BOHOR ŽARI Glasilo občinske konference SZDL Šmarje pri Jelšah LETO: III POSEBNA IZDAJA Poštnina plačana pri pošti 63240 Šmarje pri Jelšah NOVEMBER 1981 GLASUJMO „ZA” i KS, Šolo, Otroške vrtce, Park Trebče Osnovna šola »Marija Broz-« v Bistrici ob Sotli — ponos III. samoprispevka POSEBNA S skupnimi močmi smo zgradili Novo osnovno šolo v Rogatcu smo zgradili s pomočjo samoprispevka v dveh etapah Nova podružnična šola v Kostrivnici z dvema oddelkoma predšolskega varstva bo omogočila prehod na celodnevno osnovno šolo Delovnim ljudem in občanom občine Šmarje pri Z novim vrtcem v Kozjem smo za dalj časa rešili probleme predšolskega varstva v tem kraju in njegovi okoliei Iztekajo se zadnji meseci potletnega obdobja, ki smo ga leta 1976, ko smo delavni ljudje in občani šmarske občine z veliko večino glasov izglasovali že tretji samoprispevek, opredelili za obdobje uresničevanja referendumskega programa. Rezultati naše zavestne odločitve, da tudi sami prispevamo svoj maksimalen delež k zagotavljanju materialnih pogojev za uresničitev naših razvojnih hotenj, so vidni na vsakem koraku, potrjujejo pravilnost naše odločitve in ne terjajo posebnih dokazovanj. Z zbranimi sredstvi, oplemenitenimi s solidarnostno pomočjo širše družbene skupnosti ter z lastnim delom in zavzetostjo, smo uspeli doseči zavidljive dosežke na področju osnovnega šolstva, otroškega varstva, kulture, komunalne infrastrukture in drugod. Štirje novozgrajeni osnovnošolski objekti, otroški vrtec, stotine kilometrov novozgrajenih ali moderniziranih cest, pomembni dosežki na pordočju elektrifikacije, izgradnje vodovodnega in telefonskega omrežja, več domov krajanov v KS ter drugi rezultati naše aktivnosti dokazujejo, da napori niso bali zaman. Spremenjena podoba občine, s katero se srečujemo na vsakem koraku, izpričuje našo trdno odločenost in željo po nadaljnjem razvoju, po člmprejšni odpravi značilnosti, ki nam dajejo v slovenskem prostoru pečat manj-razvitosti. In še nekaj je posebj pomembno: v naših Skupnih razvojnih prizadevanjih smo izgrajevali sami sebe, krepili socialistično solidarnost, zavest, ter stkali tisočere medsebojne vezi, ki nas vodijo novim hotenjem in ciljem naproti. Naši samoupravno sprejeti razvojni dokumenti so smeli in zahtevni. V nje je čvrsto vgrajeno zaupanje v lastne moči in prepričanje, da ni ovire, W bi ji združeni ter trdno odločeni uresničiti zastavljene cilje, ne bili kos. Pred nami so številne, doslej še neuresničene 'naloge, planske naloge; življenje dn delo porajata nova hotenja in potrebe; razvojna pot vodi nujno samo naprej. Ocenjujemo, da dogovorjenih razvojnih usmeritev občine ni mogoče uresničiti brez ponovne solidarne angažiranosti vseh delovnih ljudi dn občanov. Ta je tembolj pomembna in nujna v času, ko dobivajo lastna sredstva in delo v pogojih stabilizacijskih prizadevanj posebej pomembno, pogosto odločujočo vrednost. Od tod torej naša pobuda, da s podaljšanjem tekočega samoprispevka za nadaljnjih pet let zagotovimo temeljne materialne pogoje za uresničitev najnujnejših, med njimi nekaterih ¡neodložljivih nalog, seveda v pogojih in mejah stabilizacijskih usmeritev. V skupnem delu novega referendumskega programa prevladujejo nekatere naloge s področja šolstva in otroškega varstva, ki jih ni bilo mogoče uresničiti v tekočem planskem obdobju zaradi izjemnega porasta cen in tako pomenijo v določenem smislu solidarnostni dolg delovnim ljudem in občanom s teh območij. Posebni deli referendumskega programa pomenijo v bistvu razvojno osnovo razvejanemu spletu potreb, hotenj in želja v krajevnih skupnostih, ki morajo