Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 24. maja 2018 - Leto XXVIII, št. 21 stran 2-3 PESEM NAM BOŽA SRCE Nagrajeni najboljši... stran 3 ZA MOŠKE SO TEMNI, ZA ŽENSKE SVEKLI MEDOVI stran 4 Pred 60. lejti so končali šaulo stran 8 2 Mlajši gnesnaden majo dosta prilik pa menje volé Naši mlajši – najbole šaularge, steri ojdijo v dvojezične šaule – majo gnesnaden dosta prilik, ka pokažejo, če so nadarjeni (tehetségesek). Na obadvej šaulaj, tak na Gorenjom Seniki kak v Števanovcaj, delajo krožki pa kulturne skupine, gde mentorge z odprtimi rokami čakajo mlajše, ka bi njim prejkdali svojo znanje. Vse té dejavnosti (tevékenyég) so zaupston, nej trbej za nji nika plačati, samo trbej na nji mlajše pošilati pa njim volau davati. Zakoj mi je zdaj na pamet prišo pejnez? Zatok, ka vejm, ka na vogrski šaulaj stariške dostafart morajo vcüjplačati, če ščejo, ka de njino dejte ojdlo na kakšne dejavnosti. Ka o tom bi sploj nej pisala, ka ništrni stariške cejlo bogastvo dajo za privatne školnike, lerance, če vidijo, ka je dejte nadarjeno pa ma volau popejvat, plesat, špilat ali se s kakšnim športom spravlat. Porabske šaule za krožke pa kulturne skupine dobijo peneze iz Slovenije, stera bi želejla s tejm tö pomagati pa volau davati šaularom, ka bi ohranjali slovensko erbijo pa ka bi se vsebole navčili slovenski gezik. Zatok je pa trno važno, sto so mentorge pri tej skupinaj, morajo biti tau takšni lidgé, steri radi gučijo slovenski. Dobro je, če so Porabci, naši domanji lidgé, dapa vejndrik ešče baukše, če so tau lidgé iz Slovenije, najbaukše, če z Goričkoga. Kak lepau je videti, eške bole čüti, ka mentor gorenjeseničke mlašeče gledališke skupine, mlajšom vsa navodila (utasítás) daje v slovenskom geziki. Pa mlajši so se ga navadili pa ga razmejo. Mi smo pa zatok nagnjeni k temu, če nas dejte ne razmej slovenski, si mislimo, ka mo se pa mantrali, vej pa povejmo ma vogrski pa tau de gvüšno razmo. Zavolo toga dja zagovarjam, ka bi mogli meti vse več mentorov iz Slovenije pri šaulski skupinaj, pa nej zatok, kak če bi domanji mentorge menje znali strokovno. Drugo, ka človek težko razmej, zakoj mlajši nemajo volé ojdti v skupine. Vejmo, ka so gnešnji šaularge že ovakši, kak smo mi bili, v rokaj (čeden telefon) majo cejli svejt, tak nji tau ne vlečé v skupino, ka do z njauv leko »po svejti« ojdli. Pa ovak njim stariške tö več dopistijo pa privauščijo, kak so nam. Za mlajše je tau, ka morajo redno na probe ojti pa se včiti, nej najbole privlačno. Vseeno je pa privlačno za nji »po svejti« odti. Če tau, ka se cejlo leto včijo, pa tisto, ka so se navčili, majo priliko samo gnauk ali dvakrat pokazati, je nej dobro. Če se že kaj navčijo, tau ščejo pokazati, vej pa njino plačilo je ploskanje pa tau, če je publika povali. Šaulskim skupinam bi se tö dalo organizirati gostovanje. Nej trbej misliti na kakšne duge poti, zakoj bi nej leko mlajši gorstaupili po drugi porabski vesnicaj ali po vesnicaj na Goričkom. Če bi vidli, ka se ne pripravlajo samo za edno priliko, bi mogauče več volé dobili delati v skupinaj. Marijana Sukič PESEM NAM BOŽA SRCE »Pesem mi boža srce«, »pesem za vedno ostane« ... To sta le dve misli, ki ju je v svojem nagovoru 14. maja izpostavil pedagoški asistent na gornjeseniški dvojezični osnovni šoli Nino Gumilar, ko je na sedežu Državne slovenske samouprave pozdravil udeležence prireditve z naslovom »Recitiranje slovenskih pesmi 2018«. Med gosti smo srečali zagovornico slovenske narodnosti v madžarskem Parlamentu Eriko Köleš Kiss, gostiteljsko organizacijo pa so zastopale članice občnega zbora in predsednik DSS Martin Ropoš. Tekmovanje v recitiranju v vsakem maju je stalnica v življenju porabskih osnovnošolcev, ki se ga učenci z veseljem udeležujejo, četudi včasih v nekaterih prevlada strah ali pozabijo kakšno besedo, smo slišali uvodoma. »Člani Komisije za šolstvo pri Državni slovenski samoupravi smo se odločili, da ne bomo priredili tekmovanja,« je poudarila predsednica omenjene komisije Eva Lazar in dodala: »Vsak razred naj se nauči po eno pesem in naj pripravi tudi pripa- Glavna organizatorka Eva Lazar se je še zahvalila vsem mentorjem, ki so pomagali pripravljati se porabskim šolarjem, še posebej pa Ninu Sejno dvorano Državne slovenske samouprave so napolnili učenci porabskih Gumilarju za pomoč pri organizaciji. Prisotne je pozdravil tudi predsednik Martin Ropoš, ki je izrazil zadovoljstvo nad tem, da prostore na sedežu krovne organizacije vse pogosteje napolnijo šolarji (denimo ko so pred tremi tedni sedež DSS obiskali prvošolčki z OŠ Jánosa Aranya iz Monoštra). Razredi so pripravili tudi ilustracijo k pesmi, ki so jo recitirali dajočo ilustracijo. To naj bo skupno delo. Nato pa naj izberejo 3-4 najboljše učence, ki na srečanju slovenskih pesmi predstavijo izbrano pesem.« ekip (z monoštrske šole so prišli le učenci iz prvega, narodnostnega razreda, z obeh dvojezičnih šol pa skupine od 1. do 6. razreda). Strokovne Na srečanje so prispele skupine z domače DOŠ Jožefa Košiča, DOŠ Števanovci in OŠ Jánosa Aranya. Vsaka skupina je pripeljala po eno pesem, tako je bilo 13 nastopajočih Porabje, 24. maja 2018 žirije tokrat ni bilo, so pa bili organizatorji veseli, kajti srečanja se je udeležila gorička pesnica Štefka Bohar, ki je s »strokovno podkovanimi ušesi« prisluhnila vsem pesmim. Osrednji del dogodka so s pesmijo Slavka Juga »Vesela riba« odprli monoštrski prvošolčki, nato pa so se vrstile lepe in doživete deklamacije pesmi slovenskih avtorjev. Med njimi smo našli tudi ljudske (»Sonce sije, dežek gre«, »Žabe svatbo so imele«), vendar so prevladovali znani in priznani slovenski mladinski pesniki (Maks Simončič, Branko Rudolf, Miroslav Košuta, Cvetko Golar, Boris A. Novak in drugi). Mlajši šolarji so seveda povedali preprostejše pesmi, zahtevnost in dolžina pa sta se stopnjevali vse do konca programa. Eden od vrhuncev skupnega dopoldneva je bil vsekakor nastop 6. razreda z DOŠ Jožefa Košiča, ki je domi- 3 šol selno pesem Borisa A. Novaka »Prebesedimo besede« predstavil s pravimi igralskimi vrlinami. Mlada publika se je vsem nastopajočim zahvalila z bučnim aplavzom. Tudi posebna gostja, pesnica Štefka Bohar, je izrazila veselje nad lepimi deklamacijami. Sama se sicer dobršni del svojega življenja ukvarja s pesništvom, je pa tudi izdelovalka ročnih del. V svojih pesmih najraje piše o družini, naravi in svojem odnosu do Boga, medtem pa skrbno izbira besede. Na gornjeseniškem srečanju je prebrala tri svoje pesmi, od katerih sta dve prikazovali svet skozi otroške oči - prva je pripovedovala o Muci Maci, druga pa o sanjah Nejčka. Pesnica, ki živi v vasici Kruplivnik v občini Grad, je izrazila željo, da bi se z mladimi »umetniki« srečala tudi v svojih krajih. »Lepo je, da ste se tako pripravili, čeprav ni šlo za tekmovanje,« je učencem dejala slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss, ki je pohvalila tudi številne ilustracije k pesmim. »Spominjajte se teh pesmi tudi v odraslosti,« je šolarjem zaželela in skupaj s predsednikom Ropošem in Štefko Bohar izročila darila vsem sodelujočim skupinam. »Več ur smo se pripravljali na današnje srečanje, tudi risbe smo želeli lepo narisati,« je pripovedovala Agota Holec, ki je - kot članica šolske komisije pri DSS - dala pobudo za preoblikovanje vsakoletnih srečanj. »Mislim, da so se učenci dobro počutili, vsi so dobili nagrade in bodo veselo šli domov. Če se bomo dogovorili tako, bomo srečanje podobno organizirali tudi prihodnje leto,« je še dodala ravnateljica DOŠ Števanovci. -dmFoto: K. Holec Nagrajeni najboljši učenci narodnostnih tekmovanj Den narodnostni kultur na državnoj televiziji Narodnostni pedagoški šolski center pri Uradu za šolstvo je 9. maja organiziral proslavo, v okviru katere so nagradili najboljše narodnostne učence, ki so se udeležili državnega tekmovanja iz znanja narodnostnih jezikov in državnega likovnega natečaja za narodnostne učence. Proslava, na kateri so odprli tudi razstavo najboljših otroških del, je potekala v prostorih Urada varuha človekovih pravic v Budimpešti. V soboto 12. majuša so na Duna TV pa Duna World kanalaj že štrtič cejli