernembl um Herabsetzung der Salzpreise Poročevalec Obreza: Slavni zbor! Meni je poročati v imenu gospoda^ skega odseka o peticiji občine Črnomaljske, ki J° J stavila v imenu vseh občin političnega okraja Crnomej skega za znižanje cene soli. , Občina pravi v prošnji med drugim: Oddaljen od velikih cest in železnic, vsi e d česar nimamo no nega prometa, kakor tudi slaba zemljišča in Poma kanje Iravnikov prouzročuje bedo, zoper kateio skrajni čas nekoliko storiti. Dalje pravi: Naš P01 okraj Črnomaljski, ki leži takraj Gorjancev rekoč popolnoma odstranjen in nima nobene z ' vsled katere bi se po nizki ceni vvaževale po1 reči, mora zlasti sol prav drago plačevati. Zaia 1 stavi prošnjo: Visoki deželni zbor naj blagovoli v po ^ živinoreje in sploh v zboljšanje gmotnega staT Krajine potrebno ukreniti, da se cena za so zniža. XVI. seja deželnega zbora kranjskega dne 19. januarija 1886 — XVI. Sitzung des train. Landtages am 19. Jänner 1886. 295 Gospodarski odsek je pretresoval temeljito to prošnjo ter priznava, da je res potrebno, da se za materijalni uspeh in napredek uboge Bele Krajine kaj ukrene; kakor tudi pripoznava, da bi znižanje cene soli sploh res pravo sredstvo bilo, živinorejo povzdigniti in tako zboljšati gmotni stan cele dežele. Toda žalibog, naše državne finance so vedno še take, da vlada nikakor ne zamore pogrešati dohodka iz solnega monopola. Znižati pa ceno soli le za en posebni okraj, bilo bi jako težko, ker bi to napravilo tako velike stroške za colno potezo in za stražo nad kontrebantarji, da bi ne bili stroški v pravi primeri s tem, kar bi se hotelo koristiti okraju. Ker je pa politični okraj Črnomaljski skorej popolnoma odstranjen in nima nobene zveze, je voznina do tj e izvanredno draga in je vsled tega sol dražje, kakor v vsakem drugem kraji naše dežele. Spodobi se torej, da se za ta okraj v tem obziru kaka pomoč ukrene. Zavoljo tega stavi gospodarski odsek sledeči predlog: «Slavni deželni zbor naj sklene: Peticija županije Črnomaljske za znižanje cene soli odstopi se visoki vladi s prošnjo, naj blagovoli jo dobrohotno pretehtati in kolikor mogoče na njo ozirati se.» Poslanec Dev: Prosim besede! Gospod poročevalec je narisal hedo na Belokranjskem; ali dostaviti moram, da je pri nas cena od kile soli 14 kr., to je 2 do 3 kr. 'išja, kakor povsod na Kranjskem. Ker moramo sol vvaževati iz Trsta po železnici do Ljubljane in naprej *z Ljubljane po slabi in dolgi cesti v Črnomelj pa po k°lih, zaradi tega je sol pri nas toliko dražji, kakor Po drugih krajih. Jaz predlagam torej, da bi slavni deželni zbor izrekel, naj se nalaga deželnemu odboru, da vpliva na deželno vlado, da se ustanovi zaloga soli v Metliki in Črnomlji, da bi se tista sol po taki ceni Prodajala, kakor po drugih krajih. Drugi predlog pa )l 'dl, da se vpelje prodaja limito-soli v Beli Krajini, namreč tiste soli, ki je najslabeja. Moj nasvet se tedaj glasi: Slavni deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru se nalaga, da naprosi slavne yado, da se osnuje zaloga za prodajo soli po nižji 'jem I Črnomlji in Metliki, odnosno, da se vpelje pro-aJa limito-soli po nizki ceni v Beli Krajini. (Se podpira — Wird unterstützt.) Poročevalec Obreza: , 0 tem moram omenjati to, kar sem že pred po-a' namreč, da, ako hočemo znižati ceno soli le za P^ben okraj, bi to napravilo veliko stroškov za bi"° Potezo in za stražo nad kontrebantarji, ki ne okj11 Primerni s tem, kar bi se hotelo koristiti temu nrfjv]U' Zaradi tega prosim, gospoda, da odobrite °“ gospodarskega odseka. Deželni glavar: Glasovali bodemo najpred o nasvetu g. Deva, in, ako ta ne obvelja, o nasvetu gospodarskega odseka. Prosim gospode, ki se strinjajo z nasvetom gosp. Deva, naj izvolijo se vzdigniti. (Nasvet se odkloni. — Der Antrag wird abgelehnt.) Zdaj prosim gospode, kateri pritrjujejo odsekovemu nasvetu, naj izvolijo se vzdigniti. (Obvelja — Angenommen.) c) O prošnji okrajno-cestnega odbora v Črnomlji za vzdrževanje okrajne ceste Ko-čevje-Črnomelj-Metlika in Črnomelj-Vini ca iz deželnega zaklada; c) über die Petition des Bezirksstraßenausschusses von Tschernembl um Erhaltung der Bezirksstraße Gottschee - Tschernembl - Mottling und Tschernembl-Weiniz ans dem Landesfonde. Berichterstatter Faber: Hoher Landtag! Ich habe im Namen des volkswirtschaftlichen Ausschusses über die Petition des Bezirksstraßenausschusses von Tschernembl um Erhaltung der Bezirksstraße Gottschee-Tschernembl-Möttling und Tschernembl-Weiniz aus dem Landesfonde zu referiren. Der Bezirksstraßenausschuss von Tschernembl bringt vor, dass er mit so vielen Straßen belastet ist, dass es nicht möglich ist, bei der großen Benützung der Straße Gottschee-Tschernembl-Möttling und Tschernembl-Weiniz dieselbe im