velja od 25.1. do 8.2.2001
za 40 izdelkov
Akcija velja v vseli prodajalnah z živili v Mercatorju!
Št. 5 (2684), leto Lil »Novo mesto, četrtek, 1. februarja 2001 »Cena: 240 tolarjev
ZIMA NA OBROKE - Letošnja zima je nekakšna čudna vremenska mešanica jeseni in pomladi. S starčevsko muhavostjo nam le tu in tam za dan ali dva natrosi nekaj snežink, toliko pač, da “starka zima " upraviči svoj pridevek "bela ’’ in da ne pozabimo, kaj je sneg. Napovedi vremenarjev o sneženju po vsej Sloveniji v začetku tega tedna so se uresničile le za južni del domovine. Dolenjci in Belokranjci so se tako v torek, 30. januarja, zjutraj prebuditi v pravo zimsko razpoloženje. A so pletoče snežinke stkale bolj rahlo snežno odejo, voznikom in cestarjem v-zadovoljstvo, otrokom in ljubiteljem zimskega veselja pa v ponovno razočaranje. Na sliki: torkovo zimsko jutro na Glavnem trgu v Novem mestu. (Foto: M. Markelj)
Sindikat za pravice obrtnih delavcev
V dolenjsko-belokranjskem območnem sindikatu obrtnih delavcev v okviru ZSSS desetina delavcev, zaposlenih v obrti - Veliko krivic in kršitev - Socialni partnerji
NOVO MESTO - Lani spomladi so v Območni organizaciji Zveze svobodnih sindikatov za Dolenjsko in Belo krajino ustanovili sindikat obrtnih delavcev. Od kakih 4.700 delavcev, zaposlenih pri obrtnikih na Dolenjskem in v Beli krajini, jih je danes okoli 10 odst. članov tega sindikata, kar v dolenjsko-belokranjski ZSSS ocenjujejo kot uspeh, saj je to v povprečju več kot v Sloveniji nasploh. Velika večina članov tega novega sindikata je z območja Novega mesta, kjer je obrtna dejavnost tudi najbolj razvita in kjer je v njej zaposlenih daleč največ ljudi.
Pred dnevi je območna organizacija ZSSS sklicala prvi razgovor med predstavniki združenj delodajalcev, območnih obrtnih zbornic in sindikata obrtnih delavcev. “Nam gre za to, da vzpostavimo dogovor med socialnimi partnerji in s tem za izboljšanje odnosov med delodajalci, v tem primeru obrtniki in zaposlenimi v obrti. Osnova za to je kolektivna pogodba med sindikatom obrtnih delavcev Slovenije in Obrtno zbornico,” pravi sekretar Območne organizacije ZSSS za Dolenjsko in Belo krajino Jože Miklič.
A pot do tega ni ne gladka ne ravna. Žalostne in boleče izkušnje namreč kažejo, da razvoju obrti (v nemalo primerih pa tudi podjetništva) ni sledil tudi “kvalitetni razvoj in napredek medsebojnih odnosov med udeleženci proizvodnega procesa, še posebej ne pri
novodobnih podjetnikih, ki ne spoštujejo določil kolektivne pogodbe in zakona o delovnih razmerjih”. To, po domače povedano, pomeni, da se predvsem “novo-komponirani” obrtniki in podjetniki požvižgajo na že tako slabo in nedorečeno zakonodajo, na red, pravila, predvsem pa na osnovno moralo, ki ureja medčloveške odnose. Pri tem se stari obrtniki, tisti izpred leta 1990, očitno ločijo od novodobnih. Prvi imajo znanje in izkušnje z vodenjem obrti in poslovalnic, drugim pa je v prvi vrsti mar le čim večji in čim hitrejši zaslužek. To pa hočejo največkrat doseči z brezsramnim izkoriščanjem svojih zaposlenih.
To je možno tudi zato, ker so zaposleni v obrti neuki, neizobraženi, ne poznajo svojih pravic pa tudi ne obveznosti. “Branijo” se s slabo delovno disciplino, neodgo-
vornostjo, z izkoriščanjem bolniškega staleža. Ob vsem tem je seveda težko govoriti o pripadnosti obrtni delavnici oz. podjetju, kar je v končni posledici najslabše prav za lastnike le-teh. To pa spet povzroča spore in spopade med delavci in delodajalci. Začaran krog!
Najpogostejše kršitve so nepravočasno izplačilo plač, minimalno izplačilo preko obračunskega lista, ostalo “na roko”, zaradi česar so delavci prikrajšani pri pokojnini, dopustu, nadomestilu za bolniško itd., neizplačevanje nadurnega dela, regresa za dopust, jubilejnih nagrad, prevoza na delo, prehrane, odpravnin. Tu so še delo na črno, delo brez pogodbe o zaposlitvi, kršenje pravic do dopusta in oviranje pri včlanjevanju v sindikat.
Da bi izboljšali odnose, si bodo socialni partnerji prizadevali za dosledno izvajanje kolektivne pogodbe, javnost pa seznanjali z grobimi kršitvami pogodbe. Za sedaj sindikat ne bo uporabljal radikalnih sredstev pri delodajalcih, ki bodo pripravljeni sodelovati pri odpravljanju nepravilnosti in ne bodo ovirali zaposlenih pri včlanjevanju v sindikat.
A. BARTELJ
PftgWOO|	
07/33 76 490	Podb«vtkovi 6a, Novo m*Sto
Anketa o Dolenjskem listu
V tokratni številki Dolenjskega lista boste na 12 strani lahko našli anketo pod naslovom “Za časnik po vaši meri”, s pomočjo katere želimo od vas, dragi naši bralci, dobiti vašo sliko o Dolenjskem listu. Ker nam bodo odgovori v pomoč pri uvajanju sprememb in bogatenju časopisa, vas prosimo, da nanjo odgovorite.
Ob koncu tedna bo suho in postopno topleje.
K prehladu nagnjena kultura
Govorjenje in pisanje o kulturi ob slovenskem kulturnem prazniku je sila raznoliko in razvejeno, a vendar v razmišljenih, ki so ta čas za uvodniške stolpce skoraj obvezna, redno naletimo na stalnico, katere svetloba na poseben način izrisuje položaj kulture pri nas. Tovrstno pisanje namreč rado zdrkne v jamranje in žalostinke. Zakaj? Je mar žalobni prizvok v skladu z nekaterimi potezami v slovenskem narodnem značaju in z mitsko podobo zaničevanega, nepriznanega slovenskega kulturnega ustvarjalca ter tako edini pravi ton za praznično pisanje ali pa je morda res odsev stanja, v katerem se nenehoma nahaja kultura ter zatorej ni mogoče pred njim zatiskati oči niti takrat, ko kultura praznuje in bi bito nedvomno veliko primerneje zapisati nekaj slavospevnih besed? S slovensko kulturo je vsekakor izredno tesno povezan občutek zapostavljenosti in ogroženosti, pa naj ustreza dejanskemu stanju ali ne. Kot pes čuvaj je ves čas na preži prav zalo, ker se iz mnogih izkušenj, prejšnjih in zdajšnjih, ve, da so kulturi dobri časi muhasto odmerjeni, da so negotovi in da ob prvi prepišni sapici v proračunskih ali kakšnih drugih mošnjičkih prav kultura prva stakne prehlad. Lahko še tako svečano ugotavljamo in obračamo na vse možne načine temeljno in prastaro resnico, da človek ne živi samo od kruha, na tehtnici praktičnega ravnanja bo skledica s kulturo vedno zletela navzgor, pa naj na drugo položimo še tako banalno in za polno človekovo bivanje še tako nepomembno stvarči-
I
MILAN MARKEU
Azilanti tudi v Črnomlju
V nastanitveni center v Črnomlju, v katerem prebivajo begunci iz Bosne, pred dnevi začasno pripeljali okrog 70 prosilcev za azil
ČRNOMELJ - Črnomaljci so bili konec preteklega tedna nemalo presenečeni, ko so na mestnih ulicah srečevali ljudi precej temne polti ali celo črnce. Ker je bilo prav takrat precej vroče glede preselitve azilantov in drugih pribežnikov iz Ljubljane v prekmurske Vidonce, so takoj posumili, da so jih nekaj dobili tudi v nastanitveni center na Majerju.
Njihove slutje so se izkazale za resnične. Kot je v ponedeljek zjutraj pojasnil Žarko Bogunovič, v. d. direktorja Urada vlade za priseljevanje in begunce, gre za okrog 70 prosilcev za azil, ki zagotovo prihajajo iz Siere Leoneja, Irana, Iraka in Turčije, morda pa še iz katere druge države. “Z ministrstva za notranje zadeve so nas zaprosili, da jim pomagamo rešiti problem z azilanti, dokler ne bo urejen azilni dom, saj jih niso imeli kam dati in so bili tako rekoč na cesti. Nisem bil navdušen, a nisem imel druge izbire, sicer pa imam pisno zagotovilo, da bodo v Črnomlju ostali največ teden dni,” je povedal Bogunovič. Vprašali smo ga, če so o nameri, da bodo azilante preselili v Črnomelj, pa četudi začasno, koga vprašali ali obvestili, saj je bilo pred slabima dvema letoma, ko so prišli na Majer Albanci s Kosova obljubljeno, da se kaj podobnega ne bo več zgodilo brez privolitve lokalne skupnosti. Bogunovič je bil začuden, zakaj bi morali koga spraševati, češ da gre za začasno nastanitev, nastanitveni center pa je v državni lasti. Ker pa gre za prosilce za azil, jim tudi gibanja ne smejo omejevati. Vendar je zagotovil, da se je poskušal pogovoriti z županom Andrejem Fabjanom, a ker ga ni dobil (!), mu je v ponedeljek zjutraj po faksu poslal pismo.
Županje potrdil, da do sprejema tega pisma o priseljevanju azilantov sredi Črnomlja ni vedel ničesar. Vendar je notranjemu ministru dr. Radu Bohincu takoj poslal pismo, v katerem je zapisal, da se ne more strinjati z nastanitvijo azilantov na črnomaljskem Majerju. Svoje nasprotovanje je utemeljil
* Črnomaljski svetniki so na torkovi seji poldrugo uro razpravljali o azilantih v mestu. Vsi so bili ogorčeni nad brezbrižnim ravnanjem Urada za priseljevanje in tujce, ki mora v prihodnje reševati takšne probleme z vednostjo in privoljenjem lokalne skupnosti. Zagrozili so celo, da bodo šli na ulico, če ne bo šlo drugače. Sprejeli so sklep, da bodo v ponedeljek sklicali izredno sejo, na katero bo prišel notranji minister dr. Rado Bohinc, če bodo konec tega tedna azilanti še v Črnomlju. Občina Črnomelj mora kot ustanoviteljica vrtca takoj zagotoviti varno delo vrtčevskih oddelkov na Majerju, od Ministrstva za notranje zadeve pa so zahtevali, da azilantom v Črnomlju omeji gibanje.
s tem, da je v bližini nastanitvenega centra stanovanjsko naselje, ki je del mestnega jedra. Prosilce za azil so nastanili v stavbi ob vhodu v poslovno cono Majer, v kateri je 26 podjetij ali samostojnih podjetnikov, ki zaposlujejo okrog 220 ljudi. Le nekaj metrov od nastanitvenega centra ima črnomaljski vrtec v najemu prostore, v katerih ima dva jaslična oddelka ter oddelek otrok, starih od tri do pet let. V bližini je tudi Varstveno-delovni center, v katerem dela 21 odraslih motenih oseb, od tega 9 deklet. “Tako vrtčevskim otrokom kot varovancem VDC smo dolžni zagotoviti posebno varstvo, saj gre za ljudi, ki se sami v primeru “nevarnosti”, kakršna je žal tudi ta, ne morejo braniti. Še posebej smo bili pozorni na to, da prosilci za azil niso opravili sanitarno-zdravstve-nega pregleda,” je med drugim zapisal Fabjan v pričakovanju, da bodo problem nastanitve azilantov rešili še v tem tednu, saj je nastanitveni center na Majerju zanje povsem neustrezen.
M. BEZEK-JAKŠE
Berite danes
stran 2:
•	Nadvoz v Trebnjem državna sramota
stran 3:
•	Brusničani - žrtve vojnega nasilja
stran 9:
•	Biomasa - vir energije za Dolenjsko
stran 11:
•	“Rajko je policiji verjel, da ga bo zaščitila ”
stran 18:
•	V gozdu ukrepaš samo s sekiro
Obvestilo
Naročnike in bralce obveščamo, da bo zaradi kulturnega praznika, ki ga bomo praznovali prihodnji četrtek, naslednji Dolenjski list izšel v petek, 9. februarja.
Policista zlorabila uradni položaj?
NOVO MESTO - Po daljšem spremljanju dela dveh policistov PU Novo mesto so ugotovili, da obstaja utemeljen sum. da sta E. K. in S. Z. pri opravljanju nalog nadzora cestnega prometa storila kaznivo dejanje in hujšo kršitev delovne discipline. Zoper njiju je vložena kazenska ovadba zaradi zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic in ponareditve ali uničenja uradne listine ter uveden disciplinski postopek. Začasno sta odstranjena z dela.
Kdaj bo zaživela pokrajina?
Svet pokrajine Posavje v ustanavljanju - Prepir okrog savskih elekrtrarn ■ Krški župan Franci Bogovič novi predsednik sveta
SEVNICA - Toliko opevana in želena posavska enotnost je na zadnji seji Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju pretekli torek spet padla na izpitu, ko so se soočila mnenja in stališča članov glede izgradnje hidroelektran na spodnji Savi. Jasno se le, da bi se moral zgoditi čudež, da bi letos vendarle pričeli z gradnjo HE Boštanj, saj je njen investicijski program finančno ministrstvo ocenilo negativno. Dobro bi bilo, če posavski politiki ne bi znova odkrivali Amerike in bi obrisali prah vsaj z dokumentov, ki so bili že v preteklosti izdelani za ta “projekt in naložbo stoletja v Posavju”, da bi proučili, kaj je še uporabnega.
Posavje bi po mnenju nekaterih moralo biti bolj enotnejše in odločnejše tudi, kar zadeva ustanavljanje pokrajine, da ne bi izgubili regije že zaradi premajhnega števila prebivalstva. Posavci se ozirajo in že dogovarjajo z nekaterimi sosednjimi občinami za morebitno povezavo v pokrajino Posavje, toda tudi po najboljšem scenariju ne zmorejo doseči spodnje meje števila prebivalstva - 100.000. In če bo krovni zakon o pokrajinah, na
katerega še čakajo, da bo lahko šel skozi proceduro v državnem zboru, kot drugi tudi predlog zakona o pokrajini Posavje, ki sta ga pripravila poslanca Jože Avšič in Brane Janc, zacementiral spodnjo
• Dosedanji predsednik sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju Kristijan Janc je za eno leto predal funkcijo predsednika sveta krškemu županu Franciju Bogoviču.
mejo ob omenjeni številki, Posavju ne bo pomagala niti nekakšna ad hoc ustanovljena (po)krajina!
P. PERC
Košarka		Suproliga
KRKA TELEKOM : PARTIZAN (Beograd)		
/ \|/,	1 [1KRKK	Novo mesto, ŠD Leona Štuklja,
<	c llfJ S TTV		četrtek, 1.2.200J, ob 20.30.
	Pokrovitelj srečanja: FOTO ASJA Žrebanje vstopnic: Mobikvakač	
A)
ki
«
:e
St,
5k
S
'ki
k
ki
'M
S
H 07/ 30 81 118 k 041 |
ŠMARJE 13a, ŠENTJERNEJ, e-poštat i
ISSN 0416-2242
9 77
416 224
Si kdaj kupite sliko?
Ob kulturnem prazniku lahko državljan gleda tudi umetniške slike na kateri od razstav. Osebni užitek pri tem je jedro vsega, dodatek k temu je, da državljan z osebno navzočnostjo na razstavi dviguje skupni odstotek obiskanosti kulturnega dogodka. Nakup slike pomeni osebni korak globlje v kulturo, če človeka pri nakupu ne omejujeta višina in barvni ton stene v dnevni sobi ter postavitev in oblika knjižne police. Vselej obstaja možnost, da se za nakup umetniške slike, če ostanemo pri tem kulturno in gospodarsko obarvanem dejanju, človek res odloči zaradi lepotnega užitka. Obstaja tudi možnost, da si slike sploh ne moremo kupiti. Recimo, daje bil Marx prvi, ki je opozarjal na usodno povezanost hrane in duhovnosti, tj. tudi umetnosti, ko je rekel, da mora človek najprej jesti, šele potem lahko filozofira. V času, ki ga živimo, Slovencu občasno kruli po želodcu in ne razmišlja o umetnosti niti o kulturnem prazniku, zato tudi ne kupuje umetniških slik. Ali se uvrščate med tiste, ki kupujejo umetniške slike in po tem blagu in blagru posežete zaradi sle po umetnosti? Kaj bi sicer radi počeli ob slovenskem kulturnem prazniku? Bi se sprli s sosedom, ki bi vam rekel, da niste nič bolj kulturni, če ste videli Rembrandta in imate doma Kobilco? Slikam namenjamo tudi tokratno anketo.
JOŽE KOVAČIČ, pravnik na GG Novo mesto: “Občasno si ogledam likovno razstavo, teh je v Novem mestu kar precej, nad tem se res ne more nihče pritoževati. Tudi kakšno umetniško sliko ali grafiko kupim, nazadnje sem to storil konec lanskega leta. Mislim, da bi ljudje bolj segali po umetniških likovnih izdelkih, a so cene za naše razmere previsoke.”
ANTON KRAŠOVEC, vodja obče uprave na Upravni enoti Metlika: “Hodim na razstave umetniških del, a ne zato, da bi kaj kupil, temveč jih obiskujem kot kulturne prireditve. V stanovanju imam umetniške slike, ki so v glavnem podarjene. Nekaj so mi jih podarili tudi prijatelji, ki so slikarji. Menim pa, da so za povprečen slovenski žep umetniška dela v glavnem predraga^”
JOŽE ŽAGAR, samostojni podjetnik iz Črnomlja: “V stanovanju imamo nekaj umetniških del. V glavnem jih izbere žena, ki se na to bolje spozna, kupiva pa jih skupaj. Raje imam en original kot na kupe reprodukcij. Odločamo se predvsem za nakup del mlajših umetnikov. S tem jim pomagamo pri nadaljnjem ustvarjanju. Njihova dela so praviloma tudi cenejša, čeprav imajo umetniško vrednost."
SUZANA VOLČANŠEK, profesorica, iz Brežic: “Želim si imeti umetniške slike, vendar jih še nisem kupila. Vse tiste, ki bi jih rada imela, so predrage za moje finančne zmožnosti. Upam, da si bom lahko privoščila sliko vsaj takrat, ko se bom vselila v novo stanovanje. Imam rada olja in tudi grafike."
MARTIN PRIMC iz Ivanjš (pri I Kostanjevici na Krki): “Umetniške I slike so mi všeč, no, tiste, ki kaj pove- I do. Za nekoga pove slika to, za druge- I ga drugo. Meni so všeč slike pokrajin, I planin, obzorij, kozolca na livadi, to. Te mi bolj ugajajo kot na primer barvne ploskve. Občasno obiščem razstave. Če grem na razstavo, grem v Galerijo Božidar Jakac v Kostanjevici."
NATAŠA JANEŽIČ, Pizzerija Lui-gi iz Kočevja: "Zaradi pomanjkanja časa ne obiskujem javnih prireditev. Takrat ko prireditve potekajo, običajno delam. Likovna umetnost me zanima. Všeč mi je vse, kar je bolj umirjeno in ne preveč moderno. Še posebej so mi všeč razstave izdelkov domače in umetne obrti. Takšnih prireditev je dovolj, obisk pa je bolj skromen."
GAŠPER FORTUNA, študent iz Novega mesta: “Umetniških slik zase ne kupujem, kupim jo le, če jo komu podarim. Tiste, ki jih imam, pa sem dobil za darilo. Tudi v krogu svojih prijateljev opažam, da večina umetniških slik ne kupuje. Tiste, ki so kakovostne, so namreč zelo drage, cenejše pa so ponavadi preveč kičaste."
JOŽE UHAN, vodja Cestnega podjetja Novo mesto, sektorja Trebnje: “Slikarstvo me kar precej zanima, pa ne kot ustvarjalca, pač pa kot zbiralca umetniških slik. Seveda si s svojimi dohodki ne morem privoščiti zelo dragih slik, ampak kupujem le take, katerih cena se suče okrog 50 tisočakov. Nekaj umetniških slik sem že tudi podaril, saj je slika lepo darilo!"
MARJANA GULIČ, zaposlena v samopostrežni prodajalni Mercatorja Dolenjske v Sevnici: “Imamo družinsko prijateljico, kije akademska slikarka, zato nas je že dokaj navdušila za slikarstvo. Po svojih zmožnostih kupujemo tudi umetniške slike. Meni so všeč zlasti portreti in tihožitja, sama slikarska tehnika pa ni toliko pomembna."
Nadvoz v Trebnjem državna sramota
Župan Pungartnik: “Ponižujoč odnos države in strategija izsiljevanja, s katero nam hočejo vsiliti nesprejemljivo ‘dolinsko’ varianto poteka avtoceste mimo Trebnjega!”
TREBNJE - V zvezi z izvedeno sanacijo železniškega nadvoza v Trebnjem je trebanjski župan Ciril Metod Pungartnik pri ministrstvu za promet ponovno ostro protestiral, čeprav so njegova protestna pisma, ki so bila naslovljena na resorno ministrstvo in ostale pristojne državne službe v lanskih poletnih mesecih, torej pred pričetkom sporne gradnje, ostala v predalih določenih državnih uradnikov.
Izšel je Pirš 2001
LJUBLJANA - Slovenska knjiga je nedavno predstavila že deveto izdajo Pirša. Poslovni informator Republike Slovenije, ki je namenjen poslovnežem in drugim uporabnikom, je tudi letos izšel v treh različicah: v knjigi, na cede-romu in internetu. Glede na to, da je cederom Pirš 2000 prejel posebno priznanje za kakovost in odličnost od Evropskega združenja izdajateljev imenikov in podatkovnih baz - EADP, so ponovno pripravili kar nekaj novosti, obe elektronski različici pa poleg preverjenih podatkov vsebujeta tudi tiste iz različnih javnih baz. Pirš na internetu je še vedno brezplačen, cederom pa je izšel v rekordni nakladi 57.000 izvodov.
Temeljni kamen za gimnazijo
KOČEVJE - Na lokaciji gradbišča na Ljubljanski cesti 12 v Kočevju bodo v torek ob 10. uri položili temeljni kamen nove stavbe gimnazije. V imenu ministrstva za šolstvo, znanost in šport, ki bo v celoti financiralo adaptacijo obstoječega, starejšega dela stavbe ob cesti in izgradnjo novega prizidka na mestu pred nedavnim porušenega, bo temeljni kamen položil državni sekretar za šolstvo mag. Mirko Zorman.
Občni zbor semiške SLS-SKD
SEMIČ - Občinski odbor SLS-SKD Slovenske ljudske stranke Semič vabi vse člane in simpatizerje na občni zbor stranke, ki bo v soboto, 3. februarja, ob 18. uri v tukajšnjem penzionu Smuk. Gostje občnega zbora bodo pravosodni minister Ivo Bizjak, predsednik državnega sveta Tone Hrovat, pomočnik direktorja Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja Igor Hrovatič in poslanec državnega zbora Andrej Fabjan.
“Zakaj občina Trebnje ni bila vključena v postopek načrtovanja nadvoza in je bil le-ta izveden popolnoma enostransko s strani Direkcije RS za ceste (DRSC)? S tem niso bili upoštevani prostor-sko-urbanistični pogoji, ki se skladno s smernicami za projektiranje ' cestnih premostitvenih objektov morajo upoštevati pri mostovih v mestih in naseljih. Zakaj pri načrtovanju ni bila upoštevana intenzivnost in vrsta prometa v času gradnje in eksploatacije nadvoza, ki bi bila osnova za določitev števila in širin posameznih voznih pasov, hodnike za pešce in kolesarskih stez? Postavlja se vprašanje ekonomske upravičenosti izvedene sanacije nadvoza, s katero so se nenamensko in neracionalno koristila sredstva državnega proračuna! Nesmiselno bi bilo ugotavljati, da z naše strani tako sedanja kot bodoča prometna in oblikovna funkcija nadvoza čez železniško progo v Trebnjem nedvoumno ni bila opredeljena!” je ogorčen trebanjski župan.
Ta primer rekonstrukcije predstavlja preživel pristop enostranskega in sektorskega načrtovanja državne prometne infrastrukture, ne glede na spoznanja, da je v primeru gradnje in tako temeljite rekonstrukcije, kot je bila izvedena v tem primeru, na urbanih področjih potrebno doseči sočasno in skladno prostorsko načrtovanje.
DRSC je na pobudo trebanjske občine v letu 1999 pričel priprave za gradnjo nadomestnega objekta. Preko železniškega nadvoza poteka glavna mestna vpadnica in dveh regionalk na sedanjo hitro cesto, nadvoz pa prevzema tudi funkcijo prometne navezave južnega zaledja mesta. To vplivno zaledje predstavljata sedanji lokalni cesti proti suhokrajinskemu delu občine, in sicer proti Repčam in Rdečemu Kalu na vzhodu ter proti Vrhtreb-nju in Dobrniču na zahodu. Nadvoz je edina komunikacijska naveza med območjem trebanjskega gradu in historičnim delom mestnega jedra. Območje gradu, ki je organski del starega mestnega jedra, in samo jedro tvorita velik potencial za zaokrožitev centralnih urbanih programov mesta. Ne glede na izbrano varianto avtoceste se celotnemu območju prioritetna prostorska in hkrati za mesto razvojna funkcija tudi v bodoče ohranjata.
S prometnega vidika se torej preko nadvoza v bodoče še vedno napaja omenjeno južno zaledje mesta, ki ga ni mogoče voditi na vzhodni ali zahodni priključek avtoceste, v primeru poteka trase avtoceste po “pobočni” ali varianti “za gradom” pa nadvoz prevzema poleg naštetih funkcij tudi eno izmed prometnih mestnih vpadnic iz sedanje prekvalificirane hitre ceste.
Arhitekta Janez Podobnik in Andrej Ravnikar sta ob pripravah strokovnih podlag idejne zasnove prometne ureditve za ureditveni načrt mesta Trebnje predvidela potek nove mestne ceste severno ob železniški progi, ki se v območju Baragovega trga navezuje na predvideni novi nadvoz čez železniško progo. Karakteristični prečni prerez objekta je v zasnovi predvideval dva vozna pasova 2 x 2,50 m. Predvidena razširitev objekta v območju Baragovega trga bi omogočala desno zavijanje na prej omenjeno novo mestno cesto, pa tudi levo zavijanje v primeru nadaljevanja te ceste proti zahodu. Vsa ta
izhodišča je upoštevala študija nadvoza, ki jo je naročila DRSC in jo je trebanjska občina pozitivno sprejela, oktobra 1999 dala soglasje k projektni dokumentaciji in hkrati ponudila pomoč pri pridobivanju formalnopravnih dovoljenj.
Junija lani pa so trebanjske Občinarje neuradno obvestili, da je sanacija nadvoza predvidena le v obsegu večjih vzdrževalnih del in ne kot gradnja novega nadomestnega objekta, kot je bilo dogovorjeno med občino in DRSC. Trebanjci so bili toliko bolj presenečeni nad enostransko prekinitvijo priprav za gradnjo novega nadvoza, saj so bile te že usklajene z vsemi prizadetimi v prostoru in ker je DRSC v dopisu 31. januarja 2000, s katerim je dala soglasje k ureditvenemu načrtu za mesto Trebnje, nedvoumno pogojevala, da naj priključevanje načrtovane mestne ceste, ki naj bi potekala severno od železniške proge, načrtujejo skladno s “potrjeno projektno dokumentacijo za novi nadvoz čez železnico”.
Vzrok za nastale razmere je bil Trebanjcem bolj ali manj jasen. “Z usklajeno akcijo ministrstva za promet in Družbe za avtoceste RS (DARS) nam hočejo vsiliti popolnoma neustrezno in nesprejemljivo dolinsko varianto poteka avtoceste mimo Trebnjega ne glede na to, da je bila predčasno investicija nadvoza utemeljena in so bila investicijska sredstva zagotovljena!” je zapisal župan Pungartnik v ostrem protestnem pismu ministru za promet, v katerem zahteva, da mu nemudoma odgovorijo na zastavljena vprašanja, da bi seznanil občinski svet in ogorčeno javnost, ki za takšno izvedbo nadvoza obtožuje tudi župana, in vztrajajo, naj ugotovijo poimensko odgovornost posameznikov, ki so snovali zgrešeno naložbo.
P. P.
Krvodajalske akcije
LJUBLJANA - Rdeči križ Slovenije vabi na februarske krvodajalske akcije. Kri lahko danes, 1. februarja, darujete na Osnovni šoli Mirna, jutri v KD Mokronog in 15. februarja v Šentjerneju.
MONOGRAFIJA O DVORSKI ŽELEZARNI - V Narodnem muzeju v Ljubljani so v začetku tega tedna predstavili zadnji dve številki zgodovinskega časopisa Argo in kot osrednjo publikacijo monografijo Železarna na Dvoru ob Krki 1795-1891, ki jo je na osnovi arhivskega gradiva napisal umetnostni zgodovinar Malija Žargi. V nji je temeljito obdelal nastanek, skoraj stoletno delovanje in zaprtje železarne na Dvoru, s katero so bili položeni temelji industrijskega razvoja v zgornjem toku Krke. Kot je poudari! zgodovinar dr. Slane Granda v svojem pregledu, gre za monografsko delo o zgodnji železarski industriji pri nas. Več o publikaciji prihodnjič. Na sliki: dr. Stane Granda in avtor Matija Žargi z nekaj predmeti umetniškega liva dvorske železarne. (Foto: M. Markelj)
Izdal uradno skrivnost
Pogojna kazen B. Likarju, ker je novinarju Budji leta 1998 izdal del uradnega poročila o bojih na Viču in Holmcu
LJUBLJANA - Kdo se ne spomni afere Vič - Holmec, kije pred časom dodobra pretresala domačo politično sceno? Pretekli teden je dobila sodni epilog. Na ljubljanskem okrajnem sodišču so namreč zaradi izdaje uradne tajnosti (zagrožena zaporna kazen do treh let) obsodili Boruta Likarja, nekdanjega direktorja slovenske policije in načelnika UNZ Novo mesto. Senat mu je dodelil mesec dni zapora, pogojno za tri leta, plačati pa bo moral še sto tisoč tolarjev povprečnine.
Predlog tožilstva je bil drugačen: naj sodišče Likarja obsodi na denarno kazen dveh milijonov tolarjev ter mu izreče tudi varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, kar pa se ni zgodilo. Likar trenutno na ministrstvu za notranje zadeve opravlja funkcijo državnega podsekretarja v uradu generalnega direktorja policije. Sodba še ni pravnomočna, obramba pa je že napovedala pritožbo.
Likar seje pred sodiščem branil očitkov, da je kot generalni direktor policije izdal uradno tajnost, ko
je novinarju Slovenskih novic Bojanu Budji posredoval podatke iz zaupnega dokumenta o bojih na Viču in Holmcu, kljub temu da je bil dokument opremljen z oznako uradna tajnost - strogo zaupno. Decembra 1998 je Budji po telefonu prebral del poročila ministrstva za notranje zadeve z naslovom Domnevne nepravilnosti dela milice na območju UNZ Slovenj Gradec med osamosvojitveno vojno 1991. Budja je te podatke objavil v omenjenem časopisu v članku z naslovom Slovenci streljali vojne ujetnike?
Likar je odločno zanikal, da je novinarju prebral del poročila, seznanil gaje le z očitano vsebino, ki ni zaupne narave, ter z Bukovniko-vim demantijem v zvezi z videokaseto, in vse to z namenom, da Bud-jo odvrne od pisanja nepreverjenih zadev. Očitno mu to ni uspelo, saj so o aferi potem pisali tudi tuji časopisi. Sodišče je menilo, da bi moral Likar glede na svojo funkcijo varovati zaupnost podatkov, ter ga tako spoznalo za krivega.
L. MURN
KAKO KAŽE NA BORZI?
Krka in Lek vlečeta navzgor
Pretekli teden so si borzni posredniki oddahnili, saj je bil trend padanja tečajev prekinjen in večina tečajev je porasla. Najbolj je porasel tečaj delnice SKB banke, ki je javnost obvestila, da je za strateško partnerico izbrala francosko banko Societe Generale. Merjeni) po velikosti bilančne vsote je Societe Generale deveta največja banka v Evropi in petnajsta na svetu. Zaposluje 70.000 ljudi in je kar tristokrat večja od SKB banke.
Societe Generale bo v roku enega meseca dala javno ponudbo za odkup delnic SKB banke po ceni /9 evrov za delnico, kar znaša nekaj več kot 4.000 SIT. Ponujena cena je za 15-odst. višja od enotnega tečaja 10. januarja 2001, ko je Ljubljanska borza ustavila trgovanje z delnicami SKB banke. Po objavi, da je strateški partner izbran, je bilo trgovanje sproščeno, tečaj, po katerem se je dalo delnico kupiti, pa je znašal okoli 3.850 SIT (26-odst. porast). Mnogi se sprašujejo, zakaj bi nekdo prodal delnico po 3.850 SIT, če mu je obljubljeno, da bo zanjo dobil dobrih 4.000 SIT. Razlog je v tem, da bo na •teh 4.000 SIT po naši oceni potrebno počakati vsaj še dva do tri mesece.
Prijetno so presenetile delnice Gorenja, ki so se podražite za več kot 7-odst. in se s tem približale najvišji vrednosti v zadnjem letu trgovanja. Porast tečaja je bit posledica objave, da je skupina Gorenje v minulem letu kljub požaru povečala prodajo, po prvih
ocenah pa znaša dobiček okoli 2,7 milijarde tolarjev.
Najbolj prometna delnica v preteklem tednu je bila delnica Leka, ki se je podražila za 3,7-odst. Posli so se sklepali med 45.000 in 46.999 SIT. Podražila se je tudi delnica Krke (+2,7-odst.). Povprečni petkov tečaj je znašal 28.130 SIT.
V preteklem tednu je promet z delnicami PID-ov predstavljal le četrtino celotnega prometa. Tečaji so v povprečju porasli za 2,3-odst. Ob skromnem prometu je najbolj porasla cena delnicam PID-a Plod (za 23-odst.). Med prometnejšimi delnicami je za 8,9-odst. porasla cena Triglav steber 2 in dosegla 44 SIT. Zelo visoke vrednosti so bite zabeležene pri Triglav stebru I, ki je petkovo trgovanje zaključil pri 119 SIT.
Klirinško depotna družba, d.d., Ljubljana, ki vodi centralni register vrednostnih papirjev, že pošilja obvestila o stanju vrednostnih papirjev konec lanskega leta. Prejeti jih boste vsi, ki ste bili 31. decembra 2000 lastniki delnic ali drugih vrednostnih papirjev. Obvestilo shranite, saj je to dokument, s katerim boste dokazovali lastništvo vrednostnih papirjev, če jih boste želeli prodati, zastaviti in podobno. V primeru, da boste imeli v zvezi s tem kakršnokoli vprašanje, nas pokličite!
HERMINA KASTELEC Dolenjska borznoposredniška družba. Novo mesto Teh (07) 371 82 21. 371 82 27
Novomeška kronika
ŠTUKELJ - Olimpionik Leon Štukelj, novomeški rojak, je v svojem rojstnem mestu tudi po smrti živ. Po njem se imenuje nova športna dvorana v okviru šmihelskega srednješoskega centra. Tam pa do sedaj ni bilo še niti enega telovadnega nastopa, pač pa se v njej pred kričečo in vreščečo množico navijačev po-« dijo dobro plačani tuji košarkarji. Menda to za velik denar počnejo zgolj zato, da bi ime Novega mesta ponesli v svet. Vsekakor so ti tujerodni entuziasti v tem prizadevanju veliko manj uspešni, kot je bil svoje čase en sam veliko manjši, skromnejši, izobraženi in uglajeni Štukelj, ki je povrhu vsega to počel zastonj. Pravzaprav ne, dobil je največje možno plačilo, tisto, ki si ga je prislužil: hvaležnost, občudovanje, čast in spoštovanje. V kratkem naj bi dobil v Novem mestu tudi svojo ulico. Morda pa bodo v dvorani, ki nosi njegovo ime in v kateri seje udeležil prireditve ob svoji 100-letnici, kdaj priredili celo kakšen telovadni nastop. In to brez kričanja, pokanja, zmerjanja in razbijanja.
POGREB - Smrt je s svojo koščeno roko in bridko koso vdrla tudi v občinski svet. Saj ne, hvala bogu, da bi pokosila kakšnega svetnika ali, bognedaj, posegla še kam višje. Kregali so se le o pokopališčih in stroških v zvezi s pogrebi in drugimi smrtnimi stvarmi. Leopold Kolenc, ki se v svojih svetniških nastopih nasploh odlikuje z izvirnimi zamislimi in predlogi, je zaradi najemnin za grobove napovedal revolucijo. Po njegovem bodo (živi) ljudje zaradi objavljenih najemnin za grobove demonstrirali pred občino. A ta grožnja na predstavnike občine ni naredila želenega vtisa. Na občini se ne bojijo nobenega živega. Zato bi moral zagroziti, da bodo pred občino prišli rožljat tisti iz grobov. Ti se pa očitno bojijo, da bi jih Občinarji na hitro obdavčili.
DRSKA - Drska je največje strnjeno stanovanjsko naselje v Novem mestu. V 2.600 gospodinjstvih tam živi 6.400 prebivalcev. Že sedaj je to več kot v katerikoli občini, ki je nastala iz nekdanje novomeške. Čez čas, ko bodo zgrajeni vsi bloki, ki so predvideni v zazidalnem načrtu Mrzla dolina, bo tu 3.000 gos-podijstev s 7.500 prebivalci. Če jim bodo bogovi (zlasti občinski) naklonjeni, bo krajevna skupnost Drska, ki je že lep čas na cesti, dobila celo svoj prostor. Slišati je, da v nekdanjem Dole-njkinem diskontu, kjer bi po prvotnih načrtih tako in tako moralo biti zaklonišče. KS v zaklonišče! Tam bo na varnem.
Ena gospa je rekla, da so nekdanji najvidnejši tovariši danes največji gospodje.
Osnovna šola za odrasle
NOVO MESTO - Program osnovne šole, ki ga obiskujejo otroci, je za odrasle neprimeren. Odrasli se namreč učijo drugače tudi takrat, kadar pridobivajo najosnovnejša znanja ali se učijo najenostavnejših spretnosti. V Razvojno-izobraževalnem centru (R1C) Novo mesto prijave za vpis v 8. razred zbirajo do 15. februarja. Izobraževanje je za udeležence brezplačno, saj program v celoti financira Ministrstvo za šolstvo in šport. Predavanja bodo potekala v popoldanskem času, program pa bo zaključen konec junija. RIC-ova sprejemna pisarna je odprta vsak delavnik med 8. in 12. ter 13. in 18. uro, za podrobnejše informacije o Osnovni šoli za odrasle pa jih lahko pokličete tudi po telefonu.
ttMM J 2 l\l .A Š* J H 0 3 Č J i J ttMbt
Oskrbni center za največje naselje
Na območju “Pod topom" na Drski bo zrasel velik oskrbni center z notranjim (pokritim) dvoriščem - Trgovine, banka, pošta, gostinski in drugi lokali
NOVO MESTO - Na zadnji seji občinskega sveta so med drugim sprejeli program priprave ureditvenega načrta “Pod topom” na Drski v Novem mestu. Gre za območje ob stari cesti med Šegovo ulico in Ulico Slavka Gruma, kjer je tudi varovano območje zgodovinskega spomenika - starega topa. Tu je bila sprva predvidena gradnja večstanovanjskega objekta, obravnavali pa so to območje tudi kot možno lokacijo za novo osnovno šolo. Čeprav je uprava predlagala krajšo (in cenejšo) pot do izdelave ureditvenega načrta, se je svet z večino glasov odločil, da se izvede javni natečaj.
DB ZA DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - Predsednik uprave Dolenjske banke Franci Borsan (desni) in predsednica sindikalne organizacije banke Vilma Turk (leva) sta podpisala pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Na podlagi te pogodbe se bodo delavci Dolenjske banke med prvimi vključili v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki ga bo izvajala družba Skupna, s katero bo banka prav tako podpisala posebno pogodbo. (Foto: A. B.)
Čudovita izpoved vina in hrane
Slavnostna večerja v grajski restavraciji kot projektna naloga izrednih študentov
V zadnjem letu se je več domačih in tujih trgovskih podjetij zanimalo za gradnjo različno velikih poslovno-trgovskih objektov v Novem mestu. Zaradi pomanjkljive storitvene opremljenosti naselja Drska in ker je območje “Pod topom”, kjer prostorski planski in izvedbeni dokumenti dovoljujejo tako gradnjo, v večinski lasti ob-
O novem slušnem aparatu
NOVO MESTO - Sekcija naglušnih oseb Novo mesto vabi v sredo, 7. februarja, ob 16. uri v prostore društva na Glavni trg 11 na predavanje in predstavitev novega slušnega aparata Claro, ki je vrhunec moderne tehnologije. Aparat, ki ga bodo predstavili predstavniki Avdiovox-a, ima slogan - računalnik, ki sliši. Predavatelj bo dr. Matjaž Kranjc, specialist ORL-ja. Na srečanju vas bodo seznanili tudi z drugimi novostmi za naglušne o-sebe. Če bi radi, da bi tudi vaši otroci bolje slišali in razumeli, lahko ob ponedeljkih in sredah med 8. in 12. uro pokličete na tel. št. 332-47-77 (Vesela Banič) ali dopis pošljete po faksu na št. 07-334-17-25.
Šoferska se prenavlja
OTOČEC - Okrepčevalnica Šoferska bo zaradi obnovitvenih del zaprta od 5. februarja dalje, predvidoma za mesec dni. O ponovnem odprtju vas bomo pravočasno obvestili.
čine, so se odločili za to možnost. Drska je z 2.600 gospodinjstvi in
6.400	prebivalci največje strnjeno stanovanjsko naselje v Novem mestu. Stroške izdelave ureditvenega načrta za neznanega kupca bo financirala občina, denar pa naj bi se povrnil ob prodaji večvrednega zemljišča. Tako bo občina lahko v ureditveni načrt vključila tudi vse svoje zahteve. Na seji je svetnica Darinka Smrke že predlagala, naj se območje ureditvenega načrta razširi, in to predvsem zato, da bodo lahko uredili zadostno število parkirnih mest, in naj bodo tudi v eni ali dveh spodnjih etažah objektov parkirni prostori; svetniki so ta predlog sprejeli.
Lokacija tega ureditvenega načr-taje središčna v naselju Drska. Osnovno izhodišče je, naj bi tu stal oskrbni center z notranjim (pokritim) trgom. Poleg osnovne trgovske ponudbe so predvideni še pošt-
ni, bančni, gostinski in drugi lokali ter storitve, prodaja oblačil in obutve. Varovano območje starega topa, zgodovinskega spomenika, bo vključeno v sklop zelenih površin. Posebno pozornost bo moral izdelovalec načrta nameniti urejanju tekočega in tako imenovanega mirujočega prometa, tako za oskrbni center kot za stanovalce v Šegovi ulici in za obstoječe pavil-jonske objekte.
A. BARTELJ
Kradle kozmetiko
NOVO MESTO - Mladoletnice B. V., M. K. in M. V. iz okolice Črnomlja in Metlike so utemeljeno osumljene kaznivega dejanja tatvine, ker so 23. januarja okrog 12. ure v trgovini DM - Drogeri Market v Sokolski ulici ukradle kozmetične izdelke v vrednosti 26 tisoč tolarjev. Zalotil jih je varnostnik podjetja za varovanje G7. Policisti bodo zoper osumljenke vložili kazensko ovadbo.
• “Najbolj zahrbtna laž je izpustitev česa." (SIMONE DE BEAUVOIR)
OTOČEC - Višja strokovna šola za gostinstvo iz Maribora je zaradi velikega zanimanja za študij ob delu interesentov iz Dolenjske in Posavja v tem študijskem letu odprla svoj oddelek v Krškem. Predavanja potekajo v glavnem ob koncu tedna, študetje, vseh je 26, pa so gostinski delavci, med njimi tudi znani in cenjeni kuharji, natakarji, receptorji, someljeji. “To je res prava gostinska smetana,” pravi Anton Strajnar, dolenjski rojak s Težke Vode, kulinarični strokovnjak mednarodne veljave, eden od strokovnih predavateljev na tej šoli. “To so do sedaj brez dvoma naši najboljši študentje.”
Da dobi študent dovoljenje za opravljanje izpita, mora prej pripraviti praktično nalogo. Ti študentje pa so se odločili, da bodo naredili skupno. Tako so prejšnji četrtek okoli 30 povabljenim gostom v grajski restavraciji na Otočcu pripravili projektno nalogo z naslovom Vino in hrana se vam izpovedujeta. Naloga je bila pravzaprav slovesna večerja, izvrstne jedi v sozvočju izbranih vin. Pri tej nalogi, njeni pripravi in izvedbi je sodelovalo vseh 26 študentov, “nadzorna” predavatelja, Anton Strajnar za kuharski del in Miran Čurin iz novogoriškega Hita za
strežni del, pa sta ocenjevala vsakega študenta posebej in vse skupaj.
O pripravljenih jedeh je govorila Marjeta Dolinar, vrhunska vina najboljših dolenjskih, bizeljskih in belokranjskih kletarjev pa je z izbranimi besedami predstavil Niko Veselič, oba predavatelja na novomeški Srednji šoli za gostinstvo in turizem.
In kaj so ti mojstrski bruci pripravili in postregli svojim gostom? Račji galantin z ohrovtovimi vršički in cumberlandsko omako, nadevan z račjim farcejem slanino, pe-klanim jezikom in pistacijami; sledila je bučkina kremna juha, nato so prišli na mizo jajčni, paradižnikovi in špinačni rezanci s holandsko peno in praženim kozjim sirom; sledili so postrvni zvitki. Po odmoru s sorbetom so postregli telečjo ribico s pehtranovo kremo, nato medaljon mlade košute z višnjami, na žaru zapečenimi jurčki ter ajdovimi štruklji s kostanjem, za sladico pa je bila mavrična šarlota.
Vina pa so si sledila takole: bela penina, suhi laški rizling, polsuhi beli pinot, polsuhi chardonnay, polsuhi sauvignon, gamay barrique ter rumeni muškat izbor.
Čudovita izpoved!
A. B.
KUHARJI ŠTUDENTJE - Kuharice in kuharji so vedno najbolj “skriti"del gostinske ekipe. Na fotografiji: šudentska kuharska ekipa, ki je gostom v grajski restavraciji na Otočcu pripravila projektno nalogo z naslovom Vino in hrana se vam izpovedujeta. (Foto: A. B.)
Brusnicam - žrtve vojnega nasilja
Novomeška Upravna enota in Ministrstvo za delo zavrnili nekaj dni prepozno vložena zahtevka,
Ustavno sodišče pa je razsodilo, da je polletni rok prekratek - Italijani požgali Brusnice iz maščevanja
BRUSNICE - Po zakonu o žrtvah vojnega nasilja lahko prizadeti uveljavljajo status in pravice žrtev vojnega nasilja oziroma pravice njihovega družinskega člana. Med žrtve vojnega nasilja štejejo pregnanci, ljudje iz med vojno požganih vasi, otroci, katerih oba starša sta bila med vojno ubita. Tako si lahko ta status in s tem pravico do odškodninskih vlog pridobijo tudi vsi tisti Brusničani oziroma njihovi družinski člani, katerim so Italijani med vojno požgali domačije. Teh pa je veliko, saj so italijanski okupatorji junija 1942 tako rekoč v celoti požgali Male in Velike Brusnice.
Tone Pavlič pred obnovljeno staro hišo, ki so jo Italijani požgali. (Foto: A. B.)
A rok za vložitev zahtevka za priznanje statusa in pravic žrtev vojnega nasilja je potekel 19. decembra 1999, pol leta po začetku veljavnosti zakona. Večina Brus-ničanov je za to vedela in zahtevek vložila v pravem času, kakšnih 10 pa jih je izvedelo prepozno in zahtevka sploh niso vložili ali pa so za nekaj dni zamudili rok, zato so na Upravni enoti v Novem mestu njihov zahtevek zavrnili, zavrnjena
FrancPavlič
pa je bila tudi pritožba na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
Pred kratkim pa je Ustavno sodišče soglasno razsodilo, da zakonski določbi tega zakona, ki se nanašata na šestmesečni rok, nista v skladu z ustavnim načelom o pravni državi, saj bi morala upoštevati primerno dolgo obdobje, v katerem bi lahko upravičenci uveljavili zagotovljene pravice. Večinoma gre za starejše ljudi, ki niso vsi seznanjeni s pravnimi informacijami, marsikateri pa potrebuje pomoč pri uveljavljanju svojih upravičenj, kar tudi zahteva čas. Skratka: tudi tisti Brusničani (in drugi upravičenci), ki so zamudili sprva določen rok, še lahko uveljavljajo svoje pravice po tem zakonu.
Med temi sta tudi Franc Pavlič iz Malih Brusnic in njegov sorodnik Tone Pavlič iz Velikih Brusnic, oba sta v zakonu določeni rok zamudila za nekaj dni.