biti uokvirjene z realnimi možnostmi in temeljnimi stabilizacijskimi usmeritvami. Pred delovnimi ljudmi in občani naše oibčine bo v nedeljo 22. novembra letos ponovno odgovorna in zahtevna samoupravna odločitev, od katere zavisi naš ¡boljši jutrišnji dan. Globoka in tesna medsebojna povezanost v naših dosedanjih prizadevanjih in dosežkih, spoznanje, da vodi naša nadaljnja pot le k razvoju in napredku ter doslej že večkrat dokazana visoka stopnja samoupravne socialistične zavesti dajejo prepričljivo jamstvo, da bomo tudi tokrat izbirali edino pravo pot: s skupnimi močmi, enotni in solidarni v boljši in lepši jutrišnji dan. Občinska konferenca SZDL Šmarje pri Jelšah Obračun petletnega obdobja 21. novembra letos bo minilo natanko pet let od referenduma, s katerim smo se odločili za samoprsipevek za financiranje programov krajevnih skupnosti in programa izgradnje šol ter objektov otroškega varstva v občini. Po določilih odloka o uvedbi samoprispevka je bilo 55 % teh sredstev — ob koncu petletnega obdobja (31. 12. 1981) naj bi znašal skupni znesek 82,540.549.— din — porabljenih za potrebe krajevnih skupnosti, 45 % Pa za uresničevanje vzgojnoizobraževalnega programa v občini. Iz podatkov za minula štiri leta je razvidno, da je bilo krajevnim skupnostim namenjenih 31,537.312,30 din, za skupni program pa 25,803.236,70 din. Samoprisp e v ek -Hitrejši razvoj krajevnih skupnosti Sredstva samoprispevka, ki so se zbirala za programe krajevnih skupnosti, so se delila po posebnem ključu. Iz tabele je razvidno, koliko teh sredstev so v letih 1977 — 1980 zbrale posamezne krajevne skupnosti: 1. Bistrica ob Sotli 996.373,20 din 2. Buče 198.285,40 din 3. Dobovec 773.922,95 din 4. Kostrivnica 1,477.079,95 din 5. Kozje 1,342.264,60 din 6. Kristan vrh 951.718,85 din 7. Lesično 778.965,40 din 8. Mestinje 680.143,20 din 9. Osredek 69.718,15 din 10. Podčetrtek 1,022.998,65 din 11. Podsreda 577.198,85 din 12. Polje ob Sotli 338.865,85 din 13. Pristava 1,246.167,10 din 14. Rog. Slatina 10,960.913,90 din 15. Rogatec 2,236.653,50 din 16. Sladka gora 544.249,65 din 17. Stojno selo 612.236,25 din 18. Šentvid 1,122.594,40 din 19. Šmarje 3,501.920,95 din 20. Tinsko 188.529,35 din 21. Vinski vrh 746.339,80 din 22. Virštanj . 325.267,75 din 23. Zagorje 268.888,30 din 24. Zibika 575.990,30 din Skoraj vse krajevne skupnosti so svoje programe v celoti realizirale, marsikje so naredili celo dosti več, kot so načrtovali. Sredstva samoprispevka so namreč oplemenitili z mnogimi urami prostovoljnega dela . in sredstvi iz drugih virov. Doseženi rezultati pa 'so porok, da bomo tako delali tudi v bodoče, kajti pot pelje samo naprej. 3,5 km nove asfaltirane ceste iz Sodne vasi proti Loki je le ena izmed mnogih cest, ki smo jih uredili iz samoprispevka xx Sola-Hiša učenosti naših otrok, vrtec - drugi dom naših najmlajših Sredstva samoprsipevka, ki so bila namenjena za gradnjo šol in vrtcev, so bila tudi osnova za pridobivanje ostalih sredstev iz — osnovna šola Rogatec — osnovna šola Bistrica ob Sotli — osnovna šola Kostrivnica — osnovna šola Rogaška Slatina — vrtec Kozje Sredstva tega skupnega programa v občini pa so bila porablje-' na takole: — osnovna šala Rogatec: investicijska vrednost objekta, ki ima 20 učilnic in telovadnico in je bil zgrajen v dveh etapah, znaša 34,053.538.— din; 5,622.072,— din ali 16,51% celotne investicije so sredstva samoprispevka, ostalo pa so krediti, združena amortizaoija osnovnih šol in sredstva za odpravljanje posledic potresa — osnovna šola »-Marija Broz« Bistrica ob Sotli: celotna investicija šole, iki ima 10 učilnic, telovadnico in 2 igralnici za predšolsko vzgojo ter varstvo, je znašala 27,270.650.