den nutpokazali kulturo narodnosti na Madžarskom (Nemzetiségi Kultúrák Napja). Večkrat so se v živo Učenci, pripadniki vseh trinajstih narodnosti na Madžarskem zglasili z ništerni varašov na Vogrskom, depa dosta lidi, šteri se majo za kotrige edne narodnosti, so pozvali v študio ranč tak. Od Slovencov je tradicionalno gesti (na oli krumple pa Narodnostni pedagoški šolski center pri Uradu za šolstvo je v šolskem letu 2017/18 že drugič razpisal likovni natečaj za učence, ki se udeležujejo narodnostnega pouka v kakršnikoli obliki. Natečaj so razpisali za štiri starostne skupine s ciljem, da bi se s pomočjo likovnih del predstavili zgodovina, zemljepis, duhovna kultura ter šege in navade narodnostnih skupnosti, obenem bi se razvijala učenčeva ustvarjalnost. Natečaj je bil zelo priljubljen med učenci, udeležili so se ga pri- Predsednik DSS Martin Ropoš je predal darilo Elizi Nagy, učenki gornjeseniške šole, ki je zmagala v tekmovanju iz znanja slovenskega jezika padniki desetih narodnosti (Bolgari, Grki, Hrvati, Poljaki, Nemci, Romi, Romuni, Srbi, Slovaki in Slovenci), ki so poslali kakih 600 stvaritev. Strokovna komisija je v vsaki starostni skupini podelila nagrade za prva tri mesta, razen tega je izbrala še 38 likovnih del za posebna nagrade in razstavo. V okviru proslave so podelili tudi nagrade zmagovalcem online jezikovnega tekmovanja, ki je bilo letos prvič razpisano za učence 4. razreda narodnostnih šol. Namen tekmovanja je razvijanje komunikacijskih sposobnosti otrok, spodbujanje rabe materinščine na način, ki je primeren njihovi starostni skupini, in sicer na igriv način, preko pravljic, da bi učenci doživeli občutek uspeha. straušanco) nutpokazala peštarska Slovenka Marija Kovač Babanič, od naši skupin pa so na teveni gorstaupili Špajsni-flajsni muzikanti ranč tak z glavnoga varaša. Gledalci so leko spoznali nekdešnjoga porabskoga plebanoša Ferenca Merklina, tau so pa tö vidli, ka vse se je godilo z Mešanim pevskim zborom Avgust Pavel v preminauči 80. lejtaj. Na programi je na kratki gučala slovenska zagovornica v madžarskom Parlamenti Erika Köleš Kiss tö. - dm Učenci teh šol so tekmovali tudi iz znanja narodnostnih jezikov, tekmovanja so se udeležili bolgarski, grški, hrvaški, poljski, nemški, romski, romunski, rusinski, srbski, slovaški in slovenski učenci. Tekmovali so v dveh katergorijah (I. kategorija: materinščino se učijo le kot učni predmet ali se udeležujejo dopolnilnega pouka; II. kategorija: učenci šol, kjer pouk poteka v maternem jeziku ali učenci dvojezičnih šol.), tekmovanja se je udeležilo kakih 300 otrok, nagrade je prejelo 33 učencev. Za nagrade so prispevale državne narodnostne samouprave in tudi dr. Erzsébet Sándor Szalay, namestnica ombudsmana, varuhinja narodnostnih pravic. M.S. Porabje, 24. maja 2018 4 Štefan Šemen - prekmurski fčelar PREKMURJE »Politika je üša kak bojna« Po tistom, ka so ga poslanci madžarskoga parlamenta pá izvolili za predsednika vlade, se je Viktor Orbán napauto v Slovenijo. Prva se je stavo v Lendavi. V Centri Bánffy se je pogučavo s predsednikom Pomurske madžarske samoupravne narodne skuponosti Ferencom Horváthom in drügimi voditeli madžarske narodnosti v Sloveniji. Orbán je po pogučavanji, stero je bilou za zaprejtimi dverami, povedo, ka je prišo, ka pogledne, kak dejo projekti, s sterimi Madžarska pomaga svojoj narodnosti v Sloveniji. Pauleg toga je poudpro kandidaturo Ferenca Horvátha za poslanca madžarske narodnosti. Na parlamentarni volitvaj, stere do v Sloveniji 3. junija, Orbán podpera tüdi SDS, partijo svojoga pajdaša Janeza Janše. »Politika je üša kak bojna, vej pa v bojni človeka bujejo samo gnauk,« je na začetki svojoga guča v lendavskon daumi kulture, gé so se notpokazali pomurski kandidati partije SDS, pravo Viktor Orbán in cujdau, ka sta Fidesz in SDS pajdaški partiji. Sam je kak Madžar z veseldjom prišo k Slovencom. Dobro čezmejno sodelovanje je dobro tüdi za razvoj regij ob granici. Predsednik demokratske partije Janez Janša se je zahvalo Orbáni, za vse, ka je vogrska vlada napravila za Prekmurje, stero je med najmenje razvitimi slovenskimi regijami. Če de njegva partija po volitvaj sestavlala nauvo vlado, de glij na roubi rosaga, na Goričkom, v Brkinih in Beli krajini poskrbela za tau, ka do lidge leko baukše živeli. »Decentralizacija Slovenije je naš prvi cilj. Mi škemo, ka kraji zvün Ljubljane nedo več pozableni,« je ške cujdau Janša. Po prireditvi, stera je trpela eno vöro, sta predsednika obej partij šla ške v Celje, gé je bila glavna volilna konvencija partije SDS. Silva Eöry ZA MOŠKE SO TEMNI, ZA ŽENSKE SVEKLI MEDOVI Združeni narodi so konec preminaučoga leta 20. majuš razglasili za svetovni den fčel. Na té den je biu v vesnici Breznica pri Žirovnici na Gorenjskom rojeni Anton Janša, začetnik modernoga fčelarstva. »V cajti cesarice Marije Terezije je on v Beči včiu na fčelarski šauli. Tistoga cajta je tak bilou, ka so bili fčelari oproščeni plačüvanja porcij,« s smejom na lampaj pove Štefan Šemen od Lipe, predsednik böltinskoga fčelarskega drüštva, stero je 19. majuša pri svojom daumi pripravilo den odprejtih dveri. Večina slovenski fčelarov (ge jih 10 gezero) pa je na den velkoga fčelarskoga svetka šla na Gorenjsko, gé je v Žirovnico prišlo pouleg domanjih tüdi dosta fčelarov iz drügih rosagov, pau- magati in je po cejlom svejti pomago iskati podpornike. Znamo, ka je najvekše poslanstvo Pomaga mi držina, gda je dosta dela pa ške plačam lidi, ka nam pomagajo.« Štefan Šemen fčeu, ka oprašujejo (elvégzik a beporzást). Dosta lüstva se toga ne zaveda. Samo spaumnimo Sogovornik prizna, ka zdaj več dela kak je prva v Muri, »samo je lepše, ka sam san svoj gospoud in si delo leko vövtalam. Furt sam meu velko željo, ka si napravim eno takše lejpo mesto, gé do se fčelice v naravi leko pasle, pa ka de pauleg ribnik, ka do mele za piti. Tau mesto sam nih panjov (méhkas) za uživanje aerosola iz panjov. Tü sta tüdi dve ležišči, gé leko lidge počivajo in vdihavajo aerosol. Iz okrauglih odprtin pride té luft direktno iz panjov,« raztolmači Štefan Šemen, steri apiterapijo priporoča vsem, steri si škejo odpočinauti od vsakdanšnjoga žitka in stresa: »Tü nega nej radia nej televizije, samo narava. Tristo metrov kraj je Müra. Zvüna, pauleg ribnika, leko ležiš v viseči mreži in počivaš pa poslüšaš kak fčele muvijo. Dvanajst fajt meda mamo, ka ga leko gejo. Ponüjamo medeno masažo, mamo pa tüdi savno.« Tüdi fčelari so dosta odvisni od narave, tak ka včasi pripouvajo več, včasi pa menje meda: »S sedmimi tovornjaki vozimo fčele po cejloj Sloveniji, zatau mamo telko različni sort medov. Posebnost zadnjih lejt sta med iz dine, steri je trno zdravilen, fčele pa ga naberajo doma v Prekmurji, na mordje pa jih Šemnovi odavajo 12 fajt meda leg toga pa ške dosta eričnih lidi iz cejloga sveta. »Anton Janša je biu rejsan velki strokovnjak za fčelarstvo. Napiso je več knjig, sploj dve sta trno fontoški, ške gnesden sta za nüc in se iz njih včimo. Tüdi ges sam se največ iz tej knjig navčo,« pove Štefan Šemen, steri je ponosen na tau, ka je dvomilijonski narod zrikto, ka de se po nauvom svetiu svetovni den fčel: »Tau je tak pomembno, ka si tau sploj ške gnesden točno nemremo predstavlati. Tri leta je trpelo, ka so tau našo idejo sprejeli v sveti. Fontoško vlogo pri tom sta odšpilala predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, steri je dau tau idejo, in minister Dejan Židan, steri se je odlaučo fčelarom po- se, ka je že pred leti znanstvenik Albert Einstein pravo, ka te, gda vömergejo fčele, človek samo ške štiri lejta žitka ma, te de pa tüdi on mrau.« Vsakši dvejstoti Slovenec je fčelar. Pri Šemnovih pod Lipo je nej bilou držinske tradicije, so pa Štefana za tau, ka se je začno spravlati s fčelarstvom napelali sodelavci v fabriki Mura. Po tistom, ka je 2009. leta fabrika dojzavertivala, je fčelarstvo gratalo tüdi poseu, vej pa si z njim slüži svoj vsakdanešnji krü: »Vsi smo mislili, ka de naša fabrika vekivečna, te pa je šla v stečaj (csődbe ment) in trbelo si je najti delo. Ge sam te že meu tristo rojov, zdaj pa jih mam okauli sedemsto. Mam tüdi sedem kamionov in vozim fčele na pašo po cejloj Sloveniji. Fčelice in cvetni praj najšo pauleg reke Müre, na Melincaj. Tü sam pri gouški küpo eno parcelo in sam na njoj napravo leseni ram, tak ka leko k meni pridejo tüdi turisti.