“Prepozno smo dobili v roke tisti Dolenjski list, v katerem je vse to pisalo," se spominja Franc Pavlič. Franc se požiga junija 1942 ne spominja, saj je bil tedaj star komaj mesec dni. Oče je bil takrat v partizanih, mama pa je s tremi otroki zbežala v bližnje Brezje, kjer je bila
poročena moževa sestra. “Zažgali so hišo, hlev s podom, kaščo, svinjake, vse,“ pripoveduje Franc. “Vola, ki je ostal, pa so pozneje vzeli partizani. Mama je večkrat povedala, da niti toliko fižola ni ostalo, da bi ga imela za seme." Po vojni so začeli pogorišče za silo popravljati. Starša sta umrla, mama leta 1977, oče leto za njo, otroci so živi, najstarejši, ki je imel ob požigu 11 let, je naveden tudi kot priča. “V arhivu na grmskem gradu v mestu je vse to zabeleženo in natančno popisano, kaj vse je komu zgorelo, celo število kokoši je navedeno. A za 5 črk pa manjka dokumentov, med njimi je tudi P, tako da za Pavličeve ni nič. Čudno," pravi Franc. Prav mu ni tudi, da so bili tisti, ki so vedeli za ta zakon in da je treba do roka vložiti zahtevek, tiho in na to niso opozorili drugih, “Ko smo zaradi tistih nekaj dni dobili zavrnjeno še iz ministrstva, sem bil tako jezen, da sem hotel vse skupaj vreči v ogenj!"
Požiga vasi pa se dobro spominja starejši Francev sorodnik Tone Pavlič in Velikih Brusnic, ki je bil takrat star 4 leta. “V tistih časih smo otroci prej odrasli in jaz sem takrat že pasel krave." Po njegovem pripovedovanju so Italijani obe vasi, Male in Velike Brusnice, požgali zato, ker je Rudi Skubec iz Dol. Suhadola, starojugoslovanski žandar, na mostiču pred staro brusniško šolo ustrelil italijanskega vojaka. "Takoj so Italijani na isto mesto prignali nič kriva Antona Čopiča in Jožeta Krašovca iz Ve-
likih Brusnic, ju potolkli s puškinimi kopiti in vrgli v potok. “Potem so požgali 92 hiš z gospodarskimi poslopji," ve povedati Pavlič. Spominja se tudi, da so Alojza Hudoklina s številke 32, ki je v košu proti zidanici nad vasjo, kamor so se zatekli, nesel nekaj kokoši, tik pred zidanico pokosili z rafalom. “Pri nas so požgali hišo, veliko gospodarsko poslopje s hlevom, svinjake, pod, senik, čebelnjak, vzeli dva prašiča in kravo. Tisto, kar smo lahko in smeli, smo naložili na voz, vpregli vanj dve kravi, zadaj navezali telico, mene kot najmlajšega so dali v koš in z vso to revščino v zidanico na Janžev Vrh. Na vrhu smo se ustavili in gledali, kako vas gori. Iz zidanice smo se čez čas zatekli k sorodnikom v Hrušico, od tam pa smo šli domov. Na zidove požgane hiše smo naslonili deske in to je bila streha in strop; konec leta 1944 pa smo obnovili streho in za silo uredili eno sobo, tako smo dočakali konec vojne; 1947 smo obnovili še gospo-
darsko poslopje." Tone si je kasneje za staro postavil novo hišo, staro, v kateri je živel in 90-leten umrl njegov oče, je pred nedavnim tudi obnovil in v njej živi njegov mlajši invalidni brat.
Skubca, ki je s tem, ko je ustrelil okupatorskega vojaka, sprožil povračilni italijanski morilski in požigalski bes in je umrl pred 6, 7 leti, je kot dolgoletni šofer rešilca večkrat vozil v bolnišnico Sočo v Ljubljani. Še prej pa je Pavlič več let vozil pri kočevski špediciji, največ v Azijo do Afganistana. “Za proslavo 50-letnice oktobrske revolucije leta 1967 sem štirikrat peljal s tovornjakom po 25 ton vina v buteljkah v Moskvo; skladiščeno je bilo pa v indijskem paviljonu na zagrebškem velesejmu. Vino je bilo dobro," se spominja. To ve, ker sta šli dve buteljki z njim. Pavlič.je tudi slovenski vojni veteran. Kot voznik rešilca je z Medvedjeka odpeljal prvega ranjenca, Martinčiča iz Tomažje vasi.
A. BARTELJ
ttMfeft J 2 J\J A Ši J J-J o Ei C J J J_______________________KMtt
F SONCU, DEŽJU ALI SNEGU - 5 svojim belim renault kangoojem Silvo Vene v vsakem vremenu vsak delovni dan obiskuje ljudi. Posebej ga na svojem domu pričakujejo starejši, da z njimi kakšno reče, nasplošno pa pravijo, da ga imajo radi še psi. (Foto: M. Ž.)
Pri nekaterih vajah si telovadke pomagajo s trakom.
Ob petkih telovadijo starejše
Že tretje leto Društvo kmečkih žena Šentjernej skrbi za gibčnost svojih članic
OREHOVICA - Približno 60 jih je, ki vsak petek pod budnim očesom Maje Prhne eno uro pridno telovadijo v telovadnici orehoviške šole. Pravijo, da obožujejo petke, pa ne samo zaradi pretegovanja kosti, temveč predvsem zaradi druženja. Takšne so članice Društva kmečkih žena Šentjernej.
V povprečju so gospe stare 60 let, Justina Faraguna, kije tajnica in deklica za vse v društvu, pa se lahko pohvali kar s sedmimi desetletji. "Starosti navkljub se vse po najboljših močeh trudijo, da delajo vaje, saj bi bila vsaka rada mlada in lepa,” je povedala predsednica društva Jožica Kastelic. Njihova vaditeljica Maja
Zelo delavna tudi dekleta
KRIŽI PRI ŽUŽEMBERKU -Jože Hribar, prvi predsednik enega najmlajših gasilskih društev v občini Žužemberk PGD Križi - ustanovljeno je bilo leta 1974 - je na nedavnem občnem zboru društva izrazil zadovoljstvo nad delom operative v preteklem letu, saj so gasilci na različnih tekmovanjih imeli kar pet tekmovalnih desetin, med njimi je bila tudi skupina veteranov. Sedanji predsednik Jože Perko je še posebej pohvalil mladince in mladinke, ki so se udeležili prav vseh akcij, ki jih je društvo pripravilo v minulem letu, operativne vrste pa bodo okrepili še s šestimi člani in članicami, ki so se prijavili za tečaj gasilca. Po besedah poveljnika Janeza Pirca je lansko spomladansko in poletno sušno obdobje povzročilo kar nekaj težav s preskrbo pitne vode na kriškem območju, vse pa so s prečrpavanjem vode prebrodili gasilci. Požarov ali večjih nesreč lani k sreči ni bilo. (S. M.)
Prhne je prikimala in dodala, da "vsaka dela vaje, ki jih zmore”. Delanje počepov kajpak ni za gospo, ki jo mučijo sklepi v kolenu, saj namen telovadbe ni poslabšati, temveč izboljšati zdravstveno počutje.
In kmečkih žena s takšno željo je vedno več. Pred tremi leti so se prvič dobile v tej orehoviški telovadnici, ki jim jo ob petkovih večerih prijazno odstopa matična šentjernejska osnovna šola. Sprva so gospe sledile gibom fizioterapevtke Damjane Simončič, ki pa je zaradi pričakovanja povečanja družine svojo vlogo prepustila študentki Visoke šole za zdravstvo Maji Prhne. Gospe se ne pritožujejo, saj vaje pač ostajajo podobne. “Za prvo skupino ob pol sedmih, ki jo sestavljajo starejše gospe, so to predvsem vaje za raztezanje, v drugi skupini pa z mlajšimi od pol osmih do pol devetih intenzivneje telovadimo,” pripoveduje Maja. Napisati moramo, da ima najmlajša telovadka le 24 let.
Leta gor ali dol, članice Društva kmečkih žena, ki deluje že od leta 1975, in to ves čas pod taktirko Kastelčeve, imajo še eno veliko strast. Rade se vrtijo okoli štedilnika. Po vsaki naporni telovadbi se tako preselijo v jedilnico, kjer poklepetajo in se sladkajo z okusnimi dobrotami, ki jih pripravi katera od članic. Prav vse so odlične kuharice, s svojimi slaščicami pa se pogosto predstavljajo tudi na prireditvah. Da pa s sladkim življenjem le ne bi pretiravale preveč in prehitro izničile napenjanje mišic, poskrbijo predavanja o zdravi prehrani, ki v kali zatrejo vse pregrešne misli.
In tako čas od novembra do 9. marca, ko bo njihovo zadnje srečanje v tej sezoni, še prehitro mine. Namesto počepov pride potem na vrsto sajenje, okopavanje in pobiranje
Pridelk0V'	M.RAPUŠ
KOMISIJA ENOLOGOV - Ocenjevalna komisija pod vodstvom dr. Dušana Terčelja (tretji z desne). (Foto: S. M.)
Premična pošta 8276 Bučka
Stotrinajst let pošte na Bučki - Pri poštarju Silvu Venetu lahko krajani oddajo pisma in telegrame, plačajo položnice, kupijo razglednice, izplača pa jim tudi hranilne vloge in čeke
BUČKA - Od julija 1999, ko je Pošta Slovenije ukinila tamkajšnjo pomožno pošto, na Bučki deluje premična pošta. Taje ohranila naziv pošte in poštno številko - 8276 Bučka. Sicer pa na območju škocjanske občine danes delujeta dve pošti, poleg že omenjene premične še njena obračunska pošta - pošta Škocjan. Obe imata bogato in dolgo zgodovino: pošto v Škocjanu so ustanovili maja leta 1869, na Bučki pa avgusta 1888.
Premična pošta na Bučki je ena šestih tovrstnih pošt v Sloveniji (na našem koncu države obratuje še v Sromljah v brežiški občini). Je premična v pravem pomenu besede, poštar Silvo Vene namreč vse svoje storitve opravi v avtomobilu. Od ponedeljka do petka ga krajani lahko najdejo od 10.30 do 11. ure pred Zadružnim oz. kulturnim domom na Bučki, sicer pa krajane Bučke, Jerman Vrha, Jarčjega Vrha, Za-boršta, Dolenjih in Gorenjih Ra-dulj, Dul, Štrita, Močvirja, Stare Bučke, Stopnega in Hrastulj s pismi in ostalimi pošiljkami obišče na domu, kjer lahko opravijo tudi vse ostale storitve. Teh je veliko -od dostave in sprejema vseh poštnih pošiljk in telegramov, prodaje znamk, razglednic, dopisnic, kartic za mobitel, srečk in sveč, plačil položnic, poštnih nakaznic in računov do izplačil iz hranilnih knjižic in čekov poštne banke Slovenije in ostalih pogodbenih bank, odpre tudi hranilno knjižico ter opravi vezavo hranilnih vlog in prodajo delnic za borznoposredniško družbo Poteza.
Razstava
suhokrajinskih dobrot
ŽUŽEMBERK - Društvo kmečkih žena Suha krajina-Žužemberk, Društvo vinogradnikov Suha krajina in novomeška izpostava Kmetijske svetovalne službe pri Kmetijskem zavodu Ljubljana vabijo na razstavo suhokrajinskih dobrot. Otvoritev razstave, na kateri bodo poleg krušnih izdelkov na ogled postavil tudi jabolka, žganje, kis, ročna dela in izdelke domače obrti, bo v petek, 2. februarja, ob 10. uri v dvorani lovske družine na Grajskem trgu v Žužemberku. Ogled razstave ter pokušnja vin in peciva bo v petek med 10. in 19. uro ter v soboto in nedeljo med 8. in 19. uro.
Predavanja za mirnopeške kmete
MIRNA PEČ - Kmetijska svetovalna služba pripravlja v prvi polovici februarja v sodelovanju z občino Mirna peč osem predavanj za tamkajšnje kmete. Predavanje z naslovom Izdelava suhomesnatih izdelkov doma bo jutri, 2. februarja, ob 16. uri; o izhodiščih za kakovostno pridelavo grozdja bodo govorili v soboto, 3. februarja, začetek ob 9. uri; o varstvu vinske trte 5., o trgatvi, predelavi in negi 6. ter boleznih in napakah vina bo 7. februarja, začetek ob 16. uri. Predavanje o oživitvi travniških nasadov bo 13., o pripravi kruha 14. in konjereji 15. februarja, začetek ob 16. uri. Vsa predavanja bodo v osnovni šoli Mirna Peč.
“Največ dela imam okoli prvega v mesecu, takrat so namreč na vrsti izplačila izgnanskih rent in pokojnin. V januarju sem imel kar 450 vplačil položnic in 140 denarnih izplačil," je z nekaj številkami svoj promet v mesecu dni opisal 26-let-ni Silvo Vene, kateremu se delovni dan začne ob šestih zjutraj, povprečno pa traja tja do štirih ali celo petih popoldne. Zadovoljen je, da prebivalci tega območja ponovno pogosteje uporabljajo poštno številko Bučke 8276, kar njemu izredno olajša delo. Z mladim in vestnim poštarjem pa so zelo zadovoljni tudi občani. “Odkar obstaja premična pošta, nekateri plačujejo račune ali dvigujejo denar le pri
ŠENTJERNEJ - Lanski 27. maj se je v zgodovino šentjernejskega gasilstva zapisal z zlatimi črkami, takrat so namreč ustanovili svojo gasilsko zvezo, ki povezuje deset prostovoljnih gasilskih društev, razdeljenih na sektor Orehovica in sektor Šentjernej. Posamezna društva štejejo od 40 do 150 članov, tako daje v zvezi okoli 1000 gasilcev. Sicer je po besedah predsednika Gasilske zveze Šentjernej Franca Šinkovca operativno sposobnih veliko manj, vendar dovolj za posredovanje za določena reševanja in gašenje požarov.
Z opravljenim delom so v svoji nekaj več kot polletni zgodovini zadovoljni. Že v okviru Gasilske zveze Novo mesto, s katero dobro sodelujejo tudi danes, so kot občinsko gasilsko poveljstvo delovali zelo samostojno, sedaj pa so ustanovili tudi vse potrebne komisije: komisije za delo z ženami, veterani, z mladino, za gasilsko tehniko, zgodovino, za izobraževanje, priznanja in komisijo za tekmovanja. Resničen napredek pa bo po besedah Šinkovca viden letos, saj
Franc Šinkovec
meni. S starejšimi prebivalci sem domenjen, da za nabiralnik zataknejo kar listek, da jih obiščem, ko me potrebujejo. Moje usluge pa so dobrodošle tudi za mlajše. Tu je namreč veliko kmetov, ki so tudi zaposleni, zato je čas, ko so doma, izredno dragocen. Ljudje so sprejeli tak način poslovanja in si danes skoraj ne predstavljajo, da bi bilo drugače,” je pripovedoval simpatični Silvo.
Tudi sam je doma z Bučke. To, daje domačin, seje kljub njegovim začetnim pomislekom izkazalo za prednost. “Z ljudmi se dobro razumem. Zelo pomembno je obojestransko zaupanje in natančnost -še posebej, ker se veliko vrti okoli denarja - pa tudi dobra volja," je pripovedoval Silvo in se še pošalil, da mora biti poštar, bankir, borzni posrednik, kmet in meteorolog naenkrat.
M. ŽNIDARŠIČ
imajo v načrtu tako pripravo izobraževanj (med drugim tudi tečaja za upravljanje z gasilsko mehanizacijo in tečaj za častnike) kot nabavo različne tehnike.
V minulem letu so pripravili osnovni tečaj za gasilce, ki se ga udeležilo kar 37 mladih, ter v mesecu požarne varnosti predavanja na šoli in vrtcu ter dneve odprtih vrat, izvedli so požarni vaji, izpeljali tabor mladih gasilcev na Gorjancih, sektorska in občinska tekmovanja, se udeležili gasilskega avtorelija ter pionirskega in mladinskega tekmovanja pri GZ Novo mesto. Sodelovali so tudi v povorki na osrednji prireditvi ob občinskem prazniku na jernejevo in ob praznovanju goda sv. Roka pri postavitvi novega kipa sv. Florjana na Tolstem Vrhu.
Spopadli so se tudi z nekaj požari, pri večjih in zahtevnejših pa pokličejo novomeški Gasilsko- reševalni center. “Ker smo gasilci večinoma prepozno obveščeni o požaru, težko rešimo tisto, kar gori, temveč rešujemo predvsem okolico. Zato pozivam prebivalce, naj na pomoč pokličejo hitreje, in sicer na številko Centra za obveščanje - 112, ki hitro obvestijo gasilce s področja, kjer je izbruhnil požar," je povedal predsednik Franc Šinkovec.
Letos bodo v sicer mladi gasilski zvezi praznovali kar dva visoka jubileja: 120-letnico PGD Šentjernej in 100-letnico PGD Orehovica, kar dokazuje, daje v šentjernej-ski dolini gasilstvo oz. pripravljenost pomagati ljudem že dolgo doma.
M. Ž.
Zadovoljni s polletnim delom
Dobra pol leta je minilo od ustanovitve Gasilske zveze Šentjernej - Visoka jubileja PGD Šentjernej in Orehovica
Suhokranjska vina v korak z ostalimi
Ocenjevanje vin v Suhi krajini - Razglasitev rezultatov pred kulturnim praznikom v Žužemberku - Zadovoljna ocenjevalna komisija pod vodstvom dr. Terčelja
ŽUŽEMBERK - Žužemberško Društvo vinogradnikov Suho krajina je minuli petek v dvorani lovske družine Plešivica pripravilo tradicionalno ocenjevanje vin, ki jih je pod drobnogled vzela strokovna komisija s predsednikom dr. Dušanom Terčeljem na čelu. V Suhi krajini, kjer je okoli 180 hektarov vinogradov, je še pred leti rasla samorodnica - zelena in rumena šmarnica. Kot kaže, so poskusi, da hi samorodnico nadomestili z boljšimi in žlahtnimi trtami, ki so se začeli pred desetimi leti in jih je podprl Kmetijski inštitut iz Ljubljane, obrodili sadove.
Sorte, kot so kerner, zvveigelt, scheurebe in zemling, so se dobro prijele in na ocenjevanju dosegle dobre rezultate. Še več, po besedah enologov in ocenjevalne komisije, v kateri so bili poleg dr. Terčelja tudi direktor Kmetijskega inštituta iz Ljubljane univ.dipl.inž. Slavko Gliha, dr. Julij Nemanič, dr. Mitja Kocjančič, dr. Peter Kobler in predsednik Društva vinogradnikov Suha krajina Peter Lavrič, so bila letošnja vina izredno kakovostna, iz leta v leto je tudi število prinesenih
vzorcev večje, vse manjše pa število izločenih. To je poudaril tudi dr. Terčelj in pohvalil organizatorje in vinogradnike, ki so v oceno prinesli 69 vzorcev. "Zdi se mi, da se ta vinogradniški okoliš izredno trudi in so vina, kljub temu da so na področju vinogradništva v primerjavi z Belokranjci pravi začetniki, presenetljivo dobra," je dejal. Veliko spodbudnih besed pa tudi kritičnih je dodal njegov nekdanji učenec dr. Julij Nemanič: "Kar meje razočaralo, so cvički. Le-ti bi morali poka-
zati več tiste cvičkove podobe, iskrivosti, mladosti, svežine in lahkotnosti, tako da ta vinorodni okoliš na tem področju lahko naredi več. Ne moremo biti preveč zadovoljni s stanjem kletarjenja, obenem pa lahko pohvalimo vinogradnike, da je kletarstvo v zadnjih letih zelo napredovalo. Bodimo zadovoljni, ne pa prezadovoljni, bodimo kritični in optimistični!"
Med petindvajsetimi vinogradniškimi društvi na Dolenjskem je suhokrajinsko po številu članov gotovo med najmanjšimi, dosegajo pa solidne rezultate, kar so potrdila že številna ocenjevanja in pokušnja vin. Razglasitev rezultatov in podelitev priznanj najboljšim vinogradnikom v letu 2000 bo pred kulturnim praznikom v Žužemberku.
S. MIRTIČ
V
Sentjernejske črepinje
NEUŽITNO - Na otvoritvi fotografske razstave pod naslovom Enkratne gobe. ki sojo pripravili v društvu Gallus Bartholomaeus, je eden od treh avtorjev razstave, tisti, ki je poskrbel za fotografski del, zbranim odsvetoval gobo z imenom prava tintnica (latinsko Caprinus Atramentarius), čeprav je sicer popolnoma užitna. Kajti ob njenem uživanju ne smeš piti nobenega alkohola, sicer pride do motenj v obtočilih), je torej za Dolenjce praktično neužitna.
VPETOST - Šentjernejski Romi so, kot kaže, zelo dobro vpeti v življenje doline. Poleg tega, da z različnimi pločevinastimi, plastičnimi in ostalimi dodatki poskrbijo za barvito in pisano podobo šentjernejske krajine, mimo hipodroma uprizarjajo prave cestno-hitrostne preizkušnje z avtomobili, za nameček pa nič hudega slutečim voznikom na javni cesti postavijo še kakšno oviro. Tamkajšnji prebivalci zelo obžalujejo, da imajo njihovi možje postave toliko dela z vsem drugim, da bolj pogosto ne posredujejo še pri njih.
Škocjanski ovinki
BANKOMAT - Škocjan bo, kot kaže, le dobil svoj prvi bankomat. Nedolgo tega smo v škocjanskih ovinkih potarnali nad usodo Škocjančanov, ker niso premogli te prijazne in enostavne napravice za dajanje denarja, plačevanje položnic... in ne nazadnje tudi za polnjene mobilnih telefonov. Ali je k temu morda pripomogel tudi naš “ovinek” ali pa tudi ne, ni pomembno, pomembno je, da bodo te nove pridobitve, ki bo sedaj olajšala denarno poslovanje, resnično veseli prav vsi. Kdaj se je bodo veselili, se ne natančno še ne ve, v letošnji plan so jo sicer uvrstili v poslovalnici banke, zadnjo besedo pa bo rekla uprava.
SMETIŠČE - Le kaj je narava in okolica naredila tako hudega, da se ljudje tako grdo obnašajo do nje. V mislih imamo neugleden kup avtomobilskih školjk pa tudi asfalta, ki se nahaja ob cesti proti Škocjanu, takoj ko se zavije s tako imenovane dolenjske avtoceste. Če mimoidočih to ne prizadene dovolj, jih bo gotovo pogled na kakšnih sto metrov dolgo kolono odsluženih jeklenih konjičkov pri bližnjem romskem naselju. Piko na i pa doda dejstvo, daje avtood-pad oddaljen od vsega tega “klum-pa” le slaba dva kilometra.
Srečanje
škocjanskih
harmonikarjev
ŠKOCJAN - Turistično Društvo Škocjan vabi na srečanje harmonikarjev občine Škocjan, ki bo v nedeljo, 4. februarja, ob 15. uri v večnamenskem prostoru osnovne šole Škocjan.
Suhokranjski drobiž
HIŠNI RED - Vsi uporabniki novih prostorov večnamenskega doma na Dvoru, ki so v lasti občine Žužemberk, bodo skrbeli tudi za red in urejenost v njem. Tako so namreč predstavniki vseh društev in organizacij na območju Dvora in okolice, ki bodo uporabljali prostore nove dvorane in dveh pisarn, sklenili na skupnem sestanku s predstavniki občine. Da bo vse tako, kot je treba, so dobili nov hišni red, hišnika pa bo določila občina Žužemberk.
KONTEJNER - Ena teta je rekla, da bo betonski kontejner, ki še kar naprej stoji in kazi okolico večnamenskega doma na Dvoru (menda naj bi bil od pošte), primeren tudi za prostore knjižnice. Za stare knjige, ki že več let samevajo po raznih kleteh, sedaj pa ležijo tudi v gasilskem domu, namreč v novem kulturnem hramu ne bo prostora.
NA DVOR - Neka druga gospa pa je predlagala, da bi del poletnih grajskih prireditev v Žužemberku, ki jih v poletnem času v starem grajskem jedru in okoli njega že vrsto let pripravlja Turistično društvo Suha krajina, pripravili tudi na Dvoru in tako obogatili turistično pa tudi drugo ponudbo. To seveda ne bo potrebno, saj Kulturno društvo Dvor že v zimsko-spomladanskem obdobju pripravlja vrsto kulturnih in ostalih zanimivih prireditev.
C	"s
Sprehod po Metliki
GODBENIKI - Starejši metliški godbeniki se jezijo na mlajše, češ da bi morali na vajah mestne godbe pokazati malo več živahnosti in dati od sebe več življenja. Če ne več, vsaj polovico toliko, kolikor korajže pokažejo po metliških parkih. Morda bi bilo še najbolj primerno, da imajo godbeniki vaje kar v parku. Volje do igranja bi bilo očitno dovolj pa še tako perečo prostorsko stisko bi odpravili zelo elegantno in brez večjih stroškov.
“POPRAVEK" - Pred časom so “duhoviteži" ob cestah v črnomaljski občini pokradli nekaj deset prometnih znakov. Tistemu, ki se je v metliški občini lotil “popravila" prstokaza, kot so Semičani duhovito poimenovali smerokaze ob vinski turistični cesti, je imel veliko manj dela, o njegovi duhovitosti pa lahko vsak, ki se pelje po
cesti proti griču Veselica, presoja sam. Bolj zanimiv bi bil odgovor, kaj ga je tako motilo na napisu “ZIDANICA Vergot", da ga je spremenil v „DANICA Vergot" (na fotografiji). Človek se niti ne bi čudil, če bi Vergotovi pri hiši imeli kakšno Danico. A ker je nimajo, si “popravilo" lahko predstavljamo kot zavajanje gostov, da ne bi slučajno zavili v Vergotovo zidanico.
'	_	s
Črnomaljski drobir
PLAKETE - Žirija za podeljevanje plaket ob črnomaljskem občinskem prazniku je letos predlagala podelitev le ene plakete. Ko so nastajale te vrstice, svetniki o predlogu sicer še niso razpravljali, postavlja pa se vprašanje, ali je v Črnomlju, kjer so nekdaj podeljevali tudi po pet priznanj, zmanjkalo idej za predlagance, ali morda ljudi, ki bi si priznanje zares zaslužili.
ILEGALCI - Konec lanskega decembra je eden od črnomaljskih poslušalcev radia Sraka vprašal radijskega gosta Andreja Fabjana, črnomaljskega župana, koliko je resnice v šušljanju, ki se širi po mestu, da bodo v črnomaljski begunski center na Majerju začeli privažati ljudi, ki so prišli ilegalno v našo državo. Župan je odgovoril, da o tem nič ne ve, in kot se je pokazalo pozneje, je bil res med zadnjimi, ki je zvedel za namero države. Le nekaj tednov pozneje so begunski center preplavili prosilci za azil, ki so jih tja pripeljali zelo potiho, a nemalo razburkali črnomaljsko javnost. Za razliko od tistih, ki so jih začasno pripeljali v Prekmurje in jih zaprli za ograjo, se v Črnomlju svobodno sprehajajo. Črnomaljce, ki vedo, da se za pravice beguncev bori Amnesty International, pa zanima, kdo bo sedaj zaščitil nje.
Semiške tropine
VODA IN VINO - Prebivalca Brezja pri Rožnem Dolu je, ko je izvedel, da bo tja pritekla voda po vodovodnih ceveh šele čez štiri leta, zanimalo, kako bo preživel do takrat. A si je sam odgovoril: “Ah, bom pa pil vino." Tudi vaščan Brezovice pri Črmošnjicah je potožil, da nima vode, pa je, delno po vzoru prejšnjega govornika, župan Janko Bukovec hitro dodal: „Še večji problem pa je, da nimaš niti vina".
NASVIDENJE - Črmošnjičani so jezni, kar se le da. Kako tudi ne, ko pa imajo na začetku vasi, gledano s semiškega konca, tablo, na kateri namesto “dobrodošli” piše “nasvidenje”. To pa ni skregano le z logiko, ampak tudi s pregovorno belokranjsko prijaznostjo in gostoljubnostjo.
ZDRAVNIK - Semičani ugotavljajo, da je zdravnik in pol za njihove paciente premalo, zato si prizadevajo, da bi dobili v kraj dva cela zdravnika. Svojo zahtevo utemeljujejo tudi s tem, da je metliška občina dvakrat večja od njihove, pa ima štiri zdravnike. Če ne bo šlo drugače, naj si Semičani v metliški občini sposodijo paciente, pa bodo dobili še dodatno polovičko zdravnika. Pri lekarni jim je s sposojenimi Metličani dobro uspelo.
J2 JM A š J i-J OBČIN KM*
Socializacija s težkimi krči
Jožica Hudorovac iz romskega naselja na Svraikih se želi socializirati in svojim otrokom zagotoviti boljše življenje, kot ga ima sama, a se boji, da ne bo uspela - Hiša na črno
SVRŽAKI - Jožica Hudorovac iz romskega naselja na Svržakih pri Metliki pravi, da bi se rada socializirala, a ji to ne gre najbolje od rok. Prepričana je, da ne po njeni krivdi. Pri svojih osemintridesetih letih je delala manj kot en mesec, in še to pred osemnajstimi leti. Pravi, daje imela meningitis, zato nočnega dela v metliškem Novoteksu ni prenesla in je pustila službo.
Sedaj prejema denarno pomoč, ki pa je ni dovolj za večje naložbe. Z družino je sicer živela v romskem naselju Boriha pri Rosalni-cah, a ker se s sosedi niso razumeli, so se preselili na njene rojstne Svržake. “Šla sem na Center za socialno delo (CSD) in k županu Slavku Dragovanu, da bi mi pomagali pri gradnji hiše. Župan mi je dejal, da tam ni gradbena parcela in si torej ne morem postaviti hiše. A sem vztrajala, da si bom hišo zgradila, ker hočem, da bi imeli otroci topel dom. Tako smo lani ob koncu tedna na hitro zgradili 4 krat 9 metrov veliko hišo do prve plošče," pripoveduje Jožica v domu, v katerega so se vselili, čeprav odznotraj ni ometan, nima ne vode ne elektrike.
Zatrjuje, da bi rada otrokom zagotovila boljše možnosti za življenje, kot jih je imela sama, predvsem pa, da bi se šolali. En otrok sedaj obiskuje peti, drugi osmi razred, medtem ko je najstarejši, ki jih šteje 20, pri njeni sestri v Črnomlju. “Želim, da bi imeli otro-
ci poklic, se zaposlili ter da ne bi bili odvisni od socialne pomoči, kot sem jaz. Bojim pa se, da bodo, če ne bodo videli izhoda, začeli krasti," pravi Hudorovčeva in doda, da so poleti živeli v šotoru ter postopoma, kakor je pritekala pomoč, kupovali opeko in plačali zidarje.
“Na CSD sem prosila, da bi mi dali naročilnico za material ter mi postopoma trgali od pomoči, a nisem uspela. Možje sedem let delal
Jožica Hudorovac pred svojo nedograjeno hišo na Svržakih
Še vedno prebijajo led
V metliški Tekstilni šoli za prihodnje šolsko leto razpisana nova programa za oskrbnika in pomočnika gospodinje oskrbnice
METLIKA-V Tekstilni šoli Metlika, sicer edini srednji šoli v občini, so za naslednje šolsko leto razpisali štiri prve oddelke. Poleg že uveljavljenega triletnega programa za krojača in šiviljo ter programa nižjega poklicnega izobraževanja za pomočnika konfekcionarja sta tokrat na voljo še dva nova programa.
Že lani so v Tekstilni šoli razpisali triletni program za oskrbnika, s katerim pa zaradi premajhnega zanimanja učencev niso pričeli. “Prepričani pa smo, da je prav ta program zelo perspektiven, saj nudi znanje s prodročja turizma, trgovine, gostinstva, malih podjetij, nege ljudi. Daje torej zelo široko paleto znanja, nadaljevati pa je mogoče tudi šolanje za gostinsko-
• Tudi za prihodnje šolsko leto v Tekstilni šoli Metlika razpisujejo en oddelek nadaljevalnega programa za konfekcijskega modelarja za dijake, ki uspešno končajo triletni program krojač-šivilja. Sicer pa bodo o vseh petih programih učenci lahko več zvedeli na informativnih dnevih, ki bosta 9. in 10. februarja.
turističnega tehnika,” pravi ravnateljica Tekstilne šole Branka Klarič. Letošnje leto so namreč pripravili še temeljitejšo predstavitev novega programa po vseh belokranjskih in večini dolenjskih osnovnih šol. Z njim so se seznanili svetovalni delavci, učenci in njihovi starši. Posneli so celo video kaseto. “Po anketiranju osmošolcev sodeč, zanimanje za oskrbnika narašča, kar pomeni, daje naš trud le rodil sadove, res pa je, da še vedno prebijamo led. Z delodajalci se tudi dogovarjamo, da bi razpisali štipendije za ta program,” pove Klaričeva.
Letos je na novo razpisan tudi program pomočnika gospodinje oskrbnice, ki daje podobna znanja kot program oskrbnika, le da gre, tako kot pri pomočniku konfekcionarja, za nižje poklicno izobraževanje, ki je namenjeno pretežno učencem z zaključenimi šestimi razredi osemletke ali sedmimi razredi devetletke. Šolanje traja dve leti in pol, dijaki s prav dobrim in odličnim uspehom pa ga lahko zaključijo v dveh letih.
M. B.-J.
prijavnih komunalnih delih, obljubo o zaposlitvi pa so snedli. Vsaj on bi lahko dobil posojilo. Sama nimam več možnosti, da bi se zaposlila, čeprav sem obiskovala večerno osnovno šolo in kovnico znanja. Sedaj sem namreč bolna. Denarja za nadaljnjo gradnjo pa tudi nimam. Za februar bomo dobili 73 tisočakov pomoči in otroških dodatkov, kar je premalo, da bi lahko dala še kaj na stran," zagotavlja Hudorovčeva.
Metliški župan Dragovan je dejal, da razume težave Hudorovče-vih, a ko so pričeli graditi, niso nikogar nič vprašali. "Rekli smo jim, naj ustavijo gradnjo, a so čez noč sezidali do prve plošče. Če bi se držali zakona, bi jih prijavili inšpektorjem. In če pričakujejo pomoč, bi morali upoštevati tudi pravila. Saj smo vsi enakopravni, mar ne? Črnograditelj mora najprej začeti postopek za legalizacije, šele potem lahko pričakuje vodo in elektriko," je povedal župan.
Direktorica CSD v Metliki Nada Krašovec pa je pojasnila, da imajo od leta 1997 navodila z ministrstva, da na račun denarnih pomoči ne smejo izdajati naročilnic za gradbeni material in podobno. Poleg tega je stanovanjska in komunalna infrastruktura stvar občine. Pohvalila je Jožico, da je bila pridna učenka in se je trudila za zaposlitev, ter pridnost njenega moža, a na CSD ne smejo ravnati proti zakonu. Dali so jim sicer enkratno pomoč, Krašovčeva pa ne. vidi druge rešitve, kot da z racionalnim ravnanjem z denarjem prihranijo toliko, da bodo dokončali dom.
M. BEZEK-JAKSE
KONČNO CANKARJEVA CESTA - Po številnih zapletih so pretekli teden končno zabrneli stroji na metliški Cankarjevi cesti oz. na drugem koncu ceste, pri železniškem prehodu v Rosalnicah. Okrog 1.700 metrov ceste, ki je meščanom vse prej kot v ponos, naj bi, kot je dejal metliški župan Slavko Dragovan, končali vsaj do jeseni prihodnje leto, torej do občinskih volitev. Zlasti tisti, kise vsak dan vozijo po tej cesti, pa upajo, da bo sedaj, ko so dela končno stekla, manj zapletov, kot jih je bilo doslej. (Foto: M. B.-J.)
PRIZADEVNI IN VZTRAJNI - Zagnani igralci Gledališke skupine Zik Črnomelj bodo letos razveseljevali, kot si obetajo, številno občinstvo. Pred objektiv so se postavili vsi, ki tokrat igrajo bodisi v predstavi za otroke ali odrasle. Stojijo (od leve proti desni).- Uroš Grabrijan, Jani Škof, Breda Kočevar, Goran Ivančevič, Sabina Povše, Anamarija Hren, Slavko Pavlakovič, Vlado Starešinič. Sedijo (z leve): Minka Dichlberger, Fanika Hutar, Jasna Šeruga Muren in Ana Bahor. (Foto: M. B.-J.)
Letos na odru z dvema predstavama
Člani Gledališke skupine Zik Črnomelj so v letošnji sezoni pripravili “Zvezdico zaspanko“ za otroke ter dve enodejanki “Unamunda“ za odrasle - Veliko zanimanja za igranje
ČRNOMELJ - Leta 1999 so v Črnomlju kot društvo registrirali Gledališko skupino Zik Črnomelj. Črnomaljcem je bilo namreč dovolj, da so k njim prihajali v goste le gledališčniki od drugod. Na domačem odru so si zaželeli zaigrati sami, seveda pa niso skrivali tudi želje po gostovanjih.
Črnomaljski gledališčniki so svoje delo zastavili zelo ambiciozno. Čeprav so amaterji, so se odločili, da bodo njihovi režiserji le strokovnjaki. Tako so za prvo odmevno gledališko predstavo “Črnomaljsko kroniko-historično retrospektivo" povabili k sodelovanju dramskega igralca Vojka Zidarja, ki se je tako izkazal, da letos pri Črnomaljcih režira že tretjo gledališko sezono. Potem ko so s prej omenjeno predstavo nastopili desetkrat, nazadnje v ljubljanskem Cankarjevem domu, so lansko
Zakaj tarče prav pri Srednji vasi?
Semiški župan Bukovec končal z zbori občanov - Črmošnjičani niso navdušeni nad smučarskim centrom Rog-Črmošnjice, ki zanje še ni prinesel delovnih mest ■ Nezadovoljstvo zaradi strelišča
ČRMOŠNJICE - Semiški župan Janko Bukovec je s srečanjem v Črmošnjicah pretekli četrtek zaključil zbore občanov po krajevnih središčih. Pogovor s Črmošnjičani in prebivalci okoliških vasi se je sukal predvsem okrog bližnjega smučarsko-rekreacijskega centra (SRC) Rog-Črmošnjice, kanalizacije in čistilne naprave v Črmošnjicah, pokopališča, strelišča pri Srednji vasi ter okrog nekaterih manjših težav vaščanov.
Župan je predstavil delo v občini v lanskem ter načrte za letošnje leto. Krajani pa so potarnali, da so bili v preteklem letu deležni le 60 prost, metrov peska za cesto ter projekta za kanalizacijo, ki pa jim bo po njihovem prinašala le stroške, ko bo narejena. Z vodovodom, ki so ga speljali na SRC, pa niso prav nič pridobili, ker ne prinaša novih delovnih mest. Bukovec je menil, da je SRC začetek razvoja turizma, saj gre za edini tovrstni center na Dolenjskem in v Beli krajini. A bodo po njegovem morali krajani tudi sami kaj pohuditi, če bodo želeli od turizma kaj imeti. za začetek pa ustanoviti vsaj turistično društvo. Vaščani pa so oporekali, da ni dovolj le interes, ampak je potreben predvsem denar, saj s 50 tisočaki plače ne morejo urejati turističnih sob. Kanalizacija v Črmošnjicah, ki bo zgrajena
do letošnje jeseni, bo veljala 42 milijonov tolarjev, denar pa naj bi poleg občine prispevala še država. Krajani bodo morali plačati po 48 tisočakov, a le, če ne bodo tudi sami poprijeli za orodje. Vaščane moti, ker jih niso nič povprašali o trasi, župan pa jim je povedal, da bi se takrat zagotovo skregali, medtem ko je neodvisni strokovnjak presodil po strokovni plati.
Za vsako pokopališče bo občina letos namenila 300 tisoč tolarjev, tako tudi za črmošnjiško, ki je sicer vzorno urejeno. Krajani pa bi radi zgradili novo mrliško vežico, čeprav jim je dal Bukovec v premislek, ali se za pogreb ali dva na leto to izplača. Če se bodo odločili za novogradnjo, jim bo občina poskušala pomagati. Precej pikrih je padlo na račun strelišča pri Srednji vasi, za katerega so se razpravljavci čudili, da lahko "obratuje" brez
oznak. Predlagali so, naj ga imajo strelci v gozdu, in ne v vasi, a če že streljajo, naj to počno čez teden, ne ob nedeljah, ko si ljudje želijo mir. Nad predlogom, naj bi strelci za odškodnino priskrbeli denar za napeljavo elektrike po vasi, niso
• Gasilsko društvo Črmošnjice bo letos praznovalo 95. obletnico dela in velja za drugo najstarejše v občini. Krajani so se strinjali, da bi moral biti v vsaki družini vsaj en gasilec. Poleg gasilskega je v Črmošnjicah še športno društvo, ki pa ne sodeluje z domom Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, ki je v vasi, kar je po Bukovčevem mnenju povsem zgrešeno. Zato je župan obljubil sestanek zaposlenih v domu in krajanov, saj so slednji priznali, da je krivda za slabo sodelovanje tudi na njihovi strani.
bili navdušeni, saj bi se morali z njim strinjati vsi vaščani, a kogar moti streljanje sedaj, ga bo tudi, ko bo razsvetljava.
M. BEZEK-JAKŠE
“Vajo zbora" postavili na oder kar sedemnajstkrat. Ogledalo si jo je tri tisoč obiskovalcev, kar je za ljubiteljsko gledališče zelo veliko. Povabljeni so bili celo v Avstrijo in na Hrvaško, a so se zaradi objektivnih razlogov morali odreči povabilom.
Črnomaljski gledališčniki so že ob ustanovitvi skupine načrtovali, da bodo v eni sezoni naštudirali dve igri, za otroke in odrasle. Vendar so to prestavili v prihodnja leta in danes so tudi sami presenečeni in veseli hkrati, da jim je uspelo uresničiti načrt že v tretji, torej letošnji sezoni. Za otroke bodo premierno uprizorili “Zvezdico zaspanko" Frana Milčinskega-Ježka 10. februarja na osrednji proslavi za otroke ob kulturnem prazniku. V osnovi gre za lutkovno igrico, ki jo bodo tokrat zaigrali. Premiera dveh enodejank za odrasle s skupnim naslovom “Unamunda" pa bo 18. februarja na osrednji proslavi ob črnomaljskem občinskem prazniku.
“Pri Zvezdici zaspanki je sicer nekaj igralcev med vajami odnehalo, a smo hitro dobili druge. Naša prednost je, da imamo na voljo veliko igralcev iz vse Bele krajine, ki so tudi zelo zagnani, tako da jim tik pred premierami ni težko prihajati na vaje vsak dan," pravi predsednica Gledališke skupine Zik Črnomelj Jasna Šeruga Muren, ki skupaj z Vladom Starešiničem igra v zahtevnih enodejankah “Unamunda". “Jasna in Vlado sta doslej nastopila v vseh igrah, ki sem jih režiral v Črnomlju in veljata za črnomaljska igralska veterana. Napredovala sta v tolikšni meri, da sta sposobna imeti svoj večer, čeprav sta enodejanki ameriškega avtorja Davida Ivesa zelo zahtevni. Avtor je namreč briljanten stilist, grenko vsebino pa podaja v duhovitih in inteligentnih dialogih. Tako igralcem omogoča ustvariti polnokrvne like, gledalce pa zabava in nasmeji," je dejal Vojko Zidar, ki je prepričan, da
bodo Črnomaljci tudi letošnjo sezono nastopili še velikokrat. Še posebej bo poslastica za otroke “Zvezdica zaspanka" z zelo bogato kostumografijo, ki bo po njegovem tudi odskočna deska za kostumografinjo Tino Žen, ki prav sedaj opravlja magisterij iz modne kreacije.
M. BEZEK-JAKŠE
Navratilovci zopet pred domači občinstvom
METLIKA - Od zadnjega celovečernega nastopa metliške folklorne skupine Ivan Navratil v domačem kraju je minilo že več kot dve leti. Znova pa se bodo navratilovci metliškemu občinstvu predstavili v sredo, 7. februarja, torej na predvečer slovenskega kulturnega praznika, ob 19. uri v tukajšnjem kulturnem domu. Gosti večera bodo ljudske pevke z Radoviče, ki so si nadele ime Vesele Radovke ter folklorna skupina osnovne šole Metlika, slavnostni govornik pa bo častni metliški občan Toni Gašperič.
Pestro ob kulturnem prazniku
ČRNOMELJ - V Črnomlju pripravljajo ob slovenskem kulturnem prazniku vrsto prireditev. Pričele se bodo 7. februarja, na predvečer praznika, ob 19.30 v tukajšnjem kulturnem domu z osrednjo proslavo, na kateri bo slavnostni govornik podžupan Andrej Kavšek. V kulturnem programu, ki ga bo povezovala Mojca Molan, bodo nastopili tamburaški orkester, komorni godalni orkester, trobilni kvintet in solisti črnomaljske Glasbene šole. Na slovesnosti bodo podelili tudi Župančičeva priznanja za dolgoletno uspešno delo na kulturnem področju. V soboto, 10. februarja, bo ob 17. uri v tukajšnjem kulturnem domu kulturni praznik za otroke s predstavo Gledališke skupine Zik Črnomelj ..Zvezdica zaspanka", ki jo bodo ponovili naslednji dan ob 15. uri. V nedeljo, 11. februarja, pa bo ob 19. uri v kulturnem domu koncert ..Goran Karan za Valentinovo".
MŠŠ l 32 JN A š I J-J o -s Č J J J ttHfat
Mejna starost za članstvo je 40 let
V Kočevju so ustanovili ie 20. univerzo za tretje življenjsko obdobje v Sloveniji -Za začetek štirje krožki - Delo za dobrobit kraja
KOČEVJE - V multimedijski učilnici Ljudske univerze v Kočevju je prejšnji četrtek potekalo ustanovitveno srečanje univerze za tretje življenjsko obdobje. O ustanovitvi že 20. tovrstne univerze v Sloveniji sta med drugimi spregovorili tudi dr. Dušana Findeisen in dr. Ana Krajnc s Filozofske fakultete.
Univerza za tretje življenjsko obdobje se je prvič pojavila leta 1983 v Franciji, od tam pa se je, kot je povedala ena od obeh idejnih snovalk projekta v Sloveniji dr. Findeisnova, hitro razširila po vsej Evropi. V Sloveniji so jih začeli množično ustanavljati po letu 1996 in univerza v Kočevju je tako že dvajseta zapovrstjo. Ustanovila jo je Ljudska univerza Kočevje kot eno izmed svojih dejavnosti, ki pa je, kot je povedala direktorica Ljudske univerze Lilijana Štefanič, namenjena izključno starejšim od 40 let. “Po razdelitvi življenja na obdobje otroštva, čas odraslosti in čas po upokojitvi, je 40 let starost, po kateri se že pričenja tretje življenjsko obdobje,” je pojasnila.
Dodala je, da se zato lahko včlanijo vsi, ki so starejši od 40 let in bi radi počeli stvari, ki so jih od nekdaj veselile, a jih do sedaj bo-
dr. Dušana Findeisen
diši niso mogli izraziti ali pa jim je zaradi prezaposlenosti zanje zmanjkalo časa.
“Ne gre za klasično šolo, marveč za združevanje ljudi na podlagi različnih skupnih želja, njihovo ponovno aktiviranje in iskanje lastnega potenciala pa tudi za druženje in izmenjavo izkušenj,” je poudarila Štefaničeva. Za začetek so jim ponudili štiri krožke: poleg slikarskega in računalniškega še krožka s področja gospodarstva in družbe ter novinarstva, turizma in zgodovine Kočevske. Ustanovitvi univerze, ki bo pri svojem delu izhajala iz želja članov in potreb kraja, v dobrobit katerega bodo, kot je še povedala Štefaničeva, usmerjene njihove aktivnosti, so prisostvovali številni upokojenci, k svečanosti dogodka pa so s svojim nastopom prispevali učenci Glasbene šole Kočevje in skupina Odmev.
M. L.-S.
ZAHVALA DIREKTORICI - Na slovesnosti ob otvoritvi novih prostorov knjižnice v Kočevju se je župan Jap ko Veber zahvalil dolgoletni direktorici Emi Štrumbelj za njena prizadevanja, da je po skupno šestih preselitvah in desetletju bivanja v pretesnih prostorih knjižnica končno dobila dovolj velike, nove prostore. Županova zahvala Štrumbljevi, ki odhaja v pokoj, je veljala tudi, ker je knjižnica v pol stoletja svojega obstoja ustvarila zavidljiv fond knjižnega in ostalega gradiva. Ta sedaj šteje 56.293 enot, od katerih je 52.483 knjig, 250 serijskih publikacij in 3.560 neknjižnega gradiva. Poleg tega je knjižnica v zadnjih letih poslovala z nadpovprečnimi rezultati obiska in izposoje, pripravila pa je tudi zasnove mnogih vsebin, ki zaradi prostorske stiske niso mogle v celoti zaživeti. Samo v lanskem letu je število izposojenih enot preseglo 179 tisoč, ob tem pa je knjižnica beležila 4.219 članov, med katerimi jih je bilo 1.411 mlajših od 15 let. Na mestu direktorice je Štrumbljevo že z začetkom tega meseca zamenjata Cirila PekicafFoto: M. L.-S.)