— din; iz sredstev samoprispev- drugih virov. Tako je bilo za program izgradnje vzgojnoizob-raževalnih objektov planirano: 6.000. 000.00 din 5.000. 000.00 din 2.000. 000.00 din 7.500.000. 00 dan 1.000. 000.00 din ka je bilo porabljenih 7,160.944,— din ali 26,26 % vseh investicijskih sredstev — osnovna šola Kostrivnica: v objektu so 4 učilnice in 2 igralnici za otroško varstvo; sredstva samoprispevka občanov so znašala 4,306.086.— din ali 23,68 % investicije. Podatki torej kažejo, da so realizirane ogromne investicije na vzg ojnodzohraževalnem področju, žal pa zaradi prehitre rasti cen ta program ni uresničen v celoti. Nedokončana je ostala osnovna šola v Rogaški Slatini, prepričani pa smo, da bomo manjkajoča sredstva za ta nujno potreben objekt zbrali v naslednjem referendumskem obdobju. Marsikje so s sredstvi samoprispevka in pridnimi rokami uredili avtobusna postajališča - Nadaljujmo začeto delo - Združeni »ZA« boljši jutri Jože ZOGAN, kmet: »Uvedba samoprispevka ni slaba stvar, vendar je v času, ko so življenjski stroški iz dneva v dan višji, nekoliko vprašljiva. Ljudje postajajo vse bolj občutljivi za različne dajatve, ki jih je iz dneva v dan več. Toda mislim, da se bomo kljub temu morali odločiti za podaljšanje samoprispevka, saj le tako lahko pričakujemo še kakšno novo cesto, vodovod in še kaj. Vida VREČKO, upokojenka: Zadovoljna sem, ko vidim, da se kraj razvija, da dobiva lepšo podobo. Vem tudi, da je ta razvoj odvisen od ljudi, ki v njem živijo. Vsak mora po svojih močeh prispevati za boljši jutri in se iznebiti miselnosti, da bo prišel nekdo tretji, z veliko malho denarja in bi znal rešiti vse naše probleme. Tega prav gotovo ne bomo dočakali in tudi prav je tako. Se naprej si borno morali pomagati sami. In ravno samoprispevek, s katerim bomo zbrali toliko in toliko sredstev, je naša 'edina pomoč. Anton TRUNK, obrtnik: S samoprispevkom, ki se bo konec leta iztekel smo zelo veliko naredili. Asfaltirali smo ceste, kar je za razvoj kraja najpomembnejše. Ostalo pa je še nekaj del, ki bi jih bilo potrebno postoriti. Zato je podaljšanje samoprispevka nujno. Čeprav se bodo pri nekaterih ljudeh pojavila oporekanja, sem prepričan, da bo večina vendarle takšnih, ki bo glaslovala »za«. Sam lahko rečem, da je samoprispevek edina rešitev za razvoj kraja. NATAŠA DOŠLER, učenka: Zelo žal nam je, ker letos ne bomo mogli sodelovati v tekmovanju za najlepše urejen razred. Vzrok za to je čisto preprost, ker svojega razreda nimamo. Vsaki dan se selimo iz prostora v prostor, kar pa ni čisto nič prijetno. Zato si zelo želim, da bi imeli svoj razred in enoizmenski pouk, kar pa bo mogoče šele takrat, ko bo zgrajena nova šola. Tudi moji starši si želijo, da bi bil prostorski problem na naši šoli čimprej rešen. Meta LORGER, vzgojiteljica: Pričakujemo, da bomo z novim samoprispevkom končno uspeli dograditi otroški Vrtec v Šmarju. Že več let nas pestijo problemi, ko moramo zaradi pomanjkanja prostorov odklanjati nič ... koliko otrok. To je zelo neprijetna zadeva ne samo za nas, ki delamo v vrtcu, ampak predvsem za starše, ki si marajo iskati, privatno varstvo. Danes pa je vse več takšnih, ki jim ne gre samo za varstvo, ampak želijo, da bi bili otroci deležni tudi vzgoje. Zato je težnja po vključitvi otrok v vzgojno varstveno ustanovo iz dneva v dan večja. Ker bomo letos med drugim glasovali za dograditev otroškega vrtca, torej ne sme biti problema, da tistega, kar smo planirali, ne bi tudi realizirali. Ivan KOVAČIČ, delavec: Samoprispevek je primerna