GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA „BORIS KIDRIČ” KIDRIČEVO Štev. 1 Januar 1974 LETNIK N S Srečno novo leto im MED LANI IN LETOS — NOVOLETNA BESEDA GLAVNEGA DIREKTORJA, DIPL. OEC., MU,ANA KRAJNIKA visoka zavest in solidarnost nih sklepov, ki naj tudi v per-naših ljudi do razreševanja spektivi še bolj prispevajo k nekaterih perečih problemov pospešenemu reševanju te prona območju, kjer živimo. V blematike. V ta namen ureja- Izredno hitro je minilo 1973. leto, vsebinsko bogato in za naš kolektiv — izjemno težko. To je bilo leto novih ustavnih dosežkov in njihove realizacije, v katerih so se naši delovni ljudje še čvrsteje povezali pod vodstvom partije za nadaljnjo izgradnjo socialističnih odnosov in doslednega uveljavljanja principov samoupravljanja. To pa pomeni nadaljnjo etapo razvoja v demokratičnem uveljavljanju delovnega človeka kot nosilca celotne družbene reprodukcije in ne samo v okviru TOZD. Napori vseh nanrednih sil, družbeno-političnih organizacij, samoupravnih organov in strokovnih služb našega podjetja na področju uresničevanja ustavnih amandmajev so bili potrjeni na zborih delovnih ljudi in formirane so štiri TOZD in delovna skupnost skupnih služb. Razumljivo je, da smo s sprejemom TOZD šele začeli s poglobljenim uveljavljanjem samoupravljanja in da je to delo potrebno nadaljevati v naslednjem letu, pa sprejeti vse potrebne pravne akte, ki bodo detaljneje regulirali življenje znotraj TOZD in znotraj delovne organizacije. Ravno tako bo potrebno prilagoditi tem zahtevam delo strokovnih služb, še posebej pa delovati v smeri krepitve zavesti posameznika, da je uspeh odvisen predvsem od aktivnosti in dobrega gospodarjenja slehernega člana delovne skupnosti. V letu 1973 smo izpopolnili in sprejeli nov pravilnik o o-sebnih dohodkih, ki je — razen ureditve sistemizacije delovnih mest in vzpostavitve realnejših odnosov na področju nagrajevanja — prinesel tudi povečanje osebnega dohodka v skladu z možnostmi. Te možnosti pa so bile okrnjene z redukcijo elektroliz. Toda, kljub temu se je masa osebnih dohodkov povečala od 7,3 milijarde S din bruto v leto 1972 na okrog 8,5 milijarde bruto v letu 1973 ali za 16 %>. Razen tega pravilnika smo sprejeli še vrsto drugih pravnih aktov, razširili samoupravno organiziranost z notranjo kontrolo in družbeno-politično organiziranost s formiranjem aktivov ZK in sindikata znotraj organizacij združenega dela. Z zbranimi sredstvi za stanovanjsko izgradnjo in s povečanjem teh sredstev iz sklada skupne porabe so bila rešena številna socialna vprašanja, z dotacijami krajevnim skupnostim, skupščini občine in šolam pa je bila izražena okviru dolgoročne politike reševanja najbolj perečih socialnih vprašanj so samoupravni organi sprejeli vrsto konkret- V podjetju imamo naslednje TOZD: — Glinica s sedežem v Kidričevem, ki bo v okviri:, poslovnega predmeta Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo opravljala naslednje dejavnosti: — proizvodnja metalurške gli-bnice, — proizvodnja aluminijevega hidrata, !9Doa uin mo odkup parcel za gradnjo in aktivirana bodo dodatna bančna sredstva, ki naj pripomorejo k hitrejšemu razreševanju — proizvodnja glinice posebnih vrst, sri9iri29lu — proizvodnja vanadijskih soli in drugih stranskih produktov, — proizvodnja pare in električne energije, — lastna manjša vzdrževalna dela, : ■ sgat — skladiščenje surovin in masla fol&fljkjj&ij s -«Uul ssm — pripadajoče stranske dejavnosti. predvsem stanovanjske problematike. Izredno močno smo intenzivirali odnos do kadrov, ki se kaže v povečanju štipendiranja pri izobraževanju lastnih in novih kadrov, v izdvajanju sredstev za te namene. Številni člani kolektiva so si v tem letu pridobili kvalifikacijo in bodo tako lahko več prispevali k povečanju produktivnosti in boljšim delovnim rezultatom. Rezultati poslovanja so v okviru zastavljenih in sprejetih gospodarskih načrtov. Vse OZD so izpolnile planska pričakovanja in dosegle ugodnejše normative kot v preteklem letu. Končni, pričakovani in planirani količinski in finančni rezultat pa je slabši zaradi redukcije električne energije. Ta je najmočneje prizadela podjetje v zadnjih štirih mesecih, kar je povzročilo izpad dohodka in škodo na opremi v znesku 4,7 milijarde S din, za povračilo katere je vložen odškodninski zahtevek na IS Slovenije. V času redukcije je bil pripravljen program ukrepov za ublažitev nastalega stanja; ta je bil v celoti realiziran in je v veliki meri vplival na ublažitev izpada dohodka. V letu 1973 so si OZD in skupne službe prizadevale predvsem čimbolj optimalizira-ti proizvodnjo na obstoječih napravah, kar je dalo pozitivne rezultate pri produktivnosti dela. Znižali smo potroške materiala in časa za enoto Temeljno organizacijo združenega dela Glinica je pooblaščen podpisovati Jože Kuzma, diplomirani inženir, s pooblastili, določenimi v statutarnem sklepu. — Aluminij s sedežem v Kidričevem, ki bo v okviru poslovnega predmeta Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo opravljal naslednje dejavnosti1 proizvoda, še posebej v OZD Aluminij. Na tem področju nas tudi v perspektivi in konkretno — v letu 1974 — čakajo največje naloge, realizacija katerih lahko brez posebnih vlaganj prinese bistveno boljše delovne rezultate in ob večji produktivnosti — tudi večji o-sebni dohodek. Na koncu vas želim obvestite, da bomo z 2. januarjem 1974 začeli z vklopom Elektrolize A, s čemer nam bo omogočeno normalno gospodarjenje. Nadalje vas želim obvestiti, da je komisija za integracijo z Impolom končala s fazo priprave materiala za integracijo, tako bodo člani obeh kolektivov v januarju sprejeli samcu,pravni sporazum združenega podjetja z izvlečkom razvojnega programa in pripravili referendum o združitvi. Tovarišice in tovariši — sodelavci, ob zaključku leta mi dovolite, da vam izrečem zahvalo za opravljeno delo, ki je bilo prizadevno — tako na samoupravnem, družbeno-politič-nem in delovnem področju, kjer ste dokazali čez leto, ki je bilo polno posebnosti in težav, da ste vse to delo opravili kot nosilci razvoja — odgovorno in požrtvovalno, z razumevanjem za sedanjo situacijo in perspektivo. Vsem delovnim ljudem naše organizacije in njihovim družinskim članom želim srečno in uspešno novo leto 1974! — vlivanje aluminija, proizvodnja livarskih zlitin, gnetenih zlitin in predzlitin, — proizvodnja in predelava sekundarnega aluminija in njegovih legur, — proizvodnja in skladiščenje anodne mase, — razdeljevanje in usmerjanje električne energije, — lastna manjša vzdrževalna dela, — skladiščenje surovin in materiala ter - pripadajoče stranske dejavnosti. proizvodnja elektrolitskega — aluminija in stranskih proizvodov, USTANOVILI SMO TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA Štiri in skupne službe Delavci našega podjetja so na zborih, ki so bili v času od 19. do 25. decembra preteklega leta, ustanovili temeljne organizacije združenega dela, samoupravni sporazum pa so pooblaščeni podpisali 31. decembra 1973 Iz tabel I in II je nazvidraj, kako smo poslovali v novembru in decembru 1973 in v obdobju I—XII — 1973. Indeks 1973/72 prikazuje odnos dosežene proizvodnje v obdobju I—XII 1973 niapnam enakemu obdobju lani. I. DINAMIKA PROIZVODNJE — indeksi fizičnega obsega Obrat — mesec Rlain, Doseženo v mesecu tamulait. 1973/72 A. GLINICA 1. Izluženo: November 100 104,71 97,80 99,24 December 100 99,39 97,95 100,42 2. Kalcinirano: November 100 86,61 98,49 97,08 December 100 87,83 97,47 96,67 B. ALUMINIJ 3. Hala A: November December 100 100 — 77,12 78,65 4. Hala B: November 100 106,85 104,02 107,27 December 100 104,03 104,02 106,88 5. Hala B/12 P: November 100 114,84 118,89 81,95 December 100 105,82 117,78 82,50 6. Hala B/12-S: November 100 98,49 88,56 December 100 88,95 88,59 7. Livarna: November 100 62,65 90,25 95,36 December 10Ó 61,42 87,78 92,52 8. Anodna masa: November 100 123,58 92,26 98,05 December 100 65,19 89,95 94,35 II. PRIKAZ PORABLJENIH SUROVIN NA ENOTO PROIZVODA — Xn/1973. ______I n d elk s____ December I-XII/73 1. Za 1 tono glinice: — boksit 100 97,99 103,89 — Na OH 100 86,21 82,31 -— para 100 105,50 105,75 Za 1 tono aluminija Hana A ni obratovala Hala B; — glinica 100 100,00 99,06 — anodna /masa 100 103,48 99,13 —■ kriolit 100 85,00 70,00 — fluorid 100 93,33 93,33 — el. energ. — kemija 100 98,21 99,80 Hala B/12 P: — glinica 100 100,2,1 100,06 —• anodni bloki 100 10,1,61 100,18 —• kriolit 100 95,56 84,44 — fluorid 100 80,00 73,33 — el. energ. — /kemija 100 104,26 98,75 Hala B/12-S: — glinica 100 100,16 100,00 — anodna masa 100 97,91 98,78 — kriolit 100 97,50 92,50 — fluorid 100 80,00 70,00 —■ el, energ. — kemija 100 162,48 102,44 Za 1 tono anodne mase: — petrol koks 100 100,98 101,09 — k/atranisik/a smola 100 98,23 97,92 — el. /energija 100 111,61 103,93 Delavca kanalske skupine Meseca decembra se je poškodovalo 17 naših sodelavcev: Prikaz ponesrečencev po OZD na del. mestu n® poti OZD Aluminij 1 3 OZD Glinica 3 — OZD Vzdrževanje in delovna sredstva 6 — OZD Skupne službe 4 — SKUPAJ: 14 3 Število nezgod po vzrokih Neprevidnost pri delu 8 Prometna pota 1 Višja sila 2 Nepravilen način dela 3 Otežkočen način dela 1 Neprevidnost pri delu tretje ali druge osebe 1 Kršenje SVD predpisov 1 Število nezgod po virih Prevozna sredstva 4 Orodje na pnevmatični pogon 1 Kamen, zemlja, opeka 1 Železo, konstrukt, in ves ostali mat. iz železa 3 Vroča glinica 1 Prahi, /smola,, soda 3 Delovna mesta na odrih in lestvah 2 Pot na, delo in z dela 2 NEZGODE ZA DECEMBER V decembru so se poškodovali naslednji sodelavci: OZD ALUMINIJ 1. Milan Kukec; pri vožnji odpada iz obeh peči s samokolnico —■ je ponesrečencu spodrsnilo, zaradi tega je padel in si pri padcu poškodoval desno ramo. 2. Maks Merkuš je na poledeneli cesti padel. Na levi/ nogi je utrpel lažje poškodbe. 3. Jože Marinko je pri vožnji s kolesom zaradi poledice padel na cesto. Pri padcu si je poškodoval koleno desne noge. 4. Jože Dolenc je zaradi nametanega kamenja na asfaltnem cestišču ob vožnji padel s kolesa, pri čemer si je lažje poškodoval obraz. OZD GLINICA 1. Adolf Hertiš; kontroliral je filtre št. B in B2, med hojo se je spotaknil ob dvignjen rob mrežastega podesta. Ponesrečenec je padel in si pri padcu poškodoval hrbtno stran prstov na levi roki. Utrpel je lažjo poškodbo. 2. Mihael Emeršič; ponesrečenec je zapiral žaluzije v razklopu. Pri zapiranju mu je lestev spodrsnila, ker ni bila pravilno postavljena, zaradi tega je ponesrečenec padel in si pri padcu poškodoval komolec leve roke. 3. Anton Kokol je čistil jašek nad mlinom za premog pri parnem kotlu. Med čiščenjem je iz jaška nad mlinom priletek tujek ponesrečencu v desno oko, pri/ čemer je utrpel lažjo poškodbo. OZD VZDRŽEVANJE IN DELOVNA SREDSTVA 1. Daniel Colnarič je čistil boben za gumi trak. Pri tem mu je padla lužina v levo oko; utrpel je lažjo poškodbo. 