",SLOVENSKA DRUŽINA"- Med dobitniki častnega naziva ZWS “Slovenska družina ” sta bila tudi predsednik skupščine občine Kočevje v času razorožitve TO Mihael Petrovič in njegova soproga. Na posnetku: sedanji kočevski župan Janko Veber izroča priznanje nekdanjemu "županu "Mihaelu Petroviču in njegovi soprogi Mariji Ani (Foto: M. L.-S.)
Veteranska priznanja družinam
V Kočevju so podelili 20 častnih nazivov “Slovenska družina” -Začeli s snemanjem dokumentarnega filma ■ Oddolžitev zakoncem
KOČEVJE - Kočevsko območno združenje veteranov vojne za Slovenijo je v petek pripravilo slovesnost, na kateri so podelili priznanja Zveze veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS), častni naziv “Slovenska družina”. Skupno so podelili 20 priznanj, dobitnikom pa jih je izročil kočevski župan in poslanec Janko Veber.
Slovesnost so pričeli s simbolnim veteranskim dejanjem, s katerim veterani tudi drugod po Sloveniji že nekaj let pričenjajo vse večje prireditve. Kot je povedal predsednik kočevskega združenja Darko Čop, gre za spominsko dejanje, ki je simbol miru, svobode, neuklonljivosti, zmage, ponosa, spomina in opomina. Ob tem je še povedal, da bodo zato, da zgodovina ne bo pozabila njihovih dejanj iz let 1990 in 1991, ko so se na Kočevskem dogajale pomembne stvari, posneli dokumentarni film in da ga bodo začeli snemati prav na slovesni podelitvi priznanj. Častni naziv “Slovenska družina”,
ki ga podeljuje ZVVS na podlagi lani sprejetega pravilnika o podelitvi priznanj tistim družinam, ki so po razorožitvi TO sprejele in v svojih domovih čuvale orožje, gradivo, dokumente in druge reči, so prejeli: Josip in Biserka Abramovič, Miran in Cvetka Benegali-ja, Vlado in Angela Bruner, Darko in Matilda Čop, Vincenc in Marija Farkaš, Vincenc in Darja Farkaš, Viktor in Darinka Grabrijan, Borut in Irma Hočevar, Ivan in Fanika Kerneža, Roman in Gordana Lavrič, Živko in Darinka Malnar, Jože in Hermina Pavlovič, Gojmir in Antonija Poje, Mihael in Marija Ana Petrovič, Anton in Jožica Rački, Jože in Lilijana Rački, Leopold in Marija Škodnik, Dušan Tošaj, Mihael in Danica Vresk ter Milan in Andreja Žagar. Kot je povedal Čop, gre za priznanja družinam, ki pa pomenijo tudi oddolžitev zakoncem za mnoge noči, ko za svoje partnerje niso vedeli, kje so in kaj sploh počno.
M. L.-S.
JUTRI BO PREDAVAL - Marjan Obranovič, pravnik in tehnolog, ki se je v zadnjem obdobju na raznih prireditvah predstavil kot pesnik v domačem kostelskem narečju, bo jutri. 2. februarja, ob 17. uri v dorani osnovne šole v Fari predaval o varstvu narave, odpadkih na domačijah in v raznih obratih in v zvezi s tem o varstvu voda, gozdov in sploh narave, pa tudi o pripravi zemljišč za pridelavo poljskih pridelkov in sadjarstvo in o potrebnem orodju za taka deta. Predavanje sodi v okvir predavanj za potrebe turizma na podeželju, organizira pa ga Turistično-športno društvo Kostel. Na fotografiji: Marjan Obranovič recitira svoje pesmi v kostelščini, pri tem pa se spremlja s kitaro. (Foto: J. Primc)
Kmetje ne potrebujejo miloščine
Jože Zrnec iz Dohrepolj predsednik sveta območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Kočevje
RIBNICA - Na ustanovni seji sveta območne Kmetijsko- gozdarske zbornice Slovenije, enota Kočevje, ki bo imela sedež v Ribnici, so za predsednika izvolili 58-letnega Jožeta Zrneca iz Dobrepolj. Ljuba Turk Šega iz Kočevja bo v zbornici zastopala interese pravnih, Janez Gorše iz Ribnice pa fizičnih oseb. Seje sta se udeležila tudi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk in Jože Luže-vec, direktor Kmetijskega zavoda Ljubljana. Poudarila sta pomen ustanovitve območne enote, ki jo sestavljajo decembra lani izvoljeni svetniki iz občin Osilnica, Kostel, Kočevje, Ribnica, Sodražica, Loški Potok, Velikih Lašč in Dobrepolj: Anton Ilc, Janez Gorše, Jože Andoljšek, Marija Goršič, Ljuba Turk Šega, Jože Zrnec, Franc Zabukovec in Mirko Pirc.
Udeleženci so v razpravi ugotovili, da slovenski kmet preživlja najhujše obdobje svoje zgodovine. Podeželje se prazni in postaja provinca starostnikov, država pa raje denar namenja za vojsko in policijo kot za revitalizacijo te gospodarske panoge. Peter Vrisk je dejal, da morajo nemudoma ustanoviti močen podeželski kmečki lobi, saj je usoda kmetijstva zdaj v njihovih rokah. Jože Hobič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Kočevje, je opozoril, da se prihodnost slovenskega kmeta zrcali v predlogu državnega proračuna, ki ga vsako leto močno klestijo v njihovo škodo. Zbornica mora državi javno povedati, da bodo ovire v tako težko pričakovanem vstopu v Evropsko skupnost v primeru nadaljnjega pogrezanja kmetijstva. “Čas je, da se vsi združimo in zapeljemo do Ljubljane. Če lahko profesorji, zdravniki, železničarji in drugi z javnim shodom opozarjajo na svoje težave, zakaj ne bi to storili tudi kmetje?” je dejal. Subvencije v kmetijstvu bi nporali opustiti(l), saj je sramotno, da kmet prosi miloščino za svoj izdelek, ki ga ne more prodati po tržni ceni.
Očitno strukturno razliko kočevskega in ribniškega kmetijstva je najbolj ponazoril Peter Levstek iz ribniške upravne enote. Dejal je, da se na Kočevskem srečujejo s težavami pri zakupu, saj je skoraj vsa zemlja v lasti države in je težko urediti zem-
Južnič je poklicni kostelski župan
VAS V KOSTELU - Kostelski župan Valentin Južnič od I. januarja svojo funkcijo opravlja poklicno. Južnič je ta sklep sprejel na podlagi pozitivnih predpisov o lokalni samoupravi in obvezni razlagi odločb Ustavnega sodišča Slovenije v Ljubljani, izdanih iz področja lokalne samouprave, ter določb občinskega statuta. O svoji odločitvi je župan že obvestil občinski svet. Namen poklicnega opravljanja županstva je lažje reševanje številnih občinskih nalog.	,V£|
ljiško knjigo, v Ribnici pa je razdrobljenost parcel presegla absurdno raven. S komasacijo so že dosegli veliko, a se hiba preteklosti ne bo kaj kmalu popravila.
“Zbornica bo upravičila svoj obstoj le s skupnimi močmi vseh subjektov od Turjaka do Kolpe. Najbolj bi nas morala skrbeti razredčena poseljenost podeželja, ki ponuja vse pogoje sonaravnega kmetovanja. Težo bomo dali tudi tehtnemu sožitju človeka z divjadjo, zlasti varnosti občanov in povračilu škode ter izdaji koncesij v gozdarstvu, saj bi tako (lahko razbili monopol velikih podjetij," je povedal Jože Zrnec.
M. G.
Jože Zrnec
STARI KOT - V zadnji številki Dolenjskega lista smo pisali o nezadovoljstvu krajanov Starega Kota v občini Loški Potok, ki so imeli pipe suhe, čeprav je bil vodovod slovesno odprt že 11. novembra lani. 24. januarja pa smo prejeli Zapisnik o primopredaji objekta “Vodovod Stari Kot - prva faza”, iz katerega je razvidno, da je bil vodovod ob otvoritvi dan le v poskusno obratovanje. Tega takrat nihče ni omenil ali pa vsaj večina, ki se je vključno z novinarji zbrala ob tej priložnosti, takšne informacije ni dobila.
Predvsem je zanimiva 10. točka omenjenega dokumenta, ki se glasi: "Navedena koncesija, katero je po besedah predstavnika ministrstva pričakovati v naslednjih dveh mesecih, je še zadnji dokument, katerega mora občina Loški Potok predložiti Upravni enoti Kočevje še pred pridobitvijo enotnega gradbenega dovoljenja." Iz navedenih dogovorov in sklepov, ki so sestavni del primopredajnega dokumenta, je razvidno, da je 22. januarja vodovod vzel v
Kostelski rižni
TABORNIKOM VODO - Na Žagi in v njeni neposredni bližini je več prostorov za taborjenje in kampiranje, vsa pa so brez vodovoda, se pravi tekoče pitne vode. Lastniki teh prostorov in Turistično-športno društvo bodo poskrbeli, da bodo do turistične sezone na ta zemljišča napeljali pitno vodo. To niti ne bo težko, saj je vodovod že napeljan do naselja Žaga. Voda iz Kolpe je za tabornike premalo.
NEVARNE RUŠEVINE - Nekateri Kostelci so bili očividci, ko je v Kočevju z bivše gostilne Rog (znane kot Činkel oziroma Tschinkel) padel na pločnik večji kup opek. Pogledali so malo po domači občini, če tudi pri njih ne grozi kaj podobnega, in ugotovili, da so v zidovih ruševin spodnjega kostelskega gradu velike razpoke in da zidovje drži skupaj pravzaprav le še bršljan, ki se vzpenja po zidovju. In to zidovje grozi, da bo padlo prav na edino cesto, ki vodi do naselja Trg (Kostel) in starega kostelskega gradu, ki ga obnavljajo. In kaj če domačini ali turisti ne bodo imeli take sreče, kot so jo imeli v Kočevju?
LIKOVNA RAZSTAVA - V počastitev kulturnega praznika bodo v torek, 6. februarja, ob 17. uri odprli v prostorih Nove Ljubljanske banke razstavo kipov in slik samouka Andreje Levstika iz Kočevja. Razstavljenih bo 15 del, izdelanih iz različnih materialov in v različnih tehnikah. Razstava bo odprta do konca februarja.
SPET V BOJ ZA NAJLEPŠE -Turistično-športno društvo Kostel pripravlja letos že sedmo tekmovanje po vrsti za najlepšo kostelsko hišo, vikend ali poslovni prostor. Prijave bodo sprejemali ves mesec marec. Lanskega tekmovanja se je udeležilo 40 domačinov in domačink, kar je rekord, ki pa ga nameravajo letos preseči.
upravljanje Hydrovod Kočevje - Ribnica, vodarino pa bo uporabnikom -teh je trenutno 11 - začel zaračunavati šele od začetka julija, do takrat stroške električne energije in okvar krije občina Loški Potok. Hkrati pa morajo izvajalci opraviti še kar nekaj nujnih del, kot je npr. vgraditev sond, namenjenih varovanju suhega teka črpalke, vgraditi UV napravo, varovalno ograjo okoli črpališča...
Voda torej teče. Sama zgodba o gradnji tega vodovoda pa je izredno zanimiva vse od začetka vrtanja prve vrtine, ki ni dala nobenih rezultatov, pa do tedaj, ko so začeli z drugo, ki je na globini 240 metrov pokazala pozitiven rezultat. Žal daje ta komaj 0,4 1/sek., napajala pa naj bi tudi sosednjo vas Novo Kot, ki ima več prebivalcev kot Stari Kot, nameravajo pa graditi tudi nekaj deset vikendov. Če bodo uspeli dogovori s Hrvati, da bi dovajali zadostno količino vode oni, potem resnično obstaja upanje v načrte o revitalizaciji tega lepega, a skrajno zapuščenega območja občine. A. KOŠMERL
Voda je le pritekla
Vaščani Starega Kota danes vodo imajo - Ob slovesni otvoritvi novembra lani je bil vodovod dan le v poskusno obratovanje
Drobne iz Kočevja^
ROG RAZPADA - Stavba nekdanjega gostišča Rog in kasnejšega mladinskega kluba Škorc je že dolgo prazna, nobeden je ne vzdržuje, zato razpada. Pred kratkim je s stavbe padla na pločnik večja gmota zidakov in ometa. Na srečo je po tistem pločniku že kar nekaj let prepovedana hoja, česar pa ne upoštevajo vsi pešci, zato lahko pride do nesreče. Takih razpadajočih stavb je po Kočevju še nekaj, na primer tista, v kateri je trgovina Šport Mist.
HOJA IN PLAVANJE - Od Parka herojev do tržnice je urejena obhodna pot za stavbami ob Ljubljanski cesti, ker je pločnik ob Ljubljanski preozek. Večji del te poti je asfaltiran oziroma betoniran, za stavbo nekdanje gostilne Rog pa je makadam, ki je ob deževju skoraj neprehoden, po prehodu iz Kidričeve ulice do tržnice pa je možno ob slabem vremenu - če nekoliko pretiravamo, a ne preveč - le plavati. Zdaj so sicer nekoliko nasuli prehod od Kidričeve, kar pa gotovo ne bo zaleglo dolgo, ker bodo to uničili avtomobili, ki tam parkirajo.
BREZ POPUSTA - Poročali smo, da je bila v Kočevju minuli četrtek ustanovljena univerza za tretje življenjsko obdobje. V trgovini in fotokopirnici Čačka pa imajo napis, da imajo študentje pri fotokopiranju popust. Ko je študent tretjega obdobja v petek vprašal, če ima res tu popust, je dobil odgovor, da ne, ker nima indeksa.
KOČEVJE (NE)VARNO MESTO - Šeškova ulica v Kočevju je bila nekdaj ponoči razsvetljena, zdaj pa ljudje, ki jo občasno uporabljajo, ugotavljajo, da ni več tako in se ponoči spotikajo in padajo v luknje na cesti. Nekateri natolcujejo, da je to zato, ker je direktor Elektro Kočevja odšel na odgovornejšo dolžnost v Ljubljano in je menda odnesel s seboj tudi elektriko (kar pa seveda ne drži).
TOPOVSKI UDAR - Čeprav je od novega leta in silvestrovanja minilo kar nekaj časa, po časopisih posamezniki še vedno ugibajo mnenja o tem, da naj bi pokanje dovolili ali prepovedali. V Kočevju je takrat kar dober mesec krepko pokalo. Na neki balkon v Kidričevi ulici je priletel del petarde, na katerem se je dalo prebrati, da morajo biti ljudje oddaljeni od petarde najmanj 20 m (od mesta eksplozije do balkona je bilo le 3 do 4 m). Kaj pomenijo oglušujoči udari za stare, bolne, otroke in živali, pa naj razmisli vsak, posebno metalci petard oziroma njihovi starši, če že policisti nočejo.
Dokumenti italijanskih okupatorjev
KOČEVJE - V Pokrajinskem muzeju bodo danes, 1. februarja, ob petih popoldan predstavili knjigi dokumentov italijanskega okupatorja, ki ju je pod naslovom Ubija se premalo in Rab - Arbe - Ar-bissima pripravil zgodovinar dr. Tone Ferenc. Publikaciji bo predstavil avtor.
Ribniški zobotrebci
s._____________ .	______S
A D B’ “PO SLOVENSKO” -Srečku Vrbincu, ki dela pri ribniški lokalni televiziji R-kanal, je tako kot leto poprej tudi letos pripadla čast, da je vodil svečano zaključno prireditev izbora R-ka-nalovega športnika leta. Ob vseh pohvalah organizatorju za uspešno izvedbo prireditve, ki z mnoštvom uglednih gostov iz sveta slovenskega športa in glasbe postaja v Ribnici ena pomembnejših prireditev, pa vendarle ne gre mimo dejstva, da bi z bolj posrečenim izborom voditelja prireditev samo pridobila. Sklicevanje na dejstvo, da je Srečko v vlogi voditelja, ker je urednik športnega programa R-kanala, ne odtehta dejstva, da je Ribničan Urban, ki ga upodablja Medard Pucelj, povsem dovolj, da prireditev vseskozi preveva ribniški duh. Da še enega “Urbana” prireditev ne potrebuje, je letos najbolje dokazal Davo Karničar, ki je imel velike težave z razumevanjem ribniškega narečja! Za Srečka, kije že predolgo in preveč Ribničana, da bi se lahko znebil privzgojenega narečja, pa bi bilo včasih celo bolje, če se ga ne bi trudil zatajiti, kot to sicer včasih poskuša. Potem tudi domače skupine A D’B’, ki sije nadela ime po tem, da se, preden se lotijo kakšnega projekta, v narečju vprašajo, ali bi se ga “A d'b'”, ne bi napovedal kot skupine A De Be!
Trebanjske iveri
v......... ...	*___'........../
LOTO 1 - Gostilničar Marjan Šeligo, ki seveda ni zadel rekordnih 75 milijonov tolarjev na lotu, se je prepričal, kako bran je “dolenjski NYT”, se pravi naš časopis, kajti ko seje po telefonu pogovarjal z nekim možakom iz okolice Sevnice, ki naj bi mu pripeljal drva, tudi o plačilu, mu je neznanec odvrnil: “Bom že počakal, saj sem bral, da ste zadeli na lotu!”
LOTO 2 - Igre na srečo burijo duhove v trebanjskih logih, saj naj bi bilo še nekaj podobnih srečnežev tudi na Mirni. Enega videvajo v beli limuzini in to novost povezujejo z zadetkom na lotu. Rekordnega, tistega okrog 100 milijonov tolarjev, pa bi skoraj zadel znan Trebanjec, ki pa je zgrešil le za eno številko... No, zdaj se je vsaj prepričal, da skoraj še ni nikoli zajca ujel in da je imel, ko je kazalo na rekordni dobitek še največ navijačev med “žlahto". Sorodniki so se menda bolj jezili, ker mu je spodletelo, kakor pa on ...
SILVIN SAMODEJNI ŠAMPANJEC - Podpis koncesijske pogodbe med novomeškimi cestarji in trebanjskimi Občinarji so rahlo zalili tudi s penino. Uslužbenka Silva je vse steklenice pravočasno na pol odprla, da bi bila pijača takoj pri roki. Toda iz ene stekleni-
ce je še med govori samodejno, seve s pokom, zletel zamašek, presenetil Silvo in nasmejal tudi navzoče. Ti so se spraševali, kakšen patent uporablja Silva za te reči. A Silva je, kot vedno, ostala skrivnostna... (Foto: P. P.)
Sevniški paberki
ZAGORELO V DIMNIKU -V nedeljo je zagorelo v dimniku stanovanja v zgradbi železniške postaje v Tržišču. Lastnik prejšnji dan ni dovolil dimnikarju Dimnikarstva Jelančič očistiti taistega dimnika, češ da je bil dimnik “ovaj, onaj” očiščen že prejšnji mesec. Gasilci so k sreči preprečili, da ni požar naredil še večje škode. Bralka, ki nam je sporočila to novico, je menila, da bi moral “varčni” lastnik plačati intervencijo gasilcev in da mu tudi zavarovalnica ne bi smela povrniti škode...
HE BOŠTANJ BO, KO BO -Ponedeljkova zadnja seja sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju na sevniškem gradu je spustila še več megle na možne scenarije izgradnje HE Boštanj, kaj šele celotne spodnjesavske verige. Načeloma so vsi za, toda... Niko Galeša je povedal, da je ministrstvo za finance ocenilo investicijski program HE Boštanj, kar pomeni, da najverjetneje letos ne bodo pričeli še niti praskati na gradbišču, čeprav imajo Savske elektrarne za HE Boštanj nekaj drobiža, okrog 1.250 milijonov tolarjev, ki pa ga bodo letos težko porabili brez ustreznih papirjev...
Borci bi obnovili stalno razstavo na gradu
SEVNICA-Župan Janc seje s predsednikom Občinskega odbora združenja borcev NOB Sevnica Slavkom Štrukljem pogovarjal o načrtih združenja. Iz občinskega proračuna borci pričakujejo pomoč za svoje delovanje. Obnoviti želijo stalno razstavo na sevniškem gradu, sodelovali bodo pri spominskih prireditvah v spomin na dogodke v NOB ter vzdrževali in obnavljali spomenike in spominska obeležja iz NOB na območju občine.
j 2 jm 7\ š, j i-j o e č j n HMut
Od 64 že na 245 km lokalnih cest
Dolgoletno vzorno sodelovanje trebanjske občine s Cestnim podjetjem Novo mesto - Občina Trebnje je od 64 km lokalnih cest v 30 letih prišla že na okrog 250 km - Koncesijska pogodba
TREBNJE - Cestno podjetje Novo mesto, d.d., vzdržuje v 19 občinah jugovzhodne Slovenije okrog 1300 km državnih in 1400 km lokalnih cest, novomeški cestarji pa so kot najugodnejši ponudnik prepričali trebanjsko občino, da je z njimi kot prva med 19 občinami sklenila koncesijsko pogodbo za redno vzdrževanje 245 km lokalnih cest za naslednja štiri leta. Celovito vzdrževanje teh cest, z zimsko službo vred, naj bi letno stalo trebanjski občinski proračun okrog 70 milijonov tolarjev.
PRVA KONCESIJSKA POGODBA PODPISANA - “Upam, da se bodo uresničile besede direktorja, da bomo v vseh štirih letih drug z drugim zadovoljni, "je dejal trebanjski župan Ciril Pungartnik po podpisu prve koncesijske pogodbe o rednem vzdrževanju lokalnih cest v občini z direktorjem Cestnega podjetja Novo mesto Francem Goletom. (Foto: P. P.)
Korenček in palica
Novomeško cestno podjetje vzdržuje 178 km lokalnih cest v trebanjski občini že od leta 1983, za to pa so Trebanjci doslej plačevali letno povprečno 35 milijonov tolarjev. Ob rednih vzdrževalnih delih so cestarji na podlagi dodatno sklenjenih pogodb urejali še signalizacijo, odbojne ograje in opravljali manjše sanacije. Po lanski z zakonom podkrepljeni novi kategorizaciji cest se je dolžina lokalnih cest povečala na že omenjenih 245 km.
Enotna koncesijska pogodba obvezuje novomeške cestarje, da opravijo vsa redna in dodatna vzdrževalna dela kot doslej, poleg tega pa še zlasti preglede cest, krpanje, košnjo trave, obsekovanje poraslih obcestnih površin in urejanje sistemov odvodnjavanja. No-vomeščani so s to pogodbo v celoti prevzeli tudi organizacijo in izvedbo zimske službe.
Župan Ciril Pungartnik je dejal, da so imeli z novomeškimi cestarji vedno dobre odnose in da so v medsebojnih odnosih zmeraj spo-
Knjižnica izposodi
32.000	knjig
Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Sevnica
SEVNICA - Za februarsko sejo občinskega sveta bodo strokovne službe občine pripravile odlok o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Sevnica. Sevniška knjižnica je ena redkih v državi, ki deluje v okviru Zveze kulturnih društev. Z vodjo knjižnice Ido Tušar in vodjem Sklada ljubiteljske kulture Albertom Felicijanom so se župan in strokovni delavci občine pogovarjali o novem statusu in organiziranosti. Enotna ocena je bila, daje ustanovitev zavoda smiselna in potrebna. Knjižnica letno izposodi 32.000 knjig, pred desetimi leti pa jih je 9.000. Trenutno ima okrog 4.000 članov, pred desetimi leti pa jih je bilo 700. Povečal se je tudi knjižni fond od
17.000	na 91.000 knjig. Zato so menili, daje statusno preoblikovanje razumljivo in tudi nakup novih prostorov v lanskem letu upravičen.
P. P.
Ciril Povše razstavlja ob kulturnem prazniku
TREBNJE - Center za izobraževanje in kulturo Trebnje in Območna izpostava Javnega sklada RS bosta ob slovenskem kulturnem prazniku organizirala v četrtek, 15. februarja, ob 18. uri v Galeriji Trebnje otvoritev kiparske razstave likovnega samorastnika, kiparja in slikarja, domačina Cirila Povšeta. Ob kulturnem programu bo o razstavi in umetniku spregovoril dr. Mirko Juteršek.
štovali dano besedo oz. dogovorjeno. Dolgoletno vzorno sodelovanje občine in CP Novo mesto je naposled pripeljalo do podpisa te pogodbe, kije po Pungartnikovem prepričanju dobra rešitev za občino. Ponudniki se mnogokrat pojavljajo, njihova zanesljivost pa je vprašljiva. Občina Trebnje je od 64 km lokalnih cest v 30 letih prišla že na okrog 250 km. Župan je še povedal, da šolski avtobusi ne morejo voziti po cestah, ki ne bi bile lokalne, primerno opremljene in vzdrževane. “Upam, da bomo v prihodnjih letih razrešili tudi problem, ki se pojavlja na državni ravni, to pa je odnos do gozdnih in lokalnih cest. Gre za tiste gozdne ceste, ki služijo tudi vsakodnevnemu prometu in gibanju ljudi. Zmenili naj bi se, da bi na takih cestah veljal enak režim kot na lokalnih,” je dejal Pungartnik.
Parkirišče pri Gostilni Plausteiner
SEVNICA - Občina poskuša tudi letos v mestu Sevnica nadaljevati z ureditvijo parkirnih mest. Z uporabniki parkirišča pri Gostilni Plausteiner, ki ga uporabljajo tudi nekatere ustanove s sedežem v starem delu Sevnice, se skuša občina dogovoriti, da bi tudi ob njihovi pomoči uredili parkirne površine, ki jih staro mestno jedro zelo potrebuje.
Kdo bo kupil sevniški radio?
SEVNICA - Tukajšnji občinski svet je septembra lani pripravil predlog statusnega preoblikovanja Javnega zavod Radio Sevnica. Sklenil je, naj se radio preoblikuje v gospodarsko družbo, in sicer v kapitalsko družbo z omejeno odgovornostjo. Ustanovni novi kapital novega lastnika ne sme preseči 74 odstotkov vsega ustanovnega kapitala. Med ponudniki za nakup so Radio Brežice, Manga, d.o.o., Ljubljana Črnuče in in Srečko Puntar iz Leskovca pri Krškem, lastnik Radia Krško.
Neurejeno parkiranje v Krmelju
KRMELJ - Predstavniki stanovalcev iz blokovskega naselja v Krmelju so se s strokovnimi službami sev-niške občine pogovarjali o postopkih za ureditev parkiranja v tem naselju. Potrebno bo do konca izpeljati geodetske odmere in nekatere druge postopke. Ugotovili so, da je pot do rešitve, seveda ob spoštovanju dogovorjenega, možna še v letošnjem letu.
Predsednik občinskega odbora za prostor, komunalno in cestno infrastrukturo Lojze Metelko pa je ocenil, da so doslej novomeški cestarji solidno opravljali svoje delo, kar je toliko pomembnejše za povezave v občini z več kot 200 vasmi in zaselki. Poudaril je še, da ministrstvo za promet in zveze nima razumevanja za prekategorizacijo še nekaterih cest v občini, kje je šele cilj, da bi vse nekatego-rizirane ceste postale lokalne.
P. PERC
Nova stanovanja tudi v Krmelju
SEVNICA - Po ukinitvi Stanovanjskega sklada in vključevanju njegovega poslovanja v občinski proračun so se prvič sestali člani odbora za stanovanjske zadeve, ki so prej že delovali v njegovem upravnem odboru. Tako jim obravnavana problematika ni tuja. Poleg predloga proračuna so obravnavali tudi strategijo pridobivanja novih stanovanjskih prostorov v Sevnici in Krmelju. Občina bo vodila aktivnosti okrog idejne zasnove za izgradnjo poslovno-stanovanjskega objekta v Krmelju, za kar bodo skušali pridobiti morebitne soinvestitorje ali investitorje za izgradnjo za trg. Po besedah direktorja sevniške občinske uprave, dr. vet. med., Zvoneta Košmerla, bodo pripravili tudi ponudbo za odkup večjih stanovanj v lasti občine po tržnih cenah, za potrebe občine pa bodo kupili manjša stanovanja. Dosledno se bodo lotili tudi problema neplačevanja najemnin in drugih stroškov upravljanja posameznih najemnikov, saj rokov in dogovorov nekateri žal ne spoštujejo.
Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku
ČATEŽ - Kulturno-umetniško društvo Popotovanje Frana Levstika Čatež bo v soboto, 10. februarja, ob 18. uri v salonu Mercatorja na Čatežu pripravilo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, kjer bodo sodelovali domači pevski zbor, plesna skupina in recitatorji. Pripravili bodo tudi razstavo različnih ročnih del krajanov, v sklopu te razstave pa še tematsko razstavo Od cvetne nedelje do Velike noči.
Iz družinske skrinje
TREBNJE - V nedeljo, 4. februarja, ob 15. uri bo v Kulturnem domu Trebnje 6. srečanje Iz družinske skrinje. Z družinami se bo pogovarjal Slavko Podboj. Kulturno društvo ob tej priložnosti vabi od 4. do 11. februarja tudi na ogled razstave v galeriji. V soboto in nedeljo bo odprta od 8. do 11.30, med tednom pa od 16. do 19. ure.
Vozniki, ki prihajajo od drugod, doživljajo na sevniških cestah pravo peščeno ploho izpod koles svojih in ostalih vozil. Zaradi čiščenja nastajajo dodatni stroški in napori za odstranjevanje peska na prometnih površinah ob odsekih državnih cest.
Župan občine Sevnice Kristijan Janc je zato na Direkcijo za ceste, sektor za upravljanje, vzdrževanje in varstvo cest naslovil dopis o problematiki vzdrževanja državnih cest, na območju sevniške občine, kjer je 15,8 km glavnih in 80 km regionalnih cest. Zimsko službo na teh odsekih izvaja Cestno podjetje Novo mesto, sektor Krško, ki v občini Sevnica vzdržuje tudi lokalne ceste. Občina Sevnica po be-
SEVNICA - “Nikoli večne bo, kot je bilo!" bi lahko parafrazirali znameniti izrek slovenskega politika, po zadnjih peripetijah, ki sem jih imel z direktorjem območne službe republiškega zavoda za zaposlovanje, predsednikom PGD Sevnica, predsednikom Društvc^kadrovskih delavcev Posavja, skratka tudi društveno zelo dejavnim gospodom, Antonom Korenom - Tonijem, stanujočim v Sevnici. Po tehtnem premisleku je vendarle zmagala odločitev za profesionalnost in ne za gnil kompromis, do kakršnega bi vsekakor prišlo, če bi kot novinar sprejel Korenovo željo, naj bi o njem raje nič več pisal, zlasti ne v stilu bodice “.Kubanska dobrodošlica ", o njegovem popotovanju na Kubo, objavljene 23. novembra lani, kjer naj bi cariniki prebrskali te prtljago najbogatejšega Posavca, po pisanju Delničarja. Prijatelj iz mladostnih let Toni, znan po svoji galantnosti in včasih že kar preveč fini Toni, me je hotel tokrat prestrašiti kar s pozivom na razgovor k svojemu odvetniku, preden bi tožil. Ker je pristal na takšni komunikacijski ravni, ne. da bi se osebno pogovoril z mano, sem odvetniku odvrnil, naj kar gre na sodišče, čeprav nima za to nikakršne resne osnove. Za Korena naj bi bila poleg že omenjene, sporna še bodica "Pubi na Kubi", objavljena prav tako v Sevniških paberkih 5. januarja, in celo vest “Peticija", objavljena v isti številki na isti strani kot omenjena bodica! Odvetniku sem povedal, da se bo morala zdaj njegova stranka potruditi za vzpostavitev ponovne količkaj normalne komunikacije, kajti očitno se je te zavestno izogibala.
In Toni me je v soboto poklical, če bi se lahko pogovorila. Pristal sem na debelo uro dolg klepet. Znova sem mu povedal, da je vidna javna osebnost, zato se ne da izogniti temu, da ga ne bi vsaj površno omenjali tudi v takšnih rubrikah, kjer praviloma ni prostor za hvalo. Toni se je opravičit, ker tudi sam ni prišel na
sedah direktorja občinske uprave dr. vet. med. Zvoneta Košmerla meni, da je tako stanje možno izboljšati in pričakuje, da bodo pristojni želje po drugačni vrsti posipnih materialov upoštevale vsaj pri planiranju izvajanju zimske službe za prihodnjo zimo.
Še mnogo več sivih las sevni-škim Občinarjem kot pesek na cestah povzroča vprašanje, kdo bo plačal 160 milijonov tolarjev dolga za prosluli Clann.
Občina Sevnica ima namreč na podlagi pravnomočne sodbe sodišča še vedno dolg do Zavoda za blagovne rezerve zaradi neplačane najemnine za poslovne prostore propadle firme Clann v Loki. Kljub dolgoletnim prizadevanjem še ni
razgovor k odvetniku, na vprašanje, zakaj se je odločil za takšno potezo, pa je le megleno odvrnil, nekako v stilu celotnega pogovora, da mora imeti odprto tudi možnost za formalnopravno pot. Na sistem “korenček-palica", to je, če bom priden, korenček, sicer pa palica, seveda ne pristajam. Sem za neodvisno in svobodno pisano besedo, za razkrivanje resnice. Pa če je ta še tako neprijetna in boleča. In nasvidenje kjerkoli že, Toni!
PAVEL PERC
O nadzoru kakovosti pitne vode
BOŠTANJ - Vseh deset predsednikov svetov krajevnih skupnosti v občini Sevnica se je z županom in strokovnimi delavci občinske uprave na sestanku v Boštanju pogovarjalo o predlogu proračuna za letošnje leto. Predsedniki razumejo večplastno delovanje občine, zato so proračun podprli in se zavzeli za njegov čimprejšnji sprejem, da se bodo lahko načrtovane naloge začele kar najhitreje izvajati. Župan Kristija Janc se jim je zahvalil za njihovo dosedanje prizadevanje za vsestranski razvoj naših krajev, v bodoče pa bodo v proračunu poskušali še bolj povečati sredstva za krajevne skupnosti. Na vpogled so predsedniki dobili tudi vlaganja občine v posamezne krajevne skupnosti v zadnjih dveh letih. Dogovorili so se tudi o nadzoru nad kvaliteto pitne vode iz večjih javnih vodovodnih sistemov, ki so v upravljanju krajevnih skupnosti oz. vodovodnih odborov, pripraviti pa bo potrebno tudi analizo stanja dokumentacije pred izgradnjo javnih razsvetljav. Urejenost tega področja namreč zahteva tudi republiški elektroenergetski inšpektor. Predsedniki so se tudi dogovorili, da bo praznovanje letošnjega občinskega praznika potekalo v KS Studenec, naslednje leto pa v KS Tržišče.
P. P.
prišlo do obravnave predloga o medsebojni poravnavi obveznosti na seji slovenske vlade. Glavnica znaša 38 milijonov tolarjev, s pripadajočimi obrestmi pa znaša dolg že okoli 160 milijonov tolarjev. Župan Janc se je s podžupanom Andrejem Štricljem in poslancem Brankom Kelemino dogovarjal o skupnem nastopu, da bi na eno od naslednjih sej vlade uvrstili predlog o medsebojni poravnavi dolga na tak način, da poslovanje občine ne bi bilo ogroženo. Doslej je bilo že veliko razgovorov o tem, toda brez dokončnega rezultata. Sevniški politiki upajo, da bo zadnji skupni nastop uspešnejši in da bodo končno vedeli, pri čem so. Kdo bo plačal 160 milijonov tolarjev dolga za prosluli Clann? Ali bodo račun plačali predvsem sevniški davkoplačevalci, ker se zdi, kot da grešnikov za zavožen projekt Clann in tudi za zapravljene mastne državne denarce ni oziroma so skrivnostno poniknili?!
P. P.
SREČANJE STAROSTNIKOV NA BLANCI - Od dobre stotnije povabljenih krajanov, starejših od 75 let, se je vabilu krajevne organizacije Rdečega križa Blanca odzvala polovica. V prostorih osnovne šole sta starostnike pozdravila tudi sevniški župan Kristijan Janc in poslanec Branko Kelemina. Županovo obljubo, da bo prihodnje srečanje že v novem prizidku šole, so zlasti v pestrem kulturno-zabavnem programu nastopajoči učenci viharno pozdravili. Predsednica Območnega združenja RK Sevnica Ana Dernač je ob koncu podelila priložnostno darilo najstarejšima krajanoma, 91-letnemu Alojzu Kozinc s Pokleka (prvi z leve) in 91-letni Ivanki Zemljak iz Čanja (tretja z leve).
Peščena ploha po sevniških cestah
Pretirano peskanje sevniških cest! Pismo župana - Še mnogo več sivih las sevniškim Občinarjem povzroča vprašanje, kdo bo plačal 160 milijonov tolarjev dolga za prosluli Clann
SEVNICA - V sevniški občini posipavajo ceste proti poledici z zmesjo peska in soli, medtem ko opažajo, da na sosednjih območjih v ta namen uporabljajo samo sol ali tekočo raztopino. Zaradi velikih količin peska, ki se v daljših obdobjih nizkih temperatur nabira ob robovih cest, prihaja do zamašitev naprav za odvodnjavanje vozišč in ostalih površin. Ne manjka pa seveda niti prahu in umazanije, ki se pojavlja ob drobljenju in ra*-padanju peščenih zrn.
MŠŠ
J 2 J\l A 3 I J-l O 3 C J N
Mšš
Malo za svet, veliko za Brezovico
Asfaltna cesta v vas na Gorjancih - Pred leti za otroke steza r sneg, zdaj po šolarje kombi - “Več veselja do učenja” - Vinogradništvo premalo - Vas ostaja na zemljevidu
BREZOVICA V PODBOČJU - Ta vas v Gorjancih bo zdaj nekako bližje drugim krajem. Ima asfaltno cesto, ki so jo slovesno odprli 24. januarja popoldne. Med udeleženci dogodka najbrž ni bilo nikogar, ki bi mislil, da je bilo nepotrebno delo posodabljanje omenjene ceste, ki sta jo asfaltirala UNI, d.o.o., iz Podbočja in Cestno podjetje Novo mesto.
VOLJA IN POT - Župan krške občine Franci Bogovič (desno na fotografiji z otvoritve ceste na Brezovici) zatrjuje, da je vodstvo krajevne skupnosti Podbočje prizadevno, in kjer je krajevna pobuda in volja močna, je lažje delati. Ob taki zagnanosti so se tudi lažje odločili za gradnjo cestnega odseka do Brezovice. Dolg je nekaj manj kot kilometer, stal pa je približno 16,5 milijona tolarjev. Na fotografiji: poleg župana Franc Ajster, predsednik gradbenega odbora. (Foto: M. L.)
Zemljo moraš imeti rad
Tako pravi novi predsednik DPM Krško Lojze Kerin -V mandatu Sotoškove so začeli spoznavati domače obrti
Ni tako daleč nazaj, mogoče deset let, ko so odrasli domačini pozimi še gazili stezo v sneg na makadamski cesti, da so otroci potem lahko šli peš v dolino do šolskega kombija. Takrat še ni vozil šolski kombi otrok prav iz Brezovice v Podbočje, zdaj jih vozi. “Zdaj, ko vozi kombi, imajo otroci tudi večje veselje do šole in do učenja,” je prepričan Franc Ajster iz Brezovice. Ajster je bil tudi predsednik gradbenega odbora za gradnjo omenjene ceste.
JABLANCE NAD KOSTANJEVICO - Na rednem občnem zboru Društva podeželske mladine (DPM) Krško, kije bilo minulo soboto zvečer v turistični kmetiji Colarič, so člani izvolili nov upravni odbor, katerega predsednik je postal 20-letni študent agronomije Lojze Kerin, dosedanja predsednica Darja Sotošek pa je na strnila dogodke iz svojega mandata.
Poleg Kerina je okoli 40 zbranih članov DPM Krško izvolilo za tajnico Heleno Radej in za blagajničarko Martino Kovačič, medtem ko je podpredsednik ostal isti - Stanko Kunterič. Novi predsednik je študent prvega letnika agronomije, doma iz Straže nad Krškim, ki je trdno odločen, da bo ostal doma na kmetiji. “Ker ljubim zemljo,” je povedal Kerin, ki pri-
Novi predsednik DPM Krško Lojze Kerin
hodnost kmetijstva vidi v specializaciji. Prepričan je, da mu bo v srednji kmetijsk^šoli Grm in na fakulteti pridobljeno znanje koristilo, čeprav raje kot ob knjigi preživlja dneve v vinogradu. V osnutku programa letošnjega dela je Kerin članom obljubil tečaj varnega traktorskega dela, ekskurzijo v Savinjsko dolino in nadaljevanje delavnice domačih obrti.
Krško DPM deluje že osem let in šteje 65 članov, ki se radi družijo in spoznavajo delo na kmetiji. Predlani so se dekleta učila peči pecivo in varno voziti s traktorjem. Tekmovali so na treh tekmovanjih: predlani in lani na občinskem kvizu Mladi in kmetijstvo in kmečkih igrah, predlani pa tudi na regijskem tekmovanju v oranju. Leta 1999 so z DPM Brežice obiskali Prekmurje in Prlekijo. Med lanskimi aktivnostmi je Sotoškova v svojem poročilu posebej izpostavila projekt Posvet in učne delavnice na temo oživljanja domačih obrti v krški občini, ki ga je financiral Urad RS za mladino, namenjen pa je bil boljšemu spoznavanju mlinarstva, krovstva in lončarstva.
Po končanem uradnem delu občnega zbora sta člana DPM Krško Toni in Simon vzela v roke harmoniki in kitaro in mladino zabavala do prvih jutranjih ur.
M.RAPUŠ
Po odhodu Dvojmoča direktor Šunta
KRŠKO - Mag. Marjan Šunta bo novi direktor posavske območne gospodarske zbornice, potem ko so ga za to izvolili soglasno na seji zborničnega upravnega odbora 25. januarja v Krškem. Zamenjava direktorjev posavske gospodarske zbornice bo aprila, ko se bo Valentin Dvojmoč, sedanji direktor, upokojil.
Hipec zvezdništva na Bizeljskem
Na OŠ Bizeljsko 10. zimski festival - Veseli nekdanjih zmagovalcev - Povprečno po 400 ljudi - Iz šolske širša javna prireditev - “Šola kot središče kraja “
BIZELJSKO - Na 10. zimskem festivalu 26. januarja na osnovni šoli Bizeljsko je po glasovanju občinstva Simona Šekoranja s pesmijo Ponorelo dvorišče zmagala med nastopajočimi učenci razredne stopnje, duet Nuša Kovačič in Gregor Mihelin pa sta z „g)asom srca" osvojila 1. mesto na predmetni stopnji. Na glasbenem festivalu so nastopili tudi zmagovalci dosedanjih festivalov. Izmed teh jih je 12 še učencev bizeljske šole, 6 jih je že končalo osnovno šolo in jih je nekaj v srednji šoli, ena je študentka.
“Veseli smo, da so prišli tudi nekdanji zmagovalci. Njihov odziv pomeni, da jim je šola dala neki glasbeniški pečat. Tudi občinstvo na prireditvi jih je čudovito sprejelo,“ je povedala po prireditvi Vida Najger, ravnateljica osnovne šole Bizeljsko.
Za zimske festivale na bizeljski osnovni šoli je dal pobudo Vilko Urek, učitelj glasbene vzgoje zbo-rovodstva in višji knjižničar. Urek je tik pred petkovim festivalom
Vida Najger
tako opisal začetek in nadaljevanja: “Potem ko je bilo v prejšnjem sistemu veliko prireditev, jih je bilo po spremembi sistema veliko manj. Pošle so možnosti za nastopanje, zato sem razmišljal, da bi imeli festival. Ko je uspelo prvič, smo z njim poskusili še drugič, tretjič in tako naprej. Zdaj bo desetič. Z današnjim festivalom bo izpeta 200. skladba. Najprej smo imeli tekmovanje skupno, potem smo ga razdelili na razredno in predmetno stopnjo. Danes sem zelo vesel, da so se odzvali tudi zmagovalci dosedanjih festivalov. Vesel sem, da sem jim s festivali omogočil trenutek zvezdništva."
Festival so začeli kot šolsko prireditev. Danes je več kot to. Obiskovalci prihajajo ne le z Bizeljskega, ampak tudi iz bližnje in širše okolice. Ob festivalih je bilo v bizeljski šolski telovadnici povprečno 400 ljudi. Festivale pripravlja Urek tudi po drugih šolah v obči- •
• Vida Najger: “Gotovo je kader tisti, kije omogočil festivale. Srečo imamo, da so bili učitelji vse vložiti v otroke."
Ceste so veseli. “Za marsikoga je to majhen in skromen odsek, za krajane pa je pomemben.” Tako je na otvoritvi rekel Andrej Zupančič, član sveta krajevne skupnosti Podbočje.
Marsikateri domačin in še kdo zraven bo pritrdil tudi Franciju Bogoviču, ki je ob otvoritvi na Brezovici rekel, da gre za veliko pridobitev. Le kdo, ki pozna vpliv deževja na posavske hribovske ceste, bi ugovarjal županovim besedam, daje s te ceste v nekaj letih odneslo v dolino verjetno toliko peska, kot ga je bilo potrebnega za utrditev pred tokratnim asfaltiranjem. Prvi mož občine, v kateri je sicer veliko strmih, od nalivov ogroženih cest tako na Gorjancih kot na Bohorju pa še vmes, je nanizal nekaj razlogov, zakaj je zdaj asfalt v Brezovico. “Lani smo se vozili tu in videli smo, kako kritična je cesta,” je povedal župan.
Vas s kakimi 10 naseljenimi hišami sicer ne izginja z zemljevida hribovskih vasi krške občine. V njej je kar nekaj mladih in otrok. Za njihovo preživetje je vinograd-
ništvo premalo, vsaj za zdaj, zato po besedah domačinov iz večine družin kdo hodi še v službo.
M. L.
Posavje skupaj na sejem Alpe-Adria
BREŽICE, KRŠKO, SEVNICA -Občine Brežice, Krško in Sevnica se bodo kot regija Posavje predstavile na skupnem razstavnem prostoru na sejmu Alpe-Adria v ljubljani od 6. do 10. februarja, kot je povedal Viljem Pavlič, sekretar Občinske turistične zveze Brežice. Po navedbah Podjetniškega centra Krško bodo občine obiskovalcem ponudile temo Aktivne počitnice v Posavju. Pri tem bodo posebej predstavile gradove, galerije in muzeje, šport in rekreacijo, kulinariko in vinarstvo ter Terme Čatež. Posavci bodo na sejmu pokazali, kot napovedujejo, bogat izbor promocijskega gradiva, gostinci bodo zagotovili tudi bogat izbor kuhinjskih dobrot in vin. Obiskovalce posavskega razstavnega prostora bodo pritegnili z nagradnimi anketami. Občina Sevnica se bo predstavila na sejmu 6., Brežice 7. in občina Krško 9. februarja. Posavje bo na sejmu nastopilo na razstavnem prostoru številka 19 v hali A 2. Brežiško-krško-sevniški slogan, tudi za sejem, je “Posavje, kjer so jutra bližja soncu”.
Lekarna dela tudi ob nedeljah in praznikih
KRŠKO - Pred nedavnim je domačin na praznik skušal kupiti zdravila v lekarnah v Posavju, med drugimi je obiskal tudi lekarno v Krškem na Cesti krških žrtev 46. Ker je naletel na zaprta vrata, je šel po zdravila drugam, ostal pa je vtis, da omenjena krška lekarna ob praznikih ne dela. Očitno je povprašal po zdravilih ravno v času, ko je zaprta. Dejstvo je, da ima ta lekarna dežurno službo vse nedelje in praznike od 7. do 12. ure in popoldne od 16. do 19. ure. Ob nedeljah in praznikih je lekarna poleg tega, da opravlja dežurno službo, odprta med 9. in 12. uro tudi za nenujne nakupe, je povedala mag. Pavla Janc, direktorica javnega zavoda Lekarna Krško, Cesta krških žrtev 46.
POZDRAV NOVEMU TISOČLETJU - Pod tem naslovom je v nedeljo, 28. januarja, potekala proslava v nabito polnem Kulturnem domu v Velikem Trnu, ki jo je lepo povezoval Janko Gabrič. Pod njegovim vodstvom so peli člani cerkvenega mešanega pevskega zbora Sv. Duh Veliki Trn, Marija Krejan pa je vodita otroški pevski zbor Sv. Duh Veliki Trn in Ljudske pevke. Zbrane so navdušile tudi citrarka Petra Vovčko in harmonikašici Tatjana in Tina Kerin (na sliki). Predsednik krajevne skupnosti Veliki Trn Franci Lekše je med najpomembnejšimi pridobitvami lanskega teta omenil vodovod in asfaltiranje nekaterih cest, župnik Metod Oblak pa je povedal zgodbo o ozebli, a še vedno zeleni trti, v kateri je opisal življenje Janje Blatnik. Gospa iz Drenovca pri Leskovcu ima Parkinsonovo bolezen, kateri kljubuje s slikanjem in pesnjenjem. Na proslavi so predstavili njeno prvo pesniško zbirko Še sem živa, njene slike na steklu in na svili pa so bile razstavljene ob vhodu v dvorano. Aktiv kmečkih žena je številnim zbranim ob zaključki prireditve ponudil svoje dobrote. (Foto: M. R.)
Brežice so videle Teheran
Brežiški strahovi pred prebežniki so se že po nekaj mesecih ob dogodkih v Vidoncih izkazali za upravičene - Res Iranci!
Vilko Urek
ni Brežice, posameznim šolskim sledi zaključni občinski. V Globokem in Pišecah imajo letos tudi 10. festival, ker je Urek tudi tam učil.