oblika zbiranja sredstev, saj smo z njim v naši krajevni skupnosti veliko pridobili. Prepričan sem, da še danes ne bi bilo novega vrtca v Kozjem, če se ne bi pred petimi leti odločali za samoprispevek. Veliko smo uredili tudi komunalnih objektov in naš kraj je dobil povsem novo podobo. Ko smo se pred petimi leti odločili za samoprispevek je bilo veliko lažje, kot sedaj. Saj veste, cene iz dneva v dan naraščajo, osebni dohodki pa več ali manj stagnirajo. Tudi za kmete ni lahko. Cene kmetijskih proizvodov so se izredno malo dvignile, kar pa mora kmet kupiti je zelo drago. Zato je važno, preden se bodo ljudje odločali za ali proti, da natančno vedo, kaj bo krajevna skupnost pridobila z zbranimi sredstvi. VIKTOR HRIBERŠEK, delavec: Mira FERK, trgovka: »S samoprispevkom smo v preteklih letih kar dosti pridobili, predvsem cest. Vendar smo veliko naredili tudi z lastnim delom, saj sredstva samoprispevka niso zadoščala. Če bomo hoteli v krajevni skupnosti še kaj imeti, bomo vsekakor morali glasovati za nov samoprispevek. Želeli pa hi, da bi krajani natančno vedeli, koliko bo teh sredstev, s katerimi bomo v prihodnje razpolagali in v kakšne 2.074 2,9 215 2,4 162 6,8 334 2.785 20. Smarje/Jelšah 10,4 6.162 10,9 810 : 18,5 : L250 12,8 628 8.850 21. Vinski vrh 2,6 1.541 0,6 45 1,2 81 3,2 157 1.824 22. Virštaej 0,7 415 0,6 45 1,6 108 2,5 122 690 23. Tinsko 0,6 336 0,3 22 — 1,1 54 412 24. Zagorje 0,9 533 0,9 67 — — 1,3 64 664 25. Zibika 1,6 948 1,0 74 3,2 217 4,3 211 1.450 SKUPAJ 100,0 59.350 100,0 7.430 100,0 6.753 100,0 4.933 78.354 Skupni program samoprispevka V petih letih IV. samoprispevka načrtujemo 142.461 tisoč dinarjev (po oceni iz leta 1981 J. Ker se v bistvu odločamo za podaljšanje samoprispevka in ne gre za uvajanje novega bodo tudi v samoprispevku 1982-1986 ostala enaka delitvena razmerja kot so bila v iztekajočem. Osnovni razlog za to je predvsem v tem, da bomo s tem samoprispevkom uresničevali tiste naloge, ki jih nismo uresničili v tekočem in izvedli tiste, ikd smo jih začrtali v temeljih planov za srednjeročno obdobje 1981-1985. Tako bomo: — 55 % zbranih sredstev namenila za programe KS kar pomeni 78.354 tisoč dim; — 45 % zbranih sredstev namenili za skupni program izgradnje šol- skih prostorov, prostorov predšolskega varstva in urejanje spominskega panka Trebče. Za to bomo namenili 64.108 tisoč dinj Osrednji objekt skupnega programa IV. samoprsipevka je izgradnja osnovne šole v Rog. Slatini. Z njo bodo učenci v Rog. Slatini in okolici dobili enake pogoje kot njihovi vrstniki po drugih krajih občine 1. Izgradnja osnovne šole Rogaška Slatina V iztekajočem srednjeročnem načrtu smo opredelili izgradnjo osnovne šole v Rog. Slatini. K izgradnji šole se je pristopilo v letu 1981, ko je bilo angažiranih 45.000 tisoč dinarjev za izgradnjo 1. etape. Celotna vrednost načrtovanega objekta po cenah iz junija letos znaša 227.525 tisoč dinarjev. Izgradnja je predvidena v dveh fazah: I. faza zajema: — izgradnja 12 učilnic in sprem- ljajoče prostore. To bo končano leta 1982; — izgradnja telovadnice v letih 1983/1984; — Igrišča in zunanja ureditev v letih 1983/1984 II. faza zajema: — izgradnja 12 učilnic v letih 1984/1985 in izgradnja zaklonišča v letu 1986. Potrebna sredstva bodo zbrana: — samoprispevek 56.261 — skupna poraba 51.000 —.združena amortizacija 13.000 — sofinanciranje Repub. izobraževalne skup. 21.000 — dodatna skupna poraba 27.500 — drugi viri 13.764 To pomeni, da bo na ta način zbranih 182.528 tisoč dinarjev ob tem, da je 45.000 tisoč din podab-ljenih že v letu 1981. Z izgradnjo šole bodo izenačeni pogoji za delo in bo zagotovljen enoizmenski pouk, ustvarjene pa pa bodo možnosti za prehod na celodnevno osnovno šolo. Področje Rogaške Slatine je eno tistih kjer se število otrok stalno povečuje in so razmere za delo v obstoječih prostorih že sedaj neustrezne. 