« Po tistom, ka je pred desetimi leti napravo vižgo za fčelarskoga majstra, se je vözašaulivo ške za apiterapevta. Z apiterapijo se krepi zdravdje lidi, tak s fčelarskimi pridelki kak pripravki iz njih. Pauleg meda so tau cvetni praj, matični mleček, propolis in fčelji vosek: »V fčelnjaki, steri je namenjeni vdihavanji arom voska, meda in propolisa, je 40 prireje- Porabje, 24. maja 2018 pelamo po med iz kraškoga šetraja.« Sogovornik pravi, ka sam najrajši gé hojin (fenyő) med, pa tüdi smrekov (lucfenyő) in kostanjov: »Za moške so bole temni medovi, za ženske pa svejkli, zatau za akacijo pravimo, ka je damski med. Gda dosta delamo, si po tri ali štiri žlice meda vzemem, pa sam brž pun energije. Najboukše ga je gesti zrankoma ali pred spanjom,« ške pove Štefan Šemen in cujda, ka ma svoj med vsakši fčelar najbole rad. Tekst in kejpi: Silva Eöry 5 KDOR IMA CVETLICE RAD/STO MA RAUŽE RAD... MOJ BALKON, MOJE VESELJE Na lanskem potepanju v mesecu juniju po Nizozemski in Nemčiji v času FLOWERTRIALSA (dan odprtih vrat vrtnarij) sem opazila, da še tako kakovostne sadike ne pokažejo svoje celotne vrednosti in lepote, če niso barvno usklajene. Prikazane so bile v različnih zasaditvah, mešano v intenzivnih barvah, pa tudi samostojno v enakih tonih. Vsaka zasaditev balkona, korita in okenske police je ponos lastnika. Ne pozabimo upoštevati njihovih lastnosti, potreb po vodi, soncu, razrasti, občutljivosti oziroma odpornosti proti boleznim in škodljivcem. Naš namen je jasen. Želimo imeti zasajen balkon, ki bo bujen po rasti in z lepim cvetjem, in da nega ne bo Pelargonija je še vedno stalnica, ki prekriva balkone z bogatim cvetjem in ki v glavnem nikoli ne razočara. Vrtnarji vsako leto izpostavijo sorte s posebnimi barvnimi dicah in grobovih, predvsem sorte kompaktne rasti. Uspevajo na soncu in cvetijo vso sezono. Prav lepe so v mešanih zasaditvah s sanvitalijo, petunijo, deteljico in belim Dipladenija je vedno zelena vzpenjava ovijalka z olesenelimi stebli. Sadimo jo v posode, sklede ali korita in jim namenimo sončna rastišča. Za mraz je zelo občutljiva in ne prenese temperatur pod 10 °C. mlečkom. Zaradi trpežnosti postajajo iskane sončne begonije, ker jih ne napadajo bolezni ali uši in tudi vode ne potrebujejo veliko. Bolivijske begonije so izredno hvaležne in se odlično obrastejo, tudi ob poškodbi zaradi toče. In še za ljubitelje kulinarike nekaj o zeliščih. Spadajo med koristne rastline. Gojimo jih lahko na kuhinjskih oknih, da so stalno dosegljive pri pripravi hrane, hkrati so za okras in uporabne za suhe aranžmaje. Ne pozabimo, da gnojimo prvič, ko se rastline dobro ukoreninijo, to je po enem mesecu. odtenki, ki kljub bujnemu cvetenju ne vzamejo preveč Priljubljene pisane petunije, bidens ali mehiški brkač. Rumena barva je vedno poživljajoča in vedra. Bidens je žejen, prav tako petunija. Mešana zasaditev: milijon zvončki, sladki krompir, salvija, dekorativna pelargonija in navadna pelargonija, verbena in zelena okrasna kopriva. Vse prenašajo močno sonce. prezahtevna. Vsako leto si želimo imeti malo drugačno zasaditev, saj moda narekuje druge barvne tone. Letos v vijoličasto-oranžni kombinaciji. Rastline za sonce Rastline, ki so na vrhuncu sezone izpostavljene močni pripeki, zahtevajo zalivanje tudi dvakrat dnevno. Take rastline so: pelargonije, verbene bidens, modri čudež, mimulus, lotus, smilj, dipladenija in krvomočnica. časa. Letos so posebno modne in priljubljene petunije, ki se ponašajo z nenavadnimi barvnimi kombinacijami. Primerne so za sajenje v korita in v viseče košare ter za sajenje na gredice. Nekatere sorte imajo videz zasanjanega zvezdnatega neba. Pojavila se je tudi sorta v bordordeči in kontrastni roza barvi in tudi v temnoroza in purpurni barvi. Verbeno najdemo zasajeno v košarah, koritih ali na gre- Besedilo in fotografije: Olga Varga Muzej Avgusta Pavla Obiskovalce pričakuje od torka do sobote od 11.00 do 15.00 ure. Skupine sprejemajo tudi zunaj delovnega časa, prijavite se lahko po telefonu 94/380-099. Vstopnina za odrasle: 600 forintov ali 2 evra, za dijake in upokojence: 300 forintov ali 1 evro. Za šolske skupine prirejajo tudi delavnice. Porabje, 24. maja 2018 ŽELEZNA ŽUPANIJA Leko, ka je zlata vrejden, samo zdaj ga je že zato malo preveč Že več kak dosta deža je bilau prejšnji keden, zato ka zemla že tisto količino nej mogla v sebe vzeti, ka deža je tisti par dnevov bilau. Pa nej samo zemla, liki problemi so bili s kanalizacijov tö. V Somboteli je prejšnji torek od paunauči do drügoga dneva 56,2 milimetra deža bilau. Tau je nej malo, sploj pa te nej, če tau vzememo, ka največkrat celji majuš so samo 70 milimetrov deža merili. Tak ka nej je bilau dalač, ka bi eden den telko deža spadnilo kak ovak cejli mejsec. Ranč tak kak Sombotel cejla Železna županija se je močala, v največ mejstaj je kaulak 50 milimetrov deža bilau, kak je krajina Kőszeghegyalja, tam pa paudrügi den 70 milimetrov spadnilo. V Somboteli so v več mejstaj zvali gasilce zato, ka v jarkaj je voda nej odtetekala, zavolo tauga več zemenic je v vodej stalo. Problemi so bili v prometi, zato ka v več mejstaj se je paut sploj nej vidla. Ranč tak tam je tö dosta deža bilau, gde si Raba vodau zbira. Prvostopenjska pripravlenost je bila v Varaši pa v Krmedini, tau te vörazglasijo, če se voda više zdigne kak 300 centimetrov, pri Krmedini je Raba pri 370 centimtraj bila. Največ deža je ranč nej pri nas bilau, gde so povprečno 25-35 milimetrov merili, liki v Avstriji na Raabi, tam je ta številka od 50 do100 milimetrov bilau. Zavolo tauga, ka se je te dež tak brž dolazlejvo, voda je fejst mautna bila v Rabi, temperatura je pa z 19 stopinj spadnila na 13 stopinj. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Referendum je padel Pobudnikom referenduma o zakonu o drugem tiru železniške povezave med Divačo in Koprom tudi na ponovljenem referendumu ni uspelo. Za zakon je sicer glasovalo 49,9 odstotka volivcev, proti pa je bila nekaj več kot polovica tistih, ki so prišli na volišča. Da bi referendum uspel, bi proti zakonu moralo glasovati okrog 340.000 volivcev, medtem ko se jih je glasovanja udeležilo le okrog 250.000, kar pomeni, da je bila volilna udeležba nekaj manj kot 15-odstotna. Predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, Miro Cerar je po referendumu dejal, da »smo zdaj dobili zeleno luč, da se bo drugi tir po tem zakonu gradil«. Izrazil je obžalovanje, da je do ponovljenega referenduma prišlo, saj da bi sicer lahko z gradnjo pričeli že lani. V Luki Koper, Slovenskih železnicah in večini strank se zavzemajo za čim prejšnji začetek gradnje. Gorenje prehaja v kitajske roke Podjetje Gorenje (zaposluje okrog deset tisoč ljudi), ki izdeluje in prodaja gospodinjske aparate ter belo tehniko, je za strateškega partnerja izbralo kitajsko skupino Hisense, ki je za delnico ponudila 12 evrov. Gorenje je po prejetju treh zavezujočih ponudb zainteresiranih strateških partnerjev iz Azije dva najboljša pozvalo k izboljšanju in po prejetju izboljšanih ponudb izbralo kitajsko skupino Hisense, ki je za delnico ponudila 12 evrov pod pogojem, da pridobi najmanj 50 odstotkov plus eno delnico družbe. Hisense se ukvarja s proizvodnjo elektronskih naprav, predvsem televizorjev. Skupina Hisense, ki v več kot 20 podružnicah zaposluje okrog 75.000 ljudi, je bila ustanovljena leta 1969 in ima na Kitajskem 13 tovarn, proizvodne obrate pa imajo po vsem svetu, tudi v Evropi. Sandi Červek v soboški Galeriji VNOVIČ NA POTI K »ČRNIM SLIKAM«? Umetniki, tisti resnični (ne samooklicani, ki so v Sloveniji, verjetno pa še kje, običajno najbolj glasni) zmeraj iščejo nekaj novega, drugačnega, tudi če na videz ustvarjajo po osnovni usmeritvi. Velja za književnike, za glasbenike in še kako velja za likovne umetnike, kiparje in slikarje. Res je tudi, da so mnogi v daljšem časovnem obdobju prepoznavni po svojih delih, tudi če ni označeno, kateri