Scenarij za festivale pripravlja ravnateljica osnovne šole Bizeljsko Vida Najger. Poleg šole mojo zamisel podpirajo starši, dragocena pri tem je podpora mojih domačih," pravi Urek.
Vida Najger: “Ves šolski kolektiv dela na prireditvah. Pri scenariju za festival je zraven moja romantična duša. Poleg tega da pišem pesmi, tudi rada pripravljam scenarije. Na festivalih odkrivamo mlade talente. Deset let smo vztrajali zaradi dobrega odziva staršev in krajanov, ki so vsakič napolnili šolsko telovadnico. Sicer tudi s festivali uresničujemo vlogo šole v majhnem kraju - tu je šola središče kulturnega dogajanja."
M. L.
BREŽICE - Brežičani so se pred meseci uprli državi, ko je ta mislila v njihovo mesto v nekdanjem dijaškem domu naseliti prebežnike. Modra brežiška odločitev. Kot je namreč slišati, Iranec že mori Iranca, brata, v Sloveniji. Tokrat se je zgodilo v Vidoncih. Lahko bi se tudi v Brežicah, če bi bilo zbirno središče za tujce v Brežicah, kjer, kot rečeno, ga ni.
Odmevna prebežniška drama se je zgodita torej med Iranci. Dolenjski list je ob razpravah o morebitnem odprtju centra za prebežnike v Brežicah pravilno omenil prav Irance kot tiste prebežnike, ki bi zaradi svojega izvirnega, Slovencem povsem tujega okolja lahko grdo zmotili brežiški utečeni vsakdanjik. Lani 15. junija smo zapisali: ” Poznate tisto zgodbo o Iranu in smehu? Če ne -približno taka je: na eni od fakultet v Teheranu so uradno obesili ukaz: Prepovedano je smejati sel’ Smešno? Še zdaleč ne, kajti razglas je pomenil, da je po mnenju verskih fanatikov smeh greh, grehi pa se kaznujejo. Vese, kako kaznuje Iran, kajneda, drugače bi se slavni pisatelj že končno pokazat iz skrivališča!"
Prebežniki so torej v Sloveniji. Kot kaže jih bo še več. Slovenija je nekako naivna. Prebežnikom očitno do-
voljuje imeti v njihovi osebni opremi nože. Koljejo se med seboj, ko so sami s seboj za zidovi in ograjo zbirnega središča. Nad koga bi se spravili, ko bi preplezali zidove in ograjo begunskega tabora? Ljudje na Goričkem, kjer se je zgodita prebežniška drama, se bojijo, da bi bili prebežniki nerazsodni tudi, če bi pobegnili iz zbirnega centra. Je ta strah neupravičen?Slovenska vlada je naivna, če misli tako.
Slovenija malodane sprašuje prebežnike, kje bi blagovolili stanovati v naši državi, potem ko so zapustili svoje države. Verjetno je to spoštovanje človekovih pravic skladno z mednarodnimi konvencijami in podobnimi birokratskimi soglasji, s katerimi tako imenovana zahodna demokracija ustvarja mednarodni privid demokratičnosti in varovanja človekovih pravic. Vendar je skregano z našo domačo zdravo pametjo. Kadar se gre Slovenija mednarodno varovanje človekovih pravic, so njeni državljani in avtohtoni prebivalci namreč v strahu, da jim bodo tuje kulture odvzele pravico do življenja. Brežičani so sporočali tudi to, ko so rekli Ljubljani in njenim podanikom južno od Ljubljane: ,Ne, v Brežicah ne bo centra za prebežnike!'
MARTIN LUŽAR
Krške novice
ZAHVALA ZA PASTORALNO DELO - Krški župan Franci Bogovič se je na sprejemu za duhovnike zahvalil za dolgoletno delo kanoniku Janezu Zorku, ki odhaja v pokoj. Ni znano, ali sta ob teh zahvalah za Zorkovo pastoralno delo v Krškem govorila tudi o tem, ali kanonik še vztraja pri svoji tožbi, da mora Društvo gluhih in naglušnih Posavja Krško plačati župnišču najemnino za nekdanje društvene prostore, ali pa si je mogoče premislil.
PLES IN KRŠKO TER KRŠKO IN LED - Plesna šola Ani-ka v Leskovcu pri Krškem je v dneh brez snega še posebej obiskana. Tako pravijo dame in gospodje ter deklice in pobčki, ki tam brusijo plesne pete. Vendar se tudi v teh dneh, ko se nam obetata sneg in led, plesa željni ne izpisujejo iz nje. Vprašujoče obračajo očke v svojo učiteljico. Od nje pričakujejo, da jih bo učila umetnostnega drsanja na ledu. Morda je to obvestilo zgolj komedija izza šanka. Vendar bi bila plesna predstava na ledu za Krško privlačna in predvsem nekako domača. Led je Krškemu namreč blizu. Krško gre na led, ne samo enkrat. To pa nima več nobene povezave s plesno šolo.
KUHA TUDI “NEMEC", A GA NI VEČ - Prejšnja napoved, da ima občinski audi veliko možnosti za zmago v lokalnem tekmovanju, kdo najbolje kuha, se ne bo uresničila. Na občini nimajo več audija. Niso pa brez avtomobila, ker imajo zdaj pas-sata. S tem so ustregli tudi tistemu svetniku iz skupine LDS, ki je nekoč na seji občinskega sveta pri pogovoru o novem občinskem voznem parku odločno rekel, da občina za službeni avto ne more imeti Japonca". Svetnik, ki je v službi direktor, za službeni avto tudi nima “japon-ca“, ampak tudi “nemca“.
Novo v Brežicah
KRANJSKA IN SLOVENIJA - Na občnem zboru strelskega društva Rudar Globoko pri Kocjanu v Stari vasi na Bizeljskem so udeleženci delovnega zbora omenili, da se je nekaj zgodilo ali da se bo zgodilo na Kranjskem. Globoški strelci, doma na levi strani Save, kar je po še živem ljudskem in zgodovinskem izročilu na Štajerskem, so takoj v naslednjem trenutku uganili, kje se bo pravzaprav tisto zgodilo, če se pač bo. “Če je na Kranjskem, ni v Sloveniji." Strelci so znani po tem, da točno ciljajo. Tokrat so malce zgrešili na zemljevidu. Ali pa tudi ne, kaj se ve, kam nas pelje prihodnost. Mogoče oni kaj vedo. V Globokem in tudi širši okolici so namreč pogosto korak pred drugimi in vidijo nekam v prihodnost.
BIZELJSKO, HRVAŠKI KABINET... - Če bi ugotavljali vlogo bizeljskega vina v nastajanju sodobne Hrvaške, bi imeli kaj ugotoviti. Sedanji predsednik Mesič je svoj prvi povolilni zmagoslavni predsedniški vzklik poplaknil s proslavljeno penino iz bizeljske Isteničeve kleti. To pa še ni vse. Ko sta se Mesič et company kot opozicija šele pripravljala na prevzem oblasti, so prihajali na Bizeljsko v Isteničevo klet razpletat “prevratne" politične misli. O njihovih gurmanskih izletih skozi Šekoranjevo kuhinjo se pa tudi nekaj ve. Skratka, Bizeljsko je nekako delovna soba sodobne hrvaške politike.
Praznik vina na Bizeljskem
BIZELJSKO - Turistično društvo Bi/.eljsko in Vinogradniško društvo Bizeljsko pripravljata vsakoletni praznik vina na Bizeljskem. Minuli konec tedna so zbirali vzorce vin s širšega območja, ki jih bodo strokovno ocenili danes. V zadružnem domu na Bizeljskem bodo II). februarja ob 16. uri pripravili zaključno prireditev, kjer bo poleg veselice tudi podelitev priznanj najboljšim vinogradnikom, ti. februarja bo v zadružnem domu kulturna prireditev, kjer bosta nastopila s svojima programoma gostujoči KUD Anton Aškerc in najmlajši iz OŠ Bizeljsko. V okviru praznika vin bodo pripravili tudi vodeno degustacijo belih in rdečih vin.
Biomasa - vir energije za Dolenjsko
Posvet o pomenu biomase za energetske namene - Soglasna podpora pripravi in sprejemu nacionalnega programa o uporabljanju obnovljivih virov energije - Podpisali novomeško deklaracijo
SEVNO PRI NOVEM MESTU - Na srednji kmetijski šoli Grm so v ponedeljek priredili srečanje pod naslovom “Biomasa - vir energije za Dolenjsko”. Posvet, katerega je Zveza društev za biomaso Slovenije pripravila v sodelovanju z Državnim svetom RS in mestno občino Novo mesto, je bil le eden od podobnih, ki so se oz. se še bodo zvrstili po slovenskih regijah, skupna stališča pa bodo predstavili na vseslovenskem kongresu konec aprila ali v začetku maja v Ljubljani.
Predavanje za rejce drobnic
TREBNJE - Kmetijska svetovalna služba Trebnje in Društvo rejcev drobnice Trebnje vabita danes, 1. februarja, ob 16. uri v Center za izobraževanje in kulturo CIK v Trebnjem na predavanje o kužnih in zajedalskih boleznih pri drobnici. Predaval bo mag. Ivan Ambrožič iz Veterinarskega zavoda Slovenije.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Kislo ponedeljkovo vreme je na novomeško tržnico privabilo malo branjevk, ki so ponujale: česen po 500 do 600 tolarjev kilogram, čebulo po 200, rdečo čebulo po 250, šalotko po 400 do 600, fižol v zrnju po 500 do 1000, brstični ohrovt po 1000, špinačo po 600, koren, kolerabo in črno redkev po 200 do 250, zelje po 100, kislo zelje in repo ter kisle zeljne glave za sarmo po 200, motovilec po 2000, regrat po 1600, radič po 400 in glavico solate po 100 tolarjev. Šopek peteršilja in zelene je stal 50, korenina črnega korena 600, kilogram orehovih jedrc 1200, ajdove moke 450, suhih marelic in mešanega suhega sadja 1000, suhih sliv in fig 700, rozin 420, zavitek domačega čaja 200, liter in pol sadjevca 1200 in domačega kisa 200, kilogram medu 900 do 1200 tolarjev.
sejmišča
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 112 do 3 mesece starih prašičev, 56, starih 3 do 5 mesecev in težkih 40 do 70 kg, ter 14 starejših, 100-kilogramskih. Prve so prodajali po 330 do 390 tolarjev kilogram, kar je 9.000 do 13.000 tolarjev za žival, druge po 300 do 350, kar pomeni 14.000 do 24.000, in tretje po 300 do 340 tolarjev kilogram, kar znaša 30.000 do 34.000 tolarjev za žival.
Poleg pomena uporabe lesne biomase v energetske namene za Slovenijo in Dolenjsko so predstavili trenutno stanje na tem področju pri nas in predlog za razvoj do leta 2010; svoje izkušnje so opisali gostje iz sosednje Avstrije, kjer je takšen način ogrevanja že dobro razvit, udeleženci pa so bili deležni tudi predstavitev podjetij, ki ponujajo opremo in tehnologijo za ogrevanje na biomaso. Poudarili so, da biomasa postaja z naraščanjem okoljevarstvene zavesti in rastjo cen naftnih derivatov vse pomembnejši vir energije za ogrevanje. Je namreč obnovljiv in okolju prijazen, za Slovenijo pa predvsem pomemben domači vir energije, saj več kot polovico države pokriva gozd.
"Prizadevanja Zveze društev za biomaso Slovenije in tovrstni posveti
Zbor boštanjskih in sevniških vinogradnikov
SEVNICA - Predsednik Društva vinogradnikov Sevnica-Boštanj Jože Železnik vabi v petek, 2. februarja, ob 18. uri na zbor vinogradnikov, ki bo v gostiču Dolinšek na Vrhu pri Boštanju. Ob tej priložnosti bo eno-loginja, svetovalka za vinarstvo vinorodne dežele Posavje Katarina Mer-lin, predavala o strokovnem popotovanju po Južni Ameriki, predavanje pa bo popestrila z diapozitivi. Večer bodo ob prigrizku zaključili z družabnim srečanjem.
Občni zbor novomeških čebelarjev
NOVO MESTO - Čebelarsko društvo Novo mesto vabi svoje člane pa tudi člane drugih čebelarskih društev in vse, ki si želijo včlaniti v njihovo organizacijo, na občni zbor, ki bo v soboto, 3. februarja, ob 9. uri v Srednji kmetijski šoli Grm na Sevnem pri Novem mestu. Ob tej priložnosti bosta tudi predavanji podpredsednika Čebelarske zveze Slovenije Avgusta Grila in Anite Vraničar. Prihodnjo soboto, 10. februarja, pa bo ob 14. uri na kmetijski šoli Grm moč kupiti čebelarski material ali zamenjati vosek za satnice po ugodni ceni.
so namenjeni spodbujanju priprave in sprejema nacionalnega programa uporabe obnovljivih virov energije (OVE), med katerimi biomasa predstavlja največji delež. Na tej osnovi se bo oblikoval ustrezen sistem subvencioniranja, davčnih olajšav in drugih oblik podpore za posamezne vrste domačih obnovljivih virov. Vsaka lokalna skupnost bo morala v svoji razvojni politiki stremeti, da prednostno izkoristi lastne OVE, fosilni energenti pa bi morali biti le dopolnilo, če biomase in ostalih obnovljivih virov ni dovolj,” je povedala predsednica Zveze društev za biomaso Slovenije mag. Martina Šumen-jak in dodala, da uporaba domačih OVE krepi lokalno ekonomijo in vpliva tudi na druge dejavnosti v regiji in na nacionalno gospodarstvo (nova delovna mesta, zmanjšanje primanjkljaja plačilne bilance na račun zmanjšanja uvoza fosilnih goriv, strateška stabilnost narodnega gospodarstva). Ob tem je še poudarila, da so OVE tudi osnova za blažitev in odpravo učinka tople grede in drugih negativnih pojavov, posledic emisij škodljivih plinov.
Kot je med drugim povedal svetovalec ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Robert Režonja,
Občni zbor rejcev drobnice
TREBNJE - Društvo rejcev drobnice Trebnje in kmetijska svetovalna služba vabita člane društva v soboto, 10. februarja, ob 18. uri na redni letni občni zbor v prostore Prehrane Retelj (za trebanjsko občinsko stavbo). Na občnem zboru bodo opravili tudi volitve v organe društva, po končanem uradnem delu pa bo sledilo družabno srečanje. Prijave (2000 tolarjev za osebo) bo na predavanju 1. februarja zbirala Marinka Sever, sicer pa Ana Moder iz kmetijske svetovalne službe Trebnje na telefonski številki 07/34 60 671.
Zdravo vime - manj somatskih celic
TREBNJE - Kmetijska svetovalna služba Trebnje in Govedorejsko društvo Trebnje vabita vse kmetovalce v petek, 9. februarja, ob 10. uri na strokovno predavanje "Zdravo vime - manj somatskih celic” v Center za izobraževanje in kulturo CIK v Trebnjem. Po predavanju Matije Miša in Marjana'Mar-tinčiča iz Emone krmil bo sledila še predstavitev njihovega proizvodnega programa in KWS hibridov koruze.
ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z ministrstvoma za gospodarske dejavnosti ter kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravlja program energetske izrabe biomase. Ta je sedaj še v osnutku, ki naj bi konec februarja šel v usklajevanje med resornimi ministrstvi. V primeru, da ta predlog potrdi tudi vlada, bo to prvi vladni program izkoriščanja lesne biomase v Sloveniji.
Udeleženci srečanja, med njimi je bil predsednik Državnega sveta Anton Hrovat, so podpisali tudi t. i. novomeško deklaracijo, s katero so ponovno opozorili na nezadostno spodbujanje pristojnih ministrstev, vlade in lokalnih oblasti pri uvajanju OVE v slovenskem prostoru. Med drugim so izrekli soglasno podporo pripravi nacionalnega programa izkoriščanja biomase in drugih obnovljivih virov za energetske namene. Zavzeli so se tudi za pripravo celovitega zakonskega oz. podzakonskega akta o OVE, ki bi predstavljal podporo Energetskemu zakonu, in predlagali, da se za izvedbo projektov energetske izrabe biomase v Sloveniji iz letošnjega državnega proračuna zagotovi 3 milijarde tolarjev in da postane kmetijska šola Grm pilotski projekt uporabe biomase in drugih obnovljivih virov energije na področju vzgojno-izobraževalnih zavodov.
M. ŽNIDARŠIČ
VURS odredb zaprtje klavnice
VELIKE LAŠČE - Konec prejšnjega tedna so v Kmetijski zadrugi Velike Lašče, lastnici klavnice v Velikih Laščah, doživeli neljubo presenečenje. Veterinarska inšpekcija jim je odredila začasno zaprtje klavnice, pri čemer so kot vzrok navedli dejstvo, da omenjena klavnica ni povezana s čistilno napravo. Klavnico so morali nemudoma zapreti, kljub temu da jim je VURS že pred tem določil rok za prilagajanje zakonodaji do oktobra 2002, in kljub dejstvu, daje za naselje Velike Lašče predvidena izgradnja čistilne naprave, za katero že pripravljajo dokumentacijo, ter kljub predvideni prestavitvi klavnice na lokacijo izven centra naselja. Zaprtje je zelo razburilo okoliške kmete ter vse tiste od Ljubljane do meje s Hrvaško in celo preko, ki so se posluževali njihovih storitev. Omenjena klavnica je edina v tej regiji, ki je za za-kole v sili obratovala tudi preko vikenda.
DOLENJSKI UST
Vaš četrtkov prijatelj
x. kmetijsko svetovanje
Povrnitev trošarine za gorivo
Zahtevke sprejemajo do Sl. marca - Priložiti kopije računov
Zakon o trošarinah, omogoča povrnitev 50% trošarine za goriva (plinsko olje, motorni bencin, motorni petrolej), uporabljena za pogon kmetijskih in gozdarskih strojev. Vračilo se prizna v višini za plinsko olje (trošarina za leto 2000 je znašala 55, 406 SIT/1) za dejansko porabo, vendar največ do normativne porabe 6 l/strojna ura, in sicer za njive, travnike, pašnike 25 ur oz. 150 l/ha, trajne nasade 70 ur oz. 420 l/ha in gozd 10 ur oz. 60 l/ha. Minimalni pogoj za vložitev zahtevka je toliko zemljišč v uporabi, da normativna poraba znaša vsaj 90 strojnih ur letno.
Zahtevke za preteklega pol leta lahko fizične osebe vlagajo do 31. marca pri pristojnem carinskem organu (npr. CI Novo mesto, Ljubljanska 36, 8000 Novo mesto). Zahtevki se vlagajo na predpisanih obrazcih, ki so na voljo v knjigarnah in na carinarnicah. Zahtevek lahko vloži le en član gospodinjstva. Priložiti je potrebno potrdilo davčnega organa o površinah in katastrskih kulturah, ki jih imajo v lasti člani gospodinjstva. Če je polnoletnih lastnikov več, priložijo tudi pooblastilo drugih članov gospodinjstva vlagatelju, ki uveljavlja povrnitev. Če se uveljavlja povrnitev tudi za površine v najemu, je potrebno priložiti kopije najemnih pogodb,.
Računov za gorivo sicer po uredbi ni potrebno prilagati, hraniti jih je potrebno 10 let, vendar carinski organi letos zahtevajo, da se pri vlogi priložijo kopije ali originalni računi. Priporočamo prilaganje kopij, za kmetije v sistemu DDV, je to tudi edina možnost. Kdor računov ne bo priložil pri vlogi, jih bo moral v preveritvenem postopku. V poštev pridejo računi za kupljena goriva, npr. na bencinskih servisih. Na teh računih morajo biti razvidni datum in vrsta in količina goriva. Ostali podatki, kot so ime in priimek kupca, naslov, davčna številka itn., na računu niso potrebni. V primeru, če se za določena dela najamejo storitve, se lahko za povrnitev trošarine uveljavljajo računi za plačano storitev s kmetijsko ali gozdarsko mehanizacijo. Na njih mora biti posebej navedena količina porabljenega goriva.
Za fizične in pravne osebe pristojni carinski organ o vlogi odloči v 30 dneh po predložitvi popolne vloge in nakaže denar na bančni račun upravičenca.
MARJAN DOLENŠEK
JANUARSKO OBREZOVANJE VINSKE TRTE-Na metliški Kmetijski svetovalni službi so pripravili v ponedeljek, 22. januarja, demonstracijo rezi vinske trte v vinogradih v Dragomlji vasi, Drašičih in na Boldražu. Zanimanje za tovrstne prikaze je veliko in tudi letos se jih je udeležilo okrog 50 vinogradnikov, ki so univ. dipl. inž. Romana Štabuca iz Kmetijskega zavoda Maribor pobarali marsikaj in dobili tudi veliko dobrodošlih nasvetov. Čeprav se zdi prikaz rezi sredi januarja nekoliko zgoden, pa kmetijski svetovalci pravijo, da morajo pohiteti, saj začnejo vinogradniki, če je topla zima, kakršna je letošnja, zgodaj obrezovati, potem pa za demonstracije ni več zanimanja. Vprašanje pa je, če so metliški svetovalci vedeli, da so letošnji prikaz pripravili na god sv. Vincenca, ki ga imajo v časteh v vseh slovenskih vinorodnih krajih, še posebej pa je pri srcu prav Belokranjcem. Navada je, da se pri maši na ta dan v Beli krajini priporočijo za dobro vinsko letino, potem pa stopijo še v vinograd in obrežejo prvo vinsko trto. Vendar pa so imeli glede na to, da do letošnjega sv. Vincenca ni bito pravega snega, zlasti večji belokranjski vinogradniki obrezan že dobršen del vinograda. Tudi Humljanovi na Boldražu, od koder je fotografija. (Foto: M. B.-J.)
N
HRIBČEK BOM KUPIL...
Vinske napake in bolezni
Vonj po milu, okus po svetlobi...
Bolezen, ki smo jo obravnavali v zadnjem članku (ocetni cik in etilacetatni vonj), je pogosta v naših zidanicah, vendar jo lažje obvladamo, odkar imamo na razpolago cisterne s plavajočim pokrovom. Ljudem je bolj domač vonj po ciku, ki ga izzovejo hlapne kisline (ocetna), manj se pa znajdejo, kadar se ta vonj meša z značilnim vonjem po topilih ali po lepilih. Vonj po ocetni kislini je tudi sprejemljivejši, če le ni preveč izražen. Omilimo ga delno z žveplanjem, povezanim s čiščenjem (želatin ali bentonit ali jajčni beljak), in če vino zaščitimo pred zrakom. Dotok zraka v prekomernih količinah pospešuje kemično vezavo ocetne kisline z alkoholom vina in rezultat te kemične povezave je neprijetni etilacetatni vonj po lepilu.
Med potekom alkoholnega vrenja proizvedejo kvasovke tudi nekatere maščobne kisline, ki jih v vinu najdemo v obliki soli, to so mila. Sol kaprilne kisline kaže v vonju in okusu zelo razpoznaven milnat značaj, ki ga najdemo predvsem v belih staranih vinih. Ta vonj je pogost tudi v mladem žganju, na žalost pa ne zgine ob pretoku, se ne izkadi skupaj s plinom COr Te nevinske arome ostanejo v vinu in nas spominjajo na milo, sveče, parafin, stearin. Sol kaprilne kisline lahko reagira tudi z alkoholom in nastane etilni kaprat, ester, ki zelo spominja na milo, toda z niansami sadnosti in vin-skosti. Ta ester zaznamo pri vinih, ki vsebujejo veliko alkohola, zelo izrazito pa predvsem pri
Ureja: dr. Julij Nemanič
žganju. Vina, ki so bila zelo zgodaj zavarovana pred zrakom, so pod reduktivnim vplivom in delujejo zaprto. Kljub temu se v steklenici lahko razvije lepa cvetica ob zračenju, ki ga omogoča plutasti zamašek. Svetujem pa, pri odpiranju steklenice posvetiti pozornost omenjenemu pojavu, in če je možno, “zaprto” vino pretočiti. Zračenje prežene re-duktivne vonje, ki so predvsem žveplastega značaja in tudi hlapni. Zaradi predolgega reduktiv-nega stanja vina, se lahko razvijejo smrdljivi vonji, ki jih ni mogoče pregnati z zračenjem vina oz. odpiranjem steklenice. Da bi se temu izognili, svetujem, minimalno oksidacijo vina, tudi belega. Kratko in rahlo zračenje mošta tik pred dodatkom kvasovk in čakanje z žveplanjem vsaj en teden po končanem alkoholnem vrenju ne more vinu škoditi. Lesen sod zagotavlja dovolj zraka, da ne pride do pretiranega reduktivnega razvoja vina. “Zaprto” vino nastane iz žveplastih snovi (žveplovodik, merkaptani, tioli). Bela vina, ki so zorela v steklenicah, vsebujejo povprečno 0,7 mg žveplastih vonjev. Vina, ki vsebujejo manj kot 0,5 mg/l teh snovi so ocenjena dobro, vina, ki vsebujejo nad 0,7 mg/l teh snovi pa so neprimerna za promet.
Svetloba pospešuje razvoj neprijetnih vonjav v vinu. To se dogaja pri belih vinih v belih steklenicah, ki so izpostavljena sončnim žarkom ali samo dnevni svetlobi. Podoben pojav so ugotovili tudi pri pivu. Vpihavanje vodikovega plina v vino ali proizvajanje tega plina v vinu s kovino izzove enak zoprn vonj.
Takšne izkušnje dobimo, če smo imeli vino v majhnem sodu, ki je imel na vratcih nezaščiten železen vijak.
(Nadaljevanje sledi) Dr. JULIJ NEMANIČ
Rez in predavanja
ČRNOMELJ - Kmetijska svetovalna služba pripravlja v petek, 2. februarja, prikaz rezi vinske trte, in sicer ob 10. uri na Osojniku (zbirno mesto pri zbiralnici mleka), ob 12.30 v Gorencih (pri Abščevi zidanici) ter ob 15. uri na Stražnjem Vrhu (pri zadružni zidanici). V sredo, 7. februarja, pa bo ob 9. uri v sejni sobi občine Črnomelj predavanje mag. Tanje Strniša o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter ob 11. uri o setvi jarih žit, zaščiti koruze in o koruznih hibridih.
helena mrzli kar gospodinjski kotiček
Različne vrste testa za pogače
Za različne priložnosti spečemo pogačo, ki je nasitljiva in vedno nekoliko drugačna po okusu in videzu. Testo za pogačo lahko pripravimo s kvasom ali s pecilnim praškom. Slednja je primerna za vse, ki želijo jed pripraviti hitro ^li pa jim priprava kvašenega testa še dela preglavice.
Za hitro pripravo testa potrebujemo 15 dag puste skute, 5 žlic olja, 2 jajci, 40 dag bele moke, 1 zavitek pecilnega praška, sol in olje za premaz. Po želji lahko vmešamo še rdečo papriko v prahu ali malo sesekljanih zrn kumine. Skuto dobro pretlačimo in jo zamešamo med moko, presejano skupaj s pecilnim praškom. Prilijemo olje, razžvrkljani jajci in solimo po okusu. Vse skupaj dobro premešamo in zgnetemo v gladko testo, ki ga takoj oblikujemo, obložimo s poljubnimi živili in spečemo. Okus testa se dobro ujema z okusom paradižnika. Zato uporabimo 6 zrelih in na kolobarje zrezanih paradižnikov (lahko tudi zamrznjenih), 250 g mehkega sira, 100 g naribanega parmezana, 2 jajci, baziliko, 6 žlic drobtin, 2 stroka česna, 3 sardelne filete, 10 črnih oliv, žlico sesekljanega peteršilja in 3 žlice olja. Zmešamo skuto, moko, sol, jajce in olje, da dobimo gladko testo. Oblikujemo ga v kepo in pustimo počivati na hladnem približno 30 minut. Nato ga na pomokani deski razvaljamo v pravokotnik, debel do 3 milimetre. Testo preložimo na valjar in ga brez
težav preložimo na pekač. Robove in vogale povlečemo malo navzgor. Testo večkrat prebodemo z vilicami in obložimo s sledečim nadevom: narezane paradižnike rahlo solimo in zmešamo z narezanim sirom, s polovico parmezana, jajci in sesekljano baziliko. Po osnovni plasti nadeva potresemo preostali parmezan, drobtine, strt česen, sesekljane olive, sesekljane sardelne filete, peteršilj in pokapljamo z oljem. Pečemo pri 225°C približno 35 minut.
Na skutino testo pa lahko damo krompirjev nadev, za katerega potrebujemo 1,5 kg krompirja, sol, šopek peteršilja, vejico majarona, poper, muškatni orešek, 1 jajce za premaz in 75 g masla ali margarine. Za omako uporabimo 350 g kisle smetane in 2 žlici ementalca. Testo oblikujemo v dve okrogli plošči. Krompir skuhamo do polovice, ga naribamo, zmešamo z ostalimi sestavinami in dobro premešamo. Z maso obložimo spodnjo plast in prekrijemo z drugo plastjo ter prelijemo z razžvrkljanim jajcem. Površino večkrat prebodemo. Pečemo v pečici pri temperaturi 180° C. Pečeno pogačo prelijemo še z omako iz smetane, sira in popra. Za nadev uporabimo še druge vrste živil, kot so čebula, špinača, gobe, bučke, jajca, hrenovke in podobno. Za podlago lahko uporabimo tudi krhko in vlečeno testo. Krhko testo pripravimo iz 50 dag moke, maslo soli in 25 dag margarine ali masla.
Zasuti ocean
Jadranke
Zupančič
Izšla je tretja pesniška zbirka novomeške besedne ustvarjalke
Pri Mariborski literarni družbi je kot peta knjiga knjižne zbirke Oglej izšla pesniška zbirka Zasuti ocean novomeške besedne ustvarjalke Jadranke Matič Zupančič. To je po Jeziku v nastajanju iz leta 1987 in Paralelnih glasovih iz leta 1995 njena tretja pesniška zbirka. Z njo se Zupančičeva znova opazneje vpisuje med dolenjske in slovenske ustvarjalce s prepoznavno in izdelano avtorsko poetiko. Na literarnem prizorišču se kot ustvarjalka redno pojavlja že vrsto let z objavami v revijah Rast, Sodobnost in Primorska srečanja, kot pesnica, ki ustvarja v dveh jezikih, slovenščini in hrvaščini, pa je dejavna tudi na literarnih srečanjih pripadnikov drugih narodov v Sloveniji in kot prevajalka. Jadranka Zupančič je namreč odraščala in se šolala v Karlovcu in Zagrebu, od leta 1974 pa je njen dom Novo mesto, kjer se je zaposlila in si ustvarila družino, zdaj pa dela kot višja bibliotekarka v Knjižnici Mirana Jarca.
Zbirko Zasuti ocean je skrbno pripravljala dlje časa, vanjo je uvrstila dobro premišljen in pretehtan izbor pesmi, ki so nastale od njene zadnje zbirke pred petimi leti do lani. Razvrščene so v pet ciklov oziroma sklopov, ki nosijo naslove po osrednjih posameznih pesmih cikla: Insulae, Treba je čakati, da otroci zaspijo, Joga nidra, Palimp-sest in Dežela na severu. “Bogata, neprizanesljiva, nesentimentalna, iskrena, izjemno subtilno gravirana pesniška govorica”, kot je pesmi Jadranke Zupančič označil v spremni besedi urednik Marjan Pungartnik, izreka predvsem svojo usojenost v soodvisnost pesniškega sveta in jezika, iz katerega in v katerem se ta govorica poraja kot odblesk doživljanja realnega sveta. Zahtevno in dokaj hermetično pesništvo zahteva od bralca precejšnjo zbranost, prepustiti se mora magični govorici verzov in iti “za pesmijo / skozi njen nepovedni smisel” (Pot), da “stvari preidejo v svoja / druga obličja. / V skriti lesket.” (Treba je čakati, da otroci zaspijo), potem se mu bo odprlo bogastvo Jadrankinega Zasutega oceana.
Zbirko je z barvnima ilustracijama na ovitku opremila Irena Celič, slikarke, ki je po rodu iz Novega mesta.
M. MARKELJ
Srečanje literatov upokojencev
MIRNA PEČ - Območna zveza Društev upokojencev Novo mesto priredi v torek, 6. februarja, ob 15. uri v prostorih osnovne šole 6. srečanje upokojencev, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s pisanjem poezije in proze. Na srečanju, katerega gost bo rojak, pesnik Tone Pavček, bodo predstavili zbirko svojih pesmi z naslovom Odprimo srce.
Prvi Marinškov kulturni večer
PODSREDA - Na prvem Marinškovem kulturnem večeru, ki ga bo jutri, 2. februarja, ob šestih zvečer v renesančni dvorani gradu Podsreda pripravil javni zavod Kozjanski park, se bodo predstavili Tone Partljič, Tone Pavček, Niko Grafenauer Marjan Marinšek in Jelka Reichman, slovenske pesmi pa bosta ob zvokih citer zapeli Agata Zgonec in Tanja Meža.
Vlak življenja Ratamahatajcev
Premierna uprizoritev Rata Mahala express cabareta v izvedbi brežiške ljubiteljske gledališke skupine Teaterfraj režiserja in scenarista Bojana Levaka - G us a
BREŽICE - Tukajšnja ljubiteljska gledališka prizadevanja očitno doživljajo nov zagon, saj so prejšnji teden mladi gledališki navdušenci postavili na oder kar dve predstavi. Gimnazijsko kulturno umetniško društvo Franja Stiplovška je pod vodstvom prof. Alenke Šet pripravilo komedijo Neila Simona Bosa v parku in jo v četrtek in petek, 25, in 26. januarja, uprizorilo na gimnaziji in ekonomski šoli, z igro pa se nameravajo predstaviti tudi širši javnosti. V torek, 23. januarja, zvečer pa je na odru prosvetnega doma Brežice doživela premierno predstavitev izvirna domača gledališka predstava. Gledališka skupina Teaterfraj je izvedla Rata Mahata express cabaret v režiji in po scenariju Bojana Levaka - Gusa.
Režiserje nastopil tudi kot igralec, z njim pa so igro oblikovali še: Sandi Župan, Maja in Davor Truden, Marko Kontastabile, Petra Ja-grič, Teja Pribac, Aleš Šekoranja in Boštjan Hribar. Organizacijsko pomoč sta zagotovila območna izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in Mladinski center Brežice. Nastala je zanimiva gledališka predstava, zasnovana kabaretno, se pravi kot niz krajših dramskih prizorov s satiričnimi, grotesknimi, humornimi in drugimi poudarki, med seboj
povezanimi z veznim besedilom in glasbo. Predstava teče od grotesknih prizorov s protivojnim in protinasilnim nabojem ter se nato iz družbenokritičnih in satiričnih točk preveša vse bolj v humor. Režiser je namenil precejšnjo vlogo glasbi in svetlobnim učinkom, že od začetka naprej pa je poskušal v tok dogajanja pritegniti tudi občinstvo, najprej prostorsko, ko igralci rušijo mejo med odrom in avditorijem ter stopajo med gledalce, na koncu pa je občinstvo celo dejavno vključil v igro. Prav ta del od
nastopajočih zahteva veliko posluha za improvizacijo, z njim predstava lahko dobro zaživi, lahko pa se tudi spotakne. Na premieri je bil ob mladem občinstvu cilj dosežen. Predstava, polna svetlobnih učinkov, trenutnih napetosti, vzbujenih z glasbo in presenečenji za gledalce, seje zaključila s smehom, ki so si ga gledalci z vključevanjem v dogajanje deloma prislužili tudi sami.
Naslov predstave Rata Mahata express cabaret je nekoliko ugankarski in gledalcu je prepuščeno, da si ga razlaga po svoje. Ustvarjalci so v gledališkem listu le namignili, da je Rata Mahata lahko vzklik sreče, lahko je ljudstvo ali pa namišljen kraj, pod expressom razumejo vlak življenja, ki drvi po tirih, ki smo si jih položili sami, cabaret pa je vse skupaj zato, ker je življenje posameznika kabaret in ker je igra del življenja.
M. MARKELJ
KONCERT, POSVEČEN ROJAKU PAVLU MIHELČIČU - V četrtek, 18. januarja, so v Kulturnem centru Janeza Trdine zaigrali simfoniki RTV Slovenja z dirigentom Liorjem Shambadalom. Večerje bil posvečen novomeškemu rojaku Pavlu Mihelčiču, skladatelju, izrednemu profesorju na ljubljanski Akademiji za glasbo, nagrajencu Prešernovega sklada leta 1979, glasbenemu teoretiku, esejistu, komentatorju in dolgoletnemu piscu glasbenih kritik. "Počaščen sem in ganjen, da sem v svoji sredini, kjer sem prežive! otroštvo in od koder sem vse življenje veliko črpal, 'je na koncertu zbranim Novo-meščanom povedal Mihelčič. Večina koncerta je bila posvečena njegovim delom: Cortellijev vrt za godalni orkester, Ko bo ves svet oranžen in Slike, ki izginjajo. Simfoniki so večer zaključili z Mozartovo simfonijo št. 31 v D-duru. K lepemu glasbenemu doživetju je pripomogla tudi solistka Mirjam Kalin. (Foto: L. Murn)
WaIlenrod preveden v celoti
Celotna igralska ekipa Rata Mahata express cabareta se je na koncu takole poslovila od občinstva.
Ni ljubiteljev zgodovine?
Nova predsednica Zgodovinskega društva Novo mesto Judita Podgornik - Letos spet ekskurzija in predavanji
NOVO MESTO - Zgodovinsko društvo Novo mesto, ki na Dolenjskem deluje že dvajset let, ponovno pa je po mrtvilu od konca devetdesetih let spet zaživelo leta 1994, ima novo predsednico. Na nedavnem občnem zboru je dosedanjo predsednico, zgodovinarko iz Dolenjskega muzeja Majdo Pungerčar, zamenjala konservatorka z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto Judita Podgornik, ki je bila v društvu dejavna že do sedaj.
“Glede na finančne možnosti in zanimanje smo v preteklem letu organizirali predavanje dr. Staneta Grande, ki je predstavil knjigo in svojo raziskavo Prva odločitev Slovencev za Slovenijo s poudarkom na dogajanjih na Dolenjskem, zaradi premajhnega števila prijav pa je žal odpadla ekskurzija po dolini Krke,” je o preteklem delu povedala Pungerčarjeva in poudarila razočaranje nad slabim zanimanjem za društvo predvsem učiteljev in profesorjev zgodovine na osnovnih in srednjih šolah, ki se na kakršnakoli vabila društva sploh
ne odzovejo. “Slabo je tudi, ker tolikšno geografsko področje, kot ga zajemajo Dolenjska, Bela krajina in Posavje, nima svetovalca za zgodovino na Zavodu za šolstvo v Novem mestu, od lani pa ne deluje več tudi študijska skupina za srednješolske profesorje zgodovine.” Zgodovinsko društvo Novo mesto si je za letošnje leto zastavilo podoben program kot lani. Organizirali bodo dve predavanji. 11. aprila bo Meta Matijevič predstavila izsledke svojega arhivskega dela v predavanju z naslovom Novo mesto v prvi polovici 19. stoletja. Oktobra ali novembra pa bo društvo v sodelovanju z Dolenjskim muzejem povabilo na predavanje o Freisinškem gospostvu na Kranjskem, kajti ravno takrat bo v muzeju na ogled razstava Kranjska in zamorec s krono. Ekskurzijo po dolini reke Mirne (Šentrupert, Vesela in Žalostna gora, Mokronog) predvidevajo 19. maja, junija pa želijo člani društva pripraviti tudi predstavitev nagrajenih raziskovalnih nalog mladih zgodovinarjev osnovnih in srednjih šol.
L. MURN
JANUARSKI SALON POEZIJE - Novomeška pesnica Marjanca Kočevar je v soboto, 27. januarja, zvečer znova pripravila zdaj že tudi v širšem okolju znani salon poezije, ki je tokrat dobil s pesnikom, prevajalcem in publicistom Markom Kravosom iz Trsta ter pesnico in literarno urednico Primorskih srečanj Vido Mokrin Pauer nekaj mediteranske obarvanosti. Pri Marjanci so poleg teh dveh gostov in gostiteljice brali pesmi in se pogovarjali o svoji in ustvarjalnosti drugih še David Šušel in Mojca Sporčič iz Kočevja, Ana Rostohar iz Velikega Podloga ter pesnica, likovna kritičarka in umetnostna zgodovinarka Tatjana Pregl Kobe, ki je spregovorila tudi o ustvarjalnosti tokratnega likovnega gosta slikarja Žarka Vrezca iz Ljubljane, ki je postavil na ogled izbor svojih slik. Za prijetne glasbene premore sta poskrbela violinistka Petra Božič in harmonikar Branko Rožman. (Foto: M. Markelj)
“Vrtiljak” za otroke Na literarno-glasbenem večeru predstavitev slovenskega trebnje - v četrtek. 8. febru- prevoda Mickiewiczeve pesnitve Konrad Wa!lenrod
arja, ob 17. uri, bo v Kulturnem domu Trebnje na sporedu 5. abonmajska predstava za otroke z naslovom Vrtiljak lutkarja Cveta Severja iz Kranja. Predstava je tudi za izven!
Knjiga o tihem ubijalcu
GRADAC - Danes, 1. februarja, bodo ob sedmih zvečer v kulturnem domu predstavili novo, že peto poljudno knjigo dr. Petra Kapša z naslovom Ateroskleroza, tihi ubijalec, kije izšla pri novomeški založbi Erro. Predstavitev bodo popestrili mladi glasbeniki.
Pod dežnikom
KRŠKO - Kulturna sekcija Kluba posavskih študentov pripravlja danes, L februarja, ob osmih zvečer v restavraciji in kavarni Rondo lite-rarno-glasbeni večer Pod dežnikom, na katerem se bo predstavila pesnica Stanka Hrastelj, v glasbenem programu pa bosta nastopila pevka Mihaela Komočar in pianist Stanko Turšič.
NOVO MESTO - Društvo slo-vensko-poljskega prijateljstva je v dolenjski prestolnici na pobudo Literarnega kluba Dragotina Ketteja ponovno pripravilo eno od prireditev, s katerimi krepi vezi med obema narodoma in kulturama. V sredo, 24. januarja, so v mali dvorani Dolenjskega muzeja priredili literarno-glasbeni večer z naslovom Velikani romantike, posvetili pa so ga Mickiewiczu, Prešernu in Chopinu. Prireditve sta se med drugimi udeležila veleposlanik Republike Poljske v Sloveniji Maciej Szymanski in predsednik Društva slovensko-poljskega prijateljstva Janusz Klim.
Prešernove pesmi v izvedbi Sebastjana Podobnika in Chopinova glasba v izvedbi pianistke Maye Fiirst so pospremile osrednji dogodek večera, predstavitev knjižne novosti znamenitega speva Konrad VVallenrod Adama Mickiewicza, ki je v prevodu prof. Rozke Štefan izšel pri založbi Slovenska matica. Kot je povedal dr. Niko Jež v svo-
Otvoritev razstave hrvaške umetnice v Dolenjskem muzeju. Na sliki: Emil Lučev, župan Tone Starc, slikarka Dubravka Babič in Stanko Špoljarič.
Podobe vitalne silovitosti
V Dolenjskem muzeju so odprli razstavo grafik in slik hrvaške likovne ustvarjalke Dubravke Babič iz Zagreba
f
I
Dr. Niko Jež z izvodom prvega slovenskega prevoda celotnega Mickie-wiczevega speva Konrad Walienrod.
jem predavanju, gre za prvi celotni slovenski prevod tega pomembnega dela poljske romantike, ki je že v času svojega nastanka odmeval v vsej Evropi, brali pa so ga tistikrat tudi na Slovenskem, saj je znano, da gaje poznal tudi Prešeren in nekaj verzov prevedel v nemščino. Za njim so odlomke prevajali še drugi, med njimi tudi član novomeške Zadruge Radivoj Peterlin Petruška, celoten prevod pa smo dočakali šele zdaj, dobrih 170 let po izidu izvirnika. Konrad VVallenrod je za nas še posebej zanimiv, ker ima nekaj skupnih potez s Prešernovo umetnino Krst pri Savici. Obe pesnitvi imata zgodovinski okvir, pomaknjen daleč v preteklost, v čas bojevitega pokristjanjevanja Litvancev oziroma Slovencev, glavna junaka obeh pesnitev, Konrad in Črtomir, doživita ljubezensko tragedijo, ko se morata zaradi višjih smotrov odpovedati ljubljeni ženski, obe pesnitvi imata tudi enako glavno pesniško mero - enajsterec, idejnih in tematskih podobnosti pa je še nekaj, kar kaže na določen vpliv poljskega pesnika na Prešernovo ustvarjanje.
MiM
NOVO MESTO - Dolenjski muzej in Hrvaško kulturno združenje, ki po zaslugi prizadevnega Emila Lučeva že vrsto let skrbi za predstavitve pomembnih hrvaških likovnih ustvarjalcev pri nas ter slovenskih na Hrvaškem, sta v predavalnici muzeja pripravila razstavo izbranih del akademske slikarke prof. Dubravke Babič iz Zagreba. V sredo, 24. januarja, zvečer jo je odprl novomeški župan Tone Starc, na otvoritvi je o slikarki in grafičarki govoril Stanko Špoljarič, kitarist Dušan Pavlenič pa je z igranjem skladb španskih mojstrov poskrbel za glasbeno spremljavo, primerno razstavljenim delom.
Dubravka Babič, ki jo je Špoljarič v svojem nagovoru označil za izjemno umetnico sodobne hrvaške likovne umetnosti, kar med drugim dokazujejo tudi njene številne razstave doma in na tujem ter nagrade in priznanja, je namreč za svojo že drugo razstavo v Novem mestu (prvo je imela pred sedmi-
mi leti prav tako v Dolenjskem muzeju) izbrala grafike iz mape Kori-da z motivi španske bikoborbe, ob teh stvaritvah, ki tvorijo glavnino njene tokratne predstavitve, pa še nekaj grafik z motivom konj, razpela in Madone ter štiri olja oziroma akrile na platnu, skupaj okroglih štirideset del. S pretehtanim avtorskim izborom izpričuje mojstrstvo v poznavanju zahtevnih klasičnih grafičnih tehnik, obvladovanje mimetičnih oblik in velik smisel za izražanje napetosti, življenjske silovitosti in elementarnosti, estetsko vraščenih v obliko. “Nenavadni zorni koti, krajšave, rez kadrov in posebni poudarki naredijo vsako njeno podobo vznemirljivo, slikovito v prikazovanju scenarija, katerega glavni akterji (tudi kot živalski liki) dobivajo konotacijo sim-boličnosti,” je zapisal Špoljarič v večjezičnem malem katalogu, s katerim je Dolenjski muzej pospremil to ogleda vredno razstavo.
M. MARKELJ
Koncert komornega ansambla
NOVO MESTO - Včeraj, 31. januarja, je v okviru velikega koncertnega abonmaja v Kulturnem centru Janeza Trdine nastopil komorni ansambel v nenavadni, a privlačni komorni zasedbi: flavta (Irena Grafenauer), harfa (Maria Graf), violina (Ana Chumachenko), viola (Gerard Cau-sse) in violončelo (Gustav Rivinus).
Bach, blues in jazz
NOVO MESTO - V soboto, 3. februarja, bo ob devetih zvečer v klubu LokalPatriot koncert z naslovom Bach. blues & Beat. Nastopil bo Hammond trio, ki ga sestavljajo Nino de Gleria, Davorin Kastelec in Rado Božič. Zaigrali bodo priredbe bluesa, jazza in klasike.
POTA §
Potonil avto in voznik
GORNJE BREZOVO - 28. januarja ob 16.05 je verjetno 69-letni S. Ž. iz okolice Sevnice (identiteta voznika še ni potrjena) vozil osebni avto znamke Škoda favorit po regionalni cesti 3. reda št. 679 iz Sevnice proti Brestanici. Izven naselja Gornje Brezovo, kjer vozišče poteka v ravnini, je iz neznanega razloga zapeljal čez desni rob vozišča na neutrjeno bankino in nato preko travnatega nasipa v strugo Save. Vozilo je skupaj z voznikom potonilo, policistom in gasilcem ju še ni uspelo najti. Z iskanjem nadaljujejo.
61 vlog za legalizacijo orožja
LJUBLJANA - Med 7. in 18. januarjem so upravne enote in policijske postaje v Sloveniji sprejele 61 vlog za legalizacijo orožja, ki je možna še do 8. julija. Obrazec za vse, ki bi to še želeli storiti, je na voljo tudi preko interneta na spletni strani Ministrstva za notranje zadeve RS: http://www.mnz.si.
Kaj pa avtorske pravice?
BREŽICE - Kriminalisti PU Krško so na Okrožno državho tožilstvo v Krško podali kazensko ovadbo zoper M. M. iz okolice Brežic, ki je od marca 1999 do junija 2000 preko svoje spletne strani ponudil javnosti v prodajo večje število zgoščenk z računalniškimi programi, računalniškimi igrami, avdiovizualnimi in glasbenimi deli, ki jih je brez dovoljenja avtorja ali drugega imetnika avtorske Pravice neupravičeno reproduciral in si s tem pridobil premoženjsko korist v višini 666 tisoč tolarjev.