guten Zustande zu erhalten. Der volkswirtschaftliche Ausschuss, welcher auch die Gesuche des Bezirksstraßenausschusses, welche derselbe im Jahre 1883 schon vorgelegt hatte, eingesehen hat, stellt folgenden Antrag: Der hohe Landtag wolle beschließen: -Wird dem Landesausschusse bei einer eventuellen Ka-tegorisirung der Straßen zur Würdigung und allfälligen Berücksichtigung zugewiesen.» (Obvelja — Angenommen.) d) O poročilu deželnega odbora glede podpore za zgradbo mostov na občinski cesti od Kneja do Karlovice (k prilogi 62.); d) über den Landesausschussbericht betreffend die Bewilligung einer Subvention für Brückenherstellungen an der Knej-Karlovicer Gemeindestraße (zur Beilage 62). Berichterstatter Faber: Dem volkswirtschaftlichen Ausschüsse ist der Bericht des Landesausschusses zugekommen, betreffend die Bewilligung einer Subvention für Brückenherstellungen an der 48* Knej-Karlovicer Gemeindestraße. Die Bezirksstraße, welche von Laibach nach Großlaschiz führt, verlässt ein Straßenzug, welcher das Karlovicer Thal durchzieht. Die Straße ist vor einigen Jahren, als die Gewerkschaft Ponique noch in Betrieb stand, mit drei Brücken versehen worden. Diese Brücken sind seit jener Zeit zu Grunde gegangen, und es wäre dringend nothwendig, sie wieder herzustellen. Die Straße Raschiza-Logarje bildet die kürzeste Verbindung nach Karlovic. Nach dem Kostenvoranschlage des Bezirksstraßen-ansschusses würden zur Herstellung der Brücken pod Stopami 476 fl., pri Kneji und pod Brankovem über den Bach Kupica 666 fl., somit im Ganzen 1142 fl. nöthig sein. Im Jahre 1882 wollten die Gemeinden schon zur Herstellung dieser Brücken schreiten und richteten ein Gesuch an den Landesausschuss um Bewilligung einer Subvention. Infolge dieses Gesuches hat der Landesausschuss einen Beitrug von 300 fl. aus dem Landesfonde zugesagt, und da die Ortschaft Luscharie einen freiwilligen Beitrag von 200 fl. und der Bezirksstraßenausschuss 100 ft. beisteuerten, so fehlt ihnen noch eine Summe von 542 fl. Der Bezirksstraßenausschuss wendete sich nun mit einem Gesuche an den Landesausschuss um Erhöhung der Subvention aus 500 ft. In Erwägung der Gründe, welche die Petenten vorbringen, hat sich der Finanzausschuss den Anträgen des Landesausschusses angeschlossen und beantragt: Der Landesausschuss wird ermächtiget, der Gemeindevertretung von Luscharie in Erledigung ihrer Bitte vom 15. Oktober v. I. für die Herstellung der Brücken pod Stopami und pod Brankovem an dem Knej-Karlovicer Gemeindewege auf Grund des Ergebnisses der zu pflegenden örtlichen Prüfung des Projectes, dann des Standes der bereits in Angriff genommenen und bewirkten Arbeiten und des Zustandes des fraglichen Weges eine Subvention bis zum Betrage von 500 fl. aus dem Landesfonde nach Maßgabe des Baufortschrittes flüssig machen zu dürfen. (Obvelja — Angenommen.) e) O poročilu deželnega odbora glede dovoljenja podpore za napravo občinske ceste iz Studenca na Golo (k prilogi 60); e) über den Landesausschussbericht betreffend die Bewilligung einer Subvention für den Ban einer Gemeindestraße von Brunndorf nach Goto (zur Beilage 60). Berichterstatter Lader: Hoher Landtag! Ich habe im Namen des volkswirtschaftlichen Ausschusses über den Landesausschussbericht, betreffend die Bewilligung einer Subvention für den Bau einer Gemeindestraße von Brunndorf nach Golo, zu referiren. Da die Vorlage sich in den Händen der Herren Abgeordneten befindet, so glaube ich, wird mich das hohe Haus von der Verlesung derselben entbinden. (Pritrjuje se — Zustimmung.) Die Gemeinde Golo mit den übrigen benachbarten Ortschaften hat gar keine Verbindung mit dem Thäte, so dass es natürlich eine Lebensfrage für diese Leute ist, eine Verbindung mit dem Thale und mit Laibach zu erreichen, um dadurch die Natnrproducte leichter auf den Markt bringen zu können. Wie ermittelt wurde, wäre die Straße 5512 m lang, die Pläne sind sehr gut ausgearbeitet und darnach würde der Kostenaufwand 5900 fl. betragen' ! Die Gemeinde Golo hat eine 50% Umlage für das Jahr 1886 beschlossen; jedoch ivüre der Abgang noch immer ein so großer, dass der Straßenbau erst in 10 Jahren zu Stande gebracht werden könnte. In Erwägung dessen, dass es sich hier wirklich uni eine dringende Nothwendigkeit handelt, stellt der volkswirtschaftliche Ausschuss, übereinstimmend mit dem Landesausschusse, folgenden Antrag: «Dem Gemeindeamte Schelimlc wird eine Subvention bis zum Betrage von 1000 fl. zur Fortsetzung des Straßenbaues Brunndorf-Golo bewilliget. Die gedachte Subvention wäre dem Gemeindeamtk Schelimle nach Maßgabe des Baufortschrittes jedoch erst dam flüssig zu machen , wenn sich der Landesausschuss über zn veranlassende örtliche Prüfung des Projectes in Absicht auf bessert Zweckmäßigkeit und Angemessenheit der Kosten, sowie über den Stand der bereits bewirkten Bauarbeiteu bit Ueberzeugung verschafft haben wird.» (Obvelja — Angenommen.) 