slikar je naslikal sliko ali portret, ali kipar izklesal skulpturo v kamnu ali vlil v bron. Umetniška iskanja so nadvse zanimiva tudi za ljubitelje, ki avtorja poznajo ali si vsaj domi- razstavo in dr. Robert Inhof, direktor Galerije.) Avtor je razstavi nadel ime Intermezzo Aleksander Červek - trio. Čeprav je na izrecno vprašanje avtorja tega zapisa, ali bi lahko za nekatera dela na razstavi rekli, da so provokacija, odgovoril, da niso, ogled celote ponuja drugačen odgovor. Povedal pa je, kako tesno se njegovo delo prepleta in oplaja z glasbo in omenil obisk koncerta skupine King Crimson na Dunaju. Ob koncertu je začutil, da lahko zopet ustvari »črne slike«, kakršne je narisal konec osemdesetih let. Posebnost, čar teh slik ni zgolj v črni barvi, ampak v Dve srci izmed treh na odmevni razstavi Intermezzo-Aleksander Červek – trio. Srca bi lahko hodila in objemala, ker imajo noge in roke. Puščice v njih niso »prave«, smrtonosne, zato se srca lahko premikajo po tleh. Da ne bi koga prestrašila, se gibljejo (?) samo ponoči. Če seveda verjamete. Kaj predstavlja 25 »predmetov« na toliko kvadratih na steni, pa prepuščam domišljiji obiskovalcev. Zlasti tistih, ki so pozorno pogledali, kaj je na nasprotni steni. šljajo, da ga poznajo. In ko umetnik preseneti z nečim, kar je drugačno od njegovega dotedanjega dela, vzbudi še večjo radovednost ali celo pozornost. V tem, presenečenju, je nemara osrednji čar umetnosti. In v ta osrednji čar likovne umetnosti je vstopil tudi Sandi Červek s sedanjo, že peto razstavo v soboški Galeriji, z razstavo, ki je pritegnila številne obiskovalce že ob otvoritvi in pozneje, tudi na strokovno vodenih ogledih (Irma Brodnjak, ki je skupaj z avtorjem postavila pogledu na črno ploskev, ki nudi drugačno podobo, če jo gledamo z leve strani, kakor če želimo videti, kakšna je z desne. Te podrobnosti je mogoče zaznati v polnem izrazu le v ustrezni svetlobi, ne pa, recimo, na reprodukciji. V tem je tudi razlika Červekovih črnih slik od nekaterih drugih avtorjev, denimo serije Lojzeta Logarja, ki je nastajala konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja na domačiji Lojzeta Veberiča v Seliščih in bila predstavljena prvič v ljubljanski Mali galeriji. Vendar natančen pogled pokaže, da tudi Logarjeve črne slike niso zgolj s črno barvo pobarvana in uokvirjena platna. O nekaterih drugih avtorjih črnih slik gove umetnine »pa samo še odločneje prispevajo k razumevanju umetnikovega celotnega opusa in predstavljajo neprecenljiv prispevek Akademski slikar Sandi Červek, desno zadaj nemara slike, ki vodijo k novemu ciklu »črnih slik« je govorila kustosinja Irma Brodnjak na strokovnem vodenju po razstavi del Sandija Červeka. Pritegnejo nas dela, kot je instalacija Tri srca, skice za skulpture, nekaj del, s katerimi se vrača k črnemu, a še ne v celoti, in Aleja, ki je posvečena pesniku Milanu Vincetiču. Ob tem dr. Janez Balažic meni, da umetnik v projektu Intermezzo-Aleksander Červek - trio dosledno omogoča vpogled v svojo ustvarjalnost. Nje- ter neizmerno likovno bogastvo v slovenskem in širšem, mednarodnem kulturnem okolju.« Razstavi Intermezzo-Aleksander Červek-trio in razstavo Monument – Drago Tršar, risbe na japonskem papirju, so obiskovalcem posebej predstavili v programu Mednarodnega dneva muzejev, kjer sodeluje, ob Pomurskem muzeju, tudi soboška Galerija. Tekst in fotografije: Ernest Ružič Učenci obiskali muzej Kulturno društvo Pannon kapu je zainteresirane občane povabilo na sprehod po mestu, v okviru katerega so jim predstavili znamenitosti Monoštra. V okviru programa so učenci OŠ Jánosa Aranya obiskali tudi muzej Avgusta Pavla. L.R.H. Porabje, 24. maja 2018 7 Podobe iz narave in sanj - v lesu in linoleju V eni od naših prejšnjih številk ste lahko prebrali, da je v monoštrskem Slovenskem domu od 6. aprila na ogled razstava linorezov in lesorezov akademskega umetnika Mihe Eriča iz Ljubljane. Tokrat ponujamo v branje pogovor z ustvarjalcem, ki je odprtje Obiskali smo kmetijo sokim tiskom, linorezom in lesorezom. Slednji je bil na Slovenskem najbolj razširjen v 19. stoletju, pretežno v obliki igralnih kart ali verskih podobic. Velik preporod tehnike predstavlja partizanska grafika. Tudi še po drugi svetovni vojni je bilo nekaj tega, Google ažurira posnetke ulic Google je 14. maja najavil, da bo na Madžarskem začel z ažuriranjem svojih posnetkov ulic v okviru programa Street View. Njihovi snemalni avtomobili so se napotili 16. maja, obiskali so tudi območja, kjer prej niso delali posnetkov, na ostalih območjih pa so ažurirali posnetke, da bi le-ti bili aktualni. Njihovi posnetki, ki jih trenutno najdemo na spletu, so iz leta 2010 in 2011, zato se lahko zgodi, da je neka hiša, v kateri že pet let stanujejo, na posnetku zgrajena samo na pol. Google bo tudi v tem primeru pazil na varstvo osebnih podatkov in pred objavo na posnetkih prekril vse registrske tablice ali obraze oseb. Miha Erič razstave v Porabju popestril z glasbeno točko »ljudskega bluza« v spremstvu partnerice mag. Natalije Šepul. - Miha, zakaj ste se v današnji dobi digitalizacije odločili za tradicionalni tehniki linoreza in lesoreza? »To je dolga zgodba mojega življenja. Že v časih osnovne šole sem z očetom obiskoval bolšje sejme, kjer sva raziskovala predvsem stare knjige z bakrorezi, jedkanicami, litografijo ali suho iglo. Mene so najbolj zanimali srednjeveški lesorezi. Še danes kot zbiratelj zbiram vse: žepne ure, stare slike in predmete. Že od osnovne šole dalje pa sem dobil navdih za risanje. Pot me je peljala na srednjo oblikovno šolo v ljubljanske Križanke, kjer sem postal grafični tehnik oblikovanja. Tam sem začel ustvarjati grafike, s samim linorezom pa sem se srečal že v osnovni šoli.« - Ali sta ti stari tehniki razširjeni v Sloveniji? »Niti ne. Na Akademiji za likovno umetnost, kjer sem diplomiral, sem imel v drugih letnikih 3-4 kolege, ki so se intenzivno ukvarjali z vi- tehnika pa je danes prisotna vse manj. Sam jo uporabljam zato, ker me enostavno veseli rezbarjenje materiala in nastanek slike, ki je zrcalna. Postopek je pravo presenečenje, nikoli ne veš, kaj bo uspelo na koncu.« - Ob tehniki pa morava spregovoriti tudi o motivih. Kaj najraje upodabljate? »Kadar si vzamem prosti čas, ga najraje preživim s svojo ’boljšo polovico’ Natalijo v naravi, v gozdu. Nastopam tudi kot glasbenik, zato se veliko zadržujem tudi v mestih. Navdihujejo me pa še nadrealistični motivi - včasih imam kakšne sanje, sanjam o ruševinah, ki jih nato poskušam spraviti v sliko. Tudi na tokratni razstavi najdete razvaline, cerkveno okno, katedrale in še kaj. Vsekakor pa je zame izhodiščna točka narava z drevesi in potmi, z organskimi in anorganskimi oblikami. Imam nekaj motivov iz Amerike, ki so nastali, ko smo z glasbeno skupino potovali po Združenih državah. S seboj sem vzel nožke za rezbarjenje in linolejne matrice, tako je nastala na primer slika ’Kak- ... DO MADŽARSKE Vrtca Dolnji Senik in Sakalovci sta v torek, 8. maja, obiskala kmetijo. Na lep spomladanski dan smo se s sakalovskega vrtca peš odpravili do kmetije. Na poti smo opazovali naravo; rožice, drevesa in živali. Pozorno smo opazovali tudi vozila, ki so se peljala mimo nas, in peli pesmice. Na kmetijo, ki je nekje na sredini med obema vrtcema, so pripešačili tudi otroci in vzgojiteljice iz vrtca Dolnji Senik. Skupaj smo si ogledali kmetijo, ki sta nam jo razkazala Dorina mama in dedek. Videli smo krave, kokoši, psa in konje. Živali smo opazovali pri jedi, konje pa smo lahko tudi pobožali. Imeli smo se lepo. Vzgojiteljica asistentka: Romana Trafela tusi v Arizoni’. Če vidim kakšen tak motiv, ko opazujem naravo, si predstavljam kader ali izrez te slike, še preden naredim grafiko. Pogosto pa upodabljam, kar me v nekem trenutku spreleti. Kakšen svet, ki si ga izmislim v svoji glavi. Nikoli ne vem točno, kaj bom naredil.« - Kako pod vašimi rokami nastane barvna grafika? »V Sloveniji poznajo predvsem črno-beli linorez in lesorez. Pri barvnih slikah pa je tehnika ta, da z več različnih plošč odtisnejo različne barve. To je kromatsko tiskanje, sam pa se ne poslužujem tega načina. Raje odtisnem osnovno črno podlago, nato pa ročno po- barvam vsak linorez posebej. Tako so ustvarjali tudi podobe v prvih inkunabulah v srednjem veku. Lesorezi so bili ročno pobarvani.