Ovadili carinika
Neupravičenim omogočal vračilo DDV-ja
KRŠKO - Kriminalisti Policijske uprave Krško so v sodelovanju s Carinskim uradom Ljubljana odkrili več zlorab, ki jih je zagrešil osumljen carinik P. K. iz okolice Krškega. Osumljeni je v daljšem časovnem obdobju lani v nasprotju s carinsko zakonodajo potrjeval zahtevke za vračilo davka na dodano vrednost, izdane od številnih prodajaln iz Posavja. S tem je omogočil vračilo davka na dodano vrednost slovenskim kupcem, ki do povračila niso. bili upravičeni.
24. januarja so osumljenemu odvzeli prostost ter odredili zanj 48-urno pridržanje. Kriminalisti so pri osumljenem opravili hišno preiskavo in zasegli večje število nepotrjenih zahtevkov za vračilo davka na dodano vrednost, izdanih od različnih prodajalni s področja Posavja in Novega mesta. V zvezi z zlorabami osumljenega carinika kriminalisti nadaljujejo z zbiranjem dokazov in preverjanjem plačil DDV-ja v številnih prodajalnah.
Osumljenega P. K. so kriminalisti ovadili okrožnemu državnemu tožilstvu v Krškem zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic ter kaznivega dejanja ponarejanja in uničenja poslovnih listin.
L. M.
Vse več mladih se redno opija
Pitje alkohola je med slovenskimi srednješolci zelo razširjeno - Pijača kot motiv druženja ■ Četrtina prvi kozarec alkohola poskusila že pred 11. letom - Popularna pivo in vino
Po uporabi čistega alkohola Slovenci presegamo evropsko povprečje. Pijača je motiv za druženje in žal vse bolj tudi med mladimi. To je ugotovitev strokovnjakov z nedavnega srečanja slovenske mreže zdravih šol, ki so ga poimenovali kar Sporočilo v steklenici. Letos so namreč izpostavili vpliv alkohola na zdravje mladih in njihov odnos do njegovega uživanja.
Pitje alkoholnih pijač je med slovenskimi srednješolci zelo razširjeno. Od leta 1990 pa do 1999 so strokovnjaki naredili veliko raziskav o tem, toda stanje se samo slabša. V anketi Evropske raziskave o alkoholu in ostalih drogah so leta 1995 in 1999 sodelovali dijaki prvih letnikov slovenskih srednjih šol. V štiriletnem obdobju je več otrok do 15 leta že popilo cel kozarec alkohola. Od 14 na 23 odstotkov seje povečal tudi odstotek pogostih pivcev, kar nakazuje navado. Več kot četrtina anketiranih je prvi kozarec piva ali vina popila že pred 11. letom. Prav tako je več mladih, ki redno pijejo in se opijajo. Nekaj jih je zaradi tega že imelo težave - poškodbe, nezaželena spolna izkušnja,.. Fantje začnejo ponavadi piti mlajši, pijejo pogosteje in večje količine kot dekleta, zato obstaja nevarnost, da se bodo tudi kot odrasli bolj vdajali pijači.
Nasploh večina otrok prvič spije alkoholno pijačo doma (od tega kar polovica v prisotnosti staršev). Čezmerne količine pogosto pijejo mladi, katerih eden od staršev -pogosteje je to oče - tudi uživa preveč alkohola. Najpogosteje pijejo tisti, ki nimajo stabilnega odnosa s starši. Največji odstotek srednješolcev je že pil alkohol, njegovo uživanje vsak dan je pogostnejše kot kajenje in jemanje nedovoljenih drog. Večina tistih, ki so že
Priporniki v steno kopali luknjo
Zasegli načrt pobega
NOVO MESTO - 14. januarja ob 16. uri so pazniki Oddelka Novo mesto Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana neposredno zalotili v priporniški sobi št. 3 tri pripornike, ki so kopali odprtino v zunanjo steno zidu, in sicer tam, kjer so dan prej zaradi okvare odstranili radiator. Odprtina je bila velika približno 50 krat 40 centimetrov. Kopali so jo s kovinsko palico, ki so jo odtrgali od kovinske postelje. Na podlagi 62. člena 2. odst. Pravilnika o izvrševanju pripora so pripornike nato namestili v poseben prostor. “Zaradi pasivnega upora so pazniki uporabili prisilno sredstvo - transportni prijem ključ, o čemer smo po zakonskih določilih in predpisih obvestili pristojno sodišče, Upravo za izvrševanje kazenskih sankcij in zdravnika. Slednji je prišel v zapor še isti dan, pregledal vse tri pripornike in ni ugotovil nobenih poškodb,” je povedala vodja novomeških zaporov Milena Sukovič.
Priporniki so še naprej v priporu, zoper nje pa je vodja oddelka pristojnemu sodišču dala predlog za uvedbo disciplinskega postopka zaradi suma storitve hujše disciplinske kršitve.
L. M.
poskusili z mamili, pa je tudi že pila alkoholne pijače. Število pivcev se s starostjo veča, in tako ob koncu srednje šole tako rekoč ni dijaka, ki še ne bi poskusil alkohola.
Zaskrbljujoče je zlasti to, da alkohol ni spremljevalec zabav, ampak se mladi zabavajo tako, da pijejo. Alkohol je torej cilj in smisel zabav. Mladi sami ugotavljajo, da jim je alkohol povsem dostopen. Čeprav imamo uzakonjeno, da se mladoletnim osebam v loka-
lu alkoholne pijače ne prodajajo, v praksi ni tako. Da je alkohol med mladimi zelo razširjen, so brez pomisleka zatrdili tudi trije gostinci novomeških lokalov blizu srednjih šol (želeli so ostati anonimni). Med fanti in dekleti menda ni razlik, eden je celo dejal, da so pri opijanju dekleta še hujša. Najbolj priljubljeni sta vino in pivo. Mnogi že v lokal ne pridejo trezni, saj je ceneje kupiti alkohol v trgovini in si ga dodobra privoščiti zunaj. Le ena gostinka od vprašanih je dejala, da v takem primeru gosta noče postreči z alkoholnimi pijačami, češ da noče imeti nikogar na vesti. Zato ima večkrat bolj prazen lokal.
L. MURN
Trčil v pešca in pobegnil
V mesecu dni 13 mrtvih - Zapeljala kar na levo -Prehitro na mokrem cestišču - Prevrnil se je na streho
KRŠKO, NOVO MESTO - Do ponedeljka, 29. januarja, je na slovenskih cestah letos izgubilo življenje že 13 ljudi. Tudi na našem področju se je pripetilo kar nekaj prometnih nesreč, k sreči ne s smrtnim izidom.
25. januarja je voznik temnejšega osebnega avtomobila znamke Renault 19 v Kolodvorski ulici v Krškem trčil v 76-let'nega pešca iz Krškega. Zatem se je odpeljal, ne da bi poškodovanemu pešcu nudil prvo pomoč. Policija prosi vse morebitne očividce nesreče, da informacije sporočijo na tel. št. 113. Isti dan seje nesreča pripetila še na hitri cesti št. L Pri naselju Korenitka je 72-letna I. V. iz Ljubljane zapeljala na levo stran vozišča. V tem trenutku pa je iz nasprotne smeri pripeljal neki bolgarski tovornjakar. Pri trčenju je voznico odbilo nazaj na cesto, takrat pa je iz Ljubljane pripeljal še en voznik osebnega avta. Slednji seje umikal, vendar je vseeno prišlo do trčenja. Poškodovana voznica se zdravi v novomeški bolnišnici.
24. januarja se je 49-letni A. P. iz Ljubljane peljal s tovornim vozilom po lokalni cesti iz Krškega proti Brestanici in hitrosti ni prilagodil mokremu cestišču. Nasproti
je pravilno pripeljala 26-letna voznica osebnega avta M. Z. iz okolice Brežic. A. P. je zaviral, zato ga je zaneslo na levo v skalnato steno, nato pa še v nasproti vozeče vozilo. Voznica se hudo ranjena zdravi v brežiški bolnišnici.
Na hitri cesti št. 1 pa se je 21. januarja v Dolnjem Kronovem na streho prevrnil avto, ki ga je vozil 22-letni S. G. iz Meniške vasi. V nesreči so se voznik in sopotnika lahko poškodovali, 17-letna potnica S. A. iz Meniške vasi pa hudo. Zdravniško pomoč so ji nudili v
novomeški bolnišnici. , ,, L. M.
Vlak je iztiril
NOVO MESTO - Na železniški postaji v Bršljinuje 24. januarja prišlo do iztirjenja vlaka. Iztiril se je zadnji potniški vagon vlakovne kompozicije štirih vagonov. Škoda znaša 8 tisoč tolarjev.
“Petka” zgorela v celoti
KOSTANJEVICA - 24. januarja ponoči je zaradi napake ali kratkega stika na elektronski napeljavi prišlo do požara osebnega avta Renault 5. Vozilo je zgorelo v celoti, lastnica pa je oškodovana za okrog 250 tisoč tolarjev.
Zabava le z alkoholom?
Mladi se zabavajo tako, da se napijejo - V šoli ne, ob koncu tedna - Alkohol dostopnejši od mamil, ki so popularnejša
NOVO MESTO - Ne le, da je pitje alkoholnih pijač med slovensko mladino vse pogostejše, zaskrbljujoče je tudi to, daje večina mladostnikov strpna do pitja in opijanja. Mnogo se jih sploh ne zaveda škodljivih posledic takšnega početja. Se mladi sploh še znajo zabavati brez alkohola?
MARKO-SIMONIČ, dijak 2. letnika Srednje gostinske šole Novo mesto, iz Metlike: “Alkohol sem seveda že poskusil, ne vem, kdaj prvič. Doma imamo pač vinograd z dva tisoč trtami. Pijem predvsem na zabavah, na primer ob koncu tedna v zidanicah, v šoli pa ne. Sicer pa je alkohol vsem mladim lahko dostopen in gostinci bi morali bolj paziti, komu in koliko ga točijo.” TINA ANTONČIČ, dijakinja L letnika Gimnazije Novo mesto, z Otočca: “Alkohol je med dijaki zelo razširjen, bolj kot mamila. Predvsem za vikend se ga mnogi moji vrstniki napijejo. Sama ne pijem alkohola, čeprav sem ga že poskusila, in zame ni nikakršen užitek. V družbi se znam dobro zabavati tudi brez vina ali piva. Mnogi, žal, ne.”
MIRJANA MAJZEL, dijakinja 2. letnika Srednje gostinske šole Novo mesto, iz Metlike: “Pijem tudi alkoholne pijače, najraje vino in liker, toda predvsem na raznih žurih ob koncu tedna. Prvič sem alkohol poskusila ob koncu osemletke. Starši to vejo in me opozarjajo, da se ne bi nanj navadila in ne bi bilo kaj narobe. Tega se zavedam tudi sama in pazim. Sicer pa v pitju sploh ni več razlik med fanti in dekleti. Bolj kot alkohol se mi zdijo popularna mamila.” L. M.
Kar pretepel ga je Zagorelo v Lipi
SENOVO - 33-letni A. L. je 27. januarja okrog 18.20 odšel do svojega avta pred gostinskim lokalom, ko se je usedel vanj, pa je do njega pristopil osumljeni 37-letni jugoslovanski državljan S. R. z začasnim bivanjem v okolici Krškega in ga udaril v glavo, potegnil iz vozila in ga pričel tepsti po glavi ter brcati. Oškodovani je iskal zdravniško pomoč, zoper osumljenca pa je vložena kazenska ovadba.
KOSTANJEVICA - 29. januarja je ob pol enih zjutraj prišlo do požara v podjetju Lipa, d.o.o., in sicer v skladišču briketov. Zgorelo je 20 ton briketov in okrog 30 kvadratnih metrov strehe. Do požara je prišlo zaradi skladiščenja prevročih briketov, ki so bili pakirani v kartonske škatle. V požaru, ki so ga lokalizirali gasilci PGE Krško in PGD Kostanjevica, je nastalo za 600 tisoč tolarjev škode.
IMA PRAV POLICIJA ALI ROMI?
“Rajko je policiji verjel, da ga bo zaščitila"
Tako pravijo Romi iz Kerinovega grma, ki za smrt R. Hudoroviča junija 1998 v Gazicah krivijo krško policijo in tožijo državo za 15 milijonov tolarjev - Policija menda ni vedela, da Rajku grozijo, toda v poročilu dežurnega piše: “Grožnja Romov z umorom “
KRŠKO - Vse zanimivejša postaja civilna odškodninska tožba na okrožnem sodišču v Krškem, v kateri deset Romov iz Kerinovega grma toži Ministrstvo za notranje zadeve RS za skoraj 15 milijonov tolarjev v zvezi z razvpitim umorom njihovega Roma Rajka Hudoroviča junija 1998 v romskem naselju Gazice pri Cerkljah ob Krki, ki sta ga ubila šentjernejska Roma Gorazd Jurkovič in Valentin Brajdič Renato, za kar sta dobila vsak 12 let zapora. Prepričani so namreč, da je za Rajkovo smrt kriva policija, ki naj bi ga uporabila za tarčo, ko je naredila zasedo šentjernejskim Romom, ki so tja pripeljali orožje.
NOVOMEŠKI ZAPOR! - Po zloglasnem pobegu sedmih zapornikov iz novomeških zaporov decembra lani (na prostosti so še trije) so sredi decembra pazniki našli še izdelan pisni načrt za pobeg in tako preprečili nadaljevanje priprav za morebiten nov beg pripornikov na prostost. (Foto: L. M.)
Družina pokojnega Rajka Hudoroviča in šentnjernejska družina Brajdič sta bili sprti zaradi trgovanja s tekstilnimi izdelki, ki sta jih kupovali na Madžarskem ter tu dražje prodajali. Rajku naj bi Renato večkrat grozil z umorom, ga zasledoval in opazoval ter ga nato 4. junija 1998 v Gazicah skupaj z Jurkovičem tudi ubil. Ker seje Rajko bal za svoje življenje, je grožnjo dan predtem prijavil na krški policiji. Romi, ki zdaj tožijo državo, trdijo, da seje tega dne Rajko dogovoril s policijo o njeni zasedi v naselju Gazice, kamor bi Šentjernejčani prinesli orožje. Rajko naj bi policijo obvestil, da prihajajo, „toda policisti niso naredili tako, kot so se dogovorili. Rajka so pustili samega in neoboroženega. Usodnega dne je policija res bila na cestah, ni pa ustavljala nobenih avtomobilov. Vsak je lahko prišel kamorkoli in tudi šentjernejski Romi so se izmuznili zasedi. Rajko je policiji verjel, čeprav smo mu mi govorili, naj ne bo neumen. Tisto jutro je v Gazice prišel iz Kerinovega grma. Kasneje ga je postalo strah in je hotel oditi domov, ko pa je prišel do policijske patrulje, ga je ta usmerila nazaj. Vrnil se je v naselje in mi rekel, da so mu obljubili, da bo policija zagotovila varnost. Pa ni bilo tako,“ je pretekli teden na sodišču pripovedoval Miran Potokar iz Ke-
rinovega grma. Podobno so povedali tudi Romi, ki predvsem zaradi krivdne odgovornosti za opustitev zagotovitve varnosti pokojnemu tožijo državo.
Zgodba krške policije (poobla-. ščenka tožene stranke je Marija Osol-
Božičnik. Toda med pričanji policistov sta izjavi dveh zbudili pozornost. Jože Miklavčič in Alojz Resnik sta dejala, da sta bila na odpravi obveščena, naj bi Rajko prevzel orožje. Ko se je kritičnega dne Rajko približal njuni patrulji in vprašal, kam naj gre, saj se je bal, mu je policist odgovoril, da tja, kjer je dogovorjeno, in da on nič ne ve, naj raje pokliče šefa akcije. Miklavčiča so pretekli teden znova poklicali na sodišče, kjer se je soočil z Božičnikom in tokrat dejal, da ni nikoli rekel, naj bi Rajko prevzel orožje, niti mu ni rekel, naj se vrne
‘RAJKO BIL POLICIJSKA TARČA * - Tako menijo Romi (od leve proti desni): Rajkov brat Marjan Brajdič, bratranec Anton Kosec in še en brat pokojnega Roma Milan Hudorovič. So trije od desetih, ki tožijo državo, saj naj bi policija njihovega Rajka usodnega dne v Gazicah pustila brez obljubljene zaščite. (Foto: L. M.)
nik - Senica) je vseskozi drugačna, saj naj bi v akciji, ki jo je vodil kriminalist Franci Božičnik, šlo le za preprodajo orožja, ne pa še za kaj drugega. Akcijo je policistom usodnega dne na jutranji odpravi razložil
nazaj v naselje. Na pripombo zagovornice tožnikov odvetnice Božene Vučajnk, da danes govori drugače kot prejšnjič, pa je to zanikal: “Govorim isto. Morda vi želite, da bi govoril drugače." Tudi Božičnik je zatrdil, da
je šlo le za zasedo v zvezi z orožjem, ki se je menda vsakodnevno vozilo v Gazice, “ni pa bilo nič dogovorjeno o tem, kdo naj bi orožje prevzel. Tega podatka sploh ni bilo. Kako tudi. ko pa je bil Rajko le ovaduh!" je zatrdil Božičnik in znova poudaril, da pokojni Rom ni bil nikakršen tajni sodelavec policije. “Če bi bil, bi o tem obstajala dokumentacija z nalogom, njegovimi obveznostmi in pravicami." Dejal je tudi, da ničesar ne ve, da bi se dan prej Rajko na policiji oglasil zaradi groženj po življenju, "na sestanek z njim so me poklicali izključno zaradi orožja, saj je to moje področje dela."
Kako to, da nihče na policiji ni vedel, da se Rajko boji za svoje življenje, da mu grozijo? V zapisu dežurnega policista na Policijski postaji Krško Hinka Brgleza je namreč črno na belem zapisan datum 3. junij 1998 in “grožnja Romov z umorom". Brglez je povedal, da je tistega dne okrog pol devetih dopoldne na postajo prišel Rajko in prijavil, da mu šentjernejski Romi grozijo z orožjem, ker naj bi se pred časom nekaj stepli na Madžarskem. “Ker to ni majhna stvar, sem poklical pomočnika komandirja, ki je Roma sprejel. Kasneje so prišli še drugi kriminalisti, med njimi tudi Božičnik." Slednji je zatrdil, da zdaj prvič vidi, da je v poročilu dežurnega zapis o grožnjah Rajku. S tem ni bil nikoli seznanjen. Alije to kaj znano takratnemu pomočniku komandirja na Policijski postaji Krško Vladimirju Bezjaku, bo jasno sredi marca, ko se bo obravnava nadaljeval z njegovim zaslišanjem ter pričevanjem še nekaterih.
L. MURN
anketa o dolenjskem listu “p
Za časnik po vaši meri
Spoštovane bralke in bralci Dolenjskega lista, po dolgih letih smo spet pripravili anketo, s pomočjo katere želimo zabeležiti vaš pogled na Dolenjski list. Vaše sodelovanje nam bo v pomoč pri uvajanju sprememb in novosti, s katerimi želimo še obogatiti časnik, zato vas prosimo, da (s prekrižanjem kvadratka in dopisovanjem) odgovorite na zastavljena vprašanja.
1. Dolenjski list berem:
Q kot naročnik	Od leta: _____
Q kupujem ga sproti □ pri sorodnikih oz. znancih
	□	v službi		
	□	v knjižnici		
2.	Dolenjski list berem:			
	□	redno	Q	občasno	
	□	pogosto	Q	redko	
3. Poleg Dolenjskega lista berem še:			redno	občasno
	□	Delo	□	□
	u	Slovenske novice	□	□
	□	Dnevnik	□	□
	□	Nedeljski dnevnik	□	□
	u	Kmečki glas	□	□
	□	Družino	□	□
	□	drugo (dopišite):	□	□
4.	Katere televizijske sporede spremljate najbolj pogosto?			
	□	TV Slovenija	Q	HTV	
	U	Pop TV	□	Vaš kanal (TV Novo mesto)	
	u	Kanal A		
5.	Za kateri medij porabite največ časa?			
	□	gledanje televizije	□ branje revij	
	U	poslušanje radia	Q deskanje po internetu	
	□	branje časnikov		
6.	Ste se zaradi pestrejše izbire televizijskih sporedov in interneta odpovedali branju časnikov?
□ da Dopišite katerim?
Q ne	------------------—----------------------------
7.	Katere vsebinske sklope Dolenjskega lista poznate in kako pogo-
sto so predmet vaše pozornosti?
	redno	pogosto	včasih	nikoli
komentar (na 1. strani)	□	□	□	□
naša anketa	□	□	□	□
“družabne” kronike				
na občinskih straneh	□	□	□	□
“Ena gospa je rekla, da...”	□	□	□	□
kmetijska stran	□	□	□	□
kulturna stran	□	□	□	□
pota in stranpota	□	□	□	□
športna stran	□	□	□	□
pisma bralcev	□	□	□	□
reportaže	□	□	□	□
portret tedna	□	□	□	□
Halo, tukaj je bralec...	□	□	□	□
kotički (modni, zeliščarski,				
zdravniški...)	□	□	□	□
knjižna polica	□	□	□	□
mladi dopisnik	□	□	□	□
križanka	□	□	□	□
mali oglasi	□	□	□	□
osmrtnice	□	□	□	□
reklamni oglasi	□	□	□	□
drugo	□	□	□	□
8. Dopišite dve rubriki, ki ju najprej preberete v Dolenjskem listu?
9. O čem bi morali v Dolenjskem listu več oz. manj pisati?
politika	več □	manj □
gospodarstvo	□	□
izobraževanje	□	□
kmetijstvo	□	□
kultura	□	□
šport	□	□
kriminal	□	□
cerkev	□	□
sociala	□	□
drugo (naštejte/	□	□
10.	Kako ocenjujete zdajšnji Dolenjski list v primerjavi s časnikom pred 5, 10 ali še več let nazaj?
Q	je boljši	[_]	ne opazim bistvene razlike
□	je slabši	□	ne vem
11.	Vam je všeč grafična podoba časopisa?
□	da	□ ne
Dopišite, kaj vas moti oz. kaj bi spremenili?
12.	Kdo v vaši družini je naročen na Dolenjski list?
□	stari starši	Q	kdo od otrok
□	starši
13.	Koliko oseb v vaši družini oz. gospodinjstvu bere Dolenjski list?
Q ena	Q dve	Q tri	Q štiri ali več
14.	Kdo v vaši družini pogosteje bere Dolenjski list?
□	starejši	[_J	oboji enako
Q mlajši
15.	Kaj bi bil lahko razlog za vašo odpoved Dolenjskega lista?
□	cena Q vsebina □ neredna dostava Q drugo
16.	Vaši podatki:
□	moški	□ ženska	leto rojstva:
poklic oz. izobrazba: ____________________________________________
Iz odgovorov bi radi izluščili čimbolj stvaren pogled bralcev, zato za udeležbo v anketi ne razpisujemo kake privlačne denarne nagrade, v zahvalo za pozornost pa bomo med poslanimi anketnimi listi (sprejemamo jih do ponedeljka, 19. februarja, na naslov Dolenjski list, Germova ulica 4,8000 Novo mesto) vseeno izžrebali pet pošiljateljev in jih povabili na naslednji izlet Dolenjskega lista. Če želite poskusiti srečo pri žrebu, potem dopišite:
Ime in priimek:
Naslov:
Zelo Barvit. Zelo Mobi.
Sivino vsakdanjika prežene barviti Ericsson TlOs. S pestro izbiro zvonjenja, z vibraklicem in izboljšanim zvokom. Deluje na dveh frekvenčnih področjih (900 in 1800 MHz), za 30 zadnjih klicev pa si zapomni številke in imena - z datumom in uro vred. Ostale nadvse uporabne funkcije odkrijete hitro in uporabljate dolgo.
MobiSlavec
20.900 SIT
mobi
ZA VSAK ŽEP
WWW. MOBITEL. Sl
DOLENJSKI LIST
Poleg kegljišča
na Germovi 6 v Novem mestu
posluje
Postregli vas bodo s:
•	picami
•	hamburgerjem
•	giricami
•	pomfritom
•	sladoledom
•	ledeno kavo
•	sadnimi kupami
in raznovrstnimi pijačami.
Tt 07/ 33 21 878
Vabljeni!
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST
Z NISSANOM 00 POL MILIJONA!
OB NAKUPU NEKATERIH VOZIL LETNIK B000 PRIVARČUJETE!
MSSM ADRIA Ul pooblaščeni uvoznik za vozila Nissan v Sloveniji, http:Nww.nissan.si
Pooblaščeu trgovca: SEVNICA: Avtomehanika Zierer (07) 81 40 389; OTOČEC Avtomehanika Vidrih (07) 30 99 310.


ŠOLA NA TELČAH
“Ljudje so imeli Jurančičeve radi, zelo radi”
Tako je podpisanemu 8. januarja letos ob srečanju na Telčah brez zadržkov povedala Slavka Mrgole (poročena Slapšak), hčerka Janeza Mrgoleta, ki je Jurančičeve dobro poznala.
GOSPODINJSKA NADALJEVALNA ŠOU TEVČE - Tečaj, kije trajal od 30. oktobra 1939 do I. aprila 1940, je obiskovalo 14 gojenk. Vseh ni na sliki, sedijo pa Jože Jurančič, Leopoldina Jurančič in kaplan.
Telče so danes srednje veliko vaško naselje s šolo - ta je bila 1986 začasno ukinjena, učence pa je prevzela matična šola v Tržišču, stavbo pa gasilci - s trgovino, cerkvijo z župniščem, gasilskim domom. Od Tržišča so v smeri proti vzhodu oddaljene dobrih 7 kilometrov in imajo 506 m nadmorske višine. Ob cesti, ki je bila (pre)dolgo makadamska, se vleče razpotegnjeno naselje Malkovec. Prijetno je gledati hribe in doline, levo in desno. Pokrajina je močno porasla z nič kaj kvalitetnimi gozdovi. Marsikje so nekdaj skromne obdelovalne površine že zaraščene z grmovjem in drevjem. Na Telčah, v središču te pokrajine, nikoli ni bilo nobenega gospodarskega podjetja. Vse za preživljenje je bilo treba iztrgati iz nederij te skope in ne preveč rodovitne zemlje. Tudi vinogradniške pridelke. Iz teh krajev so odhajali mladi s trebuhom za kruhom v bližnje in bolj oddaljene kraje Slovenije, najbolj zdravi in pogumni pa v izseljenstvo in zdomstvo. Pred drugo svetovno vojno so odhajali po zaslužek med drugim v Francijo, Holandijo, redki v Ameriko, kar precej pa v Nemčijo. Današnje srečanje z vasjo pa pove, da so ob starih hišah zrasle nove in precej kmečkih gospodarskih poslopij je sodobno urejenih.
Oktobra letos bo 65 let, odkar je bil z družino vred sem kazensko prestavljen Jože Jurančič; januarja prihodnje leto bo 60 let, odkar seje moral od tod z ženo in otroki na hitro umakniti v Šmarjeto (v Gorenjo vas); letos bo tudi 61 let od tedaj, ko je na Telčah Jožeta Jurančiča obiskal Prežihov Vo-ranc, ki je leta 1940 nekaj časa bival v Mokronogu. (Leta 1925 je Prežih na Koroškem Jožeta Jurančiča sprejel v komunistično partijo.)
Vidovdansko ustavo, sprejeto 1921 v Beogradu, je 6. januarja 1929 ukinil kralj Aleksander. Država je postala izrazito centralizirana in komunistični partiji ni bilo dovoljeno nobeno javno delovanje. V učiteljskih vrstah pa so bili komunisti še posebej nezaželeni. Zato so morali taki učitelji “po službeni dolžnosti” kar pogosto menjati kraje službovanja. Premeščali sojih v oddaljena podeželska okolja. Hrbtenice praviloma niso upogibali, kar pomeni, da so ostali zvesti svojemu prepričanju in vneti za šolsko delo.
Učitelj je moral biti garač in umetnik
Za gradnjo šole na Telčah se je kljub nasprotovanju prebivalcev zavzel Peter Bohinjec, župnik v Škocjanu, pisec knjižice Zgodbe fare Škocjan pri Dobravi. Ustanovljena je bila 1901. leta, torej šele pred 100 leti. Zato je bilo v času, ko je na Telčah učitel-jeval Jože Jurančič, med starejšimi še precej nepismenih krajanov. Učitelji so se pogosto menjavali, ker je bil kraj oddaljen od večjih središč in brez organiziranega kulturnega življenja. V šolski stavbi sta bili zdaj potrebni dve sobi za družino, ki je štela sedem članov, in za okoli 250 učencev, za roditeljske in druge sestanke pa ena sama učilnica.
V kroniki telške šole je zapisano, da je bil učitelj Jože Jurančič sem premeščen “po službeni potrebi” iz Sv. Marka, iz okraja Ptuj, in to z dekretom ministrstva za prosveto v Beogradu, enako njegova žena Leopoldina, tudi učiteljica. Imela sta štiri otroke: Vla-dimira, llijo, Jurija in Iztoka. Na Telčah sta nastopila službo L oktobra 1936. Jurančičev predhodnik, kije bil oblasti všečen učitelj in upravitelj, je novemu vršilcu dolžnosti upravitelja povedal, da je prišel med same nepridiprave in da naj še vrta ne obdeluje, ker ljudje vse, kar zraste, sproti odnesejo z njega.
Jože Jurančič, rojen 1902. leta v Drbetincih, je bil kot učiteljiščnik že s 16 leti Maistrov borec, se je znotraj šolske stroke zapisal načelom tako imenovane delovne šole. Tovrstno pe-
dagoško usmeritev je utemeljil 1930. leta v knjigi Iz šole za narod. Med drugim je v njej zapisano, “naj vaška šola... pomaga ljudstvu, da izboljšuje krajevne razmere.” In na Telčah je imela kaj spreminjati. V tridesetih letih je sodeloval pri organiziranju naprednega učiteljstva za levo usmerjeni Učiteljski pokret in začel na šolah preučevati vplive socialnih razmer učencev na njihov telesni in duševni razvoj. Poleg tega pa je sodeloval pri sestavljanju dotlej najboljših čitank za osnovno šolo.
Novi telški upravitelj, ves čas je imel status začasnega vodja šole, je moral na šoli organizirati šolsko delo tako, da sta dva učitelja, torej upravitelj in njegova žena, uspela poučevati okoli 250 učencev v eni učilnici. Prvo leto je učilnico ves dan uporabljal veroučni učitelj, tako da je bilo šolsko delo lahko organizirano le pet dni v tednu. Prvo kombinacijo sta predstavljala prvi in drugi razred z okoli 120 učenci, vsi drugi razredi (od 3. do 8. razreda) pa so tvorili drugi kombinirani, v katerem je bilo približno 130 šoloobveznikov. Vsak oddelek je bil razdeljen na polovico. Razpolovljena skupina je imela torej pouk vsak naslednji dan, nižja razreda popoldne, vsi drugi pa dopoldne. Hkrati je bilo pri pouku v eni skupini od 55 do 65 učencev. Ko je bil na šoli še tretji učitelj, je praviloma pomagal razbremenjevati učitelja prvih dveh razredov. Kot vidimo, sta morala biti močno skrčena tako učni čas kot učni načrt. Učitelj pa je moral biti garač in umetnik hkrati, da je pedagoško obvladoval delo v takih kombinacijah. Potem je vodstvo šole skladno z zakonom poostrilo obiskovanje pouka. Tako se je število učencev povečalo kar za okoli 30 učencev. Pet roditeljskih sestankov je bilo prvo leto potrebnih, da so se v šoli mirno in koristno pogovarjali za boljše odnose med šolo in starši in uspehe učencev. Od 80 do 100 staršev je prišlo na tako srečanje. “Ja, veste, Jurančič je bil pameten, moder mož. Vsi so ga poslušali in spoštovali. Učencev Jurančičeva dva nista tepla,” mi je pred tedni pripovedoval Albin Mrgole s Telč 19, zdaj živahni 70-letnik, v L razred pa seje všolal 1937. leta. Mojstrsko zna izvabiti glasove iz diatonične harmonike. Ponosen je, da samo še on in hčerka Janeza Mrgoleta, Slavka Slapšak, lahko kaj povesta o tistih časih na Telčah. Oba pa sta zadovoljna, da sta s Telčami povezani dve pomembni imeni, iz učiteljskih vrst Jurančičevo, iz pisateljskih pa Prežihovo. Posebej sta poudarila, da so ljudje z zanimanjem brali Prežihov potopis od Mokronoga do Pijane gore in da se niso prav nič jezili nad resnicami, ki jih je na tako realističen način razkril.
Jurančičeva prizadevanja za napredek šole in kraja
Začasni šolski upravitelj je poskrbel za učinkovit krajevni šolski odbor. Prav ta odbor je spodbujal, da se je okolje tvorno povezalo s šolo in da je šola lažje in uspešneje opravljala svoje naloge. Vodil ga je Janez Mrgole, posestnik s Telč št. 11, poslovodja mu je bil Jože Jurančič, blagajnik Alojz Rupar, člani pa Franc Mavrič, Josip Papež, ki je zastopal občino Tržišče, občino Boštanj pa Janez Rak. Občino Škocjan pa je zastopal vodja odbora, saj je bil tudi član občinskega sveta Škocjan.
Vzdrževanje šol je bilo v pristojnosti banovine, za plače učiteljev pa so
o njenih navodilih skrbele občine.
olski proračun je odobril banovinski šolski odbor v Ljubljani, potrdil pa ga je krajevni šolski odbor. Na Telčah pa se je krajevni šolski odbor ukvarjal še z zelo zahtevno nalogo, z gradnjo šole s štirimi učilnicami in drugimi potrebnimi prostori, tudi za delo gospodinjske nadaljevalne šole. Odbor je vse Jurančičeve pobude in predloge v zvezi
s tem sprejel in komisijski ogled tehničnih, sanitarnih in pedagoških izvedencev je leta 1938 potrdil upravičenost zahteve. Na posebnem računu, ki se je imenoval stavbni sklad, se je začel nabirati denar, tudi z dotacijami ministrstva za prosveto v Beogradu. Prebivalci šolskega okoliša pa so se obvezali, da bodo pri gradnji šole pomagali z delom, vožnjami in materialom. Solo je decembra 1938 obiskal tudi dr. Miha Krek, v Beogradu odgovoren za gradnje.
Prizadevanj za izboljšanje razmer v kraju pa ni hotelo biti konec. Organiziran je bil nadaljevalni gospodinjski tečaj, ki gaje vodila učiteljica Leopoldina Jurančič. Tudi predlog, da se zgradi sušilnica sadja, je bil potrjen in kasneje tudi realiziran. Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva je dobro zastavila delo, a je njen razvoj onemogočila vojna. Vojna je bila glavni vzrok, da se vrsta dobrih načrtov ni mogla uresničiti.
Ze nekaj desetletij so ob volitvah krajanom obljubljali gradnjo ceste Tržišče-Telče-Radna in Telče-Škoc-jan. Pričakovanjem je bilo treba odpreti 'možnosti, da se obljube tudi uresničijo. Ustanovljen je bil 30-članski cestni odbor, na čelu katerega je bil Josip Anžič, dekan in banovinski svet-
Janez Mrgole
nik v Šentjerneju; podpredsedniki so bili Janez Mrgole, Alojz Borštnar in Janez Rak, tajništvo odbora pa je prevzel Jože Jurančič, dejansko glavna sila tovrstnih premikov.
Že prvo leto bivanja Jurančičevih na Telčah leta 1936 je okoli 100 krajanov v šoli prvič po radiu poslušalo božične pesmi. Kasneje so ob večerih spremljali tudi druge programe. Posebej so jih zanimala poročila o vojnih premikih in nevarnostih. Elektrike ni bilo, zato je moral biti radio brezžičen.
Ker je imel velike uspehe pri pridobivanju ljudi za napredek šole in kraja, je bil s kraljevim ukazom 16. septembra 1938 kazensko premeščen v Kostrivnico, v okraj Šmarje pri Jelšah. 2. marca 1939 seje spet vrnil na Telče. Poglejmo, kako je to zadevo opisal Prežih v že omenjenem potopisu: “Iz nesrečnega telškega kaznjenca je kmalu postal telški ‘bog’. Zdaj pa so se prestrašile oblasti, posvetne in cerkvene, kajti za dva boga vendar ni prostora na Telčah... Telška soseska*je romala v škocjanski farovž in v Krško na glavarstvo, kjer je tolkla po mizah in zahtevala, da njen ‘bog’ ostane na Telčah.” Jurančič seje spet vrnil med svoje ljudi, ki so mu brezmejno zaupali. V pravem pomenu besede je bil ljudski učitelj, voditelj in vsestranski pro-svetitelj pa odličen vrtnar in skrben čebelar. Oblasti so mu ponujale šole v premožnih krajih, toda Jurančič ponudb ni hotel sprejeti.
Dobrotništva do zapostavljenih in revnih z enkratnimi pozornostmi in darili so sicer prijetna in koristna opravila, toda pomembnejše je, da se, če je kaj možnosti, odpravljajo vzroki za težave in revščino in da si ljudje sčasoma sami pomagajo iz teh in onih zagat.
Sredi tridesetih let so učitelji vseh šol v Dravski banovini izpolnili anketne pole z več kot petdesetimi vprašanji z ekonomskega, socialnega, zdravstvenega, skrbstvenega, kulturnega in psihološkega področja šolskega otroka. Anketo sta sestavila pedagoga dr. Oz-vald in dr. Žgeč. O tem je Jurančič leta 1937 pisal v Ljubljanskem zvonu. Zlasti naj izpostavimo dva prispevka, in sicer Razvoj šolskega otroka krškega okraja in Socialne prilike šolskega otroka krškega okraja. Rezultate ankete iz telškega šolskega okoliša pa je predstavil v šolski kroniki. Ugotovitve nimajo nič kaj prijetnih predznakov. Naj pa bo na podlagi lastnih izkušenj poudarjeno, da v drugih nerazvitih predelih Slovenije tedaj ni bilo dosti drugače, recimo v Suhi, Beli krajini in
tako dalje. Ankete so povedale, da so hribovski otroci manjše rasti. Vzroki za to so bili v nenehnem pomanjkanju kruha in v težaškem delu. Čim višja je bila nadmorska višina kraja, tem bolj so bile razlike očitne. Tudi poti do šole in domov so bile za take otroke dolge, utrudljive.
Okoli 200 učencev je bilo iz kmečkih družin, iz dninarskih 20, drugim učencem pa so bili starši obrtniki, industrijski delavci (npr. v Sevnici), pen-zionisti, učitelji... Skoraj tri četrtine otrok je bilo iz družin, ki so imele pet in več otrok, celo 13. Kmečke matere so rojevale otroke brez zdravstvene in socialne zaščite.
Prav tako je tri četrtine otrok stanovalo v eno- ali dvosobnem stanovanju. Druga soba je bila navadno shramba ali kamra. V takih hišah ni bilo prostora za dovolj postelj, zato so otroci spali v hlevih, na skednju, v šupi ali pa so jim pripravljali zasilna ležišča na klopi ob peči, za mizo, na peči ali pa kar na tleh, kjer seje takrat čez dan pljuvalo. Na zasilnih ležiščih so navadno uporabljali stara krila in obrabljena oblačila in spat so odhajali oblečeni in neumiti. Večje skrbi so bile deležne deklice. V šoli se je takoj videlo, kako je kdo prespal noč. Skoraj sto otrok ni imelo primernega prostora in ne časa za učenje. Zlasti ob poletnem času so imeli otroci premalo spanja. Pred šolo so morali pasti živino, okopavati na njivah, grabiti listje... Nemalo učencev pa je prezgodaj opravljalo pretežka dela.
Uspešnih je bilo nad 70 odst. učencev. Ocene uspeha so bile: odlično, prav dobro, dobro, potem pa prvič ponavlja, drugič ponavlja, ponavlja zaradi nerednega obiskovanja pouka. Za nadaljnje šolanje se učenci skorajda niso odločali. Do Jurančičevega prihoda je nekako veljalo, daje dovolj, če -«e otrok nauči za silo brati, pisati in računati.
Praznovanje državnih praznikov
Šolske počitnice so bile urejene časovno drugače, kot je to dandanes. Oktobra so učenci ostali doma od 7 do 10 dni zaradi trgatve in spravljanja pridelkov, okoli 14 dni so trajale božične počitnice in dober teden velikonočne. Prvi šolski dan je bil vpis novincev, drugi dan šolska maša. Takrat so bile delovni dnevi tudi sobote. Zaradi dela doma so učenci zlasti višjih razredov veliko manjkali, poznalo se je že, če so morali očetje na orožne vaje, pozimi pa zaradi slabe preskrbljenosti s čevlji in oblačili. Šolska knjižnica je štela le 120 knjig. 98 učencev je v enem letu prebralo 992 knjig, kar pomeni, da več kot polovica učencev ni bralo knjig. O kakšnem organiziranem branju v šoli, kot je to v navadi danes, pa sploh ne moremo govoriti.
Obvezne preglede otrok in cepljenja je največkrat opravil dr. Franc Debeljak, zdravnik na Raki in v Škocjanu, kasneje več let v Žužemberku. Včasih je to delo opravil dr. S. Škulj iz Mokronoga. Nekateri otroci so za zajtrk použili alkohol, nemalo je bilo takih, ki so morali v šolo brez zajtrka. Okoli 100 otrok je imelo slabo zobovje. Učenci pa so bili kar zdravi, čeprav so iz sklede največkrat zajemali slabo zabeljeno mešanico krompirja, fižola, kolerabe, zelja... Redno so imeli kruh v premožnejških hišah, ob praznikih pa kar vsi. Seveda je bil hlebec revnejših nižji, skromnejši.
Na predlog upraviteljstva šole je Higienski zavod iz Ljubljane organiziral na telški šoli zdravstveno razstavo in več predavanj, in to pet večerov v začetku julija 1940. Posamezne vsebine predavanj so bile zelo dobro obiskane: nalezljive bolezni (120 udeležencev), prva pomoč (150), higiena žena in higiena otroka (150), spolne bolezni (250), jetika (250), higiena doma (300 udeležencev) itd. Zaščitni sestri sta tedaj obiskali v šolskem okolišu vse dojenčke, bolnike in stare ljudi. Med dojenčke sta razdelili preko 50 plenic, stekleničke, milo, sladkor, zdrob in drugo.
Krajevni šolski odbor pa je naročal šolske potrebščine za vse otroke. Leta 1940 so kuhali v šoli za najbolj potrebne brezplačna šolska kosila, in sicer samo tri mesece, vendarle je namen uspel. V času Jurančičevega ravnate-Ijevanja sta bila organizirana dva izleta, eden v Ljubljano, drugi pa v Zagreb. Učenci so obiskali tudi Sevnico in se šli peljat z vlakom skoz predor.
V šoli so imeli tudi praznovanje državnih praznikov in spominskih dni: • 6.9. je bil rojstni dan kralja Petra II. (1923-1970). Ob napadu Jugoslavije je z vlado pobegnil v Aleksandrijo in od tam v London. Vse možnosti, da bi prišel na oblast v domovini, je izgubil 29.11.1945, ko je bila Jugoslavija proglašena za republiko.
•	24.9. je bil spominski dan, posvečen škofu, pesniku, narodnemu buditelju, piscu šolskih knjig in knjig z nabožno vsebino Antonu Martinu Slomšku (1860-1862). Najbolj znan njegov šolski učbenik je Blaže in Nežica v nedeljski šoli (1842). Kot kaplan je služboval tudi na Bizeljskem, kjer je nastala njegova pesem En hribček bom kupil. Zaradi duhovnih in človeških odlik je bil 1926 sprožen postopek za njegovo beatifikacijo. 1998 je bil razglašen za blaženega.
•	1.12.1918 je kralj Aleksander izpeljal združitev jugoslovanskih narodov v Kraljevino Srbov, Hrvatov in -Slovencev. Atentat nanj je bil izvršen 9.10.1934.
•	27. januarja je bil spominski dan v čast sv. Savi (1175-1235), utemeljitelju srbske fevdalne države in cerkve. S praznovanjem pomena sv. Save je bil poudarjen pomen srbske državnosti.
•	Spominski dan 4. febrarja je bil namenjen rojstnemu dnevu Josipu Jura-ju Strossmajeryu (1815-1905), hrvaškemu škofu, kulturnemu mecenu in človeku, kije sodeloval pri ustanovitvi Jugoslovanske akademije znanosti in imetnosti v Zagrebu (1867).
•	21. junij je bil dan spomina na sv. Alojzija Gonzaga iz 16. stoletja, zavetnika mladine in študentov. Umrl je star 23 let. Zapustil je zapise, ki so po vsebini zgledni za etično ravnanje mladih. Na ta dan so mladi šolarji prejeli prvo obhajilo.
•	Na dan sv. Vida 28.6. (srbski narodni praznik) je bila sprejeta prva ustava Srbov, Hrvatov in Slovencev (1921). Uveljavila je dedno monarhijo Karadordevičev in uvedla centralistično ureditev države. Na ta zadnji šolski dan so bili učencem razdeljeni izkazi oz. spričevala.
Iz teh nizanj prazničnih dni v šolah pa razberemo, da so takrat v šolah praznovali zlasti jugoslovansko idejo s poudarjeno srbsko državnostjo. Slovenske narodne samobitnosti so se ob praznikih uradno dotikali le ob Slomškovemu imenu. Prešerna se niso spominjali ne 3. decembra in ne 8. februarja.
Spodbudno pa je bilo, da so učenci 5. julija s kresom proslavili spominski dan sv. Cirila in Metoda.
Med 2. svetovno vojno je bila šola požgana
Šolsko leto 1941/1942 se je zaradi vojnih razmer začelo šele oktobra 1941. Prvo polletje je bilo samo 61 dni pouka. Okupatorji so se obnašali kot nadljudje, oholi nepovabljeni gospodarji. Telški šolski okoliš je prišel najprej pod nemško okupacijsko cono, kasneje pa se je meja premaknila v prid Italiji, tako daje meja z nemškim okupatorjem potekala za Telčami v smeri proti Sevnici. Šolski okoliš seje skrčil za približno 100 učencev, ker so vasi Male in Velike Drušče, Voznik, Nova Gora, Križ, Artiče, Vodale, Pečice, Znojile in Rogačice prišle pod nemško oblast. Ta pa je prebivalce iz teh naselij preselila v Nemčijo. Na razmejitveni črti so postali gospodarji nemški oboroženi stražarji. S štajerske strani je to mejo ilegalno prestopilo nemalo beguncev. Tudi šola jim je pomagala, da so našli pri ljudeh vsaj za silo streho nad glavo. Po novem so telškemu šolskemu okolišu dajale otro-
ke le vasi Telče, Jelendol, Gorenje Dole, Telčice, Otavnik, Krsinji Vrh, Slančji Vrh, Jeperjek. Ko so se Jurančičevi januarja 1942 preselili v Šmarjeto (krajani pravijo, da so jim med drugim grozili nemško naduti prebivalci onstran meje), je vodenje šole prevzel Alojz Nečimer, učila pa sta on in Stanislav Kavčič. Jožeta Jurančiča so italijanski oblastniki politično onemogočili z zaporom v Ljubljani in nato v italijanskem taborišču, Leopol-dino Jurančič, sekretarko rajonskega odbora OF Šmarjeta, pa so septembra 1942 aretirali Italijani v sodelovanju z belogardisti, jo zaprli v Beli Cerkvi, od koder so jo prepeljali v Novo mesto, nakar pa 28. septembra v vasi Mladica pri Semiču skupaj s sedmimi aktivisti OF ustrelili kot talko. V Beli Cerkvi sojo lahko še zadnjikrat obiskali vsi štirje sinovi, najmlajši star 9 let, najstarejši, petnajstletni Vladimir, pa se je aktivno vključil v narodnoosvobodilni boj, saj je bil že leta 1941 aktivist OF v Novem mestu.
Stanislav Kavčič je v šolskem letu 1942/43 sam poučeval na telški šoli. V šolskih letih 1943/44 in 1944/1945 ni bilo pouka. Šolo so leta 1943 zažgali partizani in tako preprečili, da se vanjo ni vselila nemška posadka. Po vrnitvi iz taborišča je opravljal zahtevne vojaške in politične dolžnosti. Kot sekretar pokrajinskega odbora OF za Štajersko je pomagal organizirati tudi partizansko šolstvo v tem predelu Slovenije. Težko je razumeti, da je moral tak človek na Goli otok. Lahko pa zapišemo, daje med vojno dosegel visok oficirski čin, da mu je bila podeljena spomenica 1941 in daje 1972. leta kot šolnik prejel Žagarjevo nagrado. Umrl je 1998. leta.
Po osvoboditvi je za manjši šolski okoliš kot pred vojno na Telčah spet zaživelo vzgojno-izobraževalno delo, in sicer je vse do 30. avgusta 1969. leta, ko je bila odprta nova šola, potekalo v privatnih hišah. Leto dni prej pa je postala šola podružnica osnovne šole Tržišče. To šolo je kar 26 let vodil Mirko Fugina.
Že deset let pa je vodenje šole v Tržišču v rokah Brede Rman. Od leta 1945 do ukinitve šole leta 1987, ko je število otrok na podružnici padlo pod deset učencev, so na njej poučevali naslednji učitelji in učiteljice (nekateri od njih pa so jo tudi vodili): Adolf Grum (upravitelj) in njegova žena Mira, Marjan Japelj (upravitelj) in njegova žena Zlata, Julka Jamnik, poročena Mrgole (začasno tudi upraviteljica), poročena s sinom Janeza Mrgoleta, Anica Pirc (upraviteljica), Pavla Kovačič (upraviteljica), Vera Majdič, poročena Grm (upraviteljica), Ciril Muc/upravitelj), Majda Martinšek, Sonja Pavlin, por. Bregar, Zlata Mojstrovič, por. Sebanc, Marjeta Žnidar, Marija Knez, por. Mlakar, Franc Kos (upravitelj), Anica Kos, Marjan Horvatič (učil na Primožu), Drago Jazbinšek, Stanko Lošdorfer, Zvonka Mrgole, Anton Ilaš (vodja podružnice) in Mihaela Jelenc. Nazadnje sta na podružnici učili Zvonka Mrgole in Mihaela Jelenc (tudi vodja podružnice).