9. Upravnega odseka ustno poročilo o prošnji občine St. Ožbald za razdelitev te občine in ustanovljen]e dveh novih občin. 9. Mündlicher Bericht des VerwÄtungsousschiiP über die Petition der Gemeinde St. Oswald um Theilung dieser Gemeinde und Constituirmig um zwei neuen Gemeinden. Berichterstatter Delchmann: Hoher Landtag! Zur Petition der Gemeinde StstW Wald, welche auf der Tagesordnung angeführt erscheint, ist in der letzten Sitzung noch eine zweite hinzugekommen, btt von den Untergemeinden Trojana, Hrastnik, Brezje m Cemsenik ausgeht, welche den gleichen Gegenstand betiO und auch vollkommen mit der ursprünglichen Petition V Gemeinde St. Oswald übereinstimmt. Es handelt sich F wieder um eine derartige Ortsgemeinde, welche mit mehm rett Untergemeinden in einer unnatürlichen, der Besorgn«'! der Gemeinde-Angelegenheiten abträglichen Weise zu et® Ortsgemeinde constituirt ist. Die gedachte Gemeinde ®_ Oswald befindet sich in dem nordöstlichen Theile Krano an der äußersten Grenze des Steiner Bezirkes, und sie ) eine Längenausdehnung von fünf Stunden, während Breitenausdehnung nur 1 Stunde beträgt. In der Kg ist bisher der Sitz des Bürgermeisters in St. Oswald 9' wesen, die Untergemeinden gegen Nordosten fanden m Gemeinde fast gar keine Vertretung, auch der Bnrgerineil scheint sich nicht viel um sie zu kümmern. ... ,, Das gesteht auch die Genreinde St. Oswald W ' und bittet uni Auflösung dieses unnatürlichen Verhaltn U in welchem Wunsche auch die gedachten Untergeinct mit ihr vollkommen übereinstimmen. XVI. seja deželnega zbora kranjskega dne 19. januarija 1886 — XIV. Sitzung des train. Landtages am 19. Jänner 1886. 297 Der volkswirtschaftliche Ausschuss anerkennt die Berechtigung der vorgebrachten Bitte aus den nämlichen Gründen, aus denen er schon früher einmal für die Ausscheidung von Orle ans der Ortsgemeinde Dobrunje im hohen Landtage sich ausgesprochen hat. Allein der sogleichen Stattgebung dieses Wunsches mittelst Beantragung eines Landesgesetzes steht die Gesetzesnovelle vom Jahre 1869 entgegen, durch welche die Bestimmungen der §§. 1—4 des Gemeindegesetzes für Kram vom Jahre 1866 aufgehoben worden find. Da jedoch Aussicht vorhanden ist, dass im nächsten Jahre ein neues Ge-iiieindegesetz eingebracht werden wird, so wird es damals Sache des Landesausschusses sein, auch auf diese Petition der Gemeinde St. Oswald Rücksicht zu nehmen. Es wird demnach beantragt: Der hohe Landtag wolle beschließen: Die Petition der Ortsgemeinde St. Oswald, beziehungsweise^ der Untergemeinden Trojana, Hrastnik, Brezje und Cemsenik im Bezirke Stein, wegen Trennung in zwei selbstständige Gemeinden wird dem Landesausschusse zur Inbetrachtziehung bei dem Entwürfe der Bestimnmngen über die Bildung der Gemeinden in der dem Landtage vorzulegenden Gemeinde-Ordnung für Krain zugewiesen. Poslanec Kersnik: Slavni zbor! Ako sem se oglasil k besedi, storil sem to v živem prepričanji, da je treba nenaravnemu stanju, v kakeršnem je po sedanji sestavi Št. Ožbaldska občina, kmalu konec storiti, a ne odlagati na tisto dolgo ™P, katero imenujemo revizijo našega občinskega reda. Razmere v tej občini kličejo po nagli pomoči. Le poglejte si prilično zemljevid in videli bodete, kako opravičeno je reči, da je ta občina podobna dolgemu in ozkemu črevesu. Dolga je nad tri milje in na nekaterih krajih komaj četrt milje, nikjer pa pol milje široka. Spodnji del prebivalcev, to je oni, kateri sta-rmjejo na tej strani Učaka ob veliki cesti po Črnem grabnu, ti gravitirajo se svojim prometom naravno proti spodnjim krajem — proti Ljubljani; Trojanci in Lomšeničani in vsi, ki bivajo onkraj Učaka, imajo pa najkrajšo in njim najpriličnejšo zvezo z Zagorjem ali Pa z Vranjskim in se Savinjsko dolino. Skupnega interesa nemajo ti v eno občino stlačeni ljudje, namreč 1 Zakraj Učaka z onokrajnimi nobenega, in jaz res ne vem, kdo je bil oni, kateremu se je rodila nesrečna misel, spojiti te tako različne dele v jedno upravno oe oto. Reče se seveda lahko, da prej, ko področje -upanovo —- samosvoje in izročeno — ni bilo še tako , ,sllno> ,se tudi nedost.atnosti te občinske sestave niso t0 cu,ile; toda pomislite, kako je področje občin — «nosvoje in izročeno — v zadnjih letih razširilo se, in m e numogrede omenjam, koliko sitnosti in truda listn"1 ^??b^bti tem občanom iskanje živinskih potnih iz ^50 b^uuje župan v Blagovici, mora posestnik od tnT v*3 štajerski meji potovati tako daleč, kakor seiin co Jamnika, da dobi živinski potni list, in ako tedai k°fretu izvoliti župana, stanujočega v