« - Rekli ste, da sta tehniki bolj razširjeni v tujini. Ali je to vaše prvo gostovanje na Madžarskem? »V resnici je to že moja druga razstava, pred leti sem že sodeloval pri skupinski predstavitvi slovenskih ilustratorjev v vaši državi. Je pa to moja prva razstava v Slovenskem Porabju in mi je v veliko čast, da lahko spoznam tukajšnje ljudi, da jim lahko predstavim svoja dela. Zame je to vse skupaj eno veliko druženje.« -dm- Porabje, 24. maja 2018 Soroseva fundacija bo selila svoj sedež v Berlin Soroseva fundacija za odprto družbo bo odselila svoje pisarne iz Budimpešte v Berlin, je izjavil predsednik Fundacij za odprto družbo. Kot je Patrick Gaspard povedal, ne bodo počakali sprejetja zakona Stop Soros, kateri bi sankcioniral civilne organizacije, ki pomagajo migrantom. Kljub spremembi sedeža pa bodo fundacije za odprto družbo še naprej podpirale madžarske civilne organizacije predvsem na področju kulture, umetnosti, svobode tiska in transparentnosti ter šolstva in zdravstva. Preselitev pisarn bo prizadelo kakih sto sodelavcev, večina je delala na področju mednarodnih donacij. Provladni tisk meni, da je novica lažna, saj smo nekaj podobnega lahko prebrali tudi pred kakšnim mesecem, le da je takrat tiskovni predstavnik fundacij izjavil, da bodo počakali sprejetje omenjenega zakona. Zanimiv je tudi čas izjave, saj je le-ta bila objavljena dan po tem, ko je minister Antal Rogan, vodja Orbánovega kabineta, povedal pred parlamentarno komisijo, da se bo sprejel še strožji zakon, kot je bilo predvideno, predpogoj za to je modifikacija ustave (temeljnega zakona). 8 Pred 60. lejti so končali šaulo Šestdeseto oblejtnico svetiti je lejpo delo, zato ka šestdeset lejt doživeti je nej málo delo, sploj pa te, če je tau oblejtnica konca osnovne šaule. Šestdeset lejt je bilau tauma, ka se je v števanovskoj šauli več kak tresti mlajšov oslobodilo pa so šli tadale, vsikši po svojoj pauti, ka ma je dano bilau. Dosta ji je ostalo doma v rojstnoj vesi pa v Varaši, dapa dosta ji je odišlo ta po svejti tö. Dva kedna nazaj je te klas, steri je leta 1958 zgotauvo, v števanovskom hoteli Apát emo srečanje. Od tauga je mena Margita Korpič pripovejdala, stera je glavna organizatorka bila. - Tetica Margit, stero leto ste zgotauvili v osnovni šauli? »Leta petdesetausmoga, junija smo vö na dvera staupili, tauma je zdaj šestdeset lejt. Zdaj, ka smo töj, nejsmo vsi v Števanovci končali, litji tejsti so tö tü, steri so na Verici odli v šaulo, zato ka nji je malo pa so prosili, če bi leko z nami svetili. Mi smo je z veseljem čakali, tak ka zdaj te vtjüper svetimo.« - Kelko vas je iz Števanovec? »Iz Števanovec nas je devet, zato ka dosta je že mrlau, vsevtjüper tridvajsti nas je bilau. S tauga so taši, steri so nej prišli, pa je dosta taši tü, steri so se sploj nej zglasili, gda smo je pozvali. Pa mamo taše tö, za stere ranč ne vejmo, ka gdé so. Zato ka dosta ji je odišlo vö z rosaga pa ne vejmo, gdé so, ka je njigvi atrejs. Šestdeset lejt je nej kratek čas, že starejši smo gratali, vsi smo že več kak sedemdeset lejt stari. Tau tö dam valati, ka vsakšoma se že ne da pridti, sploj pa te, če so že betežasti.« - Kakšen je bejo vaš klas, če si tak malo nazaj mislite, kak vidite tisti osem lejt, ka ste vküper bili? »Dja tak mislim, ka smo mi trno dober razred meli, zato ka smo fejst vtjüpar držali, zato pa mamo zdaj tau srečanje. Dosta je bilau taši, steri so se nej tadale včili, bola so doma ostali ali so delat šli, zaman so se dobro včili, pejnaze je trbelo slüžiti. Dapa zato so bili taši, steri so se kakšno pop, tau je eden školnik bejo. Sledkar je pa Mihály Pusztai bejo naš razredničar, ravnatelj so pa Csabai András bili. Nekdenešnji sošolci v hoteli Apát maštarijo vönavčili, dja sem sama bila, stera sem v gimnazijo üšla.« - Vi ste se leko tadale včili, vam je nej trbelo doma delati? »Doma so bili mati, baba pa brat, so zavolé bili, zato ka smo doma malo gazdijo meli, zato smo še tvojga očinoga grünt tü mi delali, prejk poštije kak je tabor bejo. Ka so stariške v leti pripauvali, tisto so v zimi podjeli, tak ka ta gazdija je več lüstva že nej mogla tadržati. Tak ka velko srmastvo je bilau. Mena je dosta pomagala števanovska kancelarija, zato ka mati je slöjž nej mejla. Rama smo tü nej meli, gdé smo se držali, tisto je tü kancelarijin ram bejo.« - Drüdji, ka so z vami odli v šaulo, so tü srmacke bili? »Vsakši je zato nej bejo srmak, bili so taši, steri so baukše živeli, tau so tejsti bili, gdé so stariške v fabriko odli delat, pa te so še doma gazdöjvali ali tisti, steri so kulacke bili. Vsakšo fele lüstvo je bilau, dapa tak vejš, srmaka so zato itak nej pomagali.« - Sto je bejo vaš razredničar (osztályfőnök)? »V spaudnji razredaj je najprvin Markovič bejo, dapa nej Po pravici, dja se njim leko zahvalim, ka sem v gimnazijo üšla, dobro sem se včila pa oni so mena prajli, ka dja v gimnazijo moram titi. Tau tö moram vöprajti, ka v gimnaziji sem dja trno dosta trpala, mi smo pa nej vedli. Te nas je tadala spitavala, ka djejmo vsakši den, tak smo te goraprišli, ka tau kröj mora biti.« - Sto so vam verouk držali? »Gospaud Markovič, pop, oni so trno, trno sigurni (strogi) bili, dapa oni so nas navčili boga moliti pa katekizem. Dapa mogli so sigurni biti, vej pa podje so fejst lagvi bili, tašoga reda so je za vüje scukali ali njim sipali enga zavüje.« - Kakšne učilnice so bile, gda ste vi v šaulo odli? »Vse so tašne oljnate bile, zato ka pod je z oljom bejo goranamazani. Taše črne nodje smo meli kak vrag, gda smo bausi bili.« Zavrteli so se, z njimi je plesala gnešnja ravnateljica šaule, Agica Holec tö zato ka sem redno vogrstji nej vejdla gončati. Nas so v šauli začnili vogrstji včiti, dapa gda smo vö z vöre prišli, te smo med seuv že pa znauva slovenstji gončali. Tak ka smo mi zavolo djezika dosta menje znali kak Vaugri, sterim se je nej trbelo djezika včiti. Dapa tau je tü dobro bilau, gda so nas Slovence začnili slovenski včiti, v petom razredi je prišla Irena Pavlič pa nas je pitala, če vejmo, ka je tau, ka kruh, - Gda ste odli bausi? »Od majuša nuta do novembra smo bausi odli, dočas so se nej nücale cipale.« - Kak pa gda se je leko včijo tistoga reda, da je doma trbelo pomagati pa elektrike tö nej bilau? »Včili smo se, gda smo doma krave pasli, zato ka večer že samo pri svejči ali pa posvejti na patroli smo se leko včili.« - Kakšne knjige ste meli v šauli? Porabje, 24. maja 2018 »Te je še dosta knjig nej bilau, v spaudnji razredaj smo edne knjige meli za šteti, edne pa za računati. Od petoga razreda naprej smo še par knjig dobili, dapa nej telko, kak zdaj tej srmacke mlajši s seuv morajo vlačiti.« - Kelko pojbov je bilau pa tjelko dekel v razredu? »Tak pulonja, pulonja je bilau dekel pa pojbov.« - Vi ste tü meli valeto (ballagás), ranč tak kak gnesden majo? »Te je tašo nikanej bilau, samo telko, ka slejdjen den, gda smo šli v šaulo, te so nam taprajli, sto kak se je včijo pa dobili smo edno raužo, telko je bilau vse. Potejm smo eden drügoma zbaugom dali pa vsikši üšo domau.« - Mislili ste na tau, ka za šestdeset lejt se tak srečate? »Nej, sploj smo nej mislili na tau, tau je tak bilau ka gda sva se na Porabskom dnevi s Čer Rudinom srečala, te je on pito od mene, če nemo meli srečanja. Te sem dja njema tau prajla, aj zdaj že telko čakamo, aj mamo petdesetpeto obletnico pa te se leko srečamo. Tak se je te tau začnilo.« - Kak ste meli program gnes, na 60. obletnici? »Na petdesetpeto obletnici smo v šauli bili, zdaj so tau prajli, ka bola k meši mo šli v cerkev, potistim smo pa na cejntor šli k grobu župnika Markoviča, kama smo rauže pa svejče nesli. Pri velkom križi smo pa za tiste vožgali svejče, steri so že nej med nami. Zdaj smo pa se prejk v Apát hotel prišli na edno žmano kosilo pa dobro pijačo. Potejn de nam Bazar špilo, tak ka tisti, steri do meli volau, do leko plesali tö.