Na vidno mesto učiteljev te šole pa prav gotovo sodita Jože in Leopoldina Jurančič.
Albin in Slavka Mrgole, poročena Slapšak. (Foto: J. Škufca)
JOŽE ŠKUFCA
ŠOLSKA STAVBA NA TELČAH - Odprli sojo 31. avgusta 1969, začasno pa je bila šola ukinjena 1987. leta. (Foto: J. Škufca)
Drevi Partizan, v soboto Olimpija
Najbolj vroč teden za novomeško košarko - Moštvo Krke Telekoma zdravo in spočito - Partizan se želi vrniti med velike evropske klube
NOVO MESTO - Košarkarje Krke Telekoma čaka najbolj vroč teden v zgodovini novomeške košarke. Drevi se bodo novomeški košarkarji v 12. krogu Suprolige pomerili z beograjskim Partizanom, v soboto pa jih čaka derbi prvo-uvrščenih moštev lige Kolinska z Unionom Olimpijo v Ljubljani, ki bo najbrž odločil, katera ekipa bo drugi del lige Kolinska začela z vrha lestvice.
balado številih
ODBOJKA
1.	DOL, ženske, 13. krog-TPV NOVO MESTO: ELEKTROLO-GISTIKA PTUJ 3:1 (-21, 22, 20, 15); športna dvorana Marof, 200 gledalcev, sodnika: Pogačnik (Kropa) in Končnik (Jesenice). TPV NOVO MESTO: Horvat, Nenčeva, Muhič, Vernig, Rajak, Novinec, Štangelj, Majstorovič, Borki, Uhan, Čoralič, Novinec. Ostali izidi: ZM Ljutomer: Ljubljana 3:2, Venus Frupi ŠOU : Ke-miplas Koper 0:3, Formis Bell Miklavž : HIT Nova Gorica 0:3, N KBM Meltal Maribor : B&L Utrip Šempeter 3:0. Lestvica: 1. NKBM Meltal Maribor 39, 2. Ljubljana 30, 3. Kemiplas Koper 28,4. HIT Nova Gorica 24, 5. ZM Ljutomer 21, 6. B&L Utrip Šempeter 19, 7. TPV Novo mesto 14, 8. Formis Bell Miklavž 7,9. Venus Frupi ŠOU 6, 10. Elektrologistika Ptuj 4. V 14. krogu bodo Novo-meščanke v soboto, 3. februarja, igrale v gosteh z B&L Utripom iz Šempetra.
2.	DOL, moški, 13. krog -PRVAČINA: ŽUŽEMBERK 0:3 (-23,-12,-16). Lestvica: L Šoštanj Topolšica 37, 2. Astec Triglav 30, 3. Žužemberk 29,4. Vezoder Mislinja 23 itd. V 14. krogu bo Žužemberk v soboto, 3. februarja, igral doma z Vezoderjem Mislinjo.
2. DOL, ženske, 13. krog -JETI ŠPORT BLED : KOČEVJE
3:1; lestvica: 1. Solkan 31... 7. Kočevje 17.
3. DOL, zahod, moški, 13. krog - HOTELI SIMONOV ZALIV IZOLA : KRKA NOVO MESTO 3:0 (13, 15, 14); lestvica: L Hoteli Simonov zaliv Izola 32... 6. Kovinar Kočevje 16... 8. Krka Novo mesto 8 itd. V 14. krogu se bosta v soboto, 3. februarja, ob 20. uri v Novem mestu pomerila Krka in Kovinar Kočevje.
3. DOL, zahod, ženske, 13. krog - Astra Telekom : Črnomelj 2:3, Magro Mzg Grosuplje: Semič 3:0, Partizan Škofja Loka: Kostak Elmont Brestanica 2:3.
Lestvica: 1. Mladi Jesenice 35... 4. Črnomelj 30... 7. Kostak Elmont Brestanica 16... 12 Semič 5.
ATLETIKA
Miting ŽAK Mass, Ljubljana, moški, višina: 1. Rožle Prezelj (Triglav Kranj) 2,20... 3. Sašo Rebernik (Krka Telekom Novo mesto) 1,95; ženske, 60 m: I. Rahela Markt (Hrvaška) 7,50, 2. Maja Nose (Šentjernej) 7,70; 60 m ovire: 1. Katka Božič (Krka Telekom) 8,68, 2. Sara Šober (ŽAK Ljubljana) 9,36 itd.; troskok: 1. Špela Voršič (Triglav) 12,37, 2. Manja Praznik (Novoles Dolenjske Toplice) 12,18, 3. Nina Šimunič 12,16 (Novoles, Dolenjske Toplice).
Vojo, Suriya in Bukefalos
Šentjernejska kobila Suriya slovenski konj leta, Vojo Maletič pa drugi najboljši voznik
Smučišče zagotovo bo
LOŠKI POTOK - Prostor za sodobno smučišče, ki naj bi postalo tudi osrednji rekreacijski center za zimske športe v občini Loški Potok, so našli na Zajčjem hribu, kije nekako v sredini občine. Milan Poje, občinski svetnik in predsednik Kul-turno-športnega društva Draga, ki bo poleg gradbenega odbora glavni nosilec dejavnosti pri gradnji smučišča, je povedal, da vse skupaj ni potekalo kot po maslu, saj je bilo potrebno najprej pridobiti lastništvo: “Ker je bilo več lastnikov, ki so imeli različne poglede glede prodaje, se je stvar nekoliko zavlekla. Ureditveni načrt smučišča naj bi na ravni občine potrdili do letošnje pomladi. Prepričan sem, da bo smučišče z vso potrebno infrastrukturo prihodnjo zimo že obratovalo.” Smučišče, ki bo z vlečnimi napravami dolgo 900 metrov, je v bližini glavne ceste, vasi in gostišča, lahko dostopno in bo imelo tudi dovolj veliko parkirišče.
A. K.
MATJAŽ NI DOŽIVEL PORAZA -Matjaž Smodiš je nastopil le na tekmi z Ukrajinci, kjer je takole z zabijanjem dosegel enega od dveh košev, potem pa se je vrnil v Bologno, tako da kot njegovi reprezentančni tovariši ni doživel poraza z Belgijo. (Foto: Marko Klinc, FOTO LIFE)
Športna dvorana Leona Štuklja v Šmihelu bo drevi polna, kot ni bila še nikoli do zdaj, saj domačim košarkarjem v goste prihaja legendarni beograjski Partizan, ki so ga Novo-meščani v prvem delu suproligaške-ga tekmovanja že spravili na kolena, a dela v zadnji četrtini niso opravili do konca. Če so tedaj podlegli peklenskemu vzdušju v dvorani Pionir in hudim pritiskom krvoločnih Partizanovih navijačev, bodo imeli tokrat na
• Najuspešnejši košarkar Partizana na dosedanjih II tekmah letošnje Suprolige je 200 cm visoki 28-letni krilni igralec Miroslav Berič (številka 9), ki je v poprečju dosegel 25 točk, Branko Milisavljevič (14) je na šestih tekmah dosegel povprečno 14,5 točk, med navarnejšimi strelci pa velja omeniti 210 cm visokega centra Nikolo Bulatoviča (13), 204 cm visokega krilnega igralca Nenada Čana-ka (15) in branilca Veselina Petroviča (5). Ti igralci največ igrajo in so bili med najboljšimi tudi na zadnji tekmi, ko je Partizan doma s 93:81 premagal Iraklis.
svoji strani novomeške Žabone, navijaško skupino iz Žabje vasi. Trener Pipan bo imel na razpolago vse svoje igralce, ki so po desetdnevnem premoru spočiti, pa tudi Simon Petrov je pozdravil obe poškodovani koleni, vprašanje je le, kakšne so posledice zaradi poškodb omejenega treninga v zadnjih mesecih.
Za Krko Telekom tekma s Partizanom ne igra ključne vloge, čeprav bi prišla morebitna zmaga novomeškim košarkarjem zelo prav, saj bi si
NOVO MESTO - Slovenska košarkarska reprezentanca je minuli teden odigrala zadnji dve tekmi kvalifikacij za evropsko prvenstvo z Ukrajino v Velenju in Belgijo v Roeselaru. V slovenski izbrani vrsti so tokrat nastopili tudi Novomeščan Matjaž Smodiš in člana košarkarskega kluba Krka Telekom Samo Grum in Dra-giša Drobnjak, medtem ko državnega dresa tokrat ni oblekel poškodovani Novomeščan Simon Petrov.
Slovenska reprezentanca si je nastop na prvenstvu v Carigradu zagotovila že prej, saj vse do zadnjega
tako vseeno popravili položaj na lestvici Suprolige ter pridobili na samozavesti, za uvrstitev v nadaljnje tekmovanje pa bosta odločilni predvsem tekmi z neposrednimi tekmeci za osmo mesto Nemci in z zad-njeuvrščenimi Švedi.
Po besedah krilnega igralca Partizana Nenada Čanaka je za Partizana tekma v Novem mestu zelo pomembna, saj bi imeli Beograjčani v primeru zmage precejšnje možnosti za drugo mesto v skupini B. Vendar Partizanu na tekmah v gosteh ne gre tako Kot v dvorani Pionirja, kjer so zmagali na vseh šestih tekmah Suprolige, medtem ko so bili v gosteh uspešni samo na Švedskem.
Največji uspeh košarkarskega kluba Partizan je leta 1992 osvojeni naslov evropskega klubskega prvaka, v finalu pa so tedaj z 71:70 premagali špansko moštvo Joventut Bada-lona.
Partizan je na lestvici jugoslovan- ■ ske lige z osmimi zmagami in štirimi porazi šele tretji. Vodi do zdaj še neporažena Budučnost iz Podgorice, drugi pa je Lovčen. Na zadnji prvenstveni tekmi je Partizan konec minulega tedna na tradicionalem mestnem derbiju s 93:81 premagal Cr-veno zvezdo, tekmo pa so z neredi zaznamovali navijači Crvene zvezde, ki so ostali brez vstopnic in so se pred dvorano spopadli s policisti in razbijali po okolici dvorane.
Prva polovica letošnje sezone je bila za košarkarski klub Partizan zelo burna. Po volitvah in spremem-_ bi oblasti v Jugoslaviji so se vrnili veliki zvezdniki Vlade Divac, Pre-
kroga kvalifikacij ni izgubila niti ene tekme. Preostali srečanji sta bili bolj formalnega značaja in na njih ni nastopilo več sicer stalnih članov izbrane vrste trenerja Borisa Zrinske-ga, ki je v reprezentanco tako poklical več novincev, ki bi si z dobro igro lahko morda še zagotovili mesto v moštvu, ki bo v Carigradu poskusilo doseči kaj več, kot le sodelovati.
V	sredo je slovenska reprezentanca v Velenju s 96:73 premagala Ukrajino. Matjaž Smodiš je v igri prebil 18 minut ter v tem času dosegel 4 točke. Od treh metov za dve točki je bil uspešen dvakrat, medtem ko je oba meta za tri točke zgrešil. Temu je dodal po en skok v obrambi, in v napadu in štiri osebne napake. Podobno uspešen je bil tudi Samo Grum, ki je v 15 minutah prav tako dosegel štiri točke, a je zato porabil kar šest metov, temu pa je dodal en skok, eno asistenco in eno osebno napako.
V	soboto je Slovenija v Roeselaru na zadnji tekmi kvalifikacij s 66:79 izgubila z Belgijo. Matjaž Smodiš na tekmi ni nastopil, trener Zrinski pa je tokrat v izbrano vrsto povabil košarkarja Krke Telekoma Dragišo Drobnjaka, ki se v 6 minutah ni uspel vpisati v statistiko, medtem ko je Samo Grum v 18 minutah igre od dveh metov za dve točki zadel enega, temu pa je dodal eno asistenco.
Pred končnico vodi Dos Dolenjske Adria
NOVO MESTO - Novomeški rekreativni odbojkarji bodo letošnje ligaško tekmovanje zaključili s tekmami končnice v nedeljo, 4. februarja. V sedmem, zadnjem krogu rednega dela tekmovanja so bili doseženi naslednji izidi: Pizzeria Novljan : Dos Dolenjske Adria 0:2, ŠRD Mirna Peč : Zgage 2.1, Krka : Metropolis Media 0:2. Lestvica: L Dos Dolenjske Adria 12, 2. Metropolis Maedia 8, 3. Pizzeria Novljan 8, 4. Lan 6, 5. Krka 4, 6. ŠRD Mirna Peč 4, 7. Zgage 0.
Najboljši na treningih
SEVNICA - V sevniškem šahovskem klubu Milan Majcen so izdelali posebni točkovni sistem in izračunali, kdo je bil najboljši v dvobojih na rednih klubskih treningih. Največ točk je zbral Predrag Lazič, drugi je bil Franc Derstvenšek in tretji Janez Blas.
drag Danilovič in Žarko Paspalj, ki so v klub, v katerem so stopili na pota slave, vložili tudi svoj denar in izkušnje. Divac je postal predsednik kluba, podpredsedniki pa so Danilovič, Paspalj in legendarni Dražen Dalipagič. Prizadevajo si, da bi se Partizan spet uvrstil med velike evropske klube, njihov uspeh pa naj bi temeljil na vzgoji mladih nadarjenih domačih igralcev.
Vendar so sezono začeli katastrofalno, s presenetljivimi porazi proti Beopetrolu in Lovčenu doma v Beogradu ter Iraklisu v Solonu, kar je s trenerskega stolčka odneslo Nenada Trajkoviča, ki ga je zamenjal Darko Rušo. Ta je svojo trenersko kariero v Partizanu začel s hudim porazom s 27 točkami razlike na tekmi v gosteh z Leskovcem, potem pa je moštvo le spravil v red in sledile so zmage nad Scavolinijem, Krko Telekomom in Oostendejem doma ter Luleo na Švedskem. Prvi del sezone pa je zaznamoval še umor Partizanovega košarkarja Harisa Brkiča, ki je pretresel jugoslovansko in svetovno košarkarsko javnost.
I.V.
Zagrebčani najboljši v Mirni Peči
MIRNA PEČ - Na mednarodnem odbojkarskem turnirju v Mirni Peči je nastopilo 10 ekip iz Slovenije in Hrvaške. V finalu je Zagreb I s 25:16 ugnal posavsko ekipo Power Team Žabci, na tekmi za tretje mesto pa je s 25:20 Matropilis Madia iz Novega mesta premagala novomeško Krko. Domačini iz Mirne Peči so morali tekmecem priznati premoč že v kvalifikacijskem delu turnirja.	s
Na Malič in Šmohor
NOVO MESTO - Planinsko društvo Intel servis bo v soboto, 10. februarja, pripravilo izlet po zasavski planinski poti z vzponom na 963 m visoki Malič in 787 m visoki Šmohor. Prijavite se lahko pri Mojci Verček Rems po telefonu 041 745 849. Izlet bo vodila Diana Serini.
Kobe četrti na Ravni Gori
RAVNA GORA - Na članskem šahovskem turnirju na Ravni Gori na Hrvaškem je nastopilo 50 šahi-stov, zmagal je mojster Idris Musli-ja z Reke, Vincenc Kobe iz Starega trga ob Kolpi je bil četrti in Tadej Kobe peti. (V. K.)
NOVO MESTO - Agencija za šport Novo mesto je tudi to zimo pripravila občinsko rekreativno ligo v malem nogometu, v kateri je decembra in januarja v športni dvorani Marof in dvorani Leona Štuklja brcalo žogo 24 ekip iz novomeške občine, ki so jih glede na lanske uvrstitve razdelili v tri lige, tekmovanje pa je potekalo po enokrožnem sistemu.
Naslov prvaka je osvojilo najboljše moštvo prve lige Partizan iz Straže, sledila pa sta mu Bajer Benini in Pagras Rus. Z 10 zadetki je bil najboljši strelec prve lige Fadil Veliča-nin iz moštva Bajer Benini.
V drugi ligi je prvo mesto osvojilo moštvo Kaval iz Brusnic, drugi je bil Veselček iz Birčne vasi in tretji Eldorado iz Irče vasi, najboljši strelec lige pa je bil Zdenko Janc, član moštva Kaval Brusnice.
Prvo mesto v tretji ligi je pripadlo Totalu - Totalčku, drugi je bil
Na vrhu Kapušin in Krokar
METLIKA - Minuli konec tedna so metliški nogometaši odigrali 6. in 7. krog zimske lige v malem nogometu. Na vrhu lestvice sta z 21 točkami moštvi Kapušin in Krokar, tretji pa je Big Boss z 18 točkami. Izidi: 6. krog -Krokar : Royal 8:1, Big Boss : Lokvica 3:1, Podzemelj : Antikristi 2:1, Begič : Mladina 4:0, Kapušin : Hami 12:1, Grabrovec : Svib 6:0, Lisjaki: Gradac 5:0; 7. krog - Podzemelj Lokvica 2:1. Antikristi : Begič 4:2, Krokar : Big Boss 3:1, Gradac : Hami 6:1, Svib : Lisjaki 3:1, Grabrovec : Mladina 5:0, Kapušin : Suhor 7:0.
ŠENTJERNEJ - Lanska sezona je bila za konjeniški klub Šentjernej najuspešnejša doslej. Poleg tega, da so Šentjernejčani uspešno pripravili tri prireditve, so nastopili še na 27 dirkah po vsej Sloveniji. Tekmovali so s 23 konji, se kar 76-krat uvrstili na nagrajena mesta ter dosegli kar 24 zmag. Po posebnem točkovanju je bil šentjernejski klub lani četrti najboljši v Sloveniji, šentjernejski konji pa so z nagradami na tekmovanjih svojim lastnikom prislužili kar
4.680.400	tolarjev.
Prvi zvezdnik šentjernejskega kluba je vsekakor 54-letni trener in voznik Vojo Maletič iz Prapreč, ki je z različnimi konji nastopil 53-krat in dosegel 18 zmag, 13 drugih in 9 tretjih mest. S tem je postal drugi najboljši slovenski voznik, največ uspehov pa je dosegel s 5-letno kobilo Staneta Krainerja Suriyo. Devet zmag, dve drugi in eno tretje mesto na 14 nastopih ter zaslužek 1.338.000 je bilo dovolj, da so jo proglasili za slovenskega konja leta. Suriya je po-
Kurirček in tretji Papež, s kar 15 zadetki pa seje na vrh liste najboljših strelcev povzpel Boštjan Ucman iz Totala - Totalčka.
Agencija za šport bo za novomeška malonogometna moštva že marca pripravila turnir, zelo priljubljeno ligaško tekmovanje na travnih igriščih, na katerem nastopa več kot 40 moštev, pa se bo predvidoma začelo aprila.
leg tega na hipodromu Brege pri Krškem s kilometrskim časom 1:16,3 izenačila državni rekord za starejše kobile. Do sedaj je svojemu lastniku prislužila 3.312.500 tolarjev, s čimer je postala najbogatejši kasač slovenske reje.
Le malo je za uspehi Suriye zaostal 8-letni žrebec Mete Cedilnik Bukefalos, ki gaje Vojo Maletič lani popeljal osemkrat do zmage in s tem lastnici Meti Cedilnik prislužil
1.141.400	tolarjev, najboljši kilometrski čas tega konja pa je prav tako spoštljiv - 1:16,6.
I.V.
Posavci za državne naslove
KOPRIVNICA - Osnovna šola Koprivnica je 13. januarja pripravila posavsko kvalifikacijsko tekmovanje za državno posamično prvenstvo osnovnošolcev v pospešenem šahu, na katerem je nastopilo 38 mladih šahistov. Na državno prvenstvo, ki bo od 9. do 11. februarja v Rogaški Slatini, so se v starostni skupini do 10. leta uvrstili Primož Novak (Krško), Tomaž Žibert (Boštanj), Robi Špiler (Brestanica), Nataša Bučar (Krško), Nuša Kukovič (Senovo), Tanja Kunej (Koprivnica) in Vesna Alegro (Krško). V skupini do 12. leta so bili uspešni Boris Mitrovič (Sevnica), Matic Trebušak (Leskovec), Eva Mitrič (Krško), Jelena Topič (Sevnica) in Karmen Keber (Šentjanž), v skupini do 14. leta pa Marko Bučar (Kostanjevica), Gregor Mirt (Blanca), Damjan Hlebec (Blanca), Samo Steiner (Krško), Suzana Pavlič (Blanca), Ana in Katja Kozinc (Blanca) in Tina Brečko (Blanca). (J. B.)
MALI SMODIŠ, VELIKI UP BOLONJSKE KOŠARKE - Med ogrevanjem slovenskih košarkarjev pred tekmo z Ukrajino je za zabavo številnih gledalcev v Velenju in pred televizijskimi ekrani poskrbe! Kristijan Smodiš. Oblečen v dres bolonjskega Kinderja, kjer služi košarkarski kruh njegov oče Matjaž, s številko IS na hrbtu se je 14-mesečni korenjak prizadevno trudil, da bi zanj nekoliko pretežko žogo spravit proti košu. Tokrat mu to ni uspelo, a očitno se je že odločil stopiti po očetovih stopinjah, vprašanje je te, kako visoko odškodnino bo bolonjskemu klubu morata plačati Krka Telekom, če bo hotela, da se bo Kristijan vrnil v rodno mesto. (Foto: Marko Klinc, FOTO LIFE)
SUŠICA KOT SOČA - Sušica je potoček, ki sicer prav mirno curlja skozi Dolenjke Toplice, ob močnejšem deževju pa se spremeni v divji hudournik in njegove brzice za trening s pridom izkoriščajo Straški raftarji in novomeški kajakaši, ki so tudi minuli petek sredi Toplic takole surfali na valovih, kakršne bi težko našli celo na bolj divjih slovenskih rekah, kot sta Soča ali Sava Bohinjka.
Za konec poraz v Belgiji
Smodiš, Grum in Drobnjak igrali na zadnjih dveh tekmah kvalifikacij za evropsko prvenstvo
Partizan je res najboljši
V zimski ligi v malem nogometu Agencije za šport Novo mesto je sodelovalo 24 moštev
Delavske igre niso preteklost
Na delavskih športnih igrah, ki jih pripravlja novomeška agencija za šport, v 14 športih nastopa več kot 50 podjetij in ustanov - Marsikje tega ni več
NOVO MESTO - Novomeška občina je ena redkih slovenskih občin, kjer organizirana rekreativna tekmovanja med delavci podjetij in ustanov še živijo, še več, tako množična in dobro organizirana, kot so zdaj, niso bila niti v socialističnih časih, ko je bil delavski šport najbolj množičen. Lani je na 25 tekmovanjih v 14 različnih športnih disciplinah v okviru delavskih športnih iger nastopilo kar 49 ekip, število podjetij, ki so sodelovala na tekmovanjih, pa je še večje, saj so nekatere ekipe sestavljene iz delavcev več podjetij.
Krški plavalci na stopničkah v Nemčiji
Desetkrat med prvimi tremi
KRŠKO - Plavalci krškega Celulozarja so konec minulega tedna nastopili na 32. mednarodnem plavalnem mitingu Bad Reichenhall v Nemčiji, 13 mladih Krčanov pa se je z 395 plavalci iz 46 klubov iz 7 držav dobro kosalo, saj so kar desetkrat stali na zmagovalnih stopničkah.
Najuspešnejši med Krčani je bil Jaka Marušič, ki je zmagal na 100 m prsno (1:37,16), 100 m hrbtno (1:35,55) in 100 m prosto (1:25,73), medtem ko je bil na 100 m delfin s časom 1:42,64 drugi.
Sara Hojski je bila druga na 100 m delfin (1:12,95) in četrta na 200 m mešano (2:43,99). Na 100 m delfin je bil s časom 1:02,22 drugi tudi Jaro Kovačič. Nina Andrijaševič je bila tretja na 200 m mešano (2:42,45) in peta na 400 m prosto (5:05,94). Nina Mandlje osvojila tretje mesto na 100 m hrbtno (1:33,32) in 100 m prosto (1:22,01) ter peto mesto na 100 m delfin (1:43,84). Jernej Omerzel je bil tretji na 200 m mešano (2:38,00) in peti na 100 m hrbtno (1:14,32). Dolores Žikar je bila četrta na 100 m prsno (1:21,99, Maja Marušič pa je bila v isti disciplini s časom 1:24,63 peta.
Še en poraz Kočevk
KOČEVJE - V enajstem krogu v prvi državni kegljaški ligi so kočevske kegljačice v Cerknici z 2:6 izgubile z Brestom. Čeprav so bile vso tekme enakovredne gostiteljicam, so minimalen poraz doživele v končnici posameznih iger. Točke za Kočevje sta osvojili Angelca Žafran in Jožica Oven. Kegljači Kočevja so v tekmi desetega kroga v drugi državni ligi premagali Prosol Stiking s 6:2. (M. G.)
Izvrstno na prvem plesnem turnirju
Zasluga za tako množičnost gre predvsem Agenciji za šport Novo mesto, ki je tudi organizatorica tekmovanj Delavskih športnih iger, za katera skrbi zaposlen strokovni sodelavec. Lani sta za brezhibno organizacijo posameznih tekmovanj skrbela prof. Bojan Jaklič in Miran Jer-
Sevnica in Šmartno v polfinale
SEVNICA - V torek, 23. januarja je bilo v športni dvorani OŠ Savo Kladnika v Sevnici četrtfinale državnega prvenstva osnovnih šol v rokometu za fante (skupina C). Sodelovale so ekipe iz osnovnih šol Celja (I. OŠ), Velenja (Gorica), Šmartnega pri Litiji in Sevnice.
Rezultati: OŠ Sava Kladnika Sevnica : OŠ Gorica 22:12 (Kozole 8 golov; Pučnik 5), OŠ Šmartno : L OŠ Celje 17:16 (Gregorič 7; Obaj-din 8), OŠ Sava Kladnika Sevnica : l.OŠ Celje 22:18 (Kozole 9; Prodanovič 6), OŠ Gorica : OŠ Šmartno 19:22 (Pačnik 9; Prelogar in Gregorič 6).
V polfinale državnega prvenstva sta se uvrstili ekipi OŠ Sava Kladnika Sevnica in OŠ Šmartno pri Litiji.
K dobremu vzdušju so pripomogli številni navijači, igra pa je bila kljub pomembnosti tekem za udeležence kvalitetna. Sodnika sta svoje delo opravila odlično.
DUŠAN KLENOVŠEK
Za začetek Grilc
SEVNICA - Na odprtem mesečnem šahovskem hitropoteznem turnirju šahovskega kluba Milan Majcen iz Sevnice je bil januaija najboljši Andrej Grilc, sledila sta mu klubska tovariša Martin Povše in Zvonko Mesojedec, četrti je bil član trboveljskega Rudarja Predrag Lazič, peti pa Andrej Novak. (J. B.)
man, predvsem kot sodniki pa so z njima sodelovali številni novomeški športni delavci.
Zanimiv je tudi sistem točkovanja novomeških delavskih športnih iger. Zadnjeuvrščena ekipa vedno dobi 20 točk, medtem ko je za zmago na voljo različno število točk. Zmagovalna ekipa dobi več točk, če je na tekmovanju nastopilo več ekip. S tem je nagrajen uspeh na bolj množičnih tekmovanjih, kjer je konkurenca močnejša.
Poleg že uveljavljenih športnih panog so lani kot novost v tekmovalni program dodali ulične teke in veslanje z rafti, kar je naletelo na dober odziv, kot že mnogokrat doslej pa iz nerazumljivih razlogov lani ni bilo tekmovanj v veleslalomu in smučarskih tekih, čeprav je bila lanska zima zelo bogata s snegom in je smučarski center Rog - Črmošnjice obratoval več kot tri mesece.
Že desetletja največ točk v ekipnem vrstnem redu zbere tovarna zdravil Krka, ki tudi sama organizira podoben sistem tekmovanj med posameznimi organizacijskimi enotami podjetja, poleg tega pa ima zelo razvejen sistem redne tedenske rekreativne športne vadbe. Krka je letos zmagala tako med ženskami kot
Rafko Križman
med moškimi. Med moškimi je imela Krka tudi letos resnega tekmeca v ekipi Pedagogi, ki jo sestavljajo zaposleni v osnovnih in srednjih šolah ter drugih izobraževalnih organizacijah, med ženskami pa so Krki presenetljivo dobro konkurirale de-
• Direktor Agencije za šport Novo mesto prof. Rafko Križman je povedal, da jih tako množičen odziv ljudi na Delavskih športnih igrah zavezuje, da se pri organizaciji tekmovanj še bolj trudijo, očitno pa delajo dobro, sicer ne bi bila udeležba na tekmovanjih vsako leto večja. S tem dokazujejo, da delavski šport, ki so ga kot ostanek socializma marsikje zatrli in opustili, ni bil ničvreden. Tako menijo tudi v olimpijskem komiteju, kjer novomeški delavski šport jemljejo kot vzorčni primer, na osnovi katerega želijo obuditi ta del športa po vsej Sloveniji. Novomeške delavske športne igre zdaj delno podpira tudi Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. Koristnost delavskega športa so doumeli tudi v ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, državni sekretar za šport Balant pa je Novomeščanom že obljubil pomoč.
lavke Cestnega podjetja, ki so veliko pripomogle, da je združena ekipa “Cestno podjetje, Sporty, MG" osvojila tretje mesto v skupnem vrstnem redu.
L V.
Lani osem šahovskih naslovov v Stari trg
STARI TRG OB KOLPI - Starotr-ški šahisti so lani v različnih kategorijah osvojili osem naslovov državnih prvakov. Za najboljše šahiste Starega trga so proglasili med mlajšimi dečki Petra Madroniča, med mlajšimi deklicami Matejo Mukavec, med starejšimi dečki Matjaža Hrovatina, med starejšimi deklicami Tjašo Štau-dohar, med kadeti Igorja Miheliča, med kadetinjami Špelo Farič, med mladinci Tadeja Kobeta in Sabino Kapš, med člani Uroša Kobeta in Darjo Kapš in med veterani Egona Petriča. (V. K.)
Vodi svetovni prvak Benedik
Kegljači ob 20-letnici črnomaljskega Rudarja tekmujejo za odprto prvenstvo Bele krajine
KRŠKO - Na prvem letošnjem plesnem turnirju za slovensko jakostno lestvico so nastopili tudi štirje pari posavskega plesnega kluba Lu-kec. Med mlajšimi pionirji sta Matic Fendre in Nives Šelekar zmagala v latinskoameriških in standardnih plesih, med pionirji sta se Dejan Ba-liban in Zala Zorenč uvrstila na drugo mesto v standardnih plesih in na tretje mesto v latinskoameriških plesih, Tadej Drakulič in Katarina Račič pa sta bila tretja v standardnih plesih in šesta v latinskoameriških plesih. Luka Vodlan in Amadeja Plevel sta tokrat prvič nastopila med mladinci in osvojila 11. oziroma 12. mesto.
ČRNOMELJ - Črnomaljski kegljaški klub Rudar letos praznuje 20-letnico obstoja in je ob tej priložnosti pripravil turnir za odprto prvenstvo Bele krajine, saj so v tem času za Rudar nastopali kegljači iz vse Bele krajine in tudi iz Novega mesta.
Prvi del turnirja je potekal od 5. do 13. januarja, nastopilo pa je 76 kegljačev iz 14 klubov in 47 kegljačic
iz 10 klubov, med njimi tudi več reprezentantov in reprezentank, med katerimi velja posebej omeniti svetovnega prvaka Borisa Benedika, ki je s 1023 podrtimi keglji popravil rekord kegljišča v Kanižarici.
Na turnirju je padel tudi ženski rekord kegljišča; popravila gaje reprezentantka Biserka Petak, kije podrla 954 kegljev. Na zaključni del turnirja, ki bo 24. februarja, se je uvrstilo po 8 najboljših v vsaki konkurenci. Nagradni sklad turnirja znaša 300 tisoč tolarjev, zaključni del pa bodo začeli vsi znova, saj se točke iz prvega dela izničijo.
Vrstni red po prvem delu turnirja za odprto prvenstvo Bele krajine: moški - 1. Benedik (Iskraemeco) 1023, 2. Pintarič (Prosol stiking) 979, 3. Hribar (Rudar Trbovlje) 963... 7. Starešinič (Rudar Črnomelj) 915,8. Mak (Rudar Črnomelj) 913; ženske - 1. Petak (Miroteks Celje) 457, 2. Mravljak (Triglav Kranj) 452, 3. Grobelnik (Miroteks Celje) 450... 6. Žvab (Rudar Črnomelj) 433... 8. Škedelj (Rudar Črnomelj) 430.
Po dveh krogih tretji
NOVO MESTO - Novomeški rokometaši so se v 2. krogu tekmovanja v 2. rokometni ligi na Prevaljah pomerili s Fužinarjem in osvojili novo točko. FUŽINAR : NOVO MESTO 25:25 (13:10); NOVO MESTO: Miro Urbanč 7, Bruno Glaser 5 itd. Lestvica: L Sviš 4, 2. Mokerc 4, 3. Novo Mesto 3 itd. V tretjem krogu se bo Novo mesto doma v športni dvorani Marof v soboto, 3. februarja, ob 18. uri pomerilo z vodilnim Svišem.
Krčana na svetovno prvenstvo
KRŠKO - Obetavni plesni par posavskega plesnega kluba Lukec iz Krškega Luka Vodlan in Amadeja Plevel sta se uvrstila v pionirsko slovensko državno reprezentanco, ki bo od 16. do 21. aprila nastopala na svetovnem prvenstvu v standardnih in latinskoameriških plesih v Black-poolu v Angliji. Mlada Krčana bosta nastopila med posamezniki in v ekipnem tekmovanju, tako imenovanem team matchu, kjer vsako državo zastopajo štirje pari.
Malo je manjkalo do presenečenja
KOČEVJE - V 16. krogu v drugi državni košarkarski ligi je kočevski Snežnik doma s 76:81 izgubil s Tine-xom Medvodami, čeprav bi lahko presenetil. Čeprav se medvoški Ti-nex poteguje za drugo mesto, so gostujoči igralci pokazali manj, kot znajo, in tako Kočevcem dali priložnost za podvig. Šele v končnici so se gostje zbudili in zmagali. (M. G.)
Gimnastični troboj v Kostanjevici
NOVO MESTO - Športno društvo Kostanjevica na Krki bo v soboto, 3. februarja, ob 10. uri v telovadnici tamkajšnje osnovne šole pripravilo drugi gimnastični troboj med osnovnimi šolami Šmarjeta, Šentjernej in Kostanjevica za mlajše in starejše deklice.
Moretovi in Hlavatyju prvi Fischer Carving Trophy
NOVO MESTO - Na prvem letošnjem tekmovanju v karvingu niza tekmovanj Fischer Carving Trophy sta se z zmagama najbolj izkazala člana Rogove šole smučanja Nuša More in Zdene Hlavaty. Moretova je med drugimi premagala tudi nekdanjo reprzentantko Matejo Krek. Na tekmovanju sodelujejo predvsem učitelji smučanja.
SLAB ZAČETEK, DOBER KONEC - Medtem ko v prvem nizu novomeške odbojkarice nikakor niso našle odgovora na bojevito igro gostij, so v nadaljevanju tekme le zaustavile ptujske napadalke in osvojile tri dragocene točke. Na sliki: Katja Vernig in Alma Čoralič sta dobro postavili blok in Ptujčanka je žogo udarila v avt. (Foto: L V.)
ŠTEFKA NE STRELJA VEČ ZA KRKO - Štefka Aš je tudi letos zmagala na strelskem tekmovanju, a veteranka delavskih športnih iger letos ni prinesla točk Krki, kjer je lani dočakata upokojitev, ampak društvu upokojencev. Zmagovalni pokal ji je izročil nekdanji sodelavec iz Krkinega kadrovsko-pravnega sektorja Boris Dular, ki pa je tokrat nastopil v vlogi novomeškega podžupana. Štefka je jeseni dobila zlato plaketo Trim kluba Krka za dolgoletno delo na področju športne rekreacije v Krki, za katero je pred desetletji zelo uspešno streljala tudi na farmacevtskih igrah. (Foto: 1. V.)
Delavske športne igre
Skupni vrstni red (moški in ženske) - 1. Krka 1352, 2. Pedagogi 1154, 3. Cestno podjetje, Sporty, MG 1117, 4. Revoz 1003, 5. Mestna občina Novo mesto 963, 6. Dolenjske pekarne 868, 7. Zavod za Gozdove, GG, Muzej 672, 8. TPV 612, 9. Adria Mobil 561, 10. Dolenjska banka 475 itd do 49. mesta.
Zmagovalne ekipe in najboljši posamezniki v posameznih športih (na drugem mestu je zapisana zmagovalna ekipa med ženskami); namizni tenis: Triglav Prolinea/ Cestno Podjetje, Sporty, MG; košarka: (samo moški); Cestno podjetje, Sporty, MG; šah: (samo moški) Pedagogi; odbojka: Pedagogi/Krka; pikado: Revoz/Društ-
vo upokojencev; pikado posamezno: Ivan Perič (Revoz)/Klavdija Kastelic (Dolenjske pekarne); streljanje: Društvo upokojencev/ Društvo upokojencev; streljanje posamezno: Malnar Slavko (Re-voz)/Štefka Aš (Društvo upokojencev); badminton: Krka/Krka; badminton posamezno: Marko Oblak (Krka)/Sandra Turk (Krka); kegljanje: Pfleiderer Novo-term/Krka; tenis: Pedagogi/Krka; nogomet (samo moški): Adria in Komunala; odbojka na pesku: Pedagogi/Krka; ulični teki: Krka/Pedagoginje; veslanje: Zavod za gozdove, GG, Muzej/Cestno podjetje, Sporty, MG; plavanje: Krka/ Pedagoginje.
ROCK AND ROLL V DOLENJSKIH TOPLICAH - Topliško plesno društvo Pan, ki ga vodi Boštjan Pavček, je v soboto v Dolenjskih Toplicah pripravilo prvo kvalifikacijsko tekmovanje v rock and rollu. V mini razredu sta bila najboljša Teja Verglez in Domen Potočnik iz plesnega kluba Apolonij, domačina Klara Kumer in Gregor Hrovat sta bila tretja. Med pionirji sta slavila Maja Geršak in Matic Herga (PK Apolonij), najboljša Topličana sta na šestem mestu bila Manca Štrucelj in Dejan Kramarič (na sliki), osma pa Ana Kužnik in Luka Brulc. Med mladinci, kjer sta zmagata Melanija Kogoj in Jure Markič iz plesnega kluba M, sta bila domačina Tanja Zupan in Miha Štrucelj deseta, v B- razredu pa sta prvo mesto osvojila Karmen Markič in Kristjan Nadvešnik (PK M), pred Topličanoma Uršo Štrucelj in Robijem Grmekom. (Foto: M. Z.)
PRVI NASTOP NAJMLAJŠIH NOVOMEŠKIH NOGOMETAŠEV - Minulo soboto so se najmlajši iz novomeške nogometne šole Portoval (letnik 9J in 94) v Celju pomerili z vrstniki iz nogometnega kluba Publikum. Na prvem takšnem srečanju so se naši mali nogometaši odrezali več kot odlično. Skupaj so odigrali šest tekem, od tega tudi eno med sabo, dosegli pa so dve zmagi, dva neodločena izida in dva poraza. Za otroke je biI to izjemen dogodek, saj so prvič oblekli pravi nogometni dres. Nad njihovo igro so bili zelo navdušeni starši, ki so fante ves čas spodbujali, zadovoljen pa je bi! tudi njihov trener Andrej Kastrevc. (Foto: J. Dorniž)
Odgovori, popravki in mnenja Romski klic na pomoč
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Polno kletvic in nasilja
DL št. 4, 25. januarja
Pridružujem se ogorčenju novinarke Lidije Murn, ki v prejšnjem Dolenjskem listu piše o nasilju v glasbi, na televizijskih ekranih in ostalih medijih. Glede na to, da se zavedamo, da imajo vzorniki, v tem primeru glasbeniki, izredno velik vpliv na odraščajočo mladino, želimo tudi mi nekaj narediti na tem področju. Uvedli smo novost: kdor želi nastopiti na festivalu Rock Otočec, v svojem javnem nastopanju in besedilih pesmi v letu 2001 ne sme pozivati k nasilju, nestrpnosti in uživanju prepovedanih drog. Tako zapisano deklaracijo bodo podpisali vsi mladi glasbeniki, ki se te dni prijavljajo na izbirne natečaje za Rock Otočec v raznih krajih po Sloveniji, na Hrvaškem, v Trstu, in tudi vsi ostali nastopajoči.
Da ne bo pomote: za to potezo se nismo odločili, ker bi bili nasilje, nestrpnost in droge problem Rock Otočca, ampak zato, ker je to splošen problem. Na našem festivalu v vseh njegovih letih do nasilja ni prihajalo, trdih drog ni bilo, prisotnost marihuane pa je bila globoko pod slovenskim povprečjem (po poročilu policije 46 uživalcev med 20.000 obiskovalci v treh dnevih). S tem ko smo z omenjeno deklaracijo poskušali prispevati k prizadevanju za zmanjšanje omenjenih treh problemov današnjega časa, pa smo na moje začudenje in žalost naleteli na reakcije določenih krogov, češ “kdo smo, da nekaj prepovedujemo, da prihajajo svinčeni časi za rock, daje bila železna zavesa prava tančica, da režemo jajca rock’n’rollu...” In prav ta reakcija je pokazala, daje prag, ki ločuje dobro od slabega, resnično zabrisan. Kot sem pred desetimi leti še verjel, da ne more iti en narod s puško nad drugega, da ne more iti človek z nožem nad prijatelja iz otroštva, sem očitno tudi sedaj živel v zmoti, daje dobro, če želimo manj nasilja, nestrpnosti in uživanja prepovedanih drog.
FRANCI KEK, 'Novo mesto
Prazne obljube, prazna krajina?
DL št. 4, 25. januarja
V prispevku “Prazne obljube, prazna krajina?”, objavljenem v Dolenjskem listu 25. januarja, novinar povzema vsebino pisma župana občine Žužemberk, naslovljenega na

ministrstvo za okolje in prostor, v katerem je izraženo začudenje in razočaranje nad sklepom, da iz proračuna 2001 ne bo sofinanciran noben njihov projekt gradnje vodovoda ali kanalizacije.
Z očitki župana se ne moremo strinjati, saj vloga občine Žužemberk ni bila zavrnjena zato, ker bi “država na to območje pozabila", temveč zato, ker je občina oddala nepopolno vlogo za sofinanciranje komunalne infrastrukture. Ministrstvo pa seveda ne more kršiti osnovnih razpisnih pravil, ki so za vse prijavitelje enaka.
Glede na to, da ministrstvo projektov občin pogosto ne more podpreti prav zato, ker so njihove vloge nepopolne, bomo v kratkem organizirali delavnico, na kateri bomo predstavnikom občin dodatno pojasnili, kako prijaviti projekte.
MANCA ŠETINA MIKLIČ, Služba za odnose z javnostmi Ministrstvo za okolje in prostor
Zakaj so kočevski Nemci ostali brez domovine?
DL št. 4, 25. januarja
Uredništvo mi očita, da se bojim resnice in skušam preprečiti, da bi resnica prišla na dan. Bralci Dolenjskega lista so dovolj kritični, da so opazili, da je res prav nasprotno: uredništvo Dolenjskega lista se spušča v vse mogoče manevre samo zato, da bi pravo resnico prikrilo. To resnico - tudi v zvezi s Tschinklovi-mi trditvami, očitki nacizma in čudnih mednarodnih povezav - bi jaz nasprotno rad razkril. Dejstva so povsem drugačna, kot jih prikazuje Tschinkel in po njem povzema Dolenjski list.
Novinarji, ki poznajo svoj posel, preverijo boniteto svojega vira, cenjeno uredništvo pa rajši slepo verjame boniteti g. Tschinkla, kot zatrjuje on sam. Kdor bi ravnal tako v poslovnem življenju, bi bil zelo kmalu plen goljufov. G. Tschinkel je zatrdil uredništvu, da je iz društva GHGA stopil iz protesta, resnica pa je, da se je z izstopom izognil izključitvi zaradi obrekovanja: resje namreč. da je občni zbor tega društva v letu 1999 sklenil pristop v Arbeits-gemeinschaft, res je tudi, da g. Tschinkel takrat še ni bil član in tako dalje... Sicer pa bo o določenih zadevah razsojalo sodišče na Floridi, ker si voditelji kočevarskih organizacij v ZDA (rojeni v Ameriki in ugledni državljani) pač ne dovoljujejo podtikanja, da so nacisti. Kar zadeva boniteto izjav g. Tschinkla, kakor jo poznamo mi, pa tole: g. Tschinkel, sam sin nacistično orientiranega očeta, očita osebam, ki so bile ob koncu vojne stare 12 do 15 let, da so bile aktivni SS-ovci, hkrati pa druge, n.pr. avtorja brošur o tem, da so Dachau zgradili Američani, razglaša za demokrate.
Cenjenemu uredništvu se zdi skrajno sumljiva naša zveza s poslancem evropskega parlamenta g. dr. Michlom Ebnerjem. Če mi dovolite majhen nasvet: povprašajte pri obeh organizacijah koroških Slovencev, zakaj ga kujejo v nebo. Komu, manj zaslepljenemu od vaših strokovnih sodelavcev, bi bilo že zdavnaj jasno, daje g. Ebner kot predstavnik južnotirolske nemške manjšine v Italiji posebej zavzet za vse manjšine, za njihovo ohranitev in razvoj v Evropi, ki se združuje. Če od koga, je od g. Ebnerja pričakovati takšne opredelitve Evropskega parlamenta,
j? StK .
T/^lASTI,
ki bodo pomagale vsem evropskim manjšinam, posebej pa Slovencem v Italiji in na Koroškem, da bodo preživeli asimilacijske pritiske. In takega človeka razglašate za zlega duha! In če so stiki z njim tako pregrešni, ali boste postavili na pranger tudi slovenske politike, ki z njim redno kon-taktirajo (Janeza Podobnika, Igorja Bavčarja, Lojzeta Peterleta...)? Isto velja za g. Pirkerja, ki je kot poslanec ljudske stranke Avstrije član evropske komisije za človekove in manjšinske pravice, pa še za dr. Andervval-da, ki je na Koroškem pristojen tudi za vse stike urada vlade (uprave) s slovensko manjšino in narodnimi in jezikovnimi nemškimi skupnostmi v celi Evropi, razen tega je še član Evropske federacije narodnih manjšin (FUEN). Poglejte no, prosim, resnici v oči!
In še o izkoriščanju pokopališč v politične namene. V Starem Logu na spomeniku piše: “Vsem umrlim Kočevske dežele, ki so doma ali kjerkoli na svetu našli svoj mir, v spomin.” Kaj ima to s politiko? Tudi ostala pokopališča in sakralne objekte (Stari Tabor, Planina, Komarna vas itd.) smo vedno obnavljali skupaj s krajevnimi skupnostmi, občinami ali vaškimi skupnostmi. Tako je kapelo v Travnem Dolu obnavljala krajevna skupnost Uršna sela s sodelovanjem vaške skupnosti in Društva staroselcev. Ali smo vse te zlorabili v politične namene?
Pa še to: dokažemo lahko, da smo vabili Dolenjski list na vsako prireditev, tudi na tribuno v Dolenjskih Toplicah ob položitvi temeljnega kamna za obelisk, v Travni Dol itd. In resnici na ljubo je treba povedati, da se je nekaterim vabilom Dolenjski list tudi odzval (Travni Dol).
AUGUST GRIL, Grosuplje
Komedija pod novomeškimi koši in Dovoljenje za popravni izpit?
DL št. 4, 25. januarja
Odgovor vodstva košarkarskega kluba Krka Telekom na moje poročilo s tekme z Iraklisom in komentarjem poraza me ni presenetil, veseli pa me, da ga je spisal prav predsednik kluba Samo Plantan.
Mnenje o tem, kako slaba je igra kakega moštva na določeni tekmi, je relativno in subjektivno. Dejstvo je, da je bila igra novomeških košarkarjev na tekmi z Iraklisom slaba. V primerjavi s tisto prvo tekmo, ko so No-vomeščani Iraklis v Grčiji premagali, je bila igra novomeškega moštva na drugi tekmi s tem moštvom zelo slaba. Isti igralci so v tej sezoni že pokazali, da znajo bistveno več in lahko igrajo bistveno bolje. Po mojem mnenju (v komentarju je izraženo osebno mnenje komentatorja) je bila njihova igra sramotno slaba.
Zakaj je bila igra po mojem mnenju sramotno slaba? Ker večina igralcev (obstajajo tudi izjeme) Krke Telekoma na sporni tekmi ni pokazala ne želje, da bi zmagali, ne volje, da bi igrali tako, kot znajo. Če so si to želeli, so vsekakor dobro skrili. Sam poraz proti bogatemu grškemu moštvu z 20 točkami razlike ni sramoten, po mojem mnenju pa je bil sramoten način, kako so se novomeški košarkarji dobesedno predali.