2. Vinko Holc; pri demontaži anode na elektrolitski/ peči 335 se je ponesrečenec udaril po sredincu leve roke in pri tem utrpel lažjo poškodbo. 3. Janez Horvat; s sodelavcem sta raztovarjala ventile z elektrovo-zička, pri tem mu je ventil stisnil sredinec leve roke, pri tem je ponesrečenec utrpel lažjo poškodbo. 4. Anton Malinger se je pri, delu na elektrolitski celici udaril s pnevmatsko pištolo po palcu desne roke in pri tem utrpel lažjo poškodbo. 5. Janko Letonja; pri menjavanju segmentov na plinskem vencu je z roko zajel vročo glinico. Ponesrečenec je pri tem utrpel poškodbo (opeklino) na desni roki. 6. Alojz Korenjak; pri montaži sistema cevi za meritev pretoka redkega luga vparilnega sistema EW, mu je pri zategovanju matice padel tujek v oko. Ponesrečenec je pri tem utrpel lažjo poškodbo. OZD SKUPNE SLUŽBE 1. Jože Žibrat je s sodelavci zapiral čelna vrata vagona. Vrata so bila utesnjena zaradi zamrzitve. Pri nasilnem odpiranju z vzvodom so vrata nenadoma popustila, pri, tem je vzvod udaril ponesrečenca po obrazu. Utrpel je lažjo poškodbo. 2. Franc Dobnik se je ponesrečil pri odvažanju pepela, oziroma po končanem kipanju, ko je zapiral ročico zatične naprave na vagonu. Poškodoval si je desno roko v zapestju. 3. Vinko Maroh je premetaval pepel na vagonu. Med opravljanjem tega dela mu je spodrsnilo, zaradi tega je padel na odbojnik. Pri padcu si jo poškodoval, levo roko v komolcu. 4. Janez Pulko; s sodelavcem sta razlagala vreče s kriolltom. Med vožnjo z ročnim vozičkom se je voziček nagnil, pri tem je sodelavec dobil roko pod ročico. Pri reševanju sodelavca je ponesrečenec utrpel poškodbo na kazalcu leve roke. Priznanje Doseganje planskih normativov proizvodnje v letu 1973 je bila ena osnovnih nalog v okviru zastavljene poslovne politike v gospodarskem načrtu. S 50% redukcijo električne energije v začetku meseca septembra so se pogoji gospodarjenja v našem podjetju bistveno zaostrili. Da bi zmanjšali izgubo pri dohodku zaradi nastale situacije, so bili uresničeni ukrepi na vseh področjih poslovanja — s ciljem, da bi omilili težke posledice, katere predstavlja za naše gospodarjenje redukcija električne energije. Izgubo v proizvodnji in pri dohodku kot posledice obsežne redukcije električne energije je bilo seveda nemogoče nadolmaditi. člani kolektiva so se zavzeto trudili, da bi te izgube omilili s svojim prizadevanjem pri opravljanju delovnih nalog. Rezultat takih prizadevanj je bil, da je plan proizvodnje v Elektrolizi »B«, ki je po redukciji električne energije o-stala v obratovanju, bil dosežen v noči od 18. na 19. december 1973. Po razpravi o doseženih rezultatih v teh posebej težkih pogojih za naše podjetje, je Centralni delavski svet na seji 26. decembra 1973 sprejel naslednji sklep: Centralni delavski svet se je seznanil s tričetrtletnim obračunom in proizvodnim poročilom za mesec november. Centralni delavski svet izreka priznanje OZD Aluminij za dosežene uspehe pri proizvodnji. Sočasno je to priznanje tudi za vse člane delovne skupnosti drugih organizacij združenega dela, ki so vplivali na to, da so bili doseženi tako ugodni rezultati, kljub izredno težki energetski situaciji. (Nadaljevanje s 1. strani) Temeljno organizacijo združenega dela Aluminij je pooblaščen podpisovati Vojter Raj-her, diplomirani inženir, s pooblastili, določenimi v statutarnem sklepu. — Promet s sedežem v Kidričevem, ki bo v okviru poslovnega predmeta Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo opravljala naslednje dejavnosti: — opravljanje železniškega, cestnega in notranjega prometa za potrebe TOZD in delovno skupnost skupnih služb, po njihovem naročilu in v dogovoru z njimi, — nakladanje in razkladanje tovora za TOZD in delovno skupnost skupnih služb, po njihovem naročilu, — nabava in skladiščenje rezervnih delov in potrebnega materiala za svojo dejavnost, — vzdrževanje lastnih prevoznih sredstev in prevoznih sredstev TOZD ter delovne skupnosti skupnih služb in strojev in naprav TOZD in lastnih delovnih sredstev, — izdelovanje tehnično in ekonomsko obdelanih investicijskih elaboratov, programov in referatov — za TOZD in lastna delovna sredstva, po dogovorih s TOZD, — priprava potrebnih aktov in dovoljenj za realizacijo elaboratov, programov in referatov — za TOZD in lastna delovna sredstva, — organizacija pregledov in revizije projektov za TOZD in lastna delovna sredstva, — sodelovanje pri sklepanju pogodb za dobavo opreme in izgradnjo objektov, organizacija nadzora in prevzema objektov — za TOZD in lastne potrebe, — sodelovanje pri izdelavi pogonskih navodil za novoin-stalirane naprave v TOZD in za lastne potrebe, — izdelovanje in naročanje načrtov in projektov za TOZD in po dogovoru z njimi, za lastne potrebe, — opravljanje storitev strojnih in elektro obratov v Štiri TOZD skupne službe — prevoz s kamioni in avtobusi — blaga in ljudi TGA. Temeljno organizacijo združenega dela Promet je pooblaščen podpisovati Karei Levanič, inženir, s pooblastili, določenimi v statutarnem sklepu. lastnih delavnicah — za tuje pravne in fizične osebe, — skladiščenje materiala in rezervnih delov za TOZD, delovno skupnost skupnih služb in za lastne potrebe, ter Pooblaščeni podpisniki podpisujejo samoupravni sporazum di ne interesi in pravice delovne organizacije kot celote, niti enostransko spremenjene medsebojne obveznosti in da ni potrebe, da bi bil sprožen spor pred ustavnim ali gospodarskim sodiščem. SKUPNE SLUŽBE Vse podpisnice samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo soglašajo, da mora biti TGA in skupne službe organizirane tako, da bo omogočeno uspešno delovanje in poslovanje TOZD, skupnih služb in TGA kot celote. Organizacijo moramo nenehno prilagajati potrebam in zahtevam nadaljnjega razvoja družbenih odnosov v združenem delu, tehnološkega procesa proizvodnje, delovanja skupnih služb, pogojem tržišča in stalne rasti TOZD in TGA. Za opravljanje poslov skupnega pomena organizirajo podpisnice naslednje skupne službe: — komercialno, — finančno, — kadrovsko-socialno in splošno, — službo za organizacijo načrtovanja, — elektronsko-računski center, — razvoj, — službo za tehnično kontrolo in službo za varstvo pri delu. Naloge posameznih služb so opredeljene v samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo — TGA »Boris Kidrič« — Kidričevo. K,—n. •^©★©A®0*O#A*©©®®®A*©*®©®A©*©A#©*O©A-*-©©#®©A*©*®O Razprava o integraciji in redukciji električne energije 4,5 milijarde škode — Vzdrževanje s sedežem v Kidričevem, ki bo v okviru poslovnega predmeta Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo opravljala naslednje dejavnosti: — priprava in izvajanje vzdrževalnih del na objektih, strojih in napravah TOZD in delovne skupnosti skupnih služb ter na lastnih delovnih sredstvih — po naročilu in na zahtevo TOZD in delovne skupnosti skupnih služb, — nabava rezervnih delov za stroje in naprave TOZD in lastnih delovnih sredstev, — skrb za opravljanje predpisanih periodičnih pregledov — opravljanje stranskih dejavnosti v okviru poslovnega predmeta. Temeljno organizacijo Vzdrževanje je pooblaščen podpisovati Vaclav Vrabič, diplomirani inženir, s pooblastili, določenimi v statutarnem sklepu. Po sprejetju sklepov o organiziranju temeljnih organizacij združenega dela so delavci na vseh zborih ugotovili, da drugi deli podjetja, za katere je to ugotovljeno v analizi delegatov in za nje predlagano, da se organizirajo kot TOZD, izpolnjujejo pogoje za organiziranje TOZD in da z njihovim organiziranjem niso prizadete pravice delavcev v drugih delih delovne organizacije in tu- Na pobudo političnega vodstva občine Ptuj je bil 14. januarja t. 1. sklican skupni sestanek političnega in upravnega vodstva občine Ptuj ter vodstev družbeno-političnih organizacij in podjetja tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo. Na sestanku so prisotni pregledali dosedaj opravljeno delo v pripravah za združitev v aluminijski industriji — TGA in IMPOL. Ugotovili so, da so prav komunisti v prvi vrsti poklicani, da se v akciji najbolj angažirajo in skrbijo za pravilno in popolno obveščenost celotnega kolektiva. Ni dvoma, da je združitev gospodarsko utemeljena in da ni nobenih zadržkov, niti od vodstva, niti od vsakega posameznega člana kolektiva. Ob tej priložnosti je bila razprava tudi o redukciji električne energije in o njenih posledicah za našo delovno skupnost. Izpad električne energije samo lani (od septembra do konca leta) je povzročil TGA nad štiri in pol milijarde starih dinarjev škode. Kolektiv upravičeno pričakuje, da mu bo to škodo družba povrnila. Tudi na tem področju čaka precej dela komuniste v podjetju in občini. Ob koncu sestanka je bila izražena želja obeh strani, da bi se v taki sestavi še večkrat dogovarjali in usklajevali delo. ©A©*©A©©*O©A*©©e4#A*©*@O®A©*©A©©*O#A*©©©*©A*0*©O Z ZASEDANJA CENTRALNEGA DELAVSKEGA SVETA: Franc Lukman NOVI DIREKTOR FINANČNEGA SEKTORJA: Na izredni seji centralnega delavskega sveta, bila je 31. decembra 1973, je bil imenovan za direktorja finančnega sektorja FRANC LUKMAN, diplomirani ekonomist. Franc Lukman je bil rojen 20. marca 1936 v Litmerku pri Ormožu. Po končani gimnaziji se je zaposlil. Vso nadaljnjo šolsko izobrazbo si je pridobil z izrednim študijem. 1973. leta je diplomiral na visoki e-konomsko - komercialni šoli v Mariboru — finančna smer. Tega leta je opravil tudi strokovne izpite za opravljanje poslov v zunanji trgovini. Zadnjih 12 let je bil zaposlen v podj'etju A-GROTRANSPORT Ptuj kot vodja gospodarsko-računskega sektorja. Od leta 1953 je član Zveze komunistov. Anton llec diplomirani ekonomist -direktor sektorja za organizacijo in načrtovanje: Tov. Anton llec je bil rojen 18. januarja 1942 v Gorci pri Podlehniku — v delavski družini. O-snovno šolo je obiskoval v domačem kraju. Nato se je šolal v Mariboru, kjer je 1962. leta maturiral na kmetijski sred- nji šoli. Po maturi se je zaposlil pri kmetijskem komibinatu Ptuj in se še naprej strokovno izpopolnjeval. 