Čemšeniku, Dlan:,-, x0 ne, Blagovičan, kedar leze pod Čemšeniško ° Po bore potni list za svojega telička. Naravno je, da provzročujejo te nezdrave razmere neko razdraženost, katera vedno tli med gorenjimi in spodnjimi Št. Ožbaldskimi občani in katera zlasti ob času volitev prikipi do vrhunca. Tedaj postavijo vsi zadnjega moža na volišče, celo bolne volilce spravljajo na volišče, kakor se morda to godi včasih pri mestnih volitvah — dve veliki stranki stopite si nasproti — spodnji in zgornji — in če potegnete na zemljevidu vrh hriba Učaka rudečo črto preko občine, potem vprašajte le vsacega volil ca, na kateri strani te črte je doma, in ni Vam treba več vprašati, koga bode volil. Kajti parola na jedni strani je tedaj: župan mora biti v Blagovici, na drugi strani pa: župan mora biti v Čemšeniku. In to, gospoda, je čisto naravno, ako se skušajo spojiti taki vsled naravne lege heterogeni elementi, in dolžnost naša je tukaj, pravočasno popraviti, kar so drugi zakrivili. Jaz mislim, da mi ne smemo trdovratno držati se doktrine, da ne kaže v sestavi občin količkaj spremeniti, predno se občinski red ne revidira, — nasprotno mi mu s tem le pot gladimo, in tudi slavna vlada, ako se v tem slučaji na lici mesta informira, razdelitvi te občine ne bode nasprotovala. Da je potreba nujna, kažejo Vam prošnje in peticije, ki se tu vsako leto ponavljajo, in nadejam se, gospoda, da moj glas ne bode ostal neuslišan, da ne bode ostal glas upijočega v puščavi. Jaz toraj predlagam: Slavni deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru se naroča, do prihodnjega zasedanja pripraviti in predložiti načrt zakona o razdelitvi Št. Ožbaldske občine. (Se podpira — Wird unterstützt.) Berichterstatter Deschmann: Der Antrag des Herrn Abgeordneten Kersnik steht im Widerspruche mit jenem des Verwaltungsausschusses. Nach dem Antrage des Verwaltungsausschusses müsste erst die Gemeinde-Ordnung abgeändert werden, um auf Grundlage derselben sodann den berechtigten Wünschen der betreffenden Gemeinde, beziehungsweise der betreffenden Untergemeinden, zu entsprechen; während Herr Abgeordneter Kersnik beantragt, dass der Landesausschuss schon im nächsten Landtage ein Gesetz über die Trennung der Gemeinde St. Oswald vorlege. Nach der bestehenden Gemeinde-Ordnung ist der Landesausschuss das zu thun nicht in der Lage, indem die §§. 1 — 4 des Gemeindegesetzes vom Jahre 1866 durch die Novelle vom Jahre 1869 aufgehoben worden sind, es könnte der Antrag nur dahin lauten, dass der Landesausschuss die betreffende Neuconstituirung der Gemeinde nach dem betreffenden Operate, welches mit der kaiserlichen Regierung bereits vereinbart worden ist, vornehmen und hiebei auch auf die berechtigten Wünsche der Gemeinde Rücksicht nehmen möchte. Allein eben dieser Rücksichtnahme steht wieder die Bestimmung des Artikels des Gesetzes vom Jahre 1869 im Wege, wornach Hauptgemeinden im Lande zu bilden find, welche wenigstens eine Seelenzahl von 3000 haben. Ich erkenne die Gründe vollständig an, welche der geehrte Herr Vorredner für die Trennung angeführt hat, 298 XVI. seja deželnega zbora kranjskega dne 19. januarija 1886 — XVI. Sitzung des train. Landtages am 19. Jänner 1886. und bin überzeugt, dass ein gedeihliches Gemeindeleben sich erst dann in diesen Gemeinden entwickeln wird, wenn die dermalen unnatürliche Verbindung gelöst sein wird, erst dann werden die Untergemeinden durch die Trennung von der Hauptgemeinde die ersehnte Autonomie erhalten. Den diesbezüglichen Wünschen wird jedoch erst nach Erlass einer neuen Gemeinde-Ordnung für Krain entsprochen werden können, und der Landesausschuss wird bei Zusammenstellung derselben, glaube ich, eine besondere Rücksicht ans die vielen Petitionen nehmen, welche von solchen unnatürlich zusammengesetzten Gemeinden im hohen Landtage eingebracht wurden. Ich empfehle demnach dem hohen Landtage die Annahme des Antrages des Verwaltungsausschusses. Landeshauptmann: Ich bringe zunächst den Antrag des Herrn Abgeordneten Kersnik zur Abstimmung und bitte diejenigen Herren, welche mit diesem Antrage einverstanden sind, sich zu erheben. (Obvelja — Angenommen.) Mithin ist der Ausschussantrag gefallen. 10. Upravnega odseka ustno poročilo o prošnji nekaterih občin Zatiškega sodnega okraja za to, da okrajni sod ostane v Zatičini. 10. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschnsses über die Petition mehrerer Gemeinden des Gerichtsbezirkes Littai um Belastung des Bezirksgerichtes in Sittich. Poročevalec Hren: Častita gospoda! V deveti seji lanskega leta dne 22. decembra 1885 sem poročal v imenu upravnega odseka o neki prošnji mestnega zastopa Višnjegorskega in drugih sosednih županov, in sicer v to, da bi se c. kr. sod in davčni urad, toraj sploh c. kr. uradi, iz Zatičine preselili v Višnjo Goro. Takrat je slavni zbor sklenil, da se dotična prošnja izroči slavnemu pravosodnemu ministerstvu s toplim priporočilom, da se, če je mogoče, prošnji ustreže. Pred nekimi dnevi pa, namreč 14. januvarija 1886, došla je od več, namreč 15 občin ravno istega okraja nasprotna prošnja, namreč, da naj bi ostalo, kakor je, in naj bi ostali c. kr. uradi v Zatičini, kakor do sedaj. Ta prošnja je precej obširna in mislim, da je ne bode treba prečitati, samo v kratkem bodem omenil razloge, na koje se prošnja opira. Naj pred pravijo prosilci, da bi se s tem, ko bi se zadovoljilo prošnji Višnjegorcev, ustrezalo le okolo eni petini vseh prebivalcev Zatiškega okraja, štiri petine pa so za to, da ostane pri starem. Glede tega samo to opomnim, da ta razmera ni popolnoma prava, ker takrat je čez eno četrtino prebivalstva za to prosila, ne samo ena petina. Drugič se navaja, da bi potem, ko bi se tako storilo, kakor je takrat, deželni zbor nasvetoval, morali trije okraji na novo omejiti, ker bi namreč nekoliko občin od Zatiškega okraja odpadlo Trebanjskemu in od Ljubljanskega okraja k Zatiškemu okraju, in bi torej treba bilo novo mejo ustanoviti za Trebanjski Ljubljanski in Zatiški okraj. Tretji razlog, katerega navaja prošnja, je ta, da stanarina v Zatiškem samostanu znaša le 300 gold, in da je samostansko poslopje Zatiško lastnina javnega, namreč verskega zaklada, koje bi potem prav nič ne donašalo; temu nasproti, pa da bi bilo v Višnji Gori veliko več plačati stanarine in da zaradi tega ne ugaja Višnja Gora potrebam c. kr. uradov. — To je pa — kakor se meni zdi — popolnoma neosnovano, ker bi se gotovo tudi Višnje-gorski, za umestenje c. kr. uradov popolnoma pripraven grad, za neprebrano stanarino v najem dobil. Nadalje se pravi, da je prebivalstvo jako ubožno in siromašno, da bi se mu toraj veliko breme nalagalo, ko bi Zati-čanje morali v svojih poslih tako dolgo pot. v Višnjo Goro delati; to pa v enakej meri sedaj Višnjegorčane in drugo od Zatičine bolj oddaljeno prebivalstvo zadeva. — Nazadnje se tudi še posebno poudarja, da, če se posreči, da dobimo Dolenjsko železnico, ne bi kolodvor blizo Višnje Gore stal, ampak blizo Zatičine med Hudem in Mleščevem. To so v kratkem razlogi, na katere se prošnja naslanja in opira; upravni odsek se je najpred moral ozirati na oni sklep, kojega je storil deželni zbor v seji dne 22. decembra 1885 in na tadašnje razloge, koje uvažajoč je sklenil takrat, da se ima prošnja Višnjegorčanov odstopiti s toplim priporočilom visokemu pravosodnemu ministerstvu. Upravni odsek pa tudi ni preziral razlogov sedanje prošnje ter je mislil, da, ker ni v našem delokrogu, prošnje meritorično rešiti, ampak le izraziti svoje menenje zaradi premestenja uradov, najbolj objektivno delamo, ako deželni zbor tudi sedanjo prošnjo sprejme, ter jo predloži visokemu ministerstvu, da jo dobrohotno uvažuje; dosledno temu | slavij a upravni odsek sledeči predlog: «Slavni deželni zbor naj sklene: Prošnja več občin Zatiškega okraja, da bi se c. kr. uradi nepremestih iz Zatičine v Višnjo Goro, temveč na sedanjem mestu ostali, — izroči se deželnemu odboru z nalogom, da jo ob enem z dotično nasprotno prošnjo Višnjegorcev, mu po sklepu deželnega zbora dne 22. decembra leta 1885. izročeno — predloži visokemu pravosodnemu ministerstvu v dobrohotno uvažanje.» Poslanec Klun: Slavni zbor! Ko se je oni dan predlagala prošnja občanov Višnjegorskih, da bi se okrajni sod in davčni urad prestavila iz Zatičine v Višnjo Goro,' bil je S® spod poslanec Svetec stavil predlog, da se ta Prošn^ brez vsakterega priporočila odstopi pravosodnem ministerstvu, ker vender ne gre, prošnjo manjšine nenje enega okraja toplo priporočati, dokler se m 1 druzih številnejših občin ne izve. Kako da je g05P^ poslanec Svetec prav imel, priča prošnja, katera danes obravnava. Komaj so ljudje zvedeli, kaj 5 sklenilo v našem zboru, že se je združilo 15 občin XVI. seja deželnega zbora kranjskega dnš 19. januarija 1886 — XVI. Sitzung des train. Landtages am 19. Jänner 1886. 