Že v komentarju, ki ga vi obsojate, sem zapisal, da mora razočarana košarkarska javnost dati novomeškim košarkarjem priložnost opraviti popravni izpit. Če bi moštvo Krke Telekoma premagalo po mojem mnenju relativno močnejši moštvi Uniona Olimpije in Partizana, bi bil popravni izpit opravljen in tekma z Iraklisom pozabljena.
Mislim, da ste moj vzpodbudno naravnani zaključek komentarja spregledali in ste se v svojem odgovoru obesili na ugotovitve, vezane neposredno na tekmo z Iraklisom.
Petja navijačev, daje trener Pipan ovca, v poročilu nisem komentiral, v komentarju pa sem jasno zapisal, da so navijači po krivici vso krivdo za slabo igro naprtili trenerju in njegov položaj in relativno nemoč tudi obrazložil. Ne, ne mislim, da je za vse kriv trener, in mi je žal, če ste me tako razumeli.
Menite, da bi se moral za v zvezi z nešportnim življenjem nekaterih košarkarjev obrniti na vodstvo kluba. Zakaj? Da mi poveste, če sem prav videl? Nimam težav z očmi in dobro
vidim od blizu in od daleč, zato se bolj kot na vaše izjave zanesem na tisto, kar sam vidim. Kar se tiče preverjanja informacij pri vodstvu kluba prav tako nimam najboljših izkušenj. Pred kratkim sem pri članu najožjega vodstva kluba preveril govorice o odhodu Mirka Ščekiča v drug klub in dobil zagotovilo, da bo ostal v Novem mestu, kar sem zapisal tudi v svojem članku, a se je izkazalo, da sem bil zaveden.
Sprašujete, če boste sploh dobili priložnost, da mi pojasnite nekatere stvari. To priložnost ste imeli vedno. Moje telefonske številke so v imeniku. Lahko me pokličete in se dobimo na kavi. Če bi vam bilo kaj do tega, da se pogovarjate z mano, bi mi, kadar se srečava, lahko vsaj odzdravili, namesto da gledate mimo mene. Zaradi tega sem do zdaj upravičeno mislil, da si ne želite pogovora z mano. Vesel bom, če bom ugotovil, da sem se motil.
Kar pa se tiče navijačev: nimam jih za junake in mi je žal, če ste ob mojem pisanju dobili tak občutek. Nasprotno, strah me je njihovega agresivnega vedenja, pa čeprav je izraženo le verbalno. Ob pogledu na razbesnele obraze na tribuni me spreleti srh, vendar je to tudi moj osebni problem, ki ga moram vzeti v zakup, če želim opravljati svoj poklic.
Za konec bi vas rad pomiril. Košarkarji mi niso nič manj pri srcu kot drugi športniki. Cenim pa predvsem trdo delo in popolno predanost cilju, saj je to edina pot, ki vodi na vrh, in med novomeškimi košarkarji je tudi precej takih, ki se tega dobro zavedajo in tako tudi živijo.
IGOR VIDMAR, prof., novinar Dolenjskega lista
V šmihelskem romskem naselju nevzdržne bivalne razmere Skupne sanitarije dotrajane - Sedaj tudi brez vode
Romi v romskem naselju Šmihel pri Novem mestu si ne moremo in ne znamo več pomagati, poleg pereče stanovanjske problematike nam zaradi komunalne neurejenosti naselja pretijo tudi bolezni. Zato v imenu vseh ogroženih Romov, njihovih otrok, bolnih, ostarelih in invalidov protestiram zoper pristojne in odgovorne na Mestni občini Novo mesto zaradi kršenja človekovih pravic in temeljnih svoboščin Romov. Obenem ponovno kličem na pomoč za preprečitev širjenja epidemičnih in kroničnih obolenj, katerih vzrok so onesnaženo okolje, nehigienske skupne sanitarije in neprimerni bivalni prostori.
Leta 1979 je občina Novo mesto v romskem naselju Šmihel zgradila provizorij za osem romskih družin ter skupne sanitarije. Takrat občina ni upoštevala števila članov romskih družin, vsi bivalni prostori so enake širine, višine in dolžine, vhodi v stanovanja posameznih družin so si preblizu. Jedilnica in spalnica sta v enem prostoru, v katerem živi kar sedem članov, kar je pretesno in nehigiensko. Predprostori imajo le pipo in umivalnik, sicer pa je umivalnica brez vode, bivalni prostori so vlažni in plesnivi. Pred vhodom v stanovanje je v deževnem vremenu prava poplava in voda teče v bivalne prostore ter do skupnih sanitarij. Okolica pa je zaradi blata podobna močvirju.
Skupne sanitarije so na najnižji higienski stopnji. Že leta in leta ni posijala luč v tem prostoru. Dve odprtini za okna pa zaradi smradu pokrivamo z leseno ploščo. Vrata razpadajo. Umivalnika ni več, tudi pipe in vode ni več. Čiščenje sanitarij ni možno, vsi odtoki in greznice so zamašeni. Širijo se neznosen smrad, vlaga in plesen, in to že leta.
Romi smo naredili vse, kar znamo in zmoremo. Miran Rifelj iz Mestne občine Novo mesto vse to dobro pozna in meni, da so Romi sami krivi, da je tako, in naj sami kopljejo. Romi pa kopljemo in kopljemo, kot da iščemo izgubljeni zaklad. Prebili smo zid v WC-ju, da lahko pri čiščenju pometemo vodo, pomešano s človeškim blatom in urinom, na zadnjo stran, kjer pa je tudi edini prehod do naših drvarnic, kokošnjaka in do vrtičkov.
Izčrpal sem že vse poti, ki jih poznam na občinski in tudi na republiški ravni. Na mojo pobudo je komisija Državnega zbora za peticije obravnavala problematiko Romov na Dolenjskem že pred skoraj štirimi leti, in sicer so 13.3.1997 obiskali naselje v Brezjah in v Šmihelu in na podlagi tega 21. 3. 1997 sprejeli sklep: ..Komisija za peticije predlaga Mestni občini Novo mesto, naj čimprej prouči možnost za komunalno ureditev romskega naselja Šmihel s ciljem saniranja obstoječih in nehigienskih sanitarij."
In kaj je bilo od takrat pa do danes s strani Mestne občine Novo mesto narejeno? Vem le to, da so zgradili eno novo greznico, žal pa so jo postavili na napačni strani, v skupnem provizoriju in sanitarijah pa ni bilo narejenega ničesar. Najhujše pa je to, da so nam sedaj ponovno zaprli še vodo. Mestna občina skupaj s Komunalo nam je obljubljala, da bomo dobili vsak svoj števec za vodo, da bomo mesečno plačevali porabljeno, v podpis so nam dali tudi nekakšen dokument. Od vsega tega ni bilo nič. Da bi nam kdo vsaj začasno pripeljal in postavil cisterno s čisto pitno vodo, to lahko le sanjamo.
Na koga naj se Romi sploh še obrnemo?
RAJKO ŠAJNOVIČ
Kuža žiga v knjižnici Ustanovljena KO Koprivnik
PRNOMFI I . Ham*« v
ČRNOMELJ - Danes, v četrtek, L februarja, bo ob 18. uri v črnomaljsko knjižnico prišel na obisk razigrani kuža Žiga. Otroci bodo izdelovali lepljenko, s seboj pa naj prinesejo tudi 100 tolarjev. Sicer pa si obiskovalci prireditev v knjižnici lahko ogledajo mesečni program tudi na intrnetu belokrajnc.net.
Ohranjali bodo spomin na NOB
Ob kulturnem prazniku
SEMIČ - Učenci in učitelji OŠ Semič vabijo v sredo, 7. februarja, ob 18. uri v kulturni dom na prireditev, ki jo bodo pripravili sami v zvezi s Prešernovim dnevom.
KOPRIVNIK - Lanskega 11. novembra so prebivalci Koprivnika ustanovili Krajevno organizacijo (KO) Koprivnik na Kočevskem, ki šteje sedaj 20 članov. Večinoma so to mladi, potomci borcev NOB, ki se jim bodo pridružili tudi nekateri nekdanji domačini, ki živijo v Kočevju in drugih slovenskih krajih.
Na prvem občnem zboru so izvolili za predsednika Vlada Oberstarja, za tajnika Ivana Muhiča in za blagajnika Matijo Faflerja. V sprejetem delovnem načrtu so sklenili, da bodo vključili nove člane, skrbeli za spomenike, obveščali javnost o svojem delu, zbirali zgodovinsko gradivo in spomine o Koprivniku, predvsem o NOB, ter sodelovali z vaščani in drugimi organizacijami. Posebno
M*. J
REGIONALNI RAZVOJNI PROGRAMI - Državno strategijo regionalne politike in regionalne razvojne programe, ki so njen sestavni del, so v Kočevju predstavili!od leve proti desni): mag.Leon Devjak in mag. Mojca Šteblaj iz Agencije za regionalni razvoj ter direktor Podjetniškega centra Novo mesto Andrej Škrinjar (Foto: M. L.-S.)
skrb bodo namenili obeležitvi Vstaje na Kočevskem, posebej v Koprivniku, ob koncu druge svetovne vojne, katere obletnica bo leta 2002. V prelepe kraje ob vznožju Kočevskega Roga pa bodo skušali privabiti čim več turistov in borcev NOB.
Koprivnik ima bogato zgodovino NOB. Pred drugo svetovno vojno je bil Koprivnik občinsko središče s 23 naselji. Večina prebivalcev je bila kočevskih Nemcev, ki so se decembra 1941 preselili na Spodnjo Štajersko ob Savi, v okolico Leskovca in Artič pri Krškem. S temi 235 družinami je odšlo tudi nekaj Slovencev. Že pred tem, v času roške fronte, so Italijani požgali 20 naselij. V njih je ostalo 156 Slovencev, ki so sodelovali v NOB. Vojno jih je preživelo le 72, pa še ti so se večinoma preselili v druge slovenske in jugoslovanske kraje, ostali so umrli pod Italijani, Nemci, Belogra-disti ali pa v taboriščih in zaporih. 22. junija 1979 je narodni heroj Jože Boldan-Silni odkril spomenik, na katerem ni vseh imen, temveč je imenovan le leta 1944 padli komandant brigade Alojz Kolman Marok in sedem neznanih borcev.
Med vojno je bilo v Koprivniku in okolici veliko bojev. Med pomembnejšimi je partizanska zmaga 14. in 15. novembra 1944 nad dvema domobranskima in enim nemškim bataljonom ob umiku sovražnih enot iz Bele krajine. Tuje bilo tudi zbirališče okupatorskih italijanskih enot v času roške ofenzive (16. 7. do 2. 11. 1942), v okolici pa so se že junija 1942 zbirali begunci, ki so bežali pred italijanskim nasiljem.
ZDRAVKO TROHA
S podjetniki o regionalnih programih
Pripravljavci regionalnega razvojnega programa za območje jugovzhodne Slovenije so v Kočevju pojasnili pomen priprave regionalnih razvojnih programov
KOČEVJE - Predstavniki Agencije za regionalni razvoj in Podjetniškega centra Novo mesto so v četrtek v Kočevju spregovorili o pripravi regionalnega razvojnega programa za območje jugovzhodne Slovenije. Poleg predstavnikov štirih občin in šolnikov so pogovoru, ki ga je pripravila Razvojna agencija Pokolpje, prisostvovali tudi direktorji srednjih in velikih podjetij.
Mag. Mojca Šteblaj in mag. Leon Devjak z Agencije za regionalni razvoj sta predstavila strategijo regionalnega razvoja Slovenije in regionalne razvojne programe. Mag. Devjak je ob tem poudaril, da bodo sedanje pomanjkljivosti širšega območja Kočevske, kot so
njena ekonomska šibkost, strukturni problemi in omejevalni dejavniki, kot je meja, imeli pri pridobivanju denarja od države in EU prednost in daje zato zelo pomembno, da vsi povedo, kakšne potrebe imajo, kaj si želijo in s kakšnimi težavami se srečujejo pri svojem delu.
Na vprašanja gospodarstvenikov, kako lahko gospodarstvo sodeluje pri pripravi regionalnih razvojnih programov in ali ne poteka njihova priprava mimo razvojnih programov občin, je mag. Devjak odgovoril, da regionalna razvojna agencija usklajuje razvojne strategije občin z vizijami, ki jih imajo podjetja. To pa pomeni, je pojasnil, da morajo pri pripravi regionalne-
ga razvojnega programa opozoriti na konkretne težave, ki jih imajo s kadri, ekologijo, transportom in ostalim. Razvojni center Pokolpje bo z njihovo pomočjo pripravil razvojne programe za občine Kočevje, Kostel, Osilnica in Loški Potok, ki po teritorialni razdelitvi sodijo z občinami Dolenjske, Bele krajine in Ribniškega med 16 občin jugovzhodne Slovenije. Za to območje pa mora biti regionalni razvojni program, kot je povedal direktor Podjetniškega centra Novo mesto, ki izvaja vlogo regionalne razvojne agencije, Andrej Škrinjar, izdelan do konca letošnjega leta tudi v obliki konkretnih izvedbenih programov.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Spomini na Jožeta Dularja
O Jožetu Dularju lahko napišem nekaj suhoparnih biografskih podatkov: da je bil rojen v Vavti vasi 24. februarja 1915, daje bil pesnik, pisatelj, urednik, pomemben kulturni organizator, častni član Slavističnega društva v Ljubljani, daje bil častni občan Novega mesta in Metlike, da je kot profesor slavist služboval na gimnaziji v Ljubljani in na nižjih gimnazijah v Domžalah in Metliki, daje postal leta 1951 direktor Belokranjskega muzeja v Metliki, da je izdal pesniške zbirke Zveste menjave, Trepetajoča luč, Dobra je ta zemlja, da je s prozo postavil spomenik reki Krki in ljudem ob njej z deli Ljudje ob Krki, Krka umira, Krka pa teče naprej, da je objavil romansira-no kroniko o Metliki z naslovom Mesto nad Bojico, da se je veliko ukvarjal z domoznansko publicistiko in še bi bilo kaj dodati.
A to lahko bralec najde v učbenikih literarne zgodovine, v enciklopedijah, v Slovenskem almanahu.
A jaz sem imel priložnost profesorja Dularja spoznati tudi osebno. Že v sedmem razredu, ko me je nekaj dni poučeval slovenski jezik. Med mladino je slovel kot natančen in strog učitelj, za katerega je pomembna vsaka vejica. Življenjsko Pomembna. Kot primer nam je navedel brzojav naslednje vsebine: “Pomilostiti, ne ustreliti.” Za dokaz življenjske usodnosti je prestavil ločilo. “Pomilostiti ne, ustreliti.” Vejica odloča o življenju in smrti... Takrat smo, razumljivo, živeli v Jugoslaviji, in ko smo se v šoli ubadali s kraticami, je prišla na vrsto tudi JDŽ. Profesor Dular je pojasnil: “JDŽ niso Jugoslovanske državne železnice, ampak kratica pomeni, daje Jože Dular žejen." Pozneje sem večkrat zavil k Dularjevim, ker sem prijateljeval s sinom Janezom, v isti delovni organizaciji in v isti pisarni pa sem služboval s profesorjevo ženo Silvo, s katero sva nekaj časa pela v pevskem zboru podjetja.
Zadnjih nekaj let pisateljevega življenja sva bila večkrat skupaj. Odkrilo je občudoval moje humoreske, ki se jim je znal od srca nasmejati. Opozoril me je na kakšno pravopisno nepravilnost. Pri tem je bil nepopustljiv in neusmiljen in zelo so ga motile jezikovne šlamparije. Pri meni in Pri drugih. Vzpodbujal me je, naj Pišem in naj se manj ukvarjam s Pripravo najrazličnejših prireditev. “Kar je natisnjeno, ostane, “je imel navado reči,” vse drugo gre hitro v Pozabo.”
Ko mi je prinesel ^stanovanje knjigo anekdot Smeh na prepihu s posvetilom, je ponovil iz njegovih ust že večkrat slišano: “Kupiti moram kak časopis, prebrati kritiko, da bom vedel, kaj sem sploh napisal.”
Pri Dularju sem občudoval predvsem natančnost in delavnost. Zapisoval si je, kar je slišal, in delal je, ko bi že drugi zdavnaj nehali. Ob osem-
desetletnici mu je metliški župan v kulturnem domu med drugim zaželel tudi zdravje in da bi še veliko ustvaril. Dularju so se od smeha zasolzile oči in občinskemu velmožu je odvrnil: “Lepa hvala za takšno čestitko. Namesto da bi mi zaželel miru in uživanja, mi želi, da bi še veliko delal."
Lenuhov ni maral, ne. Večkrat mi je povedal zgodbo o bogatem Metličanu, kije zapustil ta svet pa so k njemu prišli, da bi mu napisal nagrobni govor. “In kaj naj poudarim?” sem vprašal. “Ja, to, da je bil bogat.” To bo premalo za presunljivo slovo.” Premožneža so na vsesplošno zgražanje pokopali brez poslovilnih besed, ki bi poveličevale njegovo premoženje.
Svojim učencem sem velikokrat povedal, da sem videl Dularja, kako je poskočen, drobnih in hitrih korakov kljub nemajhnemu številu let premagoval klanec na Trg svobode, pri tem pa se mu ni zdelo za malo pobrati odvržen papir ali polivinilasto vrečko. Bil je redoljuben in motile so ga tudi takšne malenkosti, kot je bila na primer pregorela žarnica pred nekdanjo Makarjevo gostilno. Nešteto bodic na račun krajevnih nepravilnosti izpod njegovega peresa je zagledalo beli dan v Dolenjskem listu s podpisom - ar.
Mojo generacijo je Dular navduševal z vitalnostjo. Občudovali smo njegovo energijo in včasih nas je bilo spričo nje malce sram. Počutili smo se invalidno, dajal je veliko več od nas, imeli smo občutek, da nikoli ne miruje, da stalno brska po preteklosti in kritično motri sedanjost. Svoje delo je uredil do potankosti. V kuhinji, v hiši na Cesti bratstva in enotnosti, mi je ob nekem obisku pokazal debele po njegovem naročilu narejene zvezke. V njih so bili izrezani članki, njegovi zapisi in zapisi o njem: v katerem časopisu, kdo, kje. Nič površnega, nič naključnega, slučajnega. Z datumi, z avtorji. Kronika nekega dela, nekega plodnega, bogatega življenja.
Ko sva se v mojem stanovanju v Kidričevem naselju 3 pogovarjala o romanu Mesto nad Bojico, je bil presenečen nad mojo ugotovitvijo, da sem opazil v delu ironičen odnos do smrti.
Potem sva se videla še v reševalnem avtomobilu. Peljala sva se iz Novega mesta v Metliko. Jaz z dialize, Dular v dom za starejše krajane. Vprašal sem ga: “Kako si, Jože?" Odgovoriti mi ni mogel, kap mu je od; vzela govor. Le s kretnjo roke mi je dal vedeti, da ni najboljše.
Ko sem 31. januarja lani zvedel, da je umrl, sem se spomnil njegovega obiska pri meni na vikendu v Gribljah. Takrat je bil še pri močeh in zaprosil me je, če ga odpeljem s čolnom na drugo stran.
Ne vem, zakaj se mi je to zazdelo simbolično.
TONI GAŠPERIČ
Blaž Pahulje, devetdesetletni
3. februarja bo minilo 90 let, odkar se je v Prigorici pri Ribnici rodil znani črnomaljski in belokranjski družbeno-politični delavec Blaž Pahulje. Otroška in mladostna leta je Preživel v zidarski družini, ki je bila daleč naokoli znana po izvrstnih zidarskih mojstrih. Tako je bila tudi Blažu že v rani mladosti usojena zidarska žlica, ki jo kljub starosti še danes rad suče.
Napredno delavsko gibanje je že zgodaj pritegnilo Blaža, ki seje takoj Po okupaciji naše domovine vključil v narodnoosvobodilno gibanje. Za-radi napredne usmerjenosti ga je okupator interniral na Rab, kjer se Je pozneje pridružil borcem Rabske brigade. Po osvoboditvi je do leta 1948 delal kot politični aktivist v Kočevju, potem pa so ga določili za sekretarja okrajnega partizanskega komiteja v Črnomlju, kjer je delal tri leta. Bolj kot politika gaje zanimalo delo v gospodarstvu. Razveselil seje Ponujene priložnosti in leta 1952 Postal direktor Črnomaljskega komunalnega podjetja, ki se je kmalu Preimenovalo v Begrad. V začetku je Podjetje štelo le 52 delavcev, a bili so edini v mestu, ki so opravljali obrtniška dela v gradbeništvu. Pod njegovim vodstvom seje podjetje širilo, in ko je odhajal v pokoj, je bilo v njem zaposlenih že 280 ljudi.
Dolga leta je bil Pahulje tudi predsednik Planinskega društva Črnomelj in njegova zasluga je, da je na Mirni gori zrasel prijeten planinski dom, ki ga je z lastnimi rokami in s Prostovoljnim delom gradil tudi sam. Sicer pa je njegova odlika, da se je na vseh odgovornih mestih, kjer je služboval, izkazal kot izredno delaven in skromen mož. Med Belokranjci uživa spoštovanje, čeprav so bili
v začetku do njega nekoliko nezaupljivi. A so ga hitro sprejeli za svojega. Za uspešno delo je dobil veliko priznanj, plaket, odlikovanj, je častni član več društev, pred dvema letoma pa je prejel tudi plaketo občine Črnomelj.
Iskrene čestitke ob njegovem visokem jubileju ter še na mnoga leta!
Dragi vrtci
VIDEM - DOBREPOLJE - Ob koncu leta, ko so v Dobrepolju sprejeli rebalans lanskega proračuna, so se pojavila največja razhajanja med sprejetim (37 milijonov tolarjev) in rebalansom (skoraj 60 milijonov tolarjev) pri predšolski vzgoji. Pri sprejemanju letošnjega proračuna so to razliko upoštevali, saj je država znižala cenzus za plačilo vrtca. Starši tako v povprečju ne bodo plačevali več kot 15 odstotkov dejanske cene, vse ostalo bo na ramenih občine. Predvsem zaradi naraščanja cen kurilnega olja so v začetku leta dvignili cene vrtca, o čemer smo že pisali.
PRIZNANJE VETERANU - Visoko priznanje gasilskega veterana je prejel Janez Blatnik st. (drugi z desne). (Foto: S. M.)
Voda nima pritiska
HINJE - Hinjski gasilci so zadovoljni z lanskimi rezultati dela. Njihovi pionirji so na občinskem tekmovanju dosegli prvo mesto in mladinci tretje, v garažo so s pomočjo sponzorjev pripeljali nov avto znamke Renault Master, organizirali že 12. tekmovanje harmonikarjev ter skupno gasilsko vajo vseh društev občinskega poveljstva Žužemberk.
Predsednik Ciril Papež je na nedavnem občnem zboru povedal, da so skupaj s kulturnim društvom Hinje s pomočjo javnih delavcev uredili tudi oder za kulturne in druge prireditve. Poveljnik društva Franci Šporarje opozoril na problematičen pritisk vode v hidrantnem omrežju vasi Hrib, kar je pokazala tudi oktobrska vaja. Na koncu sta predsednik Papež in predsednik GZ Novo mesto Alojz Muhič podelila tudi priznanja gasilske zveze in jubilejne značke.
S. M.
Mojstrska naziva za Stanka in Anjo
Fotografsko društvo Grča žanje uspehe
Člana fotografskega društva Grča Stanko Lavrič in Anja Papež sta od Evropske mednarodne organizacije FIAP prejela mojstrski naziv AFIAP (Artist FIAP), ki se podeljuje za izjemne dosežke na fotografskem področju. Nanj je potrebno čakati najmanj pet let od prvega uspešnega sodelovanja na razstavah pod pokroviteljstvom FlAP-a. Na svetu je okoli 1700 fotografov s takšnim nazivom, v Slovenija pa okoli 40.
Konec uspešnega leta 2000 ter ponoven uspeh že v letu 2001 pa je društvo potrdilo še z dvema nagradama. Stanko Lavrič je konec lanskega leta na razstavi v Torontu v Kanadi prejel častni trak, Aleksander Čufar pa je leto začel z nagrado na festivalu Maria Luisa v Španiji.
Tako so fotografi, ki delujejo pod pokroviteljstvom Gozdarstva Grča, potrdili, da bodo tudi letos posegli v boj za najboljše slovenske fotografe.
JANEZ PAPEŽ
Pomembna pridobitev
Za kočevsko občino, ki ima skoraj petino prebivalstva upokojencev, je univerza za tretje življenjsko obdobje, kot meni direktorica Ljudske univerze Kočevje Lilijana Štefanič, ne samo dobrodošla, marveč celo pomembna pridobitev. Glede na to, da se po snovalcih projekta univerze, ki je prišla na slovenska tla po njeni hitri razširitvi iz Francije na druge evropske države, tretje življenjsko obdobje začenja že po 40. letuje njena izjava več kot na mestu, vsi, starejši od 40 let, pa se moramo sprijazniti, da smo zakoračili že v tretje in s tem zadnje življenjsko obdobje!
Veselimo se praznika kulture
Komaj smo pospravili praznično okrasje, se praznično vzdušje lahko spet začenja. Za novomeške ljubitelje knjig bodo ta pričakovanja vnesla praznična občutja, ki jih bomo gojili in zadržali v sebi do odprtja knjižnice, do dostopa do knjig. Ta veliki dogodek in vsa pričakovanja ob tem se mi zdijo, kot Iti bila zapisana prva črka Rastoče knjige, ki naj bi Slovence združila v dobrem in lepem.
Prav zato Novomeščani letos ne bomo čakali samo na večerno proslavo z govori in podelitvami, ampak bomo vsak pri sebi ali skupaj našli pot o lepe besede, podobe, pesmi in plesa. Sicer pa bo en dan za tako nagrado premalo. Treba bo raztegniti dan kulture v mesec ali še več, da bo ta opojnost prazničnega vzdušja trajala dolgo.
Mimo je leto, ki smo ga posvetili Prešernu, ostal je spomin na proslavo v belem, ostali so zvoki v novo odetih pesmi in melodije v različnih glasbenih izvedbah, za nami je nadaljevanka in podoba nesrečnega pesnika. Morda je res potreben čas, da je njegova beseda dobila svojo težo in ga bolje razumemo in spoštujemo. To dokazujemo s svojim odnosom do preteklosti, naroda, jezika iz knjige, ki je vedno živa vez med preteklostjo in prihodnostjo. Torej bodimo zaradi Prešerna prešerni in se veselimo praznika kulture, ga vsak po svoje počastimo in se obogatimo. Nekaj predlogov: združujmo ljubitelje knjig v bralne krožke na šolah, organizacijah in podjetjih ali pa se pridružite nam, prenašalkam bralnega virusa v študijskem krožku; organizirajmo čitalniške plese (vstopnica naj bo literarni izdelek), ure branja v domačem ali prijateljskem krogu, kvize ali knjižne uganke in druge zanke kot družabne igre ob srečanjih na ta praznični dan, branje najlepših pesmi ali odlomkov iz knjig na vseh krajih druženja, na trgih, pred v knjigarnami in knjižnicami ter v njih.
Še tisoč idej naj vam olepša to čakanje na nov praznik, vas razveseljuje, ko boste brskali, izbirali in iskali besedne darove. Besede so hrana za dušo, uživajte jih po kapljicah.
ELIZABETA VARDIJAN
Izobraževanje mladih planincev
METLIKA - Planinsko društvo Metlika (PDM) je 20. in 21. januarja za osnovnošolce, ki obiskujejo planinski krožek v okviru PDM, pripravilo na Mirni gori planinsko šolo. Udeležilo se je je 27 učencev, vodili pa sojo vodniki in mentorji iz društva s pomočjo vodnikov in planinskih inštruktorjev iz PD Črnomelj in Novo mesto. Mladim so posredovali teoretično in praktično znanje, ki ga mora imeti vsak planinec. Prav danes pa imajo še izpit. Vsi, ki ga bodo uspešno opravili, bodo prejeli priznanje Planinske zveze Slovenije o opravljeni šoli. To pa je po mnenju predsednika PDM Antona Krašovca, ki je šolo vodil, tudi prvi korak za nadaljnje izobraževanje planinskega kadra.
Zasegli dva ukradena avta
OBREŽJE - Na mednarodnem mejnem prehodu so policisti 26. januarja zasegli dvoje ukradenih vozil. Kombinirano vozilo znamke Mercedes Vito, ki ga je vozil 31 -letni ital-ijaski državljan S. L., je bilo istega dne ukradeno v Italiji, osebni avto znamke Mitshubishi Pajero, ki ga je vozil 35-letni bosanski državljan N. M., pa je bilo ukradeno v Italiji 22. januarja. Osumljeni je imel ponarejeno prometno dovoljenje.
Društvo z največjim napredkom
Strelsko društvo Rudar Globoko ima plaketo Strelske zveze Slovenije za društvo z največjim napredkom v letu 2000 - Državni rekorderji
STARA VAS - SD Rudar Globoko postaja eno najmočnejših strelskih društev v Sloveniji na področju streljanja s puško šibrenico, tako po številu članov in tekmovalcev (32) kot tudi po rezultatih. Že lani so glo-boški strelci temeljite priprave oz. celoletne treninge kronali z dvema ekipnima državnima naslovoma ter z novim ekipnim državnim rekordom. Andrej Zupan je dosegel kategorizacijo v mladinskem razredu, Anton Ajster, novi državni rekorder v skeetu, pa v državnem razredu.
SD Rudar se je okrepil še s tremi reprezentanti, z bratoma Markom in Gorazdom Slemenškom z Dolnjega Brezovega ter Janijem Šekoranjo. 17-
letni Marko Slemenšek je dobil plaketo SZS za najboljšega mlajšega mladinca v letu 2000. Ni čudno torej, da je Anton Ajster na občnem zboru ŠD Rudar pretekli petek v gostilni Kocjan v Stari vasi ne ravno pretirano optimistično napovedoval, da je njihov cilj, v vseh disciplinah poseči v državni vrh. Franc Kolarič je prepričan, da imajo dovolj kakovostnih tekmovalcev v vseh kategorijah, bodisi da gre za lovska, medklubska, državna ali mednarodna tekmovanja. Društvo bo skušalo dobiti podporo vseh treh posavskih občin pri smelih načrtih, med katerimi je tudi gradnja večnamenskega strelišča.
P. P.
ZLA TA POROKA LEVSTIKOVIH - Janez Levstik se je rodil kot osmi izmed dvanajstih otrok v številni kmečki družini na Mrtovcu. Po končani osnovni šoli v Mokronogu se je izučil za kolarja. Med vojno so Nemci družino izselili v Nemčijo, po vrnitvi v domovino pa je Janez opravil mojstrski izpit in si na kmetiji, ki jo je prevzel po bratovi smrti, uredil delavnico. Antonija pa je bila četrti od petih otrok v Redenškovi družini v Dolenjem Boštanju. Družina je kupila mlin ob Mirni na Radni, žal pa jim je tragična nesreča kmalu vzela očeta. Otroci so morali zato veliko delati v mlinu. Tudi Redenškove so izselili v Nemčijo. Po vrnitvi domov je delovala Antonija v boštanjskem prosvetnem društvu. Medsebojna simpatija je prerasla v ljubezen in pred 50 leti sta se Antonija in Janez poročila, si s trdim delom posodobila kmetijo, obnovila hišo. Trem svojim otrokom sta omogočila priti do poklica. Preteklo soboto je zlatoporočencema čestital in izročil darilo sevniške občine župan Kristijan Janc, slavljencema pa je šopek cvetja izročila matičarka Marjana Derstvenšek (na posnetku).
SREČANJE STAROSTNIKOV KORK ARTIČE- 19. januarja je potekalo peto srečanje starostnikov nad 70 let, ki ga je pripravila KORK Artiče in Območno združenje RK Brežice ob pomoči DU Brežice, KS Artiče, OŠ Artiče in sadjarske zadruge. Družabnega srečanja se je udeležilo preko sto starostnikov in gostov, ki so ob prijetni glasbi zapeli in zaplesali. Izrazili so željo po takšnih srečanjih še naprej. Najstarejša med udeleženci sta bila Jožefa Molan in Janez Černelič, ki bosta letos dopolnila 91 let. KORK Artiče želi vsem starostnikom in aktivistkam RK še veliko zdravih let in dobre volje. (Predsednica KORK Artiče Nada Rožac)
PETI IN NAPISANI VERZI-Pesnik mlajše generacije Klemen Pisk iz Tržiča v Novem mestu ni povsem neznano ime. Lanskega decembra je pri novomeški Založbi Goga izšla njegova druga pesniška zbirka Visoko in nagubano prapočelo in poslej se tržiški pesnik rad vrača na kraj “zločina", kjer je vedno dobrodošel. V soboto, 27. januarja, zvečer je nastopil na glasbeno-literar-nem večeru v klubu Lokal Patriot v Novem mestu. Dogodek sta oblikovala pesnik in njegov prijatelj kritik Primož Zevnik, ki sta v sproščenem, s humorjem prežetim pogovoru prečesala Piskovo pesniško, prevajalsko in glasbeno tvornost. Klemen je namreč tudi glasbenik, igra v skupini Žabjak, piše skladbe, poje in igra kitaro, torej avtor z dovolj talenti za pester in zanimiv večer. Na sliki: Klemen Pisk (levo) in Primož Zevnik na odru v Loka!Patriotu. (Foto: M. Markelj)
ENKRATNE GOBE - Šentjernejsko društvo Gallus Bartholomaeus je ob svojem občnem zboru in bližajočem se kulturnem prazniku odprlo prvo društveno fotografsko razstavo z naslovom Enkratne gobe, ki so jo oblikovali s fotografijami Marjan Dvornik (na sliki desno), Mihael Hrovatič kot strokovni sodelavec in Marijan Hočevar, ki je prevzel tehnično pripravo. Na ogled so postavili 18 fotografij različnih gob, ki rastejo v gozdovih šentjernejske doline in na pobočjih Gorjancev. Kot je povedal avtorfotografij Dvornik, želijo z omenjeno razstavo prikazati detajl iz navadnega življenja, ki ga običajno spregledamo. Gobe so namreč sestavni del kulture bivanja, zato so fotografije poleg opisa gob opremili še nekaterimi recepti za njihovo pripravo, s humornimi prispevki, ki pokažejo na umeščenost gob v naše odnose, in z deli vladnih uredb glede obnašanja do narave. Otvoritev razstave in občni zbor, kije sledil, je s pesmijo obogatil dekliški zbor Beli cvet. (Foto: M. Žnidaršič)
reportaže • zanimivosti • slike • dopisi • reportaže • zanimivosti • slike • dopisi
GOSPODARJENJE Z GOZDOVI
V gozdu ukrepaš samo s sekiro
Kar 53 odst. Slovenije ali več kot milijon hektarjev pokrivajo gozdovi, za katere radi rečemo, da so naše najpomembnejše naravno bogastvo, saj dajejo les, edino slovensko obnovljivo surovino. Če to drži, mora država, ki je po gozdnatosti tretja v Evropi, skrbno gospodariti s tem bogastvom, predvsem pa upoštevati stroko in zmožnosti lastnikov gozdov, manj pa podlegati politično dobro zvenečim predlogom.
ALI SEKAMO DOVOLJ? - Sečnja v zasebnih gozdovih zaostaja iz različnih razlogov, na prvem mestu pa je gotovo prenizka cena hlodovine, še posebej slabšega in drobnejšega lesa. (Foto: B. D. G.)
Lesarji in gozdarji zadnje čase vse glasneje opozarjajo, da se v slovenskih gozdovih poseka precej manj, kot bi se lahko. Ali zaradi tega lahko rečemo, da v gozdovih nastaja škoda?
Zvone Novina, direktor Novo-lesa iz Straže, podjetja, ki kupi največ hlodovine v Sloveniji in letno predela kar 56.000 kubičnih metrov hlodov, prav tako meni, da bi morali posekati več lesa: “V slovenskih gozdovih je za 6 milijonov kubikov letnega prirastka lesa, od tega bi bilo možno posekati 3,5 milijona kubikov, vendar se trenutno poseka komaj 2,5 milijona kubika. Lesarji menimo, in s tem soglašajo tudi slovenski gozdarji, da morajo dobiti gozdarski izvajalci koncesije za daljše obdobje, vsaj za 10 ali 20 let,” pravi Novina. Razumljivo, da lesarskemu podjetju niti malo ni vseeno, kaj se dogaja v slovenskih gozdovih, kajti kar 30 do 40 odst. stroškov lesarjev je povezanih z gozdarstvom. Predvsem pa se bojijo porasta cene hlodovine, ker so izvozniki, in z bi z večjimi stroški težko shajali.
Zvone Novina: “VSloveniji bi morali zagotoviti večji posek, sicer se bo v 15 ali 20 letih kakovost naših gozdov poslabšala!"
Nizke cene hlodovine ustrezajo seveda samo lesarjem, nikakor pa se z njimi ne morejo sprijazniti v gozdnih gospodarstvih, ki delajo in služijo v gozdovih, še manj pa lastniki gozdov, ki so zdaj že pretežno v zasebni lasti. V zadnjem desetletju je zaradi reorganizacije v gozdarstvu, denacionalizacije, zastoja sečnje v zasebnih gozdovih in morebiti še kakšnih razlogov izgubilo delo več kot
4.000	gozdarjev. Če bi bilo sečnje več tudi v zasebnih gozdovih, bi se delo našlo za marsikoga od njih.
So lastniki leni?
Zasebnih gozdov je v Sloveniji verjetno že več kot 800.000 hektarov, državnih pa je po vsej verjetnosti že krepko manj kot 300 tisoč hektarov, saj se številke nenehno spreminjajo zaradi postopkov denacionalizacije. Na območju novomeške enote Zavoda za gozdove je skupno 93.000 ha gozdov, od tega manj kot tretjino državnih in dobri dve tretjini zasebnih gozdov. V državnih je lani padlo za 124.000 kubičnih metrov dreves in v zasebnih kljub veliko večjim površinam le nekaj več: 150.000 kubikov.
Andrej Pečavar, vodja območne enote zavoda za gozdove Novo mesto, je prepričan, da zaostajanje sečnje ne ogroža naših gozdov.
Vodja območne enote Andrej Pečavar je prepričan, da zaostajanje sečnje ne ogroža naših gozdov. “Res prihaja do večjih razlik med prirastkom in etatom, vendar je treba vedeti, da tudi lesne zaloge niso optimalne, in dokler niso, je potrebno del lesa puščati v gozdu, da bi dobili stabilnejše in še bogatejše gozdove. Na našem območju bi lahko dosegli letni prirastek do 7 kubikov na hektar gozda, trenutno pa je prirastek od 5 do 5,5 kubikov, posekamo pa 3 do 4 kubike na hektar, kar je 70 do 80 odst. prirastka,” razlaga.
Posek v slovenskih gozdovih že nekaj let zaostaja za možnim posekom, in to predvsem zato, ker v zasebnih gozdovih posekajo premalo, saj posek tu povprečno dosega komaj 67 odst. prirastka. Po teh podatkih seveda nikakor ne bi smeli sklepati, da so zasebni lastniki nemarni in ne skrbijo za gozd ali so celo leni! Enega najpomembnejših vzrokov za nizko sečnjo brez dvoma najdemo v prenizki ceni
lesa na panju. Kot pravijo gozdarji, lastnik gozda pogosto, še posebej če je les droban in sploh manj kakovosten, ne krije niti stroškov. Tako ni čudno, če včasih droben les odkupo-valci pustijo kar ob cesti, saj se jim ga ne splača pobirati!
Ni cene brez ceste
Na Dolenjskem v zadnjem desetletju sečnja narašča, saj so leta 1991 posekali 208.000 in predlani 280.000 kubikov lesa. V državnih gozdovih se seka skoraj toliko, kot je načrtovano, v zasebnih pa dosti manj. Kot pravi Pečavar, je razlogov več. Med drugim so zasebni gozdovi revnejši, saj se v državnih pozna 100-letno načrtno gospodarjenje, medtem ko so bili zasebni gozdovi že pred vojno zaradi golosekov zelo revni. Za Dolenjsko je značilna še velika razdrobljenost gozdov, saj je povprečna velikost gozdne parcele komaj 0,7 ha, medtem ko ima povprečen lastnik v lasti 3 ha gozda. Zaradi naštetega posamezni lastniki niso gospodarsko tako zelo odvisni od gozda,
Namen poravnave je, da se osumljenec in oškodovanec izven kazenskega postopka med seboj sporazumeta, na kakšen način bo osumljenec oškodovancu nudil moralno ali materialno zadoščenje. Poravnalec pomaga razrešiti konflikt iz storjenega kaznivega dejanja na ustrezen način in v soglasju vseh vpletenih.
Poravnalec usmerja dogovor
V posamezni zadevi je poravnalec izbran in imenovan s sklepom višjega državnega tožilca s seznama poravnalcev, ki so se prijavili na javni poziv, izpolnjujejo pogoje ter so opravili izobraževanje. Od poravnal-ca se pričakuje, da ima smisel za delo z ljudmi, da zna poslušati, da razume stiske storilca in oškodovanca ter socialno okolje, v katerem je prišlo do konflikta ter probleme v njeth. Zaradi zagotovitve enotne metodologije dela poravnalci uporabljajo nekatere tipizirane obrazce, sicer pa je sam postopek zaupne narave, če je to potrebno za varstvo tajnosti, za katero zakon tako določa. Gre za varstvo javnega reda, morale, osebnega in družinskega življenja osumljenca oz. oškodovanca, če v korist mladoletnega osumljenca ali oškodovanca
temveč jim ta v okviru kmetije največkrat pomeni dopolnilo ali pa samo rezervo za hude čase. Ob vsem tem je v mnogih primerih zgodba zase tudi osta-relost lastnikov gozdov.
Ker pa je hlod nekaj vreden le takrat, če se ga da po normalni poti spraviti v dolino, na sečnjo vpliva tudi dostopnost gozdov. Zadnjih deset let novih gozdnih cest ali vlak nihče ne gradi več, še več, tudi za že obstoječe je čedalje manj denarja za vzdrževanje, ki je odvisno od lastnikov in lokalnih skupnosti. V letu 1999 je bila za zagotovljena komaj polovica potrebnih sredstev za te namene. Gozdarski strokovnjaki opozarjajo že tudi na novo nevarnost: ker so
ali če bi po mnenju poravnalca javnost škodovala interesom pravičnosti. Podatki, pridobljeni med postopkom, se ne morejo uporabljati kot dokaz v morebitnem kasnejšem kazenskem postopku, če poravnava ne bi bila uspešna.
Poravnalec je dolžan zadevo sprejeti, sicer pa je pri svojem delu neodvisen in nevtralen, lahko pa prosi za mnenje pristojnega državnega tožilca. S tem mnenjem mora seznaniti obe stranki.
Lažja kazniva dejanja
Seveda niso vsa kazniva dejanja primerna za poravnavo. V poštev pridejo tista, za katera je zagrožena kazen do treh let zapora. Gre zlasti za primere, ko so ljudje oškodovani v premoženjski sferi (tatvine, poškodovanja stvari itd.), pa tudi za razna nasilna in ogroževalna dejanja. “V glavnem je to bagatelna kriminaliteta, ki kvari odnose med državljani ter po nepotrebnem obremenjuje sodišča. Poravnave naj bi pri državljanih utrjevale tudi prepričanje o koristnosti lastnega prispevka k reševanju sporov brez vpletanja sodišča kot državne institucije. Gre za načelo nekega švicarskega teologa, ki pravi, da so udeleženci v problemu tudi udeleženci v rešitvi. Problem bo namreč vsebinsko rešen le, če bosta v
sredstva iz pristojbin za vzdrževanje gozdnih cest sestavni del občinskih proračunov, se dogaja, da denar porabijo za druge namene. Nekateri ocenjujejo, da bodo ravno gozdne prometnice postale kmalu ena najšibkejših točk slovenskega gozdarstva, če ne bo država zagotovila sistemskega vira sredstev za te namene.
V zasebnih gozdovih lesne zaloge sicer naraščajo, vendar še niso dovolj kakovostni, zato iztržena cena pogosto ne krije niti stroškov sečnje. Kljub temu pa bi bilo po mnenju Pečavar-ja sečnjo v teh gozdovih nujno povečati in spravljati iz gozda manj kakovosten les. “Če bi bil lesjržno zanimiv, bi se to hitro
njem sodelovali obe strani, v tem primeru ob pomoči poravnalca. Ne kazen in maščevanje, ampak kazen in odpuščanje gresta skupaj,” je povedal vodja novomeških okrožnih državnih tožilcev Bojan Avbar.
Različne možnosti sporazuma
Seveda državni tožilec, ko ugotavlja primernost primera za poravnavo, upošteva tudi okoliščine dejanja, osebnost storilca (morda gre za povrat-
Zdravko Červ, eden od dolenjskih poravnalcev.
nika) itd. Izbrano ovadbo najprej pošlje na višje državno tožilstvo v Ljubljano, kjer odredijo, ali je spis primeren za poravnavo. Vodja višjega tožilstva ga nato določi poravnalcu, izda sklep in v 15 dneh se mora pričeti postopek poravnave in se končati v treh mesecih. “Če je poravnava uspešna, tožilec zavrže ovadbo, sicer pa gre zadeva v redni kazenski postopek, v poštev pa pride tudi institut odložitvenega pregona,” je povedal Avbar.
Postopek poravnave se ne more začeti brez pisnega soglasja storilca in oškodovanca in to je že delo poravnalca. “Po pošti dobim odločbo višjega
uredilo. Trenutno je pomembno osveščanje in izobraževanje lastnikov. Na našem območju nimamo težav z odklanjanjem plačila za odkazilo niti ni večjih škod zaradi golosekov, je pa res, da gre marsikdaj iz gozda več dobrega lesa, kot bi smelo iti, medtem ko v njem ostaja tisto, kar bi bilo treba posekati. A tako je, lastniki so v prijemu Škarij - radi bi dobro gospodarili, a tudi kaj zaslužili,” ugotavlja vodja območne enote Zavoda za gozdove Novo mesto Andrej Pečavar. Gozdarji upajo, da bodo državne subvencije za redčenje gozdov tudi lastnike zasebnih gozdov bolj spodbudile k redčenju.
BREDA DUŠ1Č GORNIK
državnega tožilca, da sem določen za poravnalca v neki zadevi. Povabim obe stranki, pridobim soglasje, ki je prostovoljno, in delo^se lahko prične. Ponavadi se ljudje radi odzovejo in poskusijo doseči dogovor, ki mora biti seveda v sorazmerju s težo in posledicami dejanja,” je pojasnil eden od dolenjskih poravnalcev, diplomirani varst-voslovec s pravno izobrazbo Zdravko Červ, prej zaposlen na Policijski upravi Novo mesto. Možnosti za sporazum vključujejo opravičilo, odpravo škode, vrnitev ali nadomestitev stvari, plačilo škode, delo v korist oškodovanca in drugo.
Poravnalec skuša usmerjati komunikacijo med strankama tako, da bo med njima dosegel soglasje, in tudi kasneje bdi nad izpolnitvijo sporazuma. “Velikokrat se namreč zgodi, da je sporazum dosežen, ni pa izpolnjen. Ko pridobim dokazilo o realizaciji, sem o tem dolžan obvestiti državnega tožilca, kije ovadbo potem dolžan zavreči,” pravi Červ, ki meni, da je pozitivno, da se ljudje pogovarjajo izven državnih institucij, “saj se velikokrat lahko dogovorijo sami. Ovadba je dostikrat le trenutna reakcija, za katero jim je kasneje žal.”
In kakšna je uspešnost poravnav v letu dni? Dobra. V slovenskem merilu kar 43-odstot-na, na področju, ki ga pokriva okrožno državno tožilstvo Novo mesto (bivša novomeška občina in Bela krajina) pa malce nižja, 30-odstotna. “Verjetno je to pogojeno z manjšim številom poravnalcem, saj tu delujejo le štirje, pa tudi z neinformiranostjo ljudi, saj mnogi reševanja sporov na ta način sploh ne poznajo,” meni Avbar, ki je navdušen nad takšnim doseganjem sprave.
LIDIJA MURN
Polovičarstvo
Spomin na svinjske polovice bi sodi! v rubriko "Še pomnite, tovariši". Bile so, svinjske polovice namreč, akcija takratnega sindikata. Delavka delovne organizacije, v kateri sem takrat služboval, se je ob tem čudila: “So pa res špasni. Prav zanima me, kako bodo zaklali samo po! svinje."
Metliška občina je edina v Sloveniji, ki ima na izpostavi Sklada za ljubiteljske dejavnosti zaposlenega pol človeka. Za polno zaposlitev je v občini registriranih premajhno število ljubiteljskih skupin. Za ugoditev državnim zahtevam manjkata dve registraciji. Nepoznavalec razmer bi sklepal, da je Metlika, kar zadeva amaterizem, na
repu v republiki. A to nikakor ne drži: v občini delujejo društva in skupine, ki imajo letno tudi čez štirideset nastopov, pa ne samo doma, ampak tudi v tujini in njih članstvo je številčno. "Polčloveku " nikakor ne manjka dela, lahko pa bi bilo še veliko učinkovitejše, če bi se res posvečal zgolj ljubiteljstvu, namesto da mora polovico delovnega časa biti na razpolago Ljudski knjižnici.