1969. leta je diplomiral na višji agronomski šoli koit izredni študent. Zelja po znaniu ga je vodila še naprej in tako je 1972. leta diplomiral na visoki komercialni šoli v Mariboru —• II. stopnja. Ves čas, od mature do prihoda v TGA, je bil zaposlen pri kmetijskem kombinatu Ptuj, najprej v operativi, pozneje v komerciali. K nam je prišel v začetku septembra lani. Želimo jima, da bi se v naši sredini dobro počutila in uspešno delovala. Priznanje OZD Aluminij in drugim 15. redno zasedanje centralnega delavskega sveta je bilo 26. decembra 1973. Dnevni red da ga bodo obrati, kjer je upo-tega zasedanja je bil obširen, zato je trajalo čez 14. uro. raben, takoj odvzeli. — Tričetrtletni obračun Centralni delavski svet seje seznanil z rezultati itričetrtlet-nega obračuna in proizvodnim poročilom za. mesec november. Ugotovil je, da je bilai planirana proizvodnja aluminija v času razpravljanja že presežena, zato je izrekel priznanje OZD Aluminij za dosežene uspehe pri proizvodnji. Sočasno je to priznanje tudi za vse člane delovne skupnosti drugih organizacij združenega delai, kj so vplivali na to, da so bili doseženi talko ugodni rezultati, kljub izredno težki energetski situaciji. Obrazložitev tega priznanja je dolžno pripraviti strokovno vodstvo podjetja. — Razpored izmen V letošnjem letu so bile obširne razprave o razporedu izmen, V končni fazi se odbor za poslovno politiko ni mogel zediniti za en predlog, zato je sprejel naslednje predloge za centralni delavski svet: -— po razporedu izmen, ki je bil sprejet za leto 1973, dela v nočni izmeni na dan 31. decembra 1973 I. izmena, za leto 1974 pa velja razpored, katerega je sprejel odbor za poslovno politiko na seji dne 23. novembra 1973; — korigiran razpored dela izmen za leto 1974, ki ureja delo na dan 31. decembra, naj bo sprejet tako, da je vsaka izmena vsako četrto leto prosta. Na dam 31. decembra 1973 ,bo razpored spremenjen tako, da je prosta I. izmena, ob 22. uri dela II. izmena, ob 6. uri pa III. izmena, IV. izmena pa ob 14. uri, na dan 31. decembra 1974 dela I. izmena ob 6. uri, II. je prosta, III. izmena ob 14. uri, IV. izmena ob 22. uri. Talk predlog je odbor za poslovno politiko sprejel tudi na osnovi razprave o pritožbi Antona Kosija Iv zvezi z razporedom izmen in na osnovi mnenj članov delovne skupnosti o spremembi razporeda izmen na dan. 31. decembra 1973, ki so različna. CDS je o tem razpravljal obširno. Člani CDS so dajali tudi druge predloge. Prevladovalo je mnenje, da razporeda ni umestno spreminjati, drugi so zopet menili, da je s tem povzročena krivica prvi izmeni. Razprava je bila tudi o obračunavanju državnih praznikov. CDS je najprej zavrnil predlog odbora za poslovno politiko, nato pa po točkah izglasoval naslednji sklep: 1. Razpored izmen za 31. decembra 1973 ne bo spremenjen, razpored izmen za leto 1974 je potrjen v obliki, ko.t ga je izdal odbor za poslovno politiko. 2. Razpored za naslednja leta je treba prilagoditi tako, da bo izmena, ki bo delala od 22. ure naprej, 31. decembra 1974 ponovno delala v tem' času čez štiri leta^ Tako morajo biti razporedi kontinuirano uveljavi j ami naprej, pri čemer je treba letne razporede ustrezno prilagoditi. 3. Prosti dnevi za izmene ostanejo talko, kot je to urejeno s sprejetim razporedom (prosti dnevi so sobota, nedelja, in ponedeljek). 4. Obračunavanje dodatkov za delo na državni praznik je uveljavljeno po dejansko o-pnavljenih urah na dan državnega praznika (delo na državni praznik od 00,00 ure do 24,00 ure). Tako bomo pričel;, obračunavati dodatke za delo na državni praznik s 1. januarjem 1974. — Organizacija sedeža kot TOZD Jugobanke v Ljubljani Jugobanka Ljubljana je poslala našemu podjetju predlog,, da naij kot ustanovitelj sprejmemo Skfep, da bo Jugobanka, sedež Ljubljana, organizirana kot TOZD v sestavi Jugobanke, potem pa sprejmemo in podpišemo 'samoupravni sporazum. CDS je na predlog odbor»' za poslovno politiko sklenil, da bo sedež Jugobanke v Ljub- ljani organiziran kot temeljna organizacija, združenega dela. Sprejel je samoupravni sporar zum o organiziranju temeljne organizacije združenega dela z dne 23. novembra 1973. Za podpisnika samoupravnega' sporazuma je pooblastil' Staneta To-nejca, dipl. ing., pomočnika glavnega direktorja za skupne službe. — Pravilnik o organizaciji in vodenju knjigovodstva Po zakonu o knjigovodstvu delovnih organizacij mora imeti delovna organizacija pravilnik o knjigovodstvu. Osnutek pravilnika o organizaciji, in vodenju knjigovodstva je bil v javni razpravi. V zvezi z njim ni bilo pripomb, 'zato .ga je centralni delavski svet sprejel v obliki, kot je bil v razpravi — s tem, da je predhodno sprejel le nekaj stilističnih popravkov. — Pravilnik o kontinuirani inventuri K pravilniku o kontinuirani inventuri v razpravnem roku ni bilo pripomb. CDS ga je zato sprejel v obliki, kot je bil v razpravi, le z manjšimi stilističnimi popravki. Ob sprejemu tega pravilnika je CDS razpravljal tudi o možnosti za opravljanje kontinuirane inventure osnovnih sredstev, zato je naročil finančnemu sektorju, da pripravi do naslednje seje predlog o tem, v -kakšnem času lahko preidemo na kontinuirano inventuro osnovnih sredstev. Predlog mora zajemati- tudi organizacijo inventurnega oddelka'. — Samoupravni sporazum o omejevanju točenja alkoholnih pijač pred 7. uro Na predlog skupščine občine Ptuj in pò predhodni obravnavi osnutka sporazuma, med delavci obrata družbene prehrane je na predlog odbora za kadre, družbeni standard in varstvo pr; delu CDS sprejel Samoupravni sporazum o omejevanju točenja alkoholnih pijač v obliki, kot ga je predložil oddelek za gospodarstvo in urbanizem skupščine občine Ptuj. 1 — Regres za letni dopust Tudi za leto 1974 je centralni delavski svet določil regres za letni dopust v znesku 606 din, kar je v .skladu s samoupravnim sporazumom o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov v črni in barvasti metalurgiji. — Ureditev delovnega staža Centralni delavski svet je sklenil, da bo Stefanu Verbe-ku, zaposlenem v STK — OZD skupne službe, Otonu Težaku in Jakobu Sobarju, oba. zaposlena v OZD Glinica, priznan čas, ko so bili poslani s pogodbo na prakso v Kemično tovarno Moste-Ljubljana, kot delovni staž v našem podjetju. — Odpis materiala CDS je odobril odpis vzdrževalnega materiala in rezervnih delov, pri katerem se v zadnjih petih letih količinsko stanje v skladišču ni spremenilo. Po dveh spiskih znaša skupna vrednost tega materiala 325.000 din. Centralni delavski svet je naročil strokovnemu kolegiju, da formira strokovno komisijo, ki naj ugotovi uporabnost materiala v tovarni in poskrbi. — Inventura razreda 3 Centralni delavski svet je potrdil poročilo o opravljeni inventuri na razredu 3 in sklenil, da bodo vsi manjki in viški razknjiženi, kot to predlaga inventurna komisija. Sklenil je tudi, da je treba pospešiti razčiščevanje spornih manj kov iz preteklih let — po pravni službi podjetja. V zvezi s to inventuro je CDS razpravljal o razknjižbi manjkov, ki so nastali zaradi tatvin. Pri tem so člani CDS ugotavljali, da se pojavljajo tatvine družbenega premoženja v našem podjetju, storilcev pa ni mogoče v vseh primerih odkriti tudi zaradj negativne solidarnosti med člani delovne Skupnosti. Člani centralnega delavskega sveta so menili, da bi bilo potrebno poskrbeti za varnost družbenega premoženja, ki nam je zaupano v upravljanje, in sočasno vplivati na člane delovne skupnosti, predvsem na vas vodstveni kader — od preddelavcev dalje, da bo bolj skrbel za zaupamo nam družbeno premoženja, organiziral delo in hrambo materialov tako, da ne bo moglo prihajati do tatvin. Tiste člaine kolektiva, ki bi še vnaprej odnašali ali poskusili odnesti družbeno premoženje iz našega podjetja, je treba najstrožje kaznovati. — Izplačevanje osebnih dohodkov enkrat mesečno Posebna skupina delavcev je v preteklem obdobju pripravljala prehod za obračun osebnih dohodkov z računalnikom. Prvj obračun osebnih dohodkov z računalnikom 'bi lahko bil opravljen s prvim januarjem oziroma za mesec januar 1974. CDS je v zvezi s tem ~jj (YflÉstu^ bistri Ixl^à-O, , h&- ,!»£ćl ftL fCLVCiJlesn , /ViotxjoL Un V (jbou.V-LrmJ / ikjd fiicx^ cIhcu /tü.Lci-SÖJ 1K Soitì 4£jc~> Ì~ ■tcU-^/H-o. i/n C^Kt.7XXXi^^tdcunxx,7 /<" t'rmei tc/sain« fiocfc*-/i. oyie^io-f im l Xx:>PìOC-ulIhó . (5*fittemi iett’ /e'flncJL' ~V6a,dt'itm'n icsna.1 Kt- un K. dtnKfix'rmC fa C ‘ !> P f, •ddfa'.ll kit it -fouvx XjCKXXA-cJL Zj<-'tm orK^litL je, . ^SQaÌLìlìKjl. fe (dx>te*^Cx£ 6cJJjL.'t!.to*J ILlpe k Irn- -!\XAJ »jYncJl fav&e. /u.ccc^tCo>Ue. , tK- )*■ ^ci/ynont.vi.«». ^uotiU^iau. ^ A'*** 4oy-j fce-vxosuf On ftJtjdLC, Ker je svoja otroška in mladostna leta preživel predtvsem v kmečkih gubernijah, je lahko od 'blizu opazoval življenje, revščino iin nepoučenost teh ljudi. Globoko ga je prizadelo surovo izkoriščanje in zapostavljanje malega človeka. V čais Leninove mladosti sovpada eno najmračnejših obdobij carske Rusije. Leta 1861 so sioer odpravili v Rusiji kmečko pod-ložiništvo, vendar ta poseg ni odpravil kmečke revščine in zaostalosti. Lenin je mnogo bral, poslušal ljudi okrog sebe, največji vzor pa mu je bil starejši brat Aleksander, ki je takrat študiral že mia univerzi. Imel ga jie zelo rad in prav on mu je posredoval mnogo svobodoljubnih in revolucionarnih idej, prinašal mu je knjige in od njega je dobil tudi Martksovo delo »Kapital«. Iz njega je črpal move ,iin nove revolucionarne ideje in v njem je naraščalo globoko sovraštvo do krivične politične ureditve v carski Rusiji. Preobrat v njegovem življenju je prineslo leto 1887, ko je zavestno in dokončno stopil na pot revolucije. V Petrogradu so zaprli brata Aleksandra, ker je bil vmešam v priprave za atentat na carja Aleksandra III. in sestro Arno, .ki je študirala v Petrogradu. Brata Aleksandra so usmrtili, sestro pa izgnali iz mesta in univerze. Lenin je bil takrat v zadnjem razredu gimnazije, končal jo je z odliko in prejel zlato medaljo. Občutil je vso krivico in hinavstvo malomeščanskega o-ksolja, ko so nesrečni družini Uljanovih obrnili hrbet vsi prijatelji in znanci. Živel in delal je ves pod vtisom bratove smrti in njegovih idej, vpisal se je na pravno fakulteto. Tu se je taikoj vključil v krožek naprednih študentov in po izbruhu študentskih nemirov je že po nekaj mesecih maral zapustiti univerzo, bil je pregnan v provinčno vas in bil pod tajnim policijskim nadzorstvom. V letu pregnanstva je mnogo bral, študiral in se poglabljal v študij Marksovih in Engelsovih del. »Manifest komunistične partije« je prevedel v ruščino. Gez dve leti je uspešno opravil vse izpite, brez vsake pomoči, in v svojem letniku med 33 kandidati dobil najboljše ocene to diplomo prve stopnjie. Poleg študija v naslednjih letih je pričel s pisanjem knjig in z odkritim bojem v »Zvezi borbe za osvoboditev delavskega razreda«. Vlada je v njem kmalu spoznala resnega so- vražnika in leta 1897 je moral v izgnanstvo v Sibirijo. Kmalu je moral zaradi vse večjega preganjanja v inozemstvo. Živel to delali je v Zürichu, Münchinu in Londonu in nič ni moglo streti njegove delovne vneme in življenjskega cilja. Še tako hudo> preganjanje ni