299 in poslalo prošnjo, naj okrajni sod ostane v Zatičini, kakor je, ker je priličnejše in primernejše, kakor da bi se ta sod premestil v Višnjo Goro. Slavni zbor je oni dan uslišal prošnjo 9 občin in toplo priporočal visokej vladi. Danes imamo pred seboj prošnjo 15 občin, in mislim, da 15 občin vender zasluži saj toliko uvaže-vanja, kakor 9 občin, torej nam je danes to prošnjo enako toplo vladi priporočali. Deželni zbor se je s svojim prvim sklepom spravil v silno čudno nasprotje. Višnjani so rekli, dajte nam c. kr. sod, in deželni zbor je to prošnjo toplo priporočal; danes pa prosi 15 občin, naj ostane c. kr. sod v Zatičini, in, kakor je gospod poročevalec naznanil slavnemu zboru, naj bi tudi to prošnjo visokemu ministerstvu toplo priporočali. Kaj si hoče vlada misliti o našem deželnem zboru, ako bi danes sklenil, slavni vladi brez dostavka prepustiti to prošnjo v rešitev? Vlada poreče, da deželni zbor razlogov, kateri govorijo za premestenje, ni dobro prevdaril in da ni ravnal, kakor občinskemu interesu najbolj pristuje. Jaz sem zadovoljen z nasvetom, katerega je stavil gospod poročevalec, ker se mi ravno glede na to, da smo prošnjo 9 občin toplo priporočali, zdi dosledno in primerno, da se tudi prošnja 15 občin dobrohotno visoki vladi izroči. Oglasil sem se k besedi samo za to, da konstatiram, da smo se nekako prenaglili pri zadnjem sklepu, katerega smo storili oni dan glede prošnje Višnjegorcev. Poslanec Šuklje: Ne morem se dovolj načuditi logiki, katero smo ravno zdaj culi. Najhujšo nedoslednost videl je gosp. poslanec Klun v tem, da je upravni odsek v 9. seji deželnega zbora predlagal, da se prošnja Višnjegorcev odstopi vladi s toplim priporočilom in da se zopet danes kaj jednacega nasvetuje pri prošnji, ki je po svojem namenu diametralno nasprotna. V tem je tedaj govornik videl veliko nedoslednost, katero je ostro grajal. In sedaj, gosp. Klun? Vi ste vender sami Ei, da, ko bi upravni odbor ne bil stavil tega predli bi ga bili Vi sami stavili. To je doslednost, katere vsaj jaz razumeti ne morem! (Veselost — Heiterkeit.) Sicer pa mislim, da se tukaj vender ne more govoriti o taki nedoslednosti. Kar se tiče nasveta, Vlega je v 9. seji tega deželnega zbora gosp. poslanec 1 vetec .bil stavil in na katerega se sklicuje moj predgovornik, mislim, da se je takrat uže dovolj naglašalo, ca la'c Dasvet ni utemeljen. Tu ni zadosti, da se odkopi prošnja, ampak primorani smo reči, ali se stri-JIjamo sto prošnjo, ali se bomo pojavili proti JeJ. Samo odstopiti jo, ne gre, ker moramo izjaviti za ali proti. Mi smo že enkrat povedali svoje nenje, da podpiramo prošnjo Višnjegorcev, in jaz J.lm- _c*a smo imeli tehtne razloge za to, veliko nego tisto dosedanje «javno mnenje», to f 610 se danes sklicujejo in katero se kmalu na hnato na ono stran nagne. Premestitev j0.:.ov, v Višnjo Goro kaj malo vpljiva na celo vrsto ■■mi oböm, katere so se vender danes izjavile lemvp' Prese^vi. Stvarnih razlogov večjidel nimajo, e l-,i morda odločuje kaka malenkost, kak osoben prepir i. t. d., ali to ne more merodajno biti za nas. Deželni zbor bi grešil zoper svoje dostojanstvo in svoje poklic, ako bi se hotel opirati na take razloge. Mi smo se tedaj postavili na svoje stališče, in nimamo povoda, odstopiti od tega v nikaterem smislu. Kar se tiče upravnega odseka predloga, tolmačil bi nalogo njegovo v tem smislu, da se tudi ta prošnja odstopi visoki vladi; priporočilno jo odstopiti, tega po mojem mnenji in z ozirom na uže storjeni sklep nikakor ne moremo. Tedaj drznem se staviti sledeči predlog: «Slavni deželni zbor naj sklene: Prošnja več občin Zat.iškega okraja, naj se dosedanja urada ohranita v Zatičini, odstopi se c. kr. pravosodnemu ministerstvu.» (Se podpira — Wird unterstützt.) Poslanec Klun: Gospodu predgovorniku moram vender le ugovarjati, da nisem hotel neposredno to reči, ampak označiti le čudni položaj, v katerega pride deželni zbor, ako o dveh nasprotnih stvareh enkrat sklene, prošnjo toplo priporočati, drugič pa jo v dobrohotno uvaževanje odstopiti. To je po mojem mnenji vender tudi nekako priporočilo. Ravno zato, ker mislim, da 15 občin zasluži vsaj toliko ozira, kakor 9 občin, se mi nikakor ne zdi primerno, da se ta peticija izroči visokemu ministerstvu brez kakega pristavka. Ko bi bila prva prošnja se tako rešila, kakor je gosp. poslanec Svetec zahteval, bi bilo enako prav in primerno, tudi to peticijo izročiti visoki vladi brez dostavka. Tako pa mislim, če hočemo res biti ljudski zastopniki, moramo vsaj ravnati po načelu, ki velja pri zborih, kjer namreč večina odločuje, in je torej treba, se na večino bolj ozirati kakor na manjšino. Odločno pa moram oporekati predlogu, katerega je stavil gosp. profesor Šuklje, in prositi gospode, naj sprejmejo vsaj nasvet, katerega je stavil gospodarski odsek; boljše bi pač bilo, ko bi se bilo to priporočilo izrazilo ravno z istimi besedami, kakor pri prošnji Višnjegorcev; ali z drugačnimi besedami vsaj na videz svojo čast nekako rešimo, ker po takem tolmačenji ne najde vsakdo precej čudnega položaja, v katerega smo zabredli. Priporočam toraj sklep, kakor ga je predlagal gosp. poročevalec. Poročevalec Hren: Gospod poslanec Klun je danes v veliki skrbi za našo čast. in doslednost, ker misli, da, če danes sprejmemo predlog, kojega je stavil gospodarski odsek, pridemo v zadrego, — ker smo prvikrat toplo