« - Tetica Margit, dja vam želejm, aj se gnes na 60. obletnici lopau mate, dobro zdravdje vam pa vsem drügim, aj še dosta taši srečanj leko mate. Karči Holec 9 Slovensko štenjé - ga vzem’te v roké! - 16. Razvüzdanost v dauli svetoga Florijana Eške samo v cajti takzvane Grozdom pa Grudenom, »slovenske moderne« se je šteriva badva šketa na svojo narodilo zavolé dobri, origi- stran postaviti bogatca Gornalni gledališki iger - tragedij nika - vse tau v imeni naino drügi dram, komedij ino rodovi idealov. V etoj satiri ljudski iger. Najmenje je bilau Cankar dojzračuna z idejatragični del, najbaukši takši mi nacionalizma ino libetekst je napiso Oton Župan- ralizma iz drügoga tala 19. čič s svojov »Veronikov Dese- stoletja. Prauti toma dvöma niškov«. Bole na gausti so se mentalitetama se postavi pisale drame z žmetnov štori- novinar Ščuka, že skoro s jov, donk pa brezi tragičnosti. socialističnimi mislimi. V toj V etaj igraj má smrt glavne drami je dosta prizorov (jeleperšone višišo znaménje, na- net), šteri nemajo idejnoga pisane so zvekšoga v prozi s témov iz zgodovine ali tedešnji cajtov. Najvekši majster takše drame je biu Ivan Cankar (»Kralj na Betajnovi«, »Hlapci«), un pa je napiso najbole važno satirično komedijo »Za narodov blagor« ranč tak. Eden posabni tipuš komedije je takzvana »farsa«, štero je Cankar v Ivan Cankar kak mantrnik na karikaturi Hinka Smrekara slovensko literaturo pripelo s »Pohujšanjem v znamenja, z lübezenskimi dolini šentflorjanski«. Njegva pa komičnimi štorijami slüpoetična drama »Lepa Vida« žijo toma, aj gledalci igro raj za razloček od realistične ino gledajo. naturalistične dramatike piše Témo za svojo dramo »Kralj o lirskoj témi, v sploj ritmizi- na Betajnovi« je Cankar najranoj prozi. šo v slovenski vesnicaj: kak Ivan Cankar se je začno z se lüstvo tala na bogate pavdramami spravlati že v mla- re, krčmaroše ino bautoše di lejtaj, zvün poezije je tam na ednoj pa srmačke pavre, čüto svoj najvekši talentum. majstre pa delavce na drügoj Po leti 1897 pa je več nej piso strani. Štorija je postavlena verše, največ trüda je spravo na Betajnovo, gde má Kanv svoja prozna dela. Donk pa tor krčmo ino fabriko, peje austo dramatiki vören do neze za tau pa je daubo tak, svoji kesni lejt ino stvauro ka je bujo svojoga bratranca. najbole erične slovenske Kantor vmori mladoga Makdrame. sa Krneca tö, šteri šké vözZa komedijo »Za narodov glasiti njegvo krivdo. Drablagor« je Ivan Cankar idejo ma se konča tak, ka Kantor daubo iz tedešnjoga politič- eške nad moralov tö gvine, noga žitka ino svajüvanja ostane »krau med dojpotežeslovenski varašanski partij. nimi«. Tau delo Cankara je V drami smo svedoki pro- skoro kak kriminalka, zatok tivnosti med političaroma vlečé dosta lüdi v gledališče, je blüzi pripovejdanji v ljudskoj igri. V komediji »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« je Ivan Cankar gorponüco motive iz svoji starejši novel. V istini je tau »simbolistična ino groteskna farsa«, štero bole prausen gledalec žmetno razmej. Dolina je simbol za slovensko zemlau v Cankarovom cajti, gde živejo nazlük vrli varašanci, šteri pa se na skrüma grejom prejkdavajo. Gnauk najdejo dejte, šteroma oča je leko vsakši od žüpana do zvonara. Razbojnik Peter má vsikšoga potencialnoga očo pod komandov, kak umetnik grata njini gospodar. Bole kak štera koli drüga Cankarova drama pride »Pohujšanje« najbole pauleg simbolizmi pa dekadenci. Cankarovo igro »Hlapci« so leko v gledališči nutpokazali samo po tistom, ka je avstro-ogrska monarhija vrazmo spadnila - škonicke so bili sploj prauti njej, ka je prej žáli. Témo je Ivan Cankar že napiso v svojoj knigi »Martin Kačur«, nutpokaže žitek idealističnoga učitela v socialno pa politično dojostanjenoj krajini. Po tistom, ka na volitvaj gvinejo konservativci piše v drami -, dosta liberalni škonikov prejk k njim staupi, pa psüjejo tiste, šteri ostanejo vörni svojoj ideologiji. Prvi tau drame je satiričen, drügi pa tragičen. Glavna peršona, učitel Jerman, stvauri šaulsko drüštvo za pavre pa delavce, tak pomaga nauvomi proletariati. Zavolo materinoga betega pa smrti pa tamnjá politiko pa ne fali dosta, ka bi vmoro sebé. Dramska pesnitev »Lepa Vida« prejkdjemlé motiv od Prešernove variante ljudske pesmi o lejpoj Vidi. Témo postavla v moderni cajt pa ji dá idejni fundament: tau je želenje, štero je povezano z motiviko »cukrarne«, gde mérajo slovenski pesniki. Štorija je postavlena v ižo brezdomcov, gde živé Vida z materdjov, pa si želej srečo v ovaškom svejti. Vkrajzbeži z mladim gospodarom Dolinarom, depa žau ji grata, vejpa je varašanski svejt za njau tihinski - ranč kak v ljudskoj pesmi. Povrné se v svejt trplenja, šteri je eden sami pravi fundament za želenje, za hrepenenje. »Lepa Vida« tö pokaže, ka je Cankarova dramatika nej bila povezana samo z dekadencov pa simbolizmom, donk pa je dala več emblematični pesmi slovenskoj literaturi. Dosta pa se je Ivan Cankar spravlo s publicistikov, piso je kritike pa eseje, gučo je na djilejšaj. Tak se je leko tekno najbole aktualni pitanj literature, kulture ino drüžbe. Humorno je piso od vsakše književnosti, štera je nej bila zanimiva ali kopérala stare avtore. Dosta se je spravlo s problemi gledališča pa likovne umetnosti na Slovenskom, probavo je nagučavati svoje poslüšalce - zvekšoga delavce - za socialne pa politične ideje. V svojom eričnom guči »Slovenci in Jugoslovani« je v leti 1913 podau svoj program zdrüženja jugoslovanski narodov, zmejs pa terdjo kulturno pa gezikovno avtonomijo za té narode. Zavolo toga so ga za sedem dni v »Pohujšanje« so dugo meli za Cankarovo vauzo zaprli. najmenje razmeno delo Ivana Cankara liki z realističnov drama- držimo Slovenci za najvektikov 19. stoletja ranč tak. šoga literarnoga umetnika S svojimi pesmimi pa se je na Slovenskom po Franceti Ivan Cankar vküper zglaso Prešerni, velá pa za najbole že z drügimi člani »slovenske važnoga pripauvednika pa moderne«. Če rejsan je verše dramatika - eške samo un je piso v svoji najmlajši lejtaj, je stvauro prave slovenske psiv poeziji nej mogo pokazati hološke pa socialne drame, vsej svoji talentov. Na začetki komedije pa farse. Prozi je sta najvekšo mauč nad njim dau subjektivni fundament, mejla slovenski pesnik An- prauti realističnim novelam ton Aškerc ino nemški poet pa romanom. Njegva proza Heinrich Heine. Svoje pe- je gratala škér za formulismi je vödau leta 1899 z ime- ranje idej, živlenjski čütenj nom »Erotika«. Katoličanjci ino želenj, dobila je estetsko so bili sploj prauti zbirki, vrejdnost. Motiviko pa teme püšpek Anton Jeglič je po- je napravo šurše - zvün veški küpo vse knige pa je dau pavrov so naprej staupili dežežgati - bile so prej »prauti- lavci, vönavčeni lidgé, mlajši krščanjske ino nemoralne«. pa špajsno lüstvo. Mrau je Cankarova lirika je nej tak djenau pred stau lejtami. unikatna, kak Kettenova, -dmMurnova ali Župančičova, Porabje, 24. maja 2018 10 Na Gornjem Seniku se tudi letos predstavile šolske skupine »Proti koncu vsakega šolskega leta priredimo program, na katerem se istočasno predstavijo vse izvenšolske dejav- ravnateljica Ildiko. Nastopi so se pričeli s tremi pesmimi pevskega zborčka pod vodstvom učiteljice Ibolye Neubauer. Kot Ravnateljica Ildiko Dončec Treiber je pozdravila prisotne nosti na naši ustanovi,« je 15. maja dopoldne svoj nagovor začela ravnateljica DOŠ Jožefa Košiča na Gornjem Seniku Ildiko Dončec Treiber. Letošnji dogodek je bil poseben v dveh pogledih: kulturni dom v največji porabski vasi je bil napolnjen z opremo za računalniški tečaj, telovadnica šole - kjer se je prireditev izjemoma odvijala - pa je bila zaradi izpada elektrike nekoliko mračna. Ravnateljica ni pozdravila le staršev, ki so se programa udeležili v lepem številu, temveč tudi vse prisotne šolarje. »Naš namen je, da bi pridobili prvo smo slišali veselo pesmico Lenčke Kupper z naslovom »Enkrat je bil en škrat«, ki so naučijo in pravilno naglasijo besede in igra steče, tako kot je treba,« je objasnil učitelj-asistent iz Slovenije in dodal: »Ved- krajšo vižo. Glasbeno-gledališki dopoldan se je zaključil z nastopom domače šolske folklorne skupine Bedanec, Mojca, Kosobrin in Kekec - pojejo Kekčevo pesem no smo imeli vaje ob petkih popoldne, potem pa se je to izkazalo za dodatno obremenitev, saj gre že za konec tedna. Letos smo vaje prestavili na sredo. Sam pa nisem zmogel vsega, zato sem za pomoč hvaležen ravnateljici Ildiki Dončec Treiber.