moglo takrat več zatreti v Rusiji širjenja socialističnih idej in ruske socialdemokratske stranke. Vladimir Iljič-Lenin je vedno znova poudarjal, da je mo- sto jan Kerbler: Janezek goče doseči socialistični družbeni red le z revolucijo, z nasilnim strmoglavljenjem kapitalističnega družbenega reda. Leninovi nasprotniki so hoteli dokazati, da je to mogoče doseči z evolucijo. Vendar je pri volitvah novega strankinega vodstva dobila Leninova skupina večino — boljšinstvo, ne^ sprotnibi pa so dobili manjšino — menjšinstvO’. Tako ise je do takrat enotna ruska stranka razbila v dve skupini: v boljševike in menjševiike, mied katerimi so potem dolgo trajali hudi ideološki 'boji. Carska vlada je bila še vedno močna in je krvavo zatrla vstajo 1905. leta v Petrogradu. Revolucionarna iskra med ru- skim delavstvom pa je kljub maščevanju in preganjanju tlela dalje. Najbolj je to ,iskro razpihala svetovna vojna in v začetku marca 1917 so v Petrogradu izbruhnile velike demonstracije. Lenin je bil ob tem pomembnem dogodku v Švici in se ie na dramatičen način vrnil v domovino, kjer je že v takoimisnovanlih »'aprilskih tezah« pokazal boljševikom nadaljnjo pot. Vlada je bila še močna to je v krvi dušila velike demonstracije. Lento je sprevidel, da je napočil zadnji čas za izpolnitev temeljnih misli 'aprilskih tez. Na njegov ukaz se je začela 6. novembra 1917 dobro pripravljena oborožena vstaja. Po starem koledarju ie bilo to 24. oktobra in odtod ime Velika oktobrska revolucija. Lenin ie odigral pomembno vlogo, saj je kongres postavil1 novo vlado pod Leninovim predsedstvom. Postal je predsednik sveta ljudskih komisarjev in njegov prvi ukrep: odlok o odvzemu zemlje veleposestnikom, odlok o miru to odlok o prevzemu oblasti sovjetov. Vse to je globoko odjeknilo v svetu. Bil je nesporni voditelj nove sovjetske države in boljševičke partije. Neumorno je delal, študiral to pisal. V svojih delih »Materializem to empi- riokriticizem«, »Država in revolucija« in drugih je raizvil Priznanje OZD in drugim (Nadaljevanje s 4. strani) predlogom to na predlog odbora za poslovno politiko Skle- nil, da bomo pričeli v našem podjetju s 1. januarjem ,1974 obračunavati osebne dohodke z elektronslko-računiskim strojem in da bo vnaprej izplačevanje osebnih dohodkov enkrat mesečno — 15. v mesecu. Centralni delavski svet je sočasno določil za izplačilo datum 1. februar 1974 zaradi premostitve prehoda na enkratno izplačevanje osebnih dohodkov in hkrati sredstva v višini 70 odst. enomesečnega (za 184 ur) neto osebnega dohodka po veljavnih odločbah (vključno s stažem). — Prenos tira Odobren je bil brezplačen prenos osnovnega sredstva — novo kvaliteto revolucionarnega marksizma v »marksizem to leninizem«. Imel je številne govore, sestanke to njegovo zdravje se je pričelo krhati. 12. decembra 1922. leta je zadnjič delal v svojem kabinetu v Kremlju. Moral ie odi/ti domov, vendar mu slabost in bolezen nista strli volje to želje po delu; ni prekinil z delom za revolucijo to dobrobit socialistične domovine. Pisal je neumorno to poslednje dni svojega življenja,, ležeč v postelji, še diktiral svoje misli in ideje. 21. januarja 1924 je umrl eden največjih revolucionarjev vseh časov — Lenin. Aluminij 295 m zgornjega ustroja industrijskega tira — na Dravske elektrarne Maribor; ta poteka od prve kretnice pri trafo delavnici in se zaključi ob razdelilni (transformatorski postaji. — Proslava ob novem letu Centralni delavski svet se je strinjal s programom proslave ob novem letu, sprejel ga je odbor za poslovno politiko, in sklenil, da lahko dnevna izmena preneha z delom 31. decembra 1973 ob 12,30 uri in se udeleži proslave, ki bo ob 13. uri v avli upravnega poslopja. Proslave se udeležijo tudi tisti delavci v izmeni, ki lahko zapustijo svoje delovno mesto. — Ekskurzija CDS Centralni delavski svet je sklenil, da bo ob zaključku mandatne dobe izvedena ekskurzija centralnega delavskega sveta. Za pripravo programa je imenoval komisijo, v kateri so: Adolf Kosi, predsednik CDS, predsednik komisije, Anton Kozoderc, tajnik organov upravljanja, član in Herman Škrinjar, dipl. ing., član CDS, član komisije. Ob zaključku se je centralni delavski svet seznanil z odgovori na vprašanja članov; ti so jim bili dostavljeni v pismeni obliki. K.—n. VELIK USPEH STOJANA KERBLERJA NA MEDNARODNEM NATEČAJU Mednarodni natečaj »SOCIALISTIČNA FOTOGRAFIJA 1973« w Berlinu, organizirali sta ga vzhodnonemški tovarni fotografske opreme in materiala PENTACON in ORWO, je ena od največjih svetovnih fotografskih manifestacij, saj je prispelo — na razpis organizatorja — v Berlin 35.423 fotografij avtorjev iz osmih socialističnih držav. Desetčlanska žirija, sestavljena iz urednikov fotografskih revij iz Sovjetske zveze, Poljske, Češkoslovaške, Bolgarije, Romunije, Madžarske, Vzhodne Nemčije in Jugoslavije, pa predstavnikov organizatorja, je teden dni ocenjevala prispele fotografije. Fotografije so bile razdeljene v štiri tematske skupine. V četrti, to je v svobodni skupini, za katero je prispelo 18.407 fotografij, je bila podeljena prva nagrada STOJANU KERBLERJU za njegovo fotografijo »DEKLICA IZ HALOZ«. Poleg tega največjega priznanja je naš Stojan prejel še peto nagrado za fotografijo »JANEZEK«. Upoštevajoč veliko konkurenco v kvaliteti in kvantiteti del, poslanih na ta natečaj, pomeni prva nagrada prav gotovo enega od največjih uspehov Stojana Kerblerja dosedaj. Za prejeto visoko mednarodno odlikovanje iskrene čestitke svojemu zvestemu sodelavcu — uredniški odbor »ALUMINIJA«! CK Stojan Kerbler: Deklica iz Haloz RAZGOVOR Z NAŠIM MOJSTROM PALETI FOTOGRAFIJE, TOVARIŠEM STOJANOM KERBLERJEM v DOMAČIH IN MEDNARODNIH PRIZNANJ Zadnji doseženi uspeh tovariša Stojana me je vzpodbudil, dia o njegovih dosežkih nia področju umetniške fotografije napišem nekiaij več. Iz njegove dobro uirejene statistike o sodeliovanju na razstavah je irazivildno, da je sod prve naastarve;, 'lata 1960, pa do danes isodelovali na 561 inaasta-vafh; od tega miai 253 domačih v 73 mestih Jugoslavije in 308 mednarodnih v 41 državah na petih ikomtinemtih, ikar da lepo število fotografij — 1.756. Za svoje dello je dobil 206 nagrad, od tega 43 na mednarodnih razstavah. V tej statistiki niso upoštevane samostoj-me razstave doma in v tujini, (katerih je imel dosedaj 8: v Ljulbljiani, Ptuju, Beogradu, Vialijevu, Sofiji, Zagrebu in Kranju. Samo v drugi polovici lanskega leta je sodeloval na na- slednjih mednarodnih razstavah: Buenos Aires (Argentina), Bdinibourgh (Anglija), Tapej (Taiwan), Calais (Francija), Linz (Avstrija), Freitail (Nemčija), Sarawak (Malezija), Hong König, Torina (Italija), San Jose (USA), Santiago (Čile), Sao Paulo (Brazilija), Kaposvar (Madžarska), Munstertìilezen (Belgija), Oregon (USA), Bar-reiro (Portugalska), Moskva (Sovjetska zveza) in še na nekaterih. Poleg naignad, prejetih v Berlinu, je v zadnjem, času prejel še: bronasto medaljo na 37. mednarodni razstavi v Sainiti-agu (Čile), 'drugo nagrado v Doboju ,an Požarevcu, prvo nagrado na razstavah v Beogradu, Andjici ,in na Reki. Ob otvoritvi il5. republiške razstave januarja 1974, na njej razstavlja kot častni razstavljavec, je bil proglašen za najuspešnejšega nazista vij avca v Sloveniji — za leto 1972. Srebrno plaketo »BORIS KIDRIČ« za posebne zasluge pri širjenju tehnične kulture je prejiel mai skupščini1 Foto-.kino zveze Slovenije letos januarja v Celju. Ob talko bogati zbirki mednarodnih in domačih priznanj se nujno vsiljuje vprašanje, kaj pa — v bodoče. Trenutno je vsa njegova pozornost na. tem področju usmerjena :k Halozam. Pripravlja samostojno razstavo, na kateri bo priikazal kompleten ciklus fotografij na to temo. Resda je tema nova, vendar je v ospredju še vedno človek, ta osnovni motiv vseh njegovih dosedanjih fotografij. Fotografije, objavljene v tej številki, so ii/z tega. ciklusa; med njimi sita tudi obe, nagrajeni v Berlinu. OB 125. LETNICI SMRTI DR. F. PREŠERNA 8. februar slovenski kulturni Letos poteka že 125 let, odkar je umrl naš največji pesniški genij. France Prešeren je bil sin kmeta, katerega je oviral še fevdalni jarem: rodil in živel je na ozemju zamud-rviškega naroda, kjer je veljal slovenski jezik še za manj vrednega, ker je gospodoval v šoli, uradih in javnem življenju priviligiran nemški jezik gospodarsko, politično in kulturno močnejših plasti. Doraščal je v pobožni domači hiši, a se je vendar razvijal vse očitneje v izrazitega svobodomisleca. Sodobniki so ga imeli za izredno dobrega, ljubeznivega in izobraženega, vendar so takoj opazili, da je samozavesten. V Ljubljani mu niso bili naklonjeni, ker je rad grajal; nekateri so se ga celo bali. Vedeli so, da Prešeren ljubi osebno in politično prostost, da sovraži tiranstvo. Vedeli so, da je z leti postajal zagrenjen, ker mu je vse življenje »sreče dar bila klofuta«. Mnogi kmetje iz okolice in tudi mnogi meščani so ga spoštovali zaradi njegovih odvetniških sposobnosti, pravičnosti in poštenosti. Po dobrosrčnosti so ga poznali otroci, ki so mnogokrat tekali za njim in jim je včasih metal fige. Prešeren je kot predstavnik takratnega redkega izobražen-stva širil pri svojem delu revolucionarno — demokratično miselnost. Svoje misli in čustva je oblikoval v slovenskem jeziku tedaj, ko so v mestu govorili slovensko le hlapci in dekle. praznik Ustvarjal je umetnost za sodobno slovensko inteligenco in dokazal, da je v slovenskem jeziku možno izraziti najgloblje misli in čustva. V Prešernu so odmevali vsi družbeni dogodki njegovega časa, kritično je presojal razmere in ljudi, dodobra je spoznal vzroke slovenske gospodarske, socialne in kulturne zaostalosti. Spoznanje mu je narekovalo, da je treba slovensko ljudstvo preroditi in izoblikovati v narod — na temelju socialne enakopravnosti in pravičnosti. V življenju in pesmi je bil demokrat. Budil je narodno zavest med izobraženstvom in kmetskim ljudstvom, med meščanstvom in obrtniki. Zajemal je vse slovenske družbene plasti. Rojake je pozival, naj se otresejo starih napak, sebičnosti in ravnodušnosti, naj bodo zvesti svojemu rodu, klical je novega Orfeja, ki naj bi predramil in združil vse Slovence. Poudaril je idejo bratstva vseh narodov in z njo združil pravo ljubezen do domovine. Prešeren je že takrat na svoj poetični način izrazil, da bo na svetu mir in sožitje le, če se bo uresničila njegova zapisana misel: Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat' dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!