priporočali nekaj, o čemur zdaj nasprotni predlog slavljamo, ter bi danes podirali, kar smo poprej zidali. On misli, da smo se prvikrat prenaglili, in da bi bilo bolje, ko bi takrat prošnje ne bili uslišali. Jaz pa moram reči, da, ko bi bil častiti gosp. poslanec stvar objektivno in nepristransko pomislil, bi ne bil do tega sklepa prišel, ker mi nismo uslišali prošnje, kakor nam, to je upravnemu odseku, on očita. Mi. nismo imeli naloga, prošnjo reševati, toraj je nismo mogli ne odbiti, ne uslišati; nego stališče naše bilo je drugo, stališče, kojega gosp. 400 XVI. seja deželnega zbora kranjskega dn6 19. januarija 1886 — XVI. Sitzung des train. Landtages am 19. Jänner 1886. poslanec Klun menda ni dobro razložil; kajti, ko bi bil on oziral se na to, kaj je bilo predmet našega sklepanja, bi bil videl, da smo le zahtevanju zakona ustregli; nekaj smo morali reči, belo ali črno, tako ali drugače. Postava iz leta 1868. dne 2. junija (drž. zak. št. 69) pravi, da, če se namerava ali želi pre-meščenje kakega soda iz enega kraja v druzega, ali če gre za to, da bi se kos ozemlja izločil iz področja enega soda in pridružil drugemu, je potrebno zvedeti mnenje dotičnega deželnega zbora; v seji 22. decembra 1885 je deželni zbor iz tega stališča le svoje mnenje izrazil, da se ne prot.ivi temu premeščenju in je tadašnjo prošnjo Višnjegorčanov in sosednih županov toplo priporočil; — le to je vsebina bila našemu sklepu; ministerstvo pa stori, kar hoče. Kakor že 1. 1881. pravosodno ministerstvo prošnje Višnjegorcev in našega priporočila nikakor ni uvaževalo, ker prošnja ni bila uslišana, ravno tako bode tudi zdaj le z ozirom na potrebe in koristi pravosodne službe ravnalo. Če mi danes nasprotno prošnjo okrajnih okoličanov izročimo visoki vladi, in sicer v dobrohotno uvaženje, mislim, da spolnimo popolnoma nepristransko svojo nalogo, ker s tem pokažemo, da smo na vse strani interese in zahteve vseh dotičnih prebivalcev prevdarili; mi torej tudi danes ne zapustimo tistega stališča, katero je bilo podlaga sklepu z 22. decembra 1885, namreč, da ne nasprotujemo želji Višnjegorcev, in da prepuščamo ministerstvu, naj dobro in temeljito preišče razloge sedanje, kakor poprejšne prošnje, ter da naj primerno sklene. Nedoslednosti v tem ni nikake; nedoslednost bi le bila, ko bi mi preklicali danes, kar smo takrat poudarjali, ali ko bi mi tudi to prošnjo toplo priporočali; upravni odsek jo pa le za dobrohotno uvaževanje visoki vladi izročuje. Torej jaz v imenu upravnega odseka ostanem pri svojem predlogu. (Potem se nasvet poslanca Šukljeta odkloni in sprejme odsekov nasvet •— Sohin wird Antrag ©ustje abgelehnt und der Ausschussantrag angenommen.) 11. Upravnega odbora nstno poročilo o prošnji nekaterih občin Zatiškega sodnega okraja za določilo, da bi se vojaški nabor vršil tndi v Zatičini. 11. Mündlicher Bericht des VerMattungsausschusses über die Petition mehrerer Gemeinden des Gerichtsbezirkes Sittich um Errichtung eines Militär-Stellungsbezirkes in Sittich. Poročevalec Grasselli; Slavni zbor! Županija Sent Vid pri Zatičini je deželnemu odboru izročila prošnjo, katera gre na to, naj bi deželni zbor pripomogel, da bi se vojaški nabor vršil v Zatičini, oziroma da bi se v Zatičini ustanovila naborna postaja. Enaka prošnja se je lansko leto obravnavala v deželnem zboru, izročena od Velikolaškega, Idrijskega in Ribniškega okraja. Vse te prošnje so tudi merile na to, da bi se vojaški nabori ne vršili samo pri okrajnih glavarstvih, ampak pri dotičnih okrajnih sodih. Iz poročila deželnega odbora o letnem delovanji za preteklo dobo §. 11., marg. št. 8, je slavni deželni zbor razvidel, kaj je pri rešitvi omenjenih prošenj odgovorila visoka deželna vlada. Deželna vlada je navedla da se je vojno ministerstvo ali da so se vojna oblastva izrekla proti temu, in zlasti se je sklicavalo, kar se tiče uredbe te stvari, na novi instrukcijon k vojinski postavi. Ta instrukcijon izšel je lansko leto in dotični §. 50., št. 1, alinea 2, pravi (bere — liest); «In den im Reichsrathe vertretenen Königreichen »»d Ländern können in jedem Stellnngsbezirke nach Maßgabe der Zahl der verzeichneten Stellungspflichtigen, einvernehmlich durch die Ergänzungsbehörden zwei!« Instanz, mehrere Stellungs- (Assent-) Station!