« Režiser igre je še izrazil željo, da bi lahko s to igro šli naprej, da bi jo videli še kje izven domače šole, reci- pod vodstvom mentorice Margite Mukič Gyeček. »Dekle, podje, pojte plesat!« se je zaslišal ukaz, ki so mu sledili plesi rejzka, rozinka, ajnccvajdraj in mi se mamo radi. »Te dejavnosti potekajo v slovenskem jeziku, zato ga morajo učenci tudi uporabljati. Osvojijo več izrazov, če se naučijo kakšno pesmico ali neko vlogo v kakšni igri. Tako Pevski zborček je zapel pesem iz Slovenije in dve iz Porabja Seniška šolska folklora pleše porabski ples »rozinko« tudi ostale učence k izvenšolskim dejavnostim. Na žalost je zmeraj več takih šolarjev, ki komaj čakajo, da je obveznosti na šoli konec in se jim mudi domov,« se je potožila Sledili sta porabski slovenski ljudski pesmi »Mam’ca moja« in »Zaplula je barčica«, zborček pa je vse kitice odpel na pamet. »Jaz pa pojdem in zasejem dobro voljo pri ljudeh ...« je na namišljeni oder prikorakal Kekec oziroma učenec Máté Labritz. Pri dramski skupini so se letos odločili za priredbo otroške povesti Josipa Vandota »Kekec«, ki jo je na oder postavil pedagoški asistent Nino Gumilar. »Zgodbo učenci berejo pri urah slovenskega jezika in se tudi učijo o njej, zato smo se odločili zanjo. Tudi pripadajoči film smo si ogledali,« nam je zaupal stalni režiser seniške šole. Prijazno pravljico so spremljali glasbeni vložki, med izvedbo pa smo izvedeli, kako Mojca (Bog- jo učenci predstavili z magnetofonsko glasbeno spremljavo. Pohvalno je, da so se v zbor ob dekletih včlanili tudi štirje dečki in da v skupini najdemo člane od nižjih do višjih razredov. lárka Fodor) trpi med služenjem divjemu lovcu Bedancu (Ákos Lázár). Ko ji na pomoč priskoči zeliščar dedek Kosobrin (Kevin Takács), se stvari zapletejo in je potrebna zvijača Kekca, da hudega Bedanca »užene v kozji rog«. V igri, ki se je odvijala pred lepo postavljenimi kulisami, so svoje vloge spretno odigrali vsi štirje mladi gledališčniki. »Delo je iz leta v leto težje, ker imamo vse manj takih otrok, ki bi bili pripravljeni priti v gledališko skupino. K sreči pa so še tu nekateri učenci, ki imajo veselje do tega. Prav zaradi tega smo se potem tudi odločili, da bomo uporabili knjižno slovenščino. Tako se učenci lažje Učitelj László Cservék z učenkama Štefanijo Dravec in Vaneso Šulič mo na bližnjih goričkih šolskih ustanovah. Člani dramske skupine so poželi velik aplavz občinstva. Prireditev se je nadaljevala z nastopom dveh učenk Štefanije Dravec in Vanese Šulič, ki sta najprej ob spremljavi učitelja Lászla Cservéka na citrah odigrali po eno madžarsko ljudsko pesem, nato pa še pogumno, brez zunanje pomoči izvedli Porabje, 24. maja 2018 si bogatijo besedni zaklad,« je zaključila ravnateljica Ildiko Dončec Treiber in na koncu dogodka naznanila, da čaka vse sodelujoče v skupinah nagradni izlet. Dodala pa je še, da prireja šola od začetka letošnjega koledarskega leta tečaj igranja na harmoniko. Izrazila je upanje, da bodo čez leto dni nastopili tudi mladi »fudaške«. -dm- 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 25.05.2018, I. spored TVS 6.10 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.15 Vem!, kviz, 11.55 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 12.25 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Mednarodna obzorja: Boj z(a) državo, 14.35 Profil: Udi Aloni, 15.20 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 16.05 Duhovni utrip: Kriza smisla, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Alpe-Donava-Jadran, 17.55 Novice, 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 18.10 Pujsa Pepa: Kraljica, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 21.25 Med valovi, 22.00 Odmevi, Volitve 2018: Predstavitveni pogovori s predsedniki strank, Šport, Kultura, Vreme, 23.10 Equus - slepi konj, britansko-ameriški film, 1.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.50 Info-kanal PETEK, 25.05.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.30 Slovenski vodni krog: Lahinja, dokumentarna nanizanka, 8.55 Sledi: Zlati studenec, dokumentarna oddaja TV Maribor, 9.20 Bleščica, oddaja o modi, 10.00 Začnimo znova, slovenska nanizanka, 11.00 Halo TV, 11.40 Dobro jutro, 14.30 Dober dan, 15.35 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 16.00 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 16.30 Halo TV, 17.10 Migaj raje z nami, 17.50 Košarka: državno prvenstvo (M) - Petrol Olimpija : Krka, 3. tekma finala, 20.05 Začetniki, ameriški film, 21.50 Svetovni popotnik: Divji zahod, 22.50 Zvezdana, 23.40 Zackovo čarovniško popotovanje: Austin, 0.10 Glasbeni spoti, 1.15 Košarka: državno prvenstvo (M) - Petrol Olimpija : Krka, 3. tekma finala, 2.55 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti SOBOTA, 26.05.2018, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.50 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, 11.40 Tednik, 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.50 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 14.35 Se zgodi: Nataliteta, slovenska nanizanka, 15.00 Ambienti, 15.35 Profil, 16.00 Durrellovi (I.), britanska nadaljevanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Nevarna Zemlja: Plazovi, britanska dokumentarna serija, 17.45 Popolna družina: Jožica, humoristična nanizanka, 18.00 Kuharija na kubik, kuharska oddaja, 18.30 Ozare, 18.35 Kalimero: Skrivni ogled, risanka, 19.00 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Nuša Derenda: Čez 20 let, 1. del, koncert, 21.05 Lov (III.), britanska nadaljevanka, 22.15 Poročila, Šport, Vreme, 22.40 Najsrečnejši dan Ollija Mäkija, koprodukcijski film, 0.15 Profil, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.20 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 2.15 Info-kanal SOBOTA, 26.05.2018, II. spored TVS 6.30 10 domačih, 7.00 Najboljše jutro, 9.45 Med valovi, 10.15 Slovenski vodni krog: Lahinja, dokumentarna nanizanka, 11.00 Hišica v preriji - spomini na preteklost, ameriški film, 12.45 10 domačih, 13.35 Zackovo čarovniško popotovanje: Austin, 14.15 Na koncu ceste, dokumentarni film, 15.20 Japonska kuhinja, japonska nanizanka, 16.05 Slovenski izbor za tekmovanje Evrovizijski mladi glasbeniki 2018, 17.15 Začnimo znova: Postimo se presenetiti, slovenska nanizanka, 17.55 Migaj raje z nami, 18.25 Magazin Fifa - Pot v Rusijo, 18.55 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 19.10 Rešitev za starejše, kratki dokumentarni film iz Slovenije, 19.25 Adrenalinci: Zipline, dokumentarna serija o mladostnikih, 20.00 Umori na podeželju (XIX.): Po sledeh preteklosti, britanska nanizanka, 21.40 Televizijski klub: Ljubezen ne šteje let, 22.40 Pot na SP v nogometu, 23.15 Aritmični koncert: Pickpocket Swingers & Balkan Boys, 0.15 Glasbeni spoti, 1.15 Magazin Fifa - Pot v Rusijo, 1.40 Pot na SP v nogometu, 2.10 Zabavni kanal, 5.20 Glasbeni spoti NEDELJA, 27.05.2018, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 9.55 Govoreči Tom in prijatelji: Menjava glasov, risanka, 10.05 Nabriti detektivi: Onesnažena zemlja, nemška otroška nanizanka, 10.45 Prisluhnimo tišini, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha: Edvard Kocbek, 12.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 14.45 Vikingi, nemško-ameriški film, 16.50 Kino Fokus, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 In to je vse!: Sobno kolo, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vre- me, 20.05 Delo osvobaja, slovenski TV-film, 21.20 Z Mišo..., 22.10 Poročila, Šport, Vreme, 22.35 Prisluškovalec svetov, dokumentarni film, 23.30 Bravo orkester!: A. I. Hačaturjan: Špartak, Simfonični orkester RTV Slovenija in En Shao, 23.