« M. CESTNIK DRUGI-MAS: Referendum v TGA in IMPOLU Delavci v tovarni glinice in aluminija »Boris Kidrič« v Ki-dričevem in IMPOLU v Slovenski Bistrici bodo te dni začeli razpravljati o samoupravnem sporazumu za združitev obeh velikih podjetij v sestavljeno organizacijo združenega dela. Posebna komisija je več mesecev pripravljala osnutek samoupravnega sporazuma. Delo seveda ni bilo lahko, saj je morala uskladiti predloge in želje delovnih kolektivov, pa tudi razčistiti marsikatero nejasnost. »Pripravljeni so vsi akti za razpravo. Dobil jih bo vsak delavec. Razprava o samoupravnem sporazumu o združitvi TGA in IMPOLA bo trajala ves mesec. Morda bomo razpisali referendum že konec januarja, najkasneje pa v za- četku februarja,« je dejal generalni direktor TGA »Boris Kidrič«, Milan Krajnik. Združitev TGA in IMPOLA bo izredno pomemben korak k povezanosti v severovzhodni Sloveniji. Integracija bi predvsem prispevala k zmanjševanju stroškov poslovanja. V samoupravnem sporazumu so med drugim zapisali, da bosta podjetji usklajevali proizvodnjo, razvoj, letne gospodarske načrte, skupno bo strokovno delo in združevanje denarja za financiranje skupnih projektov; podjetji bosta skupaj nastopali na domačem in tujem tržišču itd. STOUN UER: HALOZE Stojan Kerbler: Kmetica Stojan Kerbler: Portret Stojan Kerbler: Gospodar Stojan Kerbler: Družina Del zbirke mojstrovih priznanj VSE BO ODVISNO OD NAS SAMIH Prispevek za stabilizacijo nas obvezuje... Dokončno imamo ustanovljene temeljne organizacije združenega dela in delovno skupnost skupnih služb v naši delovni organizaciji, s čimer smo šele na začetku odgovorne in zahtevne poti, ki čaka vse člane delovne skupnosti. Novoustanovljene TOZD odpirajo nove možnosti našemu delavcu proizvajalcu, saj dobiva s tem mnogo širše pravice in pristojnosti pr| odločanju v svoji organizaciji — o vseh problemih v proizvodnji, o delitvi dohodka in še o mnogo-čem. Novo leto nam je prineslo zares mnogo novega, vendar pa bo vse to realizirano le tedaj, če bodo res vsi delavci uveljavljali tisto, kar jim omogoča ustava s svojimi dopolnili, pri čemer so največ vredni prav 21., 22. in 23. ustavni amandma. Takoj, ko smo sprejeli samoupravni sporazum o združitvi, smo sprejeli nase tudi konkretno odgovornost; prav zatem smo že razpravljali in odločali o sporazumu o medsebojnih delovnih razmerjih in se odločili za tista delovna mesta, ki naj bodo vodilna. V nadaljevanju bomo morali voliti nove samoupravne organe v TOZD, sprejeti statut, razne druge pravilnike in poslovnike, ko bo potrebna resnična prisotnost slehernega člana delovne skupnosti, predvsem v dotični TOZD, kajti le v tem primeru bomo lahko govorili o pravem samoupravljanju in odločanju delavcev o vseh zadevah. Razni minuli dogodki so nam pokazali marsikaj, kar ni bilo v redu; prav te napake, ob katerih smo se marsikaj naučili, nas morajo spametovati in nas spraviti na pravo pot, na pot pravega delavskega samoupravljanja in odločanja. Priprave na ustanovitev TOZD so nam pokazale, da so mnogi delavci gledali na to dejanje nekoliko skeptično, ker si niso bili povsem na jasnem, kaj bi se naj v bodoče spremenilo in kaj bi naj sploh bilo boljše za njih — v TOZD. Vse to pa smo pozneje precej razčistili in zbistrili, zato nam tudi velik odstotek udeležbe za ustanovitev TOZD in za sprejem samoupravnega sporazuma o združitvi jasno pove, da se naši delavci vse bolj zavedajo, za kaj gre. Vsekakor bo mnogo odvisno od nas samih in našega aktivnega delovanja v bodočih novih samoupravnih organih. Čeprav smo vedno govorili o uspešnem samoupravljanju pri nas, pa le ni bilo vedno tako. To se je prav gotovo dogajalo tudi drugod, zato je bilo nujno potrebno, da nekaj ukrenemo za prenos dejanskega samoupravljanja in odločanja prav na tiste, ki največ ustvarjajo. Zato naj tudi sami odločajo o sadovih in uspehih svojega dela. Na kratko še želim omeniti to, da smo novo leto pričeli z večjim optimizmom, ki pa nas seveda nikakor ne sme zavarati, če se spomnimo tudi preteklih časov, ko smo bili večkrat izpostavljeni težavnim trenutkom, ki so nas hudo prizadeli. Že takoj se moramo vsi z vso odgovornostjo vključiti v proizvodnjo, da bi ta bila čim-višja in tudi čimcenejša, saj nam samo to obeta zanesljiv uspeh. Odgovornost za nekatere neuspehe ne smemo prenašati iz rame na ramo, eden na drugega, ker to ne pelje do rešitev, ampak bo treba skupne probleme konkretno analizirati, pa najti skupno in najbolj ustrezno ekonomsko rešit tev. Vsem nam je dobro znano, da smo se lani tudi v našem kolektivu odločili za delo — stabilizacijo. Kolikor mi je znano, smo vsi to delo tudi z vso odgovornostjo opravili; tu mislim na proizvajalce, ker za ostale ne vem, kako je bilo. Vsekakor je to bil dokaz več, da je naš delavec za to, da mu določene stvari prikažemo takšne, kot so - brez pretiravanja in olepšavanja. Sedaj pa nam ostane naloga, da sadovi dela za stabilizacijo ne bodo porušeni in da ne bomo trošili sredstev za tisto, za kar ni potrebno. Če je kolektiv moral delati in se je že odločil prispevati za stabilizacijo, potem je to opravil z zavestjo, da je to za podjetje nujno potrebno in koristno. Zaradi tega tudi nikoli ne bomo dovolili, da bi danes delali v nasprotju s tistim, za kar smo lani delali. Novi organi samoupravljanja v TOZD bodo morali biti odločni in pravični pr; svojih odločitvah in si ne smejo dovoliti, da bi odvzemali samoupravne pravice, katere dajejo ustava in naši notranji akti; ti bodo morali biti resnično prilagojeni in usklajeni z ustavo in ustavnimi dopolnili. O našem delu na tem področju bomo še spregovorili, poudarjam pa še enkrat, da je vse skupaj odvisno samo od nas samih! F. MEŠKO Sestavek pod zgornjim naslovom prav gotovo ne bi nikoli zagledal belega dne v našem tovarniškem časopisu, če se ne bi lani dogajale čudne stvari, ki so dobile svoj končni epilog prav ob koncu leta 1973. izmislila na koncu leta, tko je Rnav tiatoo tudi- ni namen se-stavtkja kogarkoli izključno grajata ali nastopati le s kriti-zerstvom, kar bi viso zadevo spravilo v še bolj neprijetno luč. Da napišem sestavek v imenu vseh prizadetih, to se mi je iporodilo z dnem, ko sem bil itudii osebno dlomala prepričan, da v sistemu samouprav-ljiamj-a v našem kolektivu le ni vse v redu. — Prav, kot bi to moralo biti in kot — nam je tuda vedno 'in povsod totem-čeno in prikazovano. Toda, zar kaj hi slepomišil in spravljal v negotovost in nezanimanje tiste, ki redno in radi berejo tovarniško glasilo, saij končno tak sestavek mora biti sprejet takšen, kakršen je — resničen, torej naj v povsem pravilni luči prikaže problem, zaradi katerega je danes potrebno spregovoriti, čeprav bi bito bolj koristno razpravljati o proizvodnih ,jjn ostalih notranjih problemih. Vsekakor je vsem članom delovne skupnosti man primer I. izmene, ki j)e morala po razporedu izmen v lanskem letu 1973 delati na dan 31. decembra od 22. dio 6. ure zjutraj — že drugič zapored. Spregovoriti je treba tudi zato, ker tako nia seji odbora za poslovno politiko kot pozneje centralnega delavskega sveta niso bili prikazani resnični in pravi momenti nezadovoljstva v izmeni, ki je bila prizadeta, če ne drugače — že po principu, da bi morala delati že drugo leto zapored na silvešteov večer, čeprav je to pripadalo po vsej logiki povsem dragi izmeni, ki pa je odločno odklanjala, da sprejme tak sistem razporeda. Največ očitkov je šlo na račun I. izmene, na račun dela na dan državnih in republiških praznikov, fcoit tudi tovarniškega pnaizmlka, češ da so ti pobrali vse praznike, nazaduje pa bi se še radi nekaj pritoževali na račun dela na Silvestrovo. Zato so se bojda spomnili le par dini pred starim letom. Vsa taka in podobna, niatol-cevanjia so povsem- izmišljena In namerno naperjena proti tej izmeni; razen tega, da smo resnično delali vse štiri praznike v novembru. Toda prav tukaj zastavljam vprašanje, kje so! bili tisti tovariši iz četrte ,izmene, ki danes toliko govorijo o tej naši nesolidar-nosti, zakaj se niso oglasili takrat, ko smo se oglasili mi v začetku leta 1973, ko je prispel na delavski- svet OZD Glinica razpored izmen zia leto 1973 in smo se vsi uprli temu, dia delamo ponovno na dan 31. decembra 1973 od 22. do 6. ure zjutraj. Vso spoštovanje in pohvala pripada direktorju OZD Glinica ing. Jožetu Kuzmi, ki je tudi pozneje odkrito priznal vsem, da je res na seji DS obljubil, da bo razpored izmen ob kancu (Leta popravljen v to- liko, da bo delala tista izmena, ki bi po razporedu tudi morala, to je II., in da bo I. izmena zanesljivo prosta. Zato je takrat bil razpored izmen sprejet in potrjen- z' do- datkom, da je treba postopek za popravo razporeda pripraviti nekaj tednov pred koncem leta 1973. To je tudi bilo storjeno, saj sem se osebno oglasil pri sivo-j.em direktorju že v mesecu avgustu ali septembra, se z njim pogovarjal o tem problemu. Obljubil mi je (in to tudi storil), da bo pravočasno vso zadevo prenesel za sejo strokovnega kolegija in da bo to urejeno. Toda, prav takrat se je pričela tmjteva pot popravka tega razporeda, ker so ga pričeli- pošiljati eden drugemu, da naj to reši, prave odgovornosti pa ni hotel prevzeti prav nihče. Ali niso mogli že takra-t vsi ti organi poiskati vse informacije o tem problemu, da ne bi pozneje zavajali s pristranskimi informacijami ostalih samoupravnih organov v TGA. Problem zamenjave izmen za delo rua dan starega leta je v trenutku prerasel v problem, ki je bil po obsežnosti večji, kot kakršenkoli proizvodni problem doslej. Nikakor se nismo mogli in se tudi nikoli ne bomo strinjali z izjavami, ki so samo potvarjale dejstva, danes pa se prav ti j/zgovarjajo, da jim problem ni bil povsem jiasen in da člani odbora za poslovno politiko iz Glinice in Aluminija, niso bili povsem seznanjeni -s (to zadevo, sicer bi bilo prav goltovo drugače rešeno. Tudi poznejša razprava na seji centralnega delavskega sveta je pokazala, da tako eni kot drugi ni-so -hoteli pogledati resnici v oči, saj so le priznavali, da se je tej izmeni resnično dogodila- krivica, da pa ne morejo glasovali za sprememba, ker si je to prva izmena že pobrala vse državno priznane praznične ure, domov odnesla tudi po 60 starih tisočakov več od drugih in podob- Tu si zastavljam vprašanje — tudi vsem tistim, ki so tako tolmačili, kdo je pripravljal razpored izmen za leto 1973 in kolikokrat v tem letu so- hoteli spremeniti razpored izmen oziroma dela na dan državnih praznikov. Odločno lahko- rečem to, da je tak razpored bil v korist prav njim in da- so bili tiho prav -zaradi tega, dia ja Iz Elektrolize A sprememb. Žalostno je dejstvo, da- so v ta-ki zmoti vodili seje tudi tovariši v raznih odborih, ne da so se predhodno natančno seznanili s celotnim problemom jn njegovo posledico: v taki -situaciji in takem- vzdušj-u prav gotovo -ne moremo govoriti o nobeni solidarnosti med delavci, še manj