« festgestellt werden, doch dürfen dieselben die Zahl der Gerichit bezirke des Stellungsbezirkes nicht überschreiten.» Vsled tega določila je, kakor razvidno iz dopisa ITI. korskega poveljništva v Gradci s 25. novembra 1885, vojaško oblastvo v dorazumljenji s c. kr. deželno vlado Kranjsko ustreglo tistim prošnjam, ki so bile vlansko leto izročene o tej zadevi, ker se bodo letos v Vel. Lašičah, Ribnici in Idriji posebej vojaki nabirali Iz teh dat. je razvidno, da utegne tudi ustreženo biti prošnji Zatiškega županstva. In iz tega uzroka sklenil je upravni odsek, staviti nasvet: «Slavni deželni zbor naj sklene: Prošnja 13 občin ; Zatiškega sodnega okraja za zvrševanje vojaškega nabora v Zatičini se izroča visoki c. kr. deželni vladi z najtoplejšim priporočilom, da blagovoli ozirati se nanjo.» Deželni predsednik baron Winkler: Prosim besede, da bi to stvar nekoliko pojasnil Tu je razločiti naborna postajališča od postajališč za srečkanje. Zadnja so v glavnih krajih političnih okrajev, prva tudi v posameznih sodnih okrajih. Naborna postajališča so se ustanovila po dogovoru med deželno : vlado in korskim poveljstvom, namreč: 1. ) za okraj Postojnski postajališča: a) Postojna sama, b) Ilirska Bistrica, c) Vipava; 2. ) za Kočevski okraj: a) Kočevje, b) Velike Lasiče, c) Ribnica; 3.) za Kranjski okraj: a) Kranj, b) Škofja Loka; 4.) za Litijski okraj: a) Litija, , b) Višnja Gora, namest.u Zatičine, in to nap ^ poročila okrajnega glavarstva v Litiji, kateio p lo se glasi v kratkih besedah takd-le: A 4496. Hohe k. k. Landesregierung! In Befolgung des hohen Erlasses vom 30. Juni 1885, 3.5755, wird dienstergebenst berichtet, dass ich bei dem Umstande, als der Gemeindevorstand von St. Veit bei Sittich über wiederholtes Befragen anher berichtet hat, dass in Sittich weder ein geeignetes Assentlocale beigestellt, noch genügend Raum für die Einquartirung der Mitglieder der Assentcommission beschaffen werden könnte, gelegentlich meines gestrigen Amtstages in Weixelbnrg dem dortigen Gemeinde-vorstände die Frage der Aufstellung eines eigenen Losungsund Stellungsbezirkes Sittich vorgehalten und von demselben die Zusicherung erhalten habe, dass die Stadtgemeinde Weixelbnrg bereit sei, ein geeignetes Assentlocale in Weixel-burg unentgeltlich beizustellen; auch könnten die Mitglieder der Assentcommission in Weixelbnrg bequartirt werden. Die Stadt Weixelbnrg liegt an der Reichsstraße Lai-bach-Treffen, drei Stunden von Laibach entfernt, und könnte der Reiseplan derart festgesetzt werden, dass die von Laibach kommenden militärischen Mitglieder der Assentcommission in Weixelbnrg mit den politischen Mitgliedern zusammentreffen, dort die Assentirung vornehmen würden, und dass sodann die ganze gemischte Commission über den Wagensberg nach Littai fahren, woselbst wieder die Assentirung stattfinden und von wo ans die militärische Commission die Weiterreise nach Gurkfeld unternehmen könnte. Unter Einem fordere ich den Gemeindevorstand von Weixelbnrg auf, eine bindende Verpflichtung des Gemeindeausschusses zur unentgeltlichen Beistellnng eines geeigneten Assentlocales zu Stande zu bringen und den bezüglichen Sitzungsbeschluss behufs Vorlage an die hohe k. k. Landesregierung ehestens anher einzusenden. Littai am 7. August 1885. Der k. k. Bezirkshauptmann.» Na podlagi tega poročila se je namestu Zatičine ustanovila Višnja Gora kol. naborno postajališče. Zraven tega so ustanovljena še ta posebna naborna postajališča: 5.) za Logaški okraj: a) Logatec, i) Idrija, c) Lož; Seja se konča ob 15. minuti čez 2. uro popoludne — 6.) za Kamniški okraj: a) Kamnik, b) Prevoje. To se mi je zdelo potrebno, izreči v pojasnjenje tega, kar je gosp. poročevalec ravno kar priporočal vladi, da bi se namreč ozirala na to, da se ustanove potrebna naborna postajališča. Poročevalec Grasselli: Na to, kar je navel prečastiti gosp. deželni predsednik, moram omeniti, da se je županstvo Šentvidsko proti temu pritožilo, da bi se vojaški nabor vršil v Višnji Gori, ker je na meji sodnega okraja in imajo toraj ljudje iz sodnega okraja Zatiškega tje najdalje. In nekateri županje Zatiškega okraja so celo rekli, če se hočeta raztrgati Litija in Zatičina glede nabora vojakov, kaže le, da bi bil nabor v Zatičini, ker je to središče celega okraja. Če pa to ne gre, je pa bolje, da ostane pri starem, da se za oba okraja nabor vrši v Litiji. Okrajni glavar Litijski je povedal,, da v Višnji Gori so prostori za vojaški nabor; pozabil je pa povedati, da je Višnja Gora na meji sodnega okraja, in menda se tudi ni popraševalo, ali bi v Zatičini ne bilo najti primernega prostora za nabor, in prošnja to poudarja, da se tak prostor najde tudi v Zatičini. Iz teh razlogov le toplo priporočam predlog upravnega odseka. (Obvelja — Angenommen.) Kundeshauptmann: Der vereinte Finanz- und volkswirtschaftliche Ausschuss versammelt sich heute nachmittags um halb 4 Uhr. Prihodnjo sejo odločim za jutri v sredo 20. januarija s sledečim dnevnim redom. (Glej dnevni red prihodnje seje — Sieh Tagesordnung der nächsten Sitzung.) Sklenem sejo. Schluss der Sitzung um 2 Uhr 15 Mi», nachmittags. Verlag des train. Landesausschusses. — Druck v. Kleinmayr & Bamberg, Laibach