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.20 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.10 Info-kanal NEDELJA, 27.05.2018, II. spored TVS 6.30 Duhovni utrip: Kriza smisla, 6.45 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 7.20 Nevarna Zemlja: Plazovi, britanska dokumentarna serija, 7.50 Glasbena matineja, 9.15 Slastna kuhinja: Rižota s školjkami, 9.30 Japonska kuhinja, japonska nanizanka, 10.30 Začnimo znova: Postimo se presenetiti, slovenska nanizanka, 11.00 Žogarija, 11.30 Hišica v preriji - blagoslovljeni naj bodo vsi otroci, ameriški film, 13.20 Svetovni popotnik: Divji zahod, 14.25 Zvezdana, 15.20 Slavnostni koncert ob 70-letnici: Policijski orkester, Marjan Peternel, Nina Strnad, Primož Fleischman in Nejc Bečan, 17.10 Dobrodelna prireditev OKS, 18.20 Otok Ellis – zgodba o ameriškem snu, francoska dokumentarna oddaja, 19.10 Otožni letni časi na sončni strani Alp, Mate Bekavac, godalni orkester in gosti, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Štirinožni kozmonavti, ruska dokumentarna oddaja, 20.55 Nesmrtni, oddaja o športnih velikanih, 21.20 Ambienti, 21.55 Avtomobilnost, 22.25 Bleščica, oddaja o modi, 23.00 Nuša Derenda: Čez 20 let, 1. del, koncert, 0.20 Glasbeni spoti, 1.20 Zabavni kanal, 5.20 Glasbeni spoti PONEDELJEK, 28.05.2018, I. spored TVS 6.10 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.15 Kuharija na kubik, kuharska oddaja, 10.50 10 domačih, 11.20 Vem!, kviz, 12.05 Kaj govoriš? = So vakeres? 12.25 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Sveto in svet: Izobraževati tudi za radost življenja, 14.30 S-prehodi, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.30 Osmi dan, 16.00 Operne arije: Bernarda Bobro, Slavko Savinšek, Andrej Debevec, Monika Bohinec, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Adrenalinci: Karting, dokumentarna serija o mladostnikih, 17.55 Novice, 18.00 Young Village Folk, 18.05 Lili in Čarni zaliv: Neprijetni gost, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Volitve 2018, 22.00 Odmevi, Volitve 2018: Predstavitveni pogovori s predsedniki strank, Kultura, Šport, Vreme, 23.00 Umetni raj, 23.35 Glasbena matineja, 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.00 Info-kanal PONEDELJEK, 28.05.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.10 Slovenski vodni krog: Ledava, dokumentarna nanizanka, 8.40 Drevesa pripovedujejo: Hrast, dokumentarna serija, 9.25 Brez pik in vejic o Venu Tauferju, portretni film, 10.30 Dobro jutro, 13.20 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 14.25 Nesmrtni, oddaja o športnih velikanih, 15.10 Avtomobilnost, 16.00 Izzivi – obrt in podjetništvo, informativno–svetovalna oddaja TV Maribor, 16.30 Halo TV, 17.00 Začnimo znova, slovenska nanizanka, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 19.00 Studio kriškraš: Žogarjevi, 19.15 Bukvožerček: Čarobni mlinček, otroška oddaja o knjigah, 19.30 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 20.00 Svetovni popotnik: Havaji, 21.00 Oproščen, norveška nadaljevanka, 21.50 Jutri, francoski dokumentarni film, 23.55 Glasbeni spoti, 1.00 Zabavni kanal, 5.20 Glasbeni spoti TOREK, 29.05.2018, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Obzorja duha: Edvard Kocbek, 12.25 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Intervju: Ilinka Todorovski, 14.35 Kino Fokus, 15.00 Kanape - Kanapé, oddaja TV Lendava, 15.30 Od popka do zobka: Voh in okus, zabavno-poučna oddaja za otroke, 15.55 Inside - Offside: V zaledju predsodkov: Didi in Kris, dokumentarna oddaja, 16.30 Zlata dekleta (IV.): Stan se poroči, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Žvenkci: Treskajoča Ropotka, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Doktorica Fosterjeva (II.), britanska nadaljevanka, 21.00 Tribuna - Veseli upor, dokumentarni film, 22.00 Odmevi, Volitve 2018: Predstavitveni pogovori s predsedniki strank, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Pričevalci: Franc Erce, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.05 Info-kanal Porabje, 24. maja 2018 OD 25. maja DO 31. maja TOREK, 29.05.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.30 Žogarija, 8.55 Alpe-Donava-Jadran, 9.20 Village Folk - Ljudje podeželja: Šinjorina smokvica, dokumentarna serija, 9.45 Začnimo znova: Ribolov in betkolov, slovenska nanizanka, 10.30 Začnimo znova: Resničnostna Županova Micka, slovenska nanizanka, 11.00 Halo TV, 11.25 Dobro jutro, 14.15 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu, 15.20 Nuša Derenda: Čez 20 let, 1. del, koncert, 16.30 Halo TV, 17.00 Začnimo znova, slovenska nanizanka, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV 19.00 Kdo si pa ti?, dokumentarna serija o mladostnikih, 19.30 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 20.00 Marihuana kot rešilna bilka, ameriška dokumentarna oddaja, 21.00 Prava ideja, 21.35 Akcent: Psevdoznanost in praznoverje na pohodu, 22.35 Čudesa, koprodukcijski film, 0.30 Glasbeni spoti, 1.35 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti SREDA, 30.05.2018, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan: Iz mariborskega studia, 11.00 Vem!, kviz, 11.30 Slastna kuhinja: Hačapuri, 11.50 Umetni raj, 12.25 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Z Mišo..., 14.35 Duhovni utrip: Kriza smisla, 15.00 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.35 Male sive celice, kviz, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Turbulenca: Ljubosumje, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.10 Trobka in Skok: Mojstrica guganja, risanka, 18.15 Živalski čira čara, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Kentaver, koprodukcijski film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Panoptikum, 0.10 Turbulenca: Ljubosumje, izobraževalno-svetovalna oddaja, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.10 Info-kanal SREDA, 30.05.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.20 Kanape - Kanapé, oddaja TV Lendava, 8.50 10 domačih, 9.40 Začnimo znova: Tista črna kitara, slovenska nanizanka, 10.20 Začnimo znova: Glasbene korenine, slovenska nanizanka, 11.00 Halo TV, 11.25 Dobro jutro, 14.15 Dober dan: Iz mariborskega studia, 15.10 Vikend paket, 16.30 Halo TV, 17.10 Ambienti, 17.50 Rokomet - kvalifikacije za EP (Ž) - Slovenija : Danska, 19.40 Žrebanje Lota, 19.50 Nogomet - pokal Slovenije: Olimpija : Aluminij, finale, 22.00 Bleščica, oddaja o modi, 22.30 Prevara (I.), ameriška nadaljevanka, 23.40 Glasbeni spoti, 0.45 Rokomet - kvalifikacije za EP (Ž) - Slovenija : Danska, 1.55 Nogomet - pokal Slovenije: Olimpija : Aluminij, finale, 3.35 Zabavni kanal, 5.20 Glasbeni spoti ČETRTEK, 31.05.2018, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Turbulenca: Ljubosumje, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.25 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Akcent: Psevdoznanost in praznoverje na pohodu, 14.35 Slovenci v Italiji, 15.05 Težišče - Súlypont, oddaja TV Lendava, 15.50 Prava ideja, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek, 18.05 Mala kraljična: Nisem bila jaz!, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Volitve 2018, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.30 Veliki slikarji na malem zaslonu: Matisse in kolaži, britanska dokumentarna serija, 0.35 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.20 Info-kanal ČETRTEK, 31.05.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 9.35 Slovenski vodni krog: Ščavnica, dokumentarna nanizanka, 10.15 Med valovi, 11.00 Halo TV, 11.50 Dobro jutro, 15.00 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.35 Televizijski klub: Ljubezen ne šteje let, 16.30 Halo TV, 17.00 Začnimo znova, slovenska nanizanka, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 18.55 Vetrnica: Piknik na prostem, 19.00 Od popka do zobka: Voh in okus, zabavno-poučna oddaja za otroke, 19.15 Mulčki: Varnost, risanka, 19.30 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 20.00 Rabina v avstralski divjini, avstralska dokumentarna oddaja, 21.00 Avtomobilnost, 21.35 Po potresu, kitajski film, 23.55 Big band RTV Slovenija in Don Menza, 0.55 Glasbeni spoti, 2.00 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Ministrstvo za človeške vire (EMMI), Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB porabje.hu