pai o pravičnem odločanju samoupravnih organov! V dosedanjih 20. letih sem mnogo deloval na družbenopolitičnem področju, vendar takega razočaranja in- nepra- vične -odločitve še doslej nisem doživel1. V-si delavci iz te -izmene so bili prav tako. razočarani in -prizadeti s tako odločitvijo — najiprej odbora za poslovno politike, nato pa še članov CDS, ki so s to- odločitvijo dokazali, za kako pravično rešitev so. poiskati tistega, ki j-e kriv za celotno zavlačevanje in ga tudi ustrezno kaznovati!. Ce je odbor zia po-stovno politiko dobil predlog že 16. oktobra 1973, potem nibče ne more govoriti, da si je I. izmena- vse izmislila šele potem, ko ie že pobrala praznične ure iz meseoa no- Prav gotovo je tudi danes, ko smo delavci v I. izmeni disciplinirano in upam, tudi -v nađu, opravljali svoje delo na dan starega lata, odveč še karkoli polemizirati o vseh dogodkih, saj je naše delo dokazalo, da smo znali prenesti tudi tako krivično odločitev, ki je bolj prizadela ugled odločitev -samoupravnih organov, -kot -pa nas same, ki smo se borili in potegovali zgolj za pravično-načelo, -pa čeprav bi staro leto praznovali doma — v krogu, svojih domačih! Znamo je tudi, da se je vsa I. izmena- sestala na d-a-n 27. decembra 1973, v času malice, razpravljala o odločitvi CDS in se tudi seznanila e predlogom odbora za poslovno politiko — CDS. Prvo, bar so sküe--nili, je bilo to, da- bodo kljub taki -odločitvi delali disciplinirano na dan starega leta, vendar pa so zahtevali, da v -bodoče delajo talko po dve leti tudi vse ostale izmene, nakar na}, bo razpored spet spremenjen tako, da -bo prišla na vrsto vsaka izmena vsako četrto ie-i to, saj jie le taka odločitev lahko -pravična, solidarna, in (korektna. Krivica, katera se nam je Zgodila, j-e milm-o, ni pa mimo občutek, da so -nas obravnavali v luči nekakšn-ih fcoristoljub-nežev, ki smo izkoristili praznične -ure dni si nato izmislili še to, da bi bili- doma za staro leto. Čeprav ibo morda hitro vse pozabljeno, pa se je tokrat vendarle pokaza-lo, da so delavci odločeni -braniti svoje pravice i-n da !bo -v bo-doče bolj, kot kdajkoli prej, potrebno prisluhniti njihovim želj-am im zahtevam, če so te seveda u-pnavičene in potrebne. Sestavka nisem napisal zato, ker bi hotel polemizirati, ampak samo zato, da bi vsi zvedeli- za pravo resnico o tem p-roblemiu in kot temu pravimo, tudi za drugo plat medalje, saj bo ie tako mogoče v bodoče -reševati vse nastale probleme korektno in pravično. Želel bi1, da bi v bodoče -bilo v samoupravnih organih, predvsem v TOZD in tudi v TGA, več posluha za Skupno in trezno reševanje problemov im sprejemanje odločitev, -ki bi naj slonele predvsem na solidarnosti med delavci, nie pa tako, kot se i-e to zgodilo 'lani ob navidez zelo nepomembnem in neznatnem problemu, ki pa, kot smo -se lahibo prepričali, ni bil tako -majhen in nepomemben. Novo poslovno leto bi morali pričeti z drugačnimi nazori in drugačnim -načinom odločanja v samoupravnem sistemu; ta mora dobiti vse večjo veljavo od spodaj. čeprav sicer ne želim polemizirati, -kot ;sem že zapisal, bi morda bilo le dobro spoznati še enkrat drugo pl-at, v. čisto pravi, in uradni luči! Frano Meško ne bi prišlo d-o bolj -korenitih v-amibra. V prejšnji številki našega glasila smo pričeli pisati o delu in življenju naših stanovalcev v naselju Kidričevo II; sočasno smo obljubili, da bomo še v dveh sestavkih nadaljevali o tem, koliko stanovalcev živi v tem naselju, kakšen je dandanašnji njihov način življenja, kako eo zadovoljni z dosedanjim urejanjem novega naselja, pa seveda predvsem o njegovi preteklosti. Med tem časom nam je uspelo dobiti nekaj ustreznih podatkov, pri tem nam je največ pomagal tajnik krajevne skupnosti Matevž Cestnik, kateremu ni bilo žal žrtvovati tudi svojega prostega časa na prosto soboto. Pa tudi za nekaj mnenj stanovalcev smo izvedeli. Vse to danes prenašamo n ta sestavek, ki je namenjen vam, dragi bralci! nost dva taka objekta — številki 65 in 67 — že porušila, ker sta bili najslabši — gradbeno, saj ni bilo ustreznih temeljev. Tu je bilo 41 stanovanj; vse stanovalce so preselili drugam, nekateri pa so šli celo v svoja stanovanja, katera so si zgradili. ______ Za dokončno ureditev tega vprašanja v spodnjem delu naselja bi bilo vsekakor potrebno ve- ti delu in življenju, stanovalcev naselja Kidričevo II Razlike med spodnji in zgornjim delom _ V naselju je 17 stanovanjskih poslopij, od katerih je 10 večjih, v njih pa živi 80 družin, ki skupno štejejo 273 prebivalcev. Med temi živi tudi nekaj družin z več kot sedmimi družinskimi člani. 'Naselje bi lahko delili na spodnji in zgornji del, saj je znano, da so v spodnjem delu naselja velike stare barake, ki so bile Zgrajene v času, ko smo gradili liko denarja, saj bi taka novogradnja in ureditev stala nad 800 milijonov dinarjev, če bi ta problem seveda reševali permanentno. Trenutno bi morda kazalo podreti barako št. 63 s 14 stanovanji, medtem ko bi se ostale še izplačalo urejati in vanje vložiti nekaj sredstev, da bi jih uredili čimboljše. stanovalci, ki so dejali, da je v zadnjih letih bilo. precej urejenega in da so pri tem sami dosti pomagali, bodisi s sredstvi in prostovoljnim delom ali pa kako drugače. Zadovoljni so sicer zaradi nižje stanarine, toda to še ni dokončna rešitev, saj si mnogi le želijo udobna in seveda poceni stanovanja. Povemo naj še, da imajo v tem naselju svoj krajevni odbor, ki zelo dobro deluje, in celo svoje športno društvo, ki je celo registrirano, medtem pa mladinski klub povsem še ne deluje, toda tudi to bodo čimprej uredili. Urejanje tega naselja je zajeto v programu KO naselja II, zato bomo o tem kaj več pisali drugič, ko bomo skušali dobiti še izjavo predsednika KO naselja U — o določenih problemih, delu in življenju ostalih stanovalcev! Franc Meško NALOGE VARSTVA PRI DELU V OZD: splošne in posebne tovarno, in so bile predvidene za poznejše rušenje, saj niso bile pravilno in stabilno gradbeno u-rejene (temelji in podobno). Dejali smo že, da je od j skupno 17 stanovanjskih poslopij kar 10 večjih stanovanjskih — nekdanjih barak, ob teh pa je tudi 8 obrtnih ustanov. Predvsem je treba reševati probleme naselja II zelo načrtno, predvsem kar zadeva zgornji del naselja, ki je že tudi precej dobro urejen, čeprav še seveda zdaleč ne tako, kot bi to moralo biti za res udobna stanovanja. Prav zato je za zgornji del naselja — za zidanice —, ki je boljši, tudi predvideno več del, popravil in ureditev. Medtem pa je povsem drugo vprašanje za spodnji del naselja z 'barakami, katere bi se sicer še dalo urediti, vendar so to domala ne izplača, ker so stroški vzdrževanja in urejanja zelo visoki. Morda bi se zaradi določenih razlogov to še uredilo, vendar pa to ni le stvar krajevne skupnosti, ampak tudi stanovanjskega podjetja, da bi zgradili nadomestna stanovanja, ker so te barake danes že nenormalne za stanovanjske namene, saj nimajo pravih sanitarij in 'bi bilo potrebno z določeno u-smeritvijo zgraditi nadomestna stanovanja — poslopja, da bi potem lahko sedanje stanovalce preselili v boljša in zanesljiva stanovanja. Poudarili smo že, da se večja vlaganja v tem delu ne izplačajo, 'ker bi že to bilo potrebno ruši-ti. Kot je znano, je krajevna škup- Seveda pa je to še vedno odprto vprašanje in bo treba še nekaj časa počakati, da bodo določene stvari še bolj izkristalizirane in urejene. Vsekakor se še kako izplača urejati zgornji del naselja, katerega bi bilo potrebno u-rediti do take stopnje, ki bi bila zares dostojna za normalno vsakdanje življenje stanovalcev. Mnogo je sicer že napravljenega, kar priznavajo tudi nekateri Prav -vsaka organizacija združenega dela je dblžnai zagotavljati vsakemu svojemu delavcu popolno osebno varnost pri delu. To pomeni, da mora- vsaka OZD zagotavljati svojemu delavcu popolnoma varno in zdravjiu neškodljivo delo. Ali taiko delo, pri katerem ne too-do nastajale niti delovne nezgode, niti telesne poškodbe in zdravstvene okvare delavcev. Varno in zdravju neškodljivo delo lahko organizacija zagotavlja svojim delavcem samo z varstvenim načrtom za izvajanje dejavnosti varstva pri delu, ki hkrati upošteva vse . specifične dejavnosti, ogrožai-nje življenja in zdravja delavcev v OZD, stroke ali panoge dejavnosti. Vsaik delavec organizacije mora na svojem delovnem mestu •opravljati delo tako, da s tem prispeva k varovanju svojega življenja in zdravja, kakor tud; življenja in zdravja sodelavcev in drugih članov delovne skupnosti. Ta zahteva v-elj-a še posebno za vodstvene in vodilne delavce organizacije, ki organizirajo, vodijo in nadzorujejo delo delavcev; s tem na svojih delovnih mestih odgovarjajo tudi za varno delo drugih, ali neposredno in posredno za varno delo delavcev. SPLOŠNE NALOGE VARSTVA PRI DELU V OZD V službi varstva pri delu izpolnjuje za varno in zdravju neškodljivo delo na svojem delovnem mestu vsak delavec organizacije — od delavca do direktorja — tudi splošne naloge s področja varstva pri delu. Te splošne naloge varstva pri delu so in morajo biti povezane z delovnim 'mestom in so neprenosljive. Tudi direktor organizacije ne more direktorskih halog v zvezi z varstvom pri delu prenašati na druga delovna mestai Če pa splošnih nalog iz varstva pri delu ne izpolnjujemo dosledno in skrbno prav na vsakem delovnem mestu — od direktorja organizacije do delavca — ni ogroženo samo življenje in zdhavje delavcev, temveč tudi njihova osebna .in z ustavo zajamčena varnost pri delu. . Splošne naloge varstva pri delu določajo opisi delovnih mest v splošnih aktih OZD na osnovi tehnologije dela in zadevnih predpisov. POSEBNE NALOGE VARSTVA PRI DELU V OZD Splošnih nalog varstva pri delu pa delavci organizacije ne morejo opravljati uspešno in učinkovito, če organizacija ne poskrbi -tudi za opravljanje posebnih nalog varstva pri delu. Posebne naloge varstva pri delu so zlasti: ocenjevanje varnosti v-seh sredstev dela in v zvezi z delom, nadalje ocenjevanje varnosti organizacije dela, tehnoloških proizvodnih in delovnih procesov ;n postopkov, ocenjevanje delavcev zastran strokovne in varnostne usposobljenosti, zdravstvene in duševne sposobnosti za opravljanje dela na delovnih mestih organizacije. Nadalje, zlasti snovanje in izvajanje ukrepov, ki naj odstranjujejo vedno znova, z napredkom tehnike in znanosti nastajajoče nove nevarnosti, ki ogrožajo življenje in zdravje delavcev. Obseg posebnih nalog raste z velikostjo organizacije in še zlasti .s stopnjo ogroženosti življenja- in zdravja delavcev pri delu. Posebne naloge varstva pri delu se delijo na. tehnične naloge, zdravstvene naloge, psihološke i-n druge naloge varstva pri delu. Te posebne naloge v OZD lahko