3. Razširitev prostorov predšolskega varstva v Šmarju in Rog. Slatini V vseh samoprispevkih doslej je bilo zgrajenih vrsta novih objektov za predšolsko vzgojo in varstvo otrok. V večini krajev v občini obstoječe kapacitete zadovoljujejo potrebam kraja in okolice, saj so prostorske možnosti takšne, da lahko sprejemajo vse otroke, kd so potrebni vzgoje in varstva. V Šmarju pri Jelšah in Rog. Slatini zaradi hitrejše stanovanjske izgradnje in večjega števila delovriih mest, postajajo kapacitete premajhne in prihaja do vse večjih problemov pri varstvu otrok zaposlenih. Prizadevanja gredo v smeri iskanja najcenejših možnosti širitve prostorskih kapacitet, kar bi dosegli z odpiranjem objektov v okviru stanovanjske izgradnje in preureditvi prostorov ali dozidavi k obstoječim. V letih 1982/83 in 1983/84 bodo sredstva v višini 4.000 tisoč din iz samoprispevka in sredstva, ki bodo angažirana iz drugih virov omogočila, da bo zgrajenih 100 novih mest v Šmarju pri Jelšah in Rog. Slatini in preurejena kuhinja v šmarskem vrtcu. 3. Naloge v okviru spominskega parka Trebče. Da bo spominski park Trebče dobil podobo, M sodi v takšen spominski park, bo del nalog izvedenih tudi s pomočjo sredstev podaljšanega samoprispevka. V ta namen bo angažiranih 6 % zbranih sredstev samoprispevka oziroma 3.846 tisoč dinarjev. Ta sredstva bodo predvsem spodbuda vsem, ki imajo določene naloge pri ureditvi spominskega območja, poseben program nalog pa bo sprejela občinska skupščina v prvih mesecih leta 1982. GLASOVNICA za referendum dne 22. 11. 1981 o podaljšanju samoprispevka za financiranje programov krajevnih skupnosti in dogovorjenega skupnega programa, ki bo predpisan za dobo 5 let in sicer od 1. 1. 1983 do 31. 12. 1986 in s katerim bi se zbralo približno 142.461.000,— din. SAMOPRISPEVEK BODO PLAČEVALI: 1. občani, ki imajo lastnost delavca v združenem delu in občani zaposleni pri zasebnih delodajalcih 2 % od neto osebnega dohodka; 2. občani, ki s samostojnim osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost (intelektualne storitve! P° stopnji 2 % od celotnega dohodka, zmanjšanega za priznane odbitne stroške brez osebnega dohodka in občani, ki se jim ne ugotavlja dohodek pavšali sti J po stopnji 2 %; 3. občani, ki imajo dohodke iz avtorskih pravic, po stopnji 3 % od dohodka, zmanjšanega za stroške, ki se priznavajo po zakonu o davkih občanov; 4. upokojenci — po stopnji 2 % od osebnih, družinskih in invalidskih pokojnin; 5. lastniki, imetniki pravice uporabe ali uživalci zemljišča po stopnji 5 % od katastrskega dohodka. SAMOPRISPEVKA NE BODO PLAČEVALI OBČANI: — od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroških dodatkov, štipendij učencev in študentov ter od nagrad, M jih prejemajo; — delavci, katerih osebni dohodek ne presega z zakonom določenega zajamčenega osebnega dohodka; — upokojenci, katerih osebna, družinska ali invalidska pokojnina ne presega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, ki ga določa skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji; — lastniki in uživalci zemljišč pod enakimi pogoji, kot so oproščeni davka iz kmetijstva. glasujem »ZA« »PROTI« Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroža besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka oziroma besedo »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.