opravljajo le strokovnjaki za varnost, za varnostno tehniko in za varstvo pri delu, kot so: varnostni inženirji, zdravnik; — specialisti za medicino dela, industrijski psihologi in drugi. —K. Sonce poleti v zenitu, nebo brez oblakov v senci srednja osvetlitev opoldne Difuzna dnevna- svetloba — oblačno nebo Polna luna Noč brez lune (svetloba zvezd) 100 000 lx 10 000 -lx 80 000 lx 5 000 lx 0,25—0,5 lx 0,1 lx (Bo nadaljevano) Zia uspešno -opravljanje del v industriji jie izredno važno, da so delovna mesta ali- delov-ni prostori dobro in pravilno osvetljeni. Slaba razsvetljava neugodno deluje na razpoloženje delavca, zmanjšuje produktivnost, povečuje utrujenost, težje je vzdrževati red in čistočo v delavnicah, poleg tega pa lahko pride zaradi neza--doistnie osvetlitve delovnih mest tudi do nesreče -pri delu. Razkladanje Kako naj bo osvetljeno delovno mesto? Ali zadostuje .splošna osvetljenost ali .pa j.e potrebna še posebna dodatna osvetlitev? Ta in podobna vprašanj a-pridejo v poštev pri gradnji novih objektov, pri rekonstrukcijah starih delovnih prostorov. Marsikatere težave pri deki, zmanjšanje dlelovne storilnosti pri delavcih in nesreče pri delu so posledica nepravilne osvetlitve. Tudi- strokovnj.ar ki im vodstveni delavci v or- Kot, pod katerim padajo .sončni žarki na zemljo, se .spreminja čez dan, z letnimi časi in zemljepisno širino. Optimalna osvetljenost zemlje je 21. junija-, ko je sonce v zenitu. -Poleg sonca poznamo še diru-ge naravne vire svetlobe, kot je fosfor, svetloba raznih insektov, živali (ribe), bakterij itd. Ta telesa .pri oddajanju svetlobe ne spreminjajo temperature, zato tako svetlobo imenujemo hladno svetlobo. Umetne svetlobne vire bi razdelili glede na- fizikalne procese, ki- pogojujejo svetlobno -sevanje, na naslednje: Električni svetlobni viri Električni svetlobni viri so umetni- svetlobni viri, ki električno energijo pretvarjajo v -svetlobno. Glede na vrsto procesov, s pomočjo katerih je možna ta transformacija, bi lahko -sodobne električne izvore razdelili- v štiri osnovne skupine: — žarnice na žarilno nitko, — žarnice, polnjene s kovinskimi parami, — fluorescentne cevi, TABELA 2 — termične —- j-onizirajoče •— fluorescentne. — V prvo .grupo bi šteli svetlobne izvore, ki nastanejo pri zgorevanju plina, -sveč in petrolejk. Sem spadajo tudi e-leiktrične žarnice na žarilno n-itfeo. Žarnice z žarilno nitko, iki je iz volframa, so najbolj razširjene -kot -umetni svetlobni -vir. Temperatura žarilne nitke znaša okoli 3000° C. — V drugo ig-iupo svetlobnih izvorov bi prištevali Geissler-jieve cevi, ki so v principu — -plimske žarnice in svetleče cevi. Osvetlitev delovnih prostorov Osvetlitev delo-vnih prostorov z dnevno in umetno svetlobo določa JUS standard (JUS. U. C9.1O0), in je pogojena glede na vidne zahteve, ki so od zelo majhnih, majhnih, srednjih, velikih, zelo velikih im izredno velikih. De- steklena cev z dvema elektrodama. V cevi je plim pod pritiskom. 0,02 — 40 torrat Pri električnem praznenju cevi-, povzroče- nim. z močnim, električnim po- Ij.eim, plin oddaja, monobromiat-siko svetlobo. V to skupimo svetlobnih virov spadajo tudi žarnice z živosrebrn-o paro, kartere so vse bolj uporabljane kot ustrezen vir svetlobe. — Fluorescentne cevi1, ki oddajajo vidno svetlobo, delujejo na principu luminiscence nanesenega sloja, luminisoent-ne .snovi, katera je nanesena na noifer-aniji strani cevi. Lumi-niscentna snov pretvarja ultra-violetno .sevanje v vidno svetlobo- -Svetloba sHu-oresoentnih, cevi je tudi hladna svetloba* vendar se po spektratniem sestavu zadovoljivo prilagaja beli svetlobi.. lovna mesta, na. katerih se-.zahtevane prej omenjene vidne zahteve, so našteta, v tabeli I. prej omenjenega JUS. Jakost osvetlitve delovnih, prostorov določa. JUS in s® vidne zahteve glede na zahtevnost del — različne. Zahteve-v tabeli 2 predstavljajo vidne-zahteve za posamezna dela.. Fina dela spadajo v .grupo večjih vidnih zahtev, groba dela pa v grupo malih vidnih zahtev. Osvetlitev je praktično potrebna za opravljanje vseh de-tovniiih nalog. Dokazano je, da s porastom osvetlitve do 1000 luksov stalno raste tudi delovna storilnost, v upadu pa so napake pri delu. Ugotavljajo tudi, da s porastom osvetlitve raste hitrost zapažanja, skrajšuje pa se čas psihome-tričn-e reakcije. Zahteve in delo ganizacij-i -bi morali- biti bolj seznanjeni z zahtevami ustrezne osvetlitve, ik-a-jti le tako bi lažje in uspešnejše reševali te naloge. Za reševanje teh problemov so vsekakor potrebni strokovnjaka, ki bi te probleme rešili na enostavnejši način in s tem pripomogli k izboljšanju delovnih pogojev. Splošna osvetlitev z dodatno osvetlitvijo delovnega mesta splošna- osvetlitev -dodatna osvetlitev delovnega mesta delbvnega- mesta Minimalna povprečna osvetlitev v lx a b a b Zelo majhne 30 50 Majhne 50 80 Srednij-e 80 150 30 50 150 300 Velike 150 300 50 80; 300 600 Zelo velike 300 600 80 150 600 1000 Izredno velike 150 300. nad 1000 Zabteve Samo splošna osvetlitev Različna delovna mesta zahtevajo različne vidne zahteve, kot so n-a primer : montaža preciznih izdelkov, v-ožnja dvigala (gledanje na daljavo, kontrola blaga v tekstilni proizvodnji, (ločevanje, barv). Ysä-ki od teh delovnih zahtev je ustreženo le s primemo izbiro ustrezne -Osvetlitve. Svetlobni viri 'Telesia, ki sevajo svetlobo, se imenujejo svetlobni viri. Ta se delijo na naravne in umetne svetlobne vire. Naravni vir svetlobe je sonce, .ki s sevanjem energije pogojuje vse življenje -na zemlji. Temperatura sonca je okoli 6000° K. V prostor okoli sebe oddaj.a -sonce energijo 0,38 x IO24 kW v obl-i-ki- elektromagnetnih valov širokega, spektra. Poleg spektra vidne svetlobe seva tudi ultravioletne in in- Učinikovita osvetlitev je tista, .ki: — omogoča visoko storilnost, to je velika va-mo-st im hitrost dela; — ustvarja optimalne vidne pogoje in — zmanjšuje telesno in duševno obremenitev, posebno oči. frardeče žarke. Tako pade v eni sekundi na 1 m2 zemeljske površine, ki je obrnjena, proti Soncu, 1,37 kJ sončne energije. Približno 40% .spektra sončnega sevanja je vidna -svetl-o-ha.. Ostalih 60 % oddane energije je izv-en vidnega, spektra. Osvetljenost zemlje j.e odvisna-od .sonca, vendar pa. je odvisna tudi od kolta, pod katerim nanjo -padajo sončni ža-nki. V naslednji tabeli so podane velikosti osvetlitve zemlje vseh svetlobnih izvorov. Številke v tabeli pomenijo minimalno potrebno osvetljenost. Številke v stolpcu »a-« so minimalne potrebne osvetlitve, če je osvetlitev izvedena z žarnicami na žarilno nitko. Vrednost v -sto-plcu »b« pa, če je osvetlitev izvedena s fluorescentnimi cevmi ali kakim drugim virom svetlobe, ki ima barvo višje temperature. Številke v koloni »a« in »b« predstavljajo spodnje in ne zgornje meje osvetlitve. V nobenem primeru ni bojazni, da bi kakšen prostor premočno osvetlili, ker so tudi na-jvečje osvetljenosti, katere dosežemo z um-etino svetlobo., še vedno -zelo .majhne v primerjavi- z osvetlitvijo pod vedrim nebom poletnega poldneva. Ostrost -vida. -peša s starostjo, zato ga ne moremo nadomestiti z očali, temveč s povečanjem osvetljenosti delovnega mesta. Starejši ljudje zato potrebujejo več svetlobe. Naslednja tabela kaže po-v-ečanje osvetljenosti glede na starost zaposlenih delavcev. (Nadaljevanje na 11. strani) (Nadaljevanje z 10. strani) Osvetlitev delovnih mest TABELA 2a Prikaz povečanja osvetlitev med 20-letnim in 60-letnim delavcem Mlad delavec starejši delavec stopnjevanje lx lx % Da bi zagotovili prostorsko enakomernost osvetljenosti 120 200 250 400 109 100 prostorov, so v tabeli 3 podla’- 300 550 83 ni odnosi med najslaibše osvet- 500 900 800 1100 60 22 Ij enimi mesti in povprečno o-'Svetljenostjo prostora. TABELA 3 Zahteve Odnos osvetlitve najslabše osvetljenega mesta nasproti povprečni osvetlitvi prostora Zelo majhne 1:6 do 1:3 Majhne 1:3 Srednje in velike 1:2,5 Zelo in izredno velike 1:1,5 Sl. 2 ikiaže, da izvijač ne sme biti pretenak, 'ne predebel, preozek ali preširok. Pravilno 'brušeni izvijač ne poškoduje zareze in glave, če je obdelovanje manjšega obsega (velikosti), ga damo v primež. Delo bo varno in ne bo prišlo do poškodbe tudi takrat, bo bi izvijač spodletel. Glede na te zahteve je potrebno posebno paziti, da so medsebojno povezami prostori osvetljeni tako, dia njihova medsebojna razlika v osvetljen nos ti ne prekorači zahtev iz tabele 3. Iz tabele je tudi razvidno, da morajo biti ti odnosi manjši, če so vidne zahteve večje. Nekateri tuji standardi ne dovoljujejo večjih odnosov, kot je 1:1,5 — za vse vidne zahteve. (Konec prihodnjič) Varno delo Rezila pri izvijaču morajo biti na koncu brušena na čisto — pravokotno in prizmatično, da se lahko vanje trdno prilegajo do globine reže. Izvijač mora ustrezati debelini Navodilo za varno delo z izvijačem: 1. Ne uporabljaj izvijača kot dleta, izsekala al; vzvoda; 2. ne^ uporabljaj izvijača brez ročaja, s počenim ali zvitim ročajem, s polomljeno ali topo čelno površino; 3. pri delu z izvijačem ne drži predmeta v roki, ampak ga nasloni, oziroma, ga daj v primež; 4. ne uporabljaj izvijača za ugotavljanje prisotnosti e-lektričnega toka na kablu ali v vtičnici, i. pd. Slika 1 •a©*-©a©«©a©*©a®©*-o©a*©©©*®a-*-©*©© © © ◄ © O * © -k ◄ © © -k ◄ o -k © ◄ © -k © ◄ UKREPI ZA PREPREČITEV KRAJ IZ GARDEROBNIH OMARIC V zvezi z raizpravo v odboru za 'kadre, družbeni 'Standard in varstvo pri delu z dne 28. avgusta 1973 vas obveščamo, da smo v zvezi s krajami iz garderobnih omaric uvedli naslednje varnostne uikrepe: 1. Vse delavce, iki imajo garderobne omarice v sanitarnem poslopju, smo obvestili, da ne puščajo denarja in dragocenosti v omaricah, ker hišnik za njihovo varnost ne more odgovarjati. 2. Slačilnice, t. j. garderobe, so zaiprte vsak dan od 7.30 do 13. ure. 3. Vstop v garderobne prostore je dovoljen samo s prepustnico med službenim časom. 4. Garderobno omarico mora imeti vsak delavec zaklenjeno s [ključavnico. ◄ © G 8 -k © -k ◄ © © -k ◄ o -k ◄ © -k O ◄ in širini reže. Pri uvijanju in izvijanju vijakov z neustreznimi izvijači poškodujemo tudi reže v vijačnih glavah. Tako izvijač zdrsne iz nje in poškoduje roko. če je reža poškodovana, uporabljamo izvijač, ki ne zdrsne. Na njegovem koncu je okrogla kapica iz elastičnega materiala, ki je pritrjena k izvijaču s posebnim prenosom, da se izvijač ne more izmuzniti iz reže. Če je del vretena na izvijaču štirioglat, g,a lahko obračamo z vzvodom1. Zlomljenih in zvitih izvijačev, ki ne zapolnijo reže, ne smemo uporabljati. Sl. 1 prikazuje, kako mora biti izvijač izbrušen — do globine reže. Slika 5. — NAPAČNO! — Nevarno je, če male obdelo-vance držimo v dlani, ker izvijač lahko ispodleti in poškoduje roko. Zato vedi, da je manjši obdelovanec treba nasloniti npr. na delovno mizo ali iga pa vstaviti v primež. Slika 4. Križni izvijač ima posebno obliko, uporabljamo ,ga le za vijake z ustrezno glavo. V takih primerih ne uporabljamo navadnih izvijačev. z izvijačem Tudi majhen predmet na napačnem kraju — ogroža varnost pri hoji! Iz naše soseščine Obračun dela INDUSTRIJSKEGA GASILSKEGA DRUŠTVA ZA LETO 1973 — PO OPERATIVNI PLATI Redne vaje: Izvedli smo 52 vaj. V zimskih mesecih smo obdelovali gasilsko literaturo, v drugih mesecih pa praktično delali z gasilskim orodjem, s stroji in z gasilnimi sredstvi. Udeležba na vajah je bila zadovoljiva. Veliko vajo v tovarni smo izvedli ob sodelovanju gasilskih društev Impol, Ruše, Hajdina, Gerečja vas in Ptuj. Sodelovali smo na večjih manevrskih vajah v gasilskem centru Lovrenc na Dr. polju in v gas. centru Hajdina. di naša dolžnost, da pomagamo našemu delavcu v nesreči. Industrijsko gasilsko društvo Kidričevo ima svoj požarni okoliš: tovarna, naselje I, naselje II, KK grad — kino dvorana, stara postaja, Njiverce in okoliški gozdovi. Sodelovali smo pri gašenju: I. januarskega dne ob 9.30 uri Sigma Ptuj — sodelovali Anton Kokol, ml., Anton Kokol, Ferdo Zupančič, Drago Dodlek in Marjan Rampre. II. 24. marca 1973 ob 15.20 uri gozd- Daljnovodi Tekmovanja: Tekmovali smo v moški skupini — v občinski gasilski zvezi Ptuj in zasedli 6. mesto v konkurenci 37 desetin. Povprečna starost tekmovalne desetine v TGA je najvišja v občinski gasilski zvezi Ptuj in zato tudi nismo pričakovali boljših rezultatov. Kljub vsemu bi bili rezultati boljši, če bi tekmovalna desetina bolj resno tekmovala. Težave imamo tudi v tem, da tekmovalci delajo v izmenah in se ne morejo v polnem številu udeleževati priprav. Požari: V letu 1973 je sirena klicala gasilce na pomoč kar 14-krat. Gasilci TGA Kidričevo so prvenstveno organizirani za gašenje požarov in reševanje po elementarnih nezgodah v tovarni in objektih, ki so last podjetja. Ker pa v bližnji okolici stanuje večina naših delavcev, pa nimajo tako močna gasilska društva in tehnike za gašenje, da bi lahko sama u-spešno pogasila požare, je tu- ni požar pri omehčevalnici vode — sodelovali Alojz Majcen, Ignac Milošič, Frido Krneža, Vinko Svenšek, Djuro Horvat, Albin Ranfl in Milan Mojzer. Ul. 2. aprila 1973 ob 19.30 uri gozdni požar ob žel. progi — sodelovali Rudi Arnejčič, Alojz Majcen, Ivan Skrila, Franc Godec, Viktor Znider, Drago Dodlek, Franc Stefančič, Geza Vitez, Avgust Zemljič, Avgust Sibila, Marjan Rampre, Ignac Milošič, Otmar Vedlin in Andrej Toplek. IV. 7. aprila 1973 ob 15.05 uri gozdni požar ob železniški progi — sodelovali Rudi Arnejčič, Alojz Majcen, Milan Mojzer, Avgust Sibila, Alojz Rozman, Ignac Milošič, Marjan Rampre, Jože Stefančič, Franc Stefančič, Ferdo Zupančič in Anton Kokol, ml. V. ..... 1. maja 1973 ob 19.55 uri gorel gozd Kidričevo — Sikole; sodelovali Anton Kokol, ml., Vinko Svenšek, Alojz Majcen, Tomaž Milošič, Ivan Skrila in Milan Mojzer. VI. 20. maja 1973 ob 17.45 uri gozd-dni požar Kungota — Rače; so- Rezerva — Milan Mojzer, Alojz Majcen, Franc Štefančič in Ciril Kužner. V letu 1973 smo imeli še 18 začetnih požarov, pri gašenju pa niso sodelovali gasilci organizirano, ker so te požare pogasili delavci, ki delajo na teh delovnih mestih z gasilnimi sredstvi, ki so tam na voljo. Za gašenje začetnih požarov so naši delavci dobro usposobljeni in je prav velik uspeh, da se požari niso razširili. Vsem, ki ste pomagali pri izboljševanju požarnovarnostne zaščite v tovarni — hvala! A. T. V drugi polovici decembra lani je imelo že tretji redni občni zbor hortikulturno društvo Kidričevo, ki pa je, žal, našim članom mnogo premalo znano, zato želimo o njem zapisati nekaj besed. Kdaj pozneje, pa morda še kaj več! IZDAJA CENTRALNI DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO ----------------UREDNIŠKI ODBOR: _______________ Franc Vrllč — predsednik, člani: Ivan Mazera, Vlado šerc, Konrad Rižnar, dipl. Inž. Stojan Kerbler In odgovorni urednik tovarniškega časopisa — Stane Tonejo, dipl. Inž. Tlslk: ZGP »Pomurski tisk« v Murski Soboti člani kolektiva In upokojenci dobivajo list brezplačno. Rokopisov In slik ne vračamo. delovali Milan Mojzer, Drago Dodlek, Vinko Svenšek, Alojz Majcen, Franc Primožič in Andrej Toplek. VII. 26. maja 1973 ob 15.45 gorel gozd ob železniški progi — nevarnost za barake pri odpadnem skladišču; sodelovali Vinko Svenšek, Anton Kokol, ml., Matevž Skok, Otmar Vedlin, Jože Stefančič, Alojz Majcen, Franc Primožič in Andrej Toplek. Požar se je ponovil — sodelovali Rudi Arnejčič, Tomaž Milošič, Viktor Žnidar, Jože Skrila, Geza Vitez, Zvonko Leskovar, Avgust Sibila, Ferdo Zupančič in Andrej Toplek. Vlil. 29. maja 1973 ob 15.35 uri gorela baraka iz plastike — avtobusna postaja, naselje I — sodelovali Vinko Svenšek, Rudi Arnejčič, Alojz Rožman, Drago Dodlek, Anton Kokol, ml., Frido Krneža, Zvonko Leskovar, Geza Vij tez, Avgust Zemljič in Matevž Skok. IX. 2. junija 1973 ob 14,05 uri gorel gozd v tovarni — sodelovali Drago Dodlek, Alojz Majcen, Ignac Milošič, Alojz Rožman, Zvonko Leskovar, Franc Godec, Jože Štefančič, Franc Štefančič in Ivan Jus. X. 4. septembra 1973 ob 14.05 uri gorel gozd Kidričevo — Sikole; sodelovali Alojz Majcen, Milan Mojzer, Franc Stefančič, Ignac Milošič, Anton Kokol, ml., Avgust Sibila, Ferdo Zupančič, Otmar Vedlin, Ivan Skrila, Ciril Kumer in Alojz Rožman. XI. 25. septembra 1973 ob 21,45 uri gorelo stanovanjsko in gospodarsko poslopje v Podložah — sodelovali Alojz Majcen, Avgust Žemljič, Jože Pihler, Ignac Milošič, Ivan Skrila, Franc Primožič, Vinko Svenšek, Otmar Vedlin in Rudi Arnejčič. XII. 5. novembra 1973 ob 15. uri gorelo gospodarsko poslopje v Lovrencu — sodelovali Anton Kokol, ml., Jože Skrila, Vinko Svenšek, Ferdo Zupančič, Matevž Skok in Jože Štefančič. XIII. 20. novembra 1973 ob 11.30 gorelo olje v kalcinaciji II na kotalkah rotacijske peči, porabili 150 kg COs — sodelovali Milan Mojzer, Anton Kokol, st., Anton Kokol, Matevž Skok, Frido Krneža, Andrej Toplek, Otmar Vedlin in Viktor Žnidar. XIV. 6. decembra 1973 ob 13,50 gorelo gospodarsko poslopje v Mihovcih — sodelovali Jože Skrila, Vinko Svenšek, Anton Kokol, ml., Rudi Arnejčič in Jože Pihler. Hortikulturno društvo Kidričevo je bilo ustanovljeno že leta 1971 s sedežem v Strnišču ali bolj: znani Stari postaji, kar terega gonilna sila je bil prav Vlado Forbici, ki še danes največ dela na tem, za nas premalo znanem področju, seveda ob pomoči članov odbora, kar tere to delo veseli. Najbolje poznamo :društvo tisti, ki smo :si lani ob krajevnem prazniku v Kidričevem v prostorih osnovne šole ogledali zelo lepo in skrbno pripravljeno razstavo cvetlic, pri čemer so 'domačemu društvu pomagali še »Fibrina« iz Maribora, in vrtnar Masten iz Ptuja; sodelovala je tudi tovarna dušika Ruše s svojimi izdelki in tako še bolj popestrila lepo urejeno razsta<■ vo, saj so prav tukaj pokazali svoje izdelke, s katerimi je možno prispevati k uspešni rasti in cvetenju raznovrstnih cvetic. Na občnem zboru .so pregledali dosedanje uspehe in predvsem poudarili, dia so v krat- mi organizacijami in ostalimi društvi, ker je prav to bilo preslabo in je tudi v tem iskati delen vzrok za to, da niso dosegali boljših rezultatov. Podani so bili tudi predlogi, da .bi se društvo preselilo iz Stare postaje v Kidričevo, kjer bi si ustvarjali finančna sredstva z gojenjem in prodajo raznih cvetic in okrasnih rastlin, toda večina tega predloga ni sprejela, iker so menili, da je to društvo bilo ustanovljeno predvsem za hortikulturno i-zobražev.anije krajanov, za vzgojo mladine in olepševanje kraja, da pa društvo nikakor ne bo postalo kakršnokoli podjetje, saj bi to bilo v nasprotju z hortikulturno etiko, kateri nameravajo ostati zvesti. Zahtevajo pa od KS in osta» lih, da jih podpro. Njihova največja želja je prav v tem, da bi dosegli s .krajevno skupnostjo sporazum o tem-, da. bi se naj naselje vključilo v »zeleni pas« in da bi v bodoče mnogo več storili za izobraževanje Delovanje hortikulturnega društva Kidričevo Razstava cvetlic tradicionalna prireditev v Kidričevem kem času delovanja bili. celo pred problemom, daj društvo razpustijo, saj niso imeli na voljo dovolj finančnih sredstev, pa tudi nikakršne pomoči niso dobivali. Toda, .v kali so zatrli, zamisel nekaterih o razpustu društva, se lani februarja sestali na izrednem občnem zboruj izvolili nov začasni UO in predsednika, pa tako ponovno zaživeli, čeprav še vedno ni bilo za njihovo prizadevanje dovolj posluha in pomoči. . Nastala, so tudi nekatera trenja, ki so slabila delovanje društva, -razni očitki; neresnična natolcevanja so tudi domala opravila svoje, vendar na srečo do tega le ni prišlo; to bi bila prav gotovo velika- škoda, saj je še kako znano, da. je prav hortikultura potrebna v vsakem kraju in ob vsakem času-Morda so se tudi, kot so to sa-mj povedali, v začetku — ob ustanovitvi — malce preveč zaleteli, kot temu pravimo, saj so imeli -ambiciozne načrte in žblje, katere pa .v tistem času nikakor ni bilo mogoče izvršiti, zato so želje ostale le želje in načrti na papirju. Izrazili so željo po tesnejšem sodelovanju z diružbeniopolitični- šolslke mladine, pa s priložnostnimi akcijami opozarjali krar jane na zaščito naravnega, o-fcolja. Menili -so namreč, da prav v tem -kraju odvržejo po nepotrebnem- preveč denarja.; kot primer navajajo nestrokovno obrezovanje vrtnic, raznih okrasnih grmičev, nepravilno sajenje in tudi. ob nepravem času. Morda- bo prav letos prišlo do zares plodnega in tesnega, sodelovanja med društvom, in KS, ki ima med. drugim v svojem delovnem programu za letošnje leto tudi sistematično urejanje parka pred osnovno šolo v »Arboretum«. Odločili so se tudi, da bodo odslej vsako leto ob prazniku krajevne skupnosti Kidričevo v spomin -narodnemu heroju Borisu Kidriču organizirali tradicionalno razstavo cvetlic in ostalih okrasnih rastlin, seveda ob pomoči ostalih društev in organizacij. Prepričani smo, da bomo v prihodnje o tej doslej malo znani aktivnosti, o sicer zelo pomembnem, in koristnem društvu pri varovanju narave, slišali še ikaj več! F. MEŠKO zener Zaradi vsesplošne energetske krize je nujno potrebno skrajno varčevanje z električno energijo, kakor tudi z vodo. Paziti je treba, da prostori ne bodo po nepotrebnem osvetljevani. Ce greš iz pisarne ali iz nekega prostora za dalj časa, ugasni luč; ko se vrneš, jo ponovno prižgi, če se pokaže potreba. Pregledati je potrebno vse vodne instalacije, še posebej na WC, če voda ne izteka po nepotrebnem. Večja poraba vode zahteva tudi večjo porabo električne energije, pa tudi povečuje vodni prispevek.