Zadnji čas so se pojavile v metliški občini nove kulturniške skupine, ki bi jim bilo treba pripraviti papirje in jih registrirati. Metliško ljubiteljsko življenje bi s polno zaposlitvijo zdaj pol zaposlenega človeka dobilo nov zagon in razmah. To si tudi zasluži.
TONI GAŠPERIC
IZKUŠNJE PORAVNAV DOBRE
Kazen in odpuščanje, ne kazen in maščevanje
Problemi so v življenju nekaj vsakdanjega, se pa zgodi, da prerastejo v večje spore med ljudmi, ki jih sami ne znajo ali nočejo rešiti in želijo razplet na sodišču. Da naši sodni mlini meljejo počasi, pa je stara zgodba, in ravno z namenom, da bi razbremenili delo sodišč, zlasti z bolj malenkostnimi zadevami, je bil lani v Sloveniji uveden nov institut kot alternativa klasičnemu kazenskemu postopku - poravnava.
Novost se je po enoletni praksi izkazala za dobro, saj je uspešnost v slovenskem merilu 43-odstotna, na dolenjskem področju pa malce nižja.
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 1.2.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Mostovi; Pod klobukom; Zgodbe iz školjke; Nosorog in prijatelji, nan.; Naokoli po Nemčiji; Čari začimb; Gospodarsk izzivi - 13.00 Poročila -
14.10	Portret - 15.00 Zoom - 16.00 Slovenski utrinki - 16.30 Poročila - 16.55 Na liniji -
17.45	Novi raziskovalci, dok. nan. - 18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik -
20.05	Tednik - 21.00 Prvi in drugi - 21.20 Osmi dan - 22.00 Odmevi - 22.50 (Ne)znani oder -
23.20	Impotenca
SLOVENIJA 2
8.00	Simpsonovi, nan. - 8.20 Videospotnice -
10.00	Nash Bridges, nan. -10.40 Grace na udaru, nan. - 11.05 Frasier, nan. - 12.30 Šport -
14.30	Svet poroča - 15.00 Na basebalskem igrišču, fdm -16.30 Čarobne v velemestu, nan. -
17.00	Nash Bridges, nan. - 18.00 20 Bucks, ameriški film - 19.30 Videospotnice - 20.05 Razvedrilna odd. - 21.05 Emily z mesečeve domačije, nad. - 21.50 Kafka, ameriški film -
23.25	The Pearl hotel, film
KANAL A
9.00	Križarjenje, nan. - 9.30 Ljubica, otroci so se skrčili, nan. -10.25 Beverly Hills 90210, nan. -11.50 Ricki Lake -12.45 Adrenalina -13.45 Mladoporočenci - 14.45 Rački Lake - 15.40 Mladenič v modrem, nan. -16.35 Mreža. nan. -
17.30	Fant zre v svet, nan. -18.00 Noro zaljubljena, nan. -18.30 Pa me ustreli!, nan. - 19.00 Košarka, Evroliga 21.00 Puhoglavci, ameriški film - 23.20 Bes orkanov - dok. oddaja
POP TV
10.00	Večna ljubezen, nad. -11.00 moja usoda si ti, nad. -11.50 Milady, nad. -13.15 Zgodba južnih morij, nan. -14.10 Gorski zdravnik, nan.
-	15.40Oprahshow-16.30 Milady, nan. -17.20 Moja usoda si ti, nad. - 18.15 Večna ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Pozna ljubezen, film
-	21.40 Nikita, nan. - 22.30 Prijatelji, nan. -
23.15	Jag, nan. - 0.10 Taksi, nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 17.00 Risanka - 17.45 Pokličite župana! -
18.45	Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 20.50 Predstavitve - 21.00 Novice -
21.15	Tedenski kulturni pregled - 21.30 Iz združenja lokalnih TV - 22.00 Turistična oddaja
HTV 1
9.30	Poročila - 9.40 Izobraževalni program -
11.00	Za otroke in mladino -12.00 Poročila -
12.30	Vedno te hočem ljubiti, nad. - 13.20 Dokumentarna odd. - 14.15 Poročila - 14.20 Izobraževalni program - 15.05 Program za otroke in mladino - 16.00 Morje - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 Deček spoznava svet -
17.30	Hugo - 17.55 Naj..., izobraževalna odd.
-	18.25 Kolo sreče - 18.55 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.15 Križarjenje, ameriški film -
21.50	Pol ure kulture - 22.20 Narava politike
-	23.05 Odmevi 123.25 Moderna galerija -0.15 Nočni program
HTV 2
9.55	Poročila - 10.00 Ponovitve oddaj - 13.15 Južni Brooklyn, nad. - 14.00 Mladi talenti -
15.00	O znanosti z razlogom - 16.10 Vedno te hočem ljubiti, nad. -17.00 Vsakdanjost -18.25 Panorama -18.55 Poročila -19.00 Na zdravje, nan. -19.30 Policija, nan - 20.10 Kviz - 20.25 Bolnišnica upanja, nan. - 21.20 Polni krog -
21.40	Željka Ogresta z gosti - 22.45 Dosjeji X, nan. - 23.30 Uničevalec morant, fdm
PETEK, 2.2.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; Prisluhnimo tišini; Risanke; Na liniji; Novi raziskovalci, dok. nan.; Slovenski magazin; Ženska iz marcipana, drama - 13.00 Poročila - 13.50 Tedenski izbor: Prvi in drugi; Impotenca; Osmi dan; Vsakdanjik in praznik - 16.00 Mostovi -16.30 Poročila -16.45 Zares divje živali -17.05 Rdeči grafit - 17.45 Modro - 18.20 Dosežki -18.45 Risanka -19.00 Kronika-19.30 Dnevnik - 20.05 Garači, nad. - 21.00 Deteljica - 21.10 TV Poper - 22.00 Odmevi - 22.50 Gledališče -
22.55	Polnočni klub
SLOVENIJA 2
8.00	Tedenski izbor: Simpsonovi; Videospotnice; Nash Bridges, nan.; Razvedrilna odd.; Šport; Dekleti s podeželja, film; Begunec, film -16.30 Čarobne v velemestu, nan. -17.00 Nash Bridges, nan. - 18.00 Something to Believe in, film -19.30 Videospotnice - 20.05 Planeti, dok. odd. - 21.00 Grof Monte Cristo, nad. - 21.45 Junak, film - 23.15 Neprimerno delo za žensko, nad. - 0.05 Big band RTV Slovenija
KANAL A
9.00	Križarjenje, nan. - 9.30 Miza za pet, nan, -10.25 Beverly Hills 90210, nan, - 11.50 Ricki Lake -12.45 Pop'n'Roll -13.45 Bravo. Maestro -14.45 Ricki Lake -15.40 Mladenič v modrem, nan. -16.35 Zlata krila, nan. -17.30 Fant zre v svet, nan. -18.00 Noro zaljubljena, nan. -18.30 Pa me ustreli!, nan. - 19.00 Simpatije, nan. -
20.00	Komedija zmešnjav - 20.30 Mladoporočenci - 21.00 Felicity, nan. - 22.00 Ples na pokopališču, film - 23.50 Najbolj nori zločinci, dok. odd. - 0.20 Policisti, nan.
POP TV
10.00	Večna ljubezen, nad. -11.00 Moja usoda si ti, nad. - 11.50 Milady, nad. - 13.15 Zgodba južnih morij, nan. -14.10 Gorski zdravnik, nan. -15.40 Oprah show-16.30 Milady, nad. -17.20 Moja usoda si ti, nad. - 18.15 Večna ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Tango in Cash, ameriški film - 21.50 Teksaški mož postave, nan. -
22.40	F/X - umori s trikom, nan. - 23.30 Mile-nium, nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledab? -13.40 Video strani - 17.00 Dokumentarni film -17.45 Turistična oddaja - 18.00 Kmetijski razgledi - 18.30 Tedenski kulturni pregled -18.45 Nas poznate?
-	19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Glasbena oddaja - 21.00 Novice - 21.20 Brez panike -
21.40	Motosport mundial - 22.10 Kako biti zdrav?
HTV 1
9.30	Poročila - 9.35 Izobraževalni program -
11.05	Program za otroke in mladino -12.00 Poročila - 12.35 Vedno te hočem ljubiti, nad. -
13.20	Znanstvena oddaja - 14.15 Poročila -
14.20	Izobraževalni program - 15.00 Program za otroke in mladino -16.00 Turistični magazin
-	16.30 Hrvaška danes - 17.00 Televizija o televiziji - 17.30 Hugo - 17.55 Hrvaška kulturna dediščina - 18.25 Koli sreče - 19.00 Risanka -19.30 Dnevnik-20.l5 Glasbena oddaja - 21.10 Ameriški film - 22.55 Odmevi - 23.20 Samo najmočnejši, film - 0.55 Nočni program
HTV 2
8.55	Poročila - 9.00 Ponovitve oddaj - 12.35 Bolnišnica upanja, nan. -13.20 Željka Ogresta z gosti - 14.20 Dosjeji X, nan. -15.05 Poročila
-	15.15 Vedno te hočem ljubiti, nad. - 16.00 Dubrovnik, festival - 17.00 Vsakdanjost -18.25 Panorama -18.55 Poročila -19.00 Humoristična nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Kviz -
20.25	Pravica za vse, nan. - 21.15 Polni krog -21.35 Latinica - 23.20 Pravi čas - 0.50 Najboljša dela svetovnih muzejev
SOBOTA, 3.2.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; Zgodbe iz školjke; Pod klobukom; Don Quixote of La Mancha, film; Lingo; Tednik -13.00 Poročila -
13.20	Mostovi - 14.20 Pod piramido - 14.50 Ellen Foster, ameriški film - 16.30 Poročila -
16.45	Franček, ris. nan. -17.10 Ebba in Didrik, nad,-17.50 Na vrtu-18.15 Ozare-18.20 Umetnost življenja po svetu, dok. nan. -18.50 Risanka -19.00 Danes -19.05 Utrip -19.30 Dnevnik
-	20.05 Razvedrilna oddaja - 21.35 Frasier, nan.
-	22.15 Poročila - 22.50 Sopranovi, nad. - 23.40 Nitti - likvidator, ameriški film
SLOVENIJA 2
8.30	yideospotnice - 9.35 V telovadnici, nad. -
9.55	Šport -10.55 Milenijska zabava v Green-wichu -13.00 Šport - 19.30 Videospotnice -
20.05	Mes Enfants Etrangers, ameriški film -
21.30	Praksa, nan. - 22.15 Sobotna noč
KANAL A
8.50	Lasje, ameriški film -11.00 Kung Fu, nan.
-	12.00 Nezgodni oddelek, nan. - 13.00 Mladoporočenci -13.30 Stilski izziv -14.00 Košarka - 16.30 Patagonija, dok. odd. - 17.00 PopVRoll -18.00 Beverly Hills 90210, nan. -
19.00	Prijatelji, nan. -19.30 Dvakrat v življenju, nan. - 20.30 Prijatelji, nan. - 21.00 Ali si nocoj sama, ameriški film - 22.40 Nesposobnost, ameriški film - 0.15 Policisti, nan.
POP TV
8.30	Risanke -10.00 Power Ranger, nan. -10.30 Navihanka, nan. - 11.00 Mladi učitelj, nan. -
11.30	Šolska košarkarska liga -12.30 Ameriška gimnazija, nan. -13.00 Maggie, ameriški film -
14.40	Orleans, nad. -17.30 Domov, film -19.15 24 ur- 20.00 Peklenski val, ameriški film - 22.10 Trenutki odločitve, film
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledab? -13.40 Video strani - 17.00 Kako biti zdrav? - 17.30 Motosport mundial - 18.00 Posavski obzornik - 18.30 Rezerviran čas - 19.00 Novice - 19.15 24 ur -
20.00	Iz združenja lokalnih TV - 21.00 Novice
-	21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Glasbena oddaja
HTV 1
7.55	Poročila - 8.00 Bosonoga kontesa -10.05 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila - 12.30 Susak, dok. oddaja - 13.00 Prizma
-	13.55 Poročila - 14.05 Oprah Show - 14.55 Hruške in jabolka -15.30 Živali in ljuje, nan.
-	16.05 Zlata dekleta, nan. - 16.35 Risanka -
17.05	Glasbena odd. - 18.40 Kulturna oddaja
-	19.30 Dnevnik - 20.15 Tedenski pregled -
21.00	Mostovi okrog Madisona, film - 23.20 Poročila - 23.40 Gulf War, nad. - 2.40 Nočni program
HTV 2
8.30	Ponovitve oddaj -13.15 Potovanja -14.00 Hišni ljubljenčki - 15.00 Briljantina - 15.50 Melrose Plače, nan. - 16.35 Črno-belo v barvi
-	17.20 Poljubi me, budalo, film - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Družina Soprano L, nad. -
21.05	Triler - 22.10 Seks in mesto - 22.35 Metropolis - 0.05 Najboljša dela svetovnih muzejev
NEDELJA, 4.2.
SLOVENIJA 1
8.00	Živžav: Telebajski; Tabaluga; Pika nogavička; Miki Makin črkopis; Tomažev svet - 9.55
Tekmovanje slovenskih godb -10.25 Med valovi
-	10.55 Svet divjih živali, dok. nan. - I1.30 Obzorja duha -12.00 Ljudje in zemlja -13.00 Poročila - 13.20 Razvedrilna oddaja - 14.45 Garači, nad. - 15.30 Sledi - 16.00 Čari začimb -
16.30	Poročila -16.50 Vsakdanjik in praznik -
17.45	Alpe-Donava-Jadran - 18.15 Naravni parki Slovenije - 18.45 Risanka -18.50 Žrebanje lota - 19.00 Danes - 19.05 Zrcalo tedna -
19.30	Dnevnik - 20.05 Zoom - 21.40 Večerni gost - 22.40 Poročila - 23.00 Prešernove Gazele v skladbi L. M. Škerjanca - 23.00 Brez reza -0.00 Posnetek opere
SLOVENIJA 2
8.20	Tedenski izbor: Videospotnice; Noro zaljubljena, nan.; Prava stvar, nan.; Emily z mesečeve domačije, nad.; Šport; Pripravljeni -
13.00	Šport -19.30 Videospotnice - 20.05 Nove pustolovščine Nicolasa Hulota, dok. nad. -
20.50	Cikcak - 21.25 Končnica - 22.25 Body Count, ameriški film
KANAL A
9.00	Jezus Kristus Supertar, ameriški film -
11.00	Kung fu, nan. - .12.00 Nezgodni oddelek, nan. - 13.00 Komedija zmešnjav - 13.30 Pop'n’Roll -14.30 Rock v Riu, koncert -16.30 Mestni divjak, dok. odd. - 17.10 Divja zemlja, nad. - 18.00 Merlose Plače, nad. - 19.00 Prijatelji, nan. - 19.30 Rosvvell, nan. - 20.30 Prijatelji, nan. - 21.00 Mali velikani, ameriški film - 22.50 Stilski izziv - 23.30 Poltergeist 3, ameriški film
POP TV
8.30	Risanke -10.00 Power Ranger, nan. -10.30 Navihanka,nan. - 11.00 Mladi učitelj, nan. -
11.30	Šolska košarkarska liga -12.30 Ameriška gimnazija, nan. -13.00 Dežela pred časom, nan. -14.30 Prva izdaja, nan. -14.30 Prva izdaja, nan.
-	15.30 Ulica River, ameriški film - 17.10 Obalna straža, nan. - 18.10V1P, nan. - 19.15 24 ur-
20.00	Zadnji kitajski cesar, film - 22.45 Športna scena - 23.30 Ljubezenska serenada, avsral-ski film
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledab? -13.40 Video strani -17.00 Posnetek dogodka -18.00 Smo dobri gospodarji? - 18.45 Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Moj kraj - 20.30 Posavski obzornik - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.20 Kmetijski razgledi -
22.00	Športna scena
PONEDELJEK, 5.2.
SLOVENIJA 1
8.00	Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; Pod piramido; Zares divje živali, dok. odd.; Rdeči grafit;>lodro; Dosežki; Na vrtu; Umetnost življenja po svetu; Sledi - 13.00 Poročila - 13.30 Ljudje in zemlja -14.20 Polnočni klub -15.30 (Ne)znani oder - 16.00 Dober dan. Koroška -
16.30	Poročila - 16.40 Mikin Makin črkopis -
16.45	Telebajski-17.10 Radovedni Taček-17.45 Recept za zdravo življenje -18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6 -18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 Gozdarska hiša Falkenau, nan.
-	21.00 Obrazi iz Marijanišča - 22.00 Odmevi -
22.50	Hamlet, 2. del
SLOVENIJA 2
8.00	Simpsonovi, nan. - 9.30 Videospotnice -
10.00	Nash Bridges, nan. - 10.40 Grof Monte Cristo, nad. -11.40 Šport -12.35 Planeti 13.25 Cikcak -14.00 Sobotna noč - 16.00 Pripravljeni - 16.30 Čarobne v velemestu, nan. - 17.00 Nash Bridges, nan. - 17J0 Šport - 18.00 Regionalni program - 18.30 Štafeta mladosti -19.30 Videospotnice - 20.05 Vesoljska naselja - 21.00 Studio City - 22.00 South Park, nan. - 22.30 Metropolis - 23.00 Brane Rončel izza odra -0.25 Bežno srečanje, angleški film
KANAL A
9.00	Križarjenje, nan. - 9.30 Miza za pet, nan. -10.25 Beverly Hills 90210 - 11.50 Ricki Lacke
-	12.45 Dannyjeve zvezde - 13.45 Zmenkarije
-	14.45 Ricki Lake - 15.40 Mladenič v
Nagrade v Novo mesto, Semič in Šentjernej
Žreb je izmed reševalcev 3. nagradne križanke izbral Olgo Tomažin iz Novega mesta, Alenko Snoj iz Semiča in Tomaža Sintiča iz Šentjerneja. Tomažinovi je pripadla denarna nagrada, Snojeva in Sintič pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 12. februarja na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 5”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
Rešitev 3. križanke
Pravilna rešitev 3. nagradne križanke se, brano^ vodoravnih vrsticah, glasi: AHASVER, TATVINA, ARO, ZIB, IAN, IDA, ŽARKOST, OKAN, INTKA, BAJTAR, RAMA, SOBARICA, UT, ELENA, ATILA, KILT, OPETEK, ANJA, NAGOTA.
modrem, nan. -16.35 Zlata krila, nan. -17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Noro zaljubljena, nan. - 18.30 Pa me ustreli!, nan. - 19.00 Simpatije, nan. - 20.00 Porotnica, ameriški fbm -
21.10	Tretji kamen od sonca, nan. - 22.40 Seinfeld, nan. - 23.10 Dosjeji X nan. - 0.00 Dan-nyjeve zvezde
POP TV
10.00	Večna ljubezen, nad. -11.00 Moja usoda si ti, nad. -11.50 Milady, nad. - 13.15 Športna scena - 14.10 Otroški zdravnik, nan. - 15.40 Oprah show - .16.30 Milady, nad. -17.20 Moja usoda si ti, nad. -18.20 Večna ljubezen, nad. -
19.15	24 ur - 20.00 Sedma nebesa, nan. - 21.00 Moj bratranec Vinnie, ameriški film - 23.00 Jag, nan. - 23.50 Taksi, nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledab? -13.40 Video strani- 16.30 Posnetek dogodka-18.30 Športni pregled- 18.45 Nas poznate? -19.00 Novice -19.15 24 ur - 20.00 Rezerviran čas - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Moj kraj - 21.45 Športni pregled
TOREK, 6.2.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Mostovi; Srebrnogrivi konjič; Radovedni Taček; Primožev dnevnik; Recept za zdravo življenje; Naokoli po Nemčiji, dok. odd.; Gozdarska hiša Falkenau, nan. - 13.00 Poročila -13.50 Obrazi iz Marijanišča -16.00 Duhovni utrip - 16.30 Poročila -
16.45	Ranč pri Kraguljčkovi sedmici, nad. -
17.40	Zibelke svetovnih kultur - 18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 Peta hiša na levi, nan. - 20.35 Sprehodi z dinozavri -
21.10	Aktualno - 22.00 Odmevi - 22.55 Dzien Wielkej Ryby, poljska drama
SLOVENIJA 2
8.00	Simpsonovi, nan. - 8.25 Videospotnice -
10.00	Tedenski izbor: Nash Bridges, nan.; Vesoljska naselja; Nove pustolovščine Nicolasa Hulota, dok. odd.; H.45 Šport; 13.25 Ellen Foster, film; Studio City; Metropolis - 16.30 Čarobne v velemestu, nan. - 17.00 Nash Bridges. nan. -
18.00	Fotografija čudeža, ameriški film -19.30 Videospotnice - 20.05 Vurberk 2000 - 21.00 Leta 01, francoski film - 22.20 Aliča, dok. film
-	22.45 Svet poroča
KANAL A
9.00	Križarjkenje, nan. - 9.30 Miza za pet, nan.
-	10.25 Beverly Hills 90210, nan. -11.50 Ricki Lake - 12.45 PopVRoll - 13.45 Stilski izziv -
14.45	Ricki Lake -15.40 Mladenič v modrem, nan. -16.35 Zlata krila, nan. -17.30 Fant zre v svet,nan.-18.00 Noro zaljubljena, nan.-18.30 Pa me ustreli!, nan. -19.00 Simpatije, nan. -
20.00	Montana, ameriški film - 21.45 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.15 Seinfeld, nan. - 22.45 Udarci pravice, nan.
POP TV
10.00	Večna ljubezen, nad. -11.00 Moja usoda si ti, nad. -11.50 Milady, nad. -13.15 Zgodba južnih morij, nan. -14.10 Otroški zdravnik, nan. -15.45 Oprah show -16.35 Milady, nan. -17.25 Moja usoda si ti, nad. - 18.20 Večna ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Za upanje, ameriški film - 21.40 Bolnišnica upanja, nan. - 22.30 Jag, nan. - 23.20 Taksi, nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 17.00 Risanka - 18.15 Dok. dilm - 18.30 Športni pregled - 18.45 Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Za upanje, ameriški film - 21.35 Novice - 22.00 Športni pregled
SREDA, 7.2.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Dober dan, Koroška; Risanka; Ebba in Didrik, nad.; Glasbena šala; Ranč pri kraguljčkovi sedmici, nad.; Lingo; Zibelka svetovnih kultur; Peta hiša na levi, nan.; Sprehodi v naravo -13.00 Poročila - 13.15 Obzorja duha -13.45 Don Kihot iz La Manche, film -15.15 Aktualno -16.00 Mostovi -16.30 Poročila -16.45 Pod klobukom -
17.45	Nosorog in prijatelji, nan. -18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik - 20.00 Prešernova proslava, prenos - 21.10 Portreti - 22.00 Odmevi - 22.55 Svetovni izzivi - 23.25 Glasbena oddaja
SLOVENIJA 2
8.00	Simpsonovi, nan. - 8.25 Videospotnice -
10.00	Tedenski izbor: Nash Bridges, nan.; Leta 01, češki film; 11.45 Šport; Aliča, dok. film; Štafeta mladosti - 15.35 Glasba in človeški um -
16.30	Čarobne v velemestu, nan. -17.00 Nash Bridges, nan. -18.00 Nemški film-19.30 Videospotnice - 20.05 Šport - 23.00 Vse, razen umora, nan. - 0.30 Chicabo Chab, ameriški film
KANAL A
9.00	Križarjenje, nan. - 9.30 Miza za pet, nan. -
10.25	Beverly Hills 90210, nan. - 11.50 Ricki Lake -12.45 Dannyjeve zvezde -13.45 Komedija zmešnjav- 14.45 Ricki Lake -15.40 Mladenič v modrem, nan. -16.35 Zlata krila, nan. -17.30 Fant zre v svet, nan. -18.00 Will in Grace, nan. -18.30 Pa me ustreli!, nan. - 19.00 Simpatije, nan. - 20.00 Providence, nan. - 21.00 Družinsko pravo, nan. - 22.00 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.30 Seinfeld, nan. - 23.00 Mesto greha, nan.
POP TV
10.00	Večna ljubezen, nad. - 11.00 Moja usoda si ti, nad. - 11.50 Milady, nad. - 13.15 Zgodba južnih morij, nan. -14.10 Otroški zdravnik, nan. -15.45 Oprah show -16.35 Milady, nad. -17.25
Moja usoda si ti, nan. - 18.20 Večna ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Trdno odločena, ameriški film - 21.40 Newyorška policija, nan. -
22.30	Jag, nan. - 23.20 Taksi, nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledab? -13.40 Video strani - 17.00 Lov za zlatim zmajem, film - 18.30 Smo dobri gospodarji? -18.45 Nas poznate? -
19.00	Novice - 19.15 24 ur -.20.00 Pokličite župana! - 20.30 Rezerviran čas - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Brez panike -
21.40	Turistična oddaja

DESET
DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista nagrado dodelil Mariji Zurc, Ulica 11. avgusta 12, Črnomelj. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, kije na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna:
1.	(2) Atov valček - ansambel Korenine
2.	(3) Na Dolenjskem je dekle - ansambel Slapovi
3.	(5) Vsak klasje zlat - ansambel Tonija Verderberja
4.	(4) Dekle iz mlina - ansambel Franca Potočarja
5.	(2) Ljubezen na recept - ansambel Marjana Kočevarja
6.	(7) Zvon želja - ansambel Toneta Rusa
7.	(6) Potpouri risank - ansambel Mesečniki
8.	(10) Dekletova pesem - ansambel Rog
9.	(8) Kitaro rad igram - ansambel Mladi Dolenjci
10.	(-) Moj dom - ansambel Slavček
Predlog: Njegove melodije pa not nič nimajo - ansambel Vrisk
t*š------------------------------------------------------H
Kupon št. 5
Glasujem za:
Moj naslov:
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto
	NAGRADNA KRIŽANKA 5											
	|gj				DOLENSJKI UST DOLENJSKI UST	ENAČEK, ENAKA VREDNOST	ZAKRIVLJEN NOŽ	GLAS OB BOLEČINI	VRSTA MORSKEGA SKATA	ORGAN VIDA	ZGODAJ ZRELO GROZDJE	MENIČNI POZVANEC
					IZVOZ							
					ORODJE ZA KOPANJE OSUŠEVALNIH JARKOV							
					GOSLI POLSVILENA TKANINA							
					>					izvršni svet SLIKA Z VODNIMI BARVAMI		
	AVTOR: JOŽE UDIR	KAR SE OD SVEČE NAKAPLJA	PRIPOMOČEK ZA MOTANJE	IGRALKA GARDNER GL. MESTO ARMENIJE				TELESNA POŠKODBA KOZAŠKI POVELJNIK			-	
	ZIDARSKA ŽLICA								ARABSKO DRAZILNO NASLADILO PRITOK BALHAŠKEGA JEZERA			
	SO- ODNOSNI ZAIMEK										RIBJE JAJČECE	GRŠKO SVETIŠČE
	PRESTOL- NICA GRČIJE						FRANCOSKI IGRALEC DELON DOBA					
	FAZANU SORODNA PTICA				DEL URE NERUDA JAN							
	TIP HYUNDAI- OVEGA AVTOMOBILA								HERCE- GOVEC			
	DOMAČA ŽIVAL					ANTON NANUT			IZRASTEK NA GLAVI			
ČEPRAV JE ZIMA, PLOČEVINA KAR CVETI - Na širšem območju Dolenjske, Bele krajine ter Ribniško-Kočevskega naj bi se »skrivalo« okrog 2.000 zapuščenih avtomobilov. Gre predvsem za dotrajane jeklene konjičke, izdelane v nekdanji Jugoslaviji. Kmalu bodo občine iz tega območja pripravile popoln seznam zapuščenih vozil, ki najpogosteje »domujejo« po gozdu. Zbiralo in odvažalo jih bo pooblaščeno podjetje iz Kočevja. Med posebnostmi »pozabljene« pločevine je tudi austin, letnik 1965, ki ga je močno napadel mah. Najden je bil v bližini romskega naselja v Gradcu pri Črnomlju.(Foto: M. G.)
VEČ OPRAVKA Z VODO KOT Z OGNJEM - PGD Križi je eno naj mlajših v žužemberški občini. Na zadnjem občnem zboru je bil dolgoletni predsednik društva in gasilski veteran Jože Hribar (na sliki pozdravlja gasilce) zadovoljen z delom v preteklem letu. Gasilci so imeli na raznih tekmovanjih kar 5 tekmovalnih desetin, med njimi je bila tudi skupina veteranov. Sedanji predsednik Jože Perko je še posebej pohvalil mladince in mladinke, ki so se odzvati na vse akcije društva. Po besedah poveljnika Janeza Pirca je lansko spomladansko in poletno sušno obdobje povzročilo kar nekaj težav s preskrbo pitne vode na kriškem območju, vse pa so s prečrpavanjem vode rešili gasilci. Na srečo lani ni bil požarov ali hudih nesreč. (Foto: S. M.)
NAJ MEŠČANA 2000 - V restavraciji Tango na Otocču je mesečnik Novi medij minuli petek že četrto leto zapored razglasil naj meščana Novega mesta. Naslov naj meščana za Jeto 2000 je pripade! prof. Jožetu Glonarju, naj meščanke pa Milici Šali. Oba sta prejela zlata prstana, kopiji prstana, ki so ga izkopali na arheološkem najdišču Kapiteljske njive. V programu sta nastopila v monokomediji Toneta Partljiča “Štajerka v Ljubljani" Mojca Partljič in Nace Junkar, organizator prireditve pa je de! denarja od prodanih vstopnic namenil Varni hiši, za katero skrbi novomeško društvo Življenje brez nasilja. (Foto: Marko Klinc - Foto Life)
TRADICIONALNA CVIČKOVA GAZ - V soboto, 27. januarja, je TD Otočec organiziralo sedmo Cvičkovo gaz, ki se je je udeležilo okrog 700 pohodnikov. Zbrali so se v Šentpetru - Otočcu, med njimi pa so bili tudi nekateri dolenjski župani. Uvodni pozdrav je ime! predsednik TD Peter Bevc. 20-kilo-metrska pot se je pričeta med vinogradi in griči ter je vodila do Starega grada, kjer smo si ogledali grad. Na Pahi so nas pričakali tamkajšnji rampljači s Pahe. Dobrodošel je bil topeI čaj in golaž. Pot je vodila mimo cerkvice sv. Jurija do Hmeljniškega gradu. Na poti so nas z rogovi usmerjali rogisti. Nato smo jo mahnili nazaj in po dobrih petih urah prispeli spet na Otočec. Ob koncu so pohodniki sklenili: “Še bomo šli!” (Jože Hartman)
Možnosti za svetlobni znak v Dobovi
DOBOVA - Med ukrepi, s katerimi naj bi zagotovili večjo varnost zlasti peščev na cesti pri osnovni šoli v Dobovi, nekateri predlagajo svetlobni prometni znak, ki bi opozarjal na prehod za pešce. Če bo obveljal ta predlog, je dosti možnosti da postavitev znaka (so)financirajo iz brežiškega občinskega proračuna. Po besedah Bojana Tičarja, vodje občinskega oddelka za gospodarske javne službe in gospodarske zadeve, naj bi strošek namestitve znaka predvideli v letošnjem občinskem proračunu. Od volje svetnikov bo odvisno, ali bodo postavitev znaka obdržali na seznamu predvidenih letošnjih stroškov, ki jih bo plačal občinski proračun, ali bodo to postavko črtali.
PLESNI CENTER DOLENJSKE
PLESNI TEČAJI ZA ODRASLE
SREDA, 31. januar 2001
•	nadaljevalni tečaj ob 20. uri ČETRTEK, 1. februar 2001
.	• začetni tečaj ob 18. uri
• izpopolnjevalni tečaj ob 20. uri NEDELJA, 4. februar 2001 • začetni tečaj ob 16. uri
*	nadaljevalni tečaj ob 18. uri
. izpopolnjevalni tečaj ob 20. uri INFORMACIJE: GSM 041/754-911
prevent s™
Na lokaciji Mirna, v neposredni bližini regionalne ceste Trebnje-Mirna-Sevnica, družba Prevent SPM, d.o.o., Mirna,
oddaja v najem ali v odkup upravno zgradbo s tlorisno dimenzijo 700 m2 (kletni prostori, pritličje, zgornja etaža, neizkoriščeno podstrešje).
Vsi interesenti naj v roku 15 dni posredujejo pisno ponudbo, na naslov Prevent SPM d.o.o., Glavna c. 41, 8233 Mirna. Dodatne informacije so možne po telefonu št. 07/34-62-500.
V naši PE Otočec ob Krki zaposlimo ambicioznega
strojnega inženirja
s VI. stopnjo izobrazbe in vsaj dvemi leti delovnih izkušenj, ki se je pripravljen dodatno izobraževati in delati v skupini v urejenem delovnem okolju.
Vsi, ki vas razpisano delo zanima, pošljite vloge v 8 dneh po objavi na naslov:
AMZS d.d., PE Otočec ob Krki, Grajska cesta 5, 8222 Otočec.
B. & Z, d.o.o.
Inženiring za izobraževanje, svetovanje in raziskave Grablovičeva 1, 1000 Ljubljana
Če imate smisel za delo z ljudmi, ki potrebujejo pomoč pri ponovni vključitvi v delo, se nam pridružite.
Iščemo delovne terapevte, ki bi delali na področju Dolenjske.
Vaše vloge pričakujemo do 10.2.2001 na našem naslovu: B. &Z., d.o.o., Ljubljana, Grablovičeva 1.
Topliški knjižni sejem
DOLENJSKE TOPLICE - V osnovni šoli Dolenjske Toplice bo od 5. do 7. februarja potekal že 17. topliški knjižni sejem. Poleg novosti mladinske književnosti v letu 2000, bodo na ogled tudi različni Cd romi, plošče, kasete, igrače itd. Z gostjo sejma, ki ga pripravljata Mladinska knjiga iz Novega mesta in domača osnovna šola, mladinsko pisateljico Katjo Plut iz Novega mesta, se boste lahko pogovarjali v sredo, 7. februarja, ob 10.30, sicer pa bo sejem vse dni odprt od 8. do 15. ure.
Srečanje invalidk telovadk
Ob novem letu
Telovadke iz društva invalidov Krško so organizirale v prostorih društva upokojencev v Krškem 12. januarja srečanje, kjer so proslavile novo leto. Zbralo se je 21 od 25 telovadk. Bilo je prijetno, večina se je potrudila in prinesla kakšno dobroto za pod zob. Prišel je tudi vodja, učitelj telovadbe Stane Iskra, ki je spregovoril med drugim o zavzetosti pri izvajanju vaj. Magdalena Bogovič je pripravila poročilo o lanskih dejavnostih, spregovorila o letošnjih ciljih in pomagala pri delitvi funkcij.
V društvu telovadk so zbrane invalidke in upokojenke, ki se telovadbe udeležujejo redno enkrat tedensko. Zaradi želje po aktivnosti in druženju si organizirajo tudi mesečne pohode v naravo, bližnjo in daljno okolico. To je tudi eden od razlogov njihove čilosti.
Srečanje je bilo še posebej prijetno, ker so ga članice (z odlično dobro voljo) pripravile same. Tudi jaz se pridružujem željam, da bi s tako aktivnostjo še naprej ohranjale zdravega duha v zdravem telesu. Naj jih volja in veselje ne zapustita.
SUZANA SIMIČ
Žarko Zajc
Iz vrst tihih, zvestih in nesebičnih ljudi se je minuli teden poslovil Žarko Zajc, upokojeni delavec policijske uprave v Novem mestu. Na pokopališču na Uršnih selih ga je na zadnji poti pospremila množica nekdanjih soborcev, vaščanov iz Laz in okolice ter prijateljev.
Živel je skromno življenje v Rožnem Dolu in na Lazah, doživel obe okupaciji domačih krajev in kot 16-leten fant odšel v partizane. V bitki na Hrušici pod Gorjanci so ga zajeli Nemci, ga pol leta mučili v Begunjah in nato odpeljali v uničevalno taborišče v Mauthausen, kjer je trpel v kamnolomu. Kljub vsej grozi je le preživel in se popolnoma izmučen vrnil domov. Delal je pri policiji v Kočevju in Novem mestu, po upokojitvi pa je bil med najaktivnejšimi sodelavci AMD v Novem mestu.
Žarko je bil zvest prijatelj in hvaležen vaščan. Od njega so se poslovili predstavniki Zveze borcev, AMD, nekdanje Uprave javne varnosti in vaščani krajevne skupnosti. Pretresljive so bile besede zahvale, ki jih je dedku ob grobu povedala vnukinja Nataša. V slovo mu je zaigrala skupina godbenikov slovenske policije, zapel pa je moški pevski zbor z Ru-perčvrha. Ženi Mimici in hčerki Jani izrekamo iskreno sožalje vsi, ki smo spoštovali dragega pokojnika.
SOBORCI IN PRIJATELJI
ZAHVALA
Skrb, delo in trpljenje -tvoje je bilo življenje.
Bolezen in trpljenje si prestaI zdaj lahko boš v grobu mirno spal.
V 73. letu starosti nas je zapustil ljubljeni mož, oče, brat, stric in svak
KAROL ŽNIDARŠIČ
iz Šentjerneja
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste bili v teh težkih trenutkih z nami, pokojnemu darovali toliko lepega cvetja, sveče in svete maše. Posebno zahvalo smo dolžni osebni zdravnici dr. Slavici Žibert Vizec, osebju Pljučnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, Gasilskemu društvu Šentjernej, govorniku g. Jakšetu za poslovilne besede, Konjeniškemu klubu Šentjernej, g. Toniju Homanu za ganljivi zvok trobente, cerkvenemu pevskemu zboru Šentjernej ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala!
Žalujoči: žena Anica in hčerka Dragica v imenu vsega sorodstva
V SPOMIN
. MARJANU POGLAJNU
28.01.1953 - 29.01.2000
Zakrivam si oči,
da skrila solze sama bi pred sabo, da utopila bi bridkost v pozabo. Nesmrtna dragih je bližina, smrt je le združitev na večer.
Zemlja skupno je pribežališče, cilj vseh nas je mir.
Posodi, zemlja, svoje mi naročje, za ljubega, ki je nemiren mir iskal.
Pomlad prebudi s cvetjem in zelenjem, saj v tebi našel je svoj mir.
Iskrena hvala vsem, ki z mislijo nanj postojite ob njegovem grobu.
Zlatka
Ostalo boleče je spoznanje, draga žena, mama. stara mama, tašča, teta in svakinja, to je resnica, niso sanje, da te nazaj več ne bo, ker za vedno vzela si slovo. Ti v grobu spiš, a v naših mislih vedno še živiš.
Nekateri pustijo le rahlo sled, ti pa si nam pustila plodove, ki jih lahko uživamo še naslednji rodovi, tako ženo. mamo, staro mamo, taščo, teto in svakinjo smo imeli mi. Vse si nas imela nizmemo rada... Zakaj se to zgodi?
Odpočij zdaj trudne si oči. za vse še enkrat hvala ti, dobrota tvojega srca ne bo nikoli pozabljena.
ZAHVALA
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, le solza in duša ve, kako boli, ker te, ljuba mama, več med nami ni.
V 70. letu starosti nas je zapustila naša žena, ljubeča mama, stara mama, tašča, teta in svakinja
ANA ŠUŠTARŠIČ
s Podrebra 5, Semič
Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem 'za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, sv. maše in darovalcem denarja za sklad Dializnega oddelka bolnice Novo mesto. Za skrb in nego v času njene bolezni lepa hvala dobremu osebju Dializnega oddelka bolnice Novo mesto ter njenim šoferjem, interni bolnici Novo mesto, osebnemu zdravniku dr. Igorju Bostiču, cerkvenemu pevskemu zboru Semič za čustveno zapete pesmi, sosedi Boži Simonič za ganljive in iskrene besede slovesa, delavcem Iskre Semič, gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred ter pogrebni službi Kukar iz Semiča. Hvala vsem, ki ste jo na zadnji poti pospremili v tako velikem številu.
Žalujoči: mož Ivan, hčerka Anica z družino, Marija s sinom Romanom, Martina z družino, Andreja z Dušanom in hčerko Sandro ter ostalo sorodstvo.
LJUDSKA UNIVERZA
KRŠKO
učimo se za življenje —
Ljudska univerza Krško
vabi k vpisu v
programe izrednega študija:
•	VISOKA POSLOVNA ŠOLA Ekonomske fakultete Ljubljana,
•	VISOKA UPRAVNA ŠOLA Ljubljana in
•	VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ZA GOSTINSTVO Maribor.
Prijave za vpis v 1. letnik za šol. leto 2001 /2002 je potrebno oddati najkasneje do 8. marca 2001.
Hkrati vabljeni na informativni dan, ki bo v soboto, 10. februarja, med 9. in 13. uro v poslovnih prostorih Ljudske univerze Krško na Dalmatinovi 8 v Krškem.
Podrobneje Vam bomo predstavili študij na posameznih programih in vam pomagali pri izpolnjevanju prijav, ki jih na Ljudski univerzi Krško dobite brezplačno.
Dodatne informacije na tel. št. 07/48 81 160 ali 48 81 170 oz.
po e-pošti: ljudska.univerza.krsko@siol.net.
Prelo v Adlešičih
ADLE$IČI, ZILJE - Kmetijska svetovalna služba (KSS) Črnomelj in Društvo kmečkih žena Adlešiči bosta pripravila v soboto, 3. februarja, ob 19.30 v tukajšnjem domu krajanov prireditev, ki sojo poimenovali Prelo. Dan prej, torej 2. februarja, pa vabita KSS Črnomelj in Društvo podeželske mladine Črnomelj svoje člane na redni letni občni zbor društva, ki bo ob 19. uri v gasilskem domu v Ziljah.
ZAHVALA
Ob smrti drage mame, babice, prababice, tašče, tete in svakinje
MARIJE VOVK
rojene Erjavec
(1913 - 2001)
se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spoštovali, se od nje poslovili s cvetjem in svečami in jo tako številno pospremili k večnemu počitku v torek, 23. januarja 2001, na pokopališču na Potovem Vrhu.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Delo, skromnost in poštenje -tvoje je bilo življenje, a za teboj vsepovsod ostaja delo tvojih pridnih rok.
V 90. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, stari oče, pradedek, brat in stric
IVAN MIKETIČ
Gorenjci 4, Adlešiči
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala g. župniku za lepo opravljen obred, govornici Danici Ivanušič za besede slovesa, moškemu pevskemu zboru Črnomelj in pogrebni službi Malerič. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
V času od 15. do 21. januarja so v novomeški porodnišnici rodile: Melita Lužar iz Šmarjeških Toplic - Vida, Frančiška Murn iz Velikega Orehka -Boštjana, Mateja Zore z Mirne - Saro in Luka, Martina Janežič z Ravnika -Boštjana, Andreja Klobučar iz Dol. Dobrave - Roka, Frančiška Furman iz Trške gore - Luka, Marija Zupančič iz Podturna - Sandija, Dunja Knez iz Koroške vasi - Roka, Marjetka Ribič Pirc z Dolge Rake - Lano, Marija Škrabec iz Veniš - Aniso, Mateja Pečovnik iz Prušnje vasi - Niko, Antonija Jaklič z Vesele Gore - Ines, Matejka Juntez z Vrhka - Tadeja, Mateja Nosan iz Vel. Brusnic - Miho, Nataša Slavič iz Grma - Alena, Milena Nedanovski iz Bršljina - Tjašo, Brigita Zoran iz Šmarjeških Toplic - Tjašo, Jožica Sintič z Griča - Blaža, Valerija Bukovec iz Kašče - Emo, Anita Gorše iz Petelinjka - Tajdo, Maja Vlašič iz Jankovičev - dečka.
ZA ijt. bRE^i^kE
pORodNi^NiCE
V času od 9. do 21. januarja so v brežiški porodnišnici rodile: Tanja Štraus-Poldan iz Brežic - Aljo, Gordana Blažič iz Dečnega sela - Karmen, Aleksandra Frelih iz Zgornje Pohance
-	Benjamina, Jana Hictaler s Senovega
-	Anjo, Majda Mlakar iz Hudega Brezja - Mitjo, Veronika Štrlek iz Trebč -Luko, Karolina Pristušek iz Lastnica -Mitjo, Anica Ivanšek iz Starega Grada
-	Kristjana, Vida Simonič z Murskega Vrha - Marijo, Romana Resnik iz Mrčnih sel - Kajo, Klavdija Ogorevc iz Stare vasi - Tanito, Lidija Vogrin iz Dvorc - Blaža, Sabina Molan iz Ded-nje vasi - Nika, Vilma Kerin iz Krške vasi - Blaža, Melita Glogovšek iz Ribnice - Loreno, Mojca Zjac iz Vinske Gore - Ana-Mario, Gordana Radano-vič iz Kapel - Mašo.
Čestitamo!
ZAHVALA
Življenje celo si garal, vse za dom, družino dal. Sledi ostale so povsod od deta tvojih pridnih rok.
V 77. letu starosti nas je zapustil naš dragi
ILIJA GAJSKI
iz Doljanov 19
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem z obeh strani Gorjancev, ki so nam v težkih trenutkih izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga v tolikšnem številu pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče.
Odšel si tja, kjer ni gorja, le večna luč je upanja.
V 44. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric
JOŽE KERMC
Koglo 4, Šmarješke Toplice
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo za izraze sožalja, cvetje, sveče ter vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Hvala sodelavcem Splošne bolnice Novo mesto, osebju kuhinje in ORL Oddelku, učencem in učiteljem Šolskega centra Šmihel, pogrebni službi Oklešen ter gospodu župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: žena Angelca, sinova Martin in Andrej, brat Ciril z družino in brat Franc z družino
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
Leopold Oklešen
K Roku 26 Novo mesto S 07/33 70 200
delovni čas: NON STOP
Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v n^danje jugoslovanske republike.
V SPOMIN
Odpočij zdaj trudne si oči, za vse še enkrat hvala ti, dobrota tvojega srca ne bo nikoli pozabljena.
Minilo je leto žalosti, odkar več v našem domu ni moža, atija, dedija
SLAVKA TRČKA
iz Sevnice
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama, prababica, tašča, sestra in teta
ANTONIJA
BAHOR
roj. Schweiger
Semiška 9, Črnomelj
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ji v času njene bolezni nudili zdravstveno pomoč in nego, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in ostalo pomoč pri pogrebu. Prisrčna hvala cerkvenemu pevskemu zboru iz Doblič, g. kaplanu za lepo opravljen obred in pogrebni službi Malerič. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni	«
ZAHVALA
V 66. letu nas je zapustil
MILAN
ŠAPONJA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči: žena Jožefa, hčerke Emilija, Irena in Nada z družinami
ZAHVALA
Ljubil si delo, dom in družino, v majhni vasici srečen si bil, zdaj pa na hribčku mirno boš spal, svečko ti vedno nekdo bo prižgal.
V 75. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče in brat
FRANC PELC
z Lopate 13
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in svete maše. Posebej se zahvaljujemo dr. Žagarjevi, sestri Vidi in Mateji ter ostalemu osebju ZD Žužemberk, sodelavcem KZ Žužemberk, OŠ Žužemberk in učencem 7. a ter sosedom Kapinovim za nesebično pomoč. Iskrena hvala tudi župniku za lepo opravljen obred, pevcem in pogrebni službi Oklešen. Prisrčna hvala vsem, ki ste našega očeta pospremili v tako velikem številu k večnemu počitku.
Žalujoči: hčerke Zdenka in Irena, Marinka in Anica z družinama, sestra Pepca in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Življenje celo si garala, vse za dom, družino dala.
Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
V 80. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica in tašča
FRANČIŠKA JAKŠE
iz Orehovice 38
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izraze sožalja, cvetje in sveče. Posebna zahvala zdravnici Slavici Žibert iz ZD Šentjernej ter zdravnikom in osebju Internega oddelka novomeške bolnišnice za lajšanje bolečin ob njeni bolezni. Hvala govornikom za poslovilne besede, ZB in PGD Orehovica, pevcem in trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste našo mamo spoštovali, jo imeli radi in jo pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
"To si preberite vsi, kar sem. sama napisala si.
Življenje kruto je, to dobro vem, saj bolezen in trpljenje sta spremljala me dan za dnem."
Mnogo prezgodaj, v 35. letu starosti, se je nepričakovano iztekla življenjska pot nam vsem ljube hčerke, mamice, žene, sestre, tete, nečakinje in sestrične
TATJANE VIDIC
iz Novega mesta,
UL Slavka Gruma 42
Naša iskrena zahvala je namenjena vsem vam, ki ste nam izrekli sožalje, pokojni darovali sveče, sv. maše, denar ter se v tako velikem številu poslovili od nje. Hvala govornici za tople poslovilne besede in vsem ostalim zaposlenim Sektorja za raziskave in razvoj TZ Krka. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred in pogrebni službi Oklešen. Iskrena hvala tudi družinama Tolar in Derganc za pomoč v težkih trenutkih. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala!
Žalujoči: vsi njeni
rp/1 nn^nnn \V7/j\(3 9Z M [Nin/Tl M TEDENSKI K0LEDAR • KIN0 * BELA TEHNIKA • ČESTITKE • ELEKTRONIKA • KMETIJSKI STROJI • KUPIM • MOTORNA VOZILA • POHIŠTVO ULtA L! Ul-zIjLNJ V/LuC/ Z_lZj-iALKJULKiAiiLj-iA POSEST • PREKLICI • PRODAM • RAZNO • SLUŽBO DOBI • SLUŽBO IŠČE • STANOVANJA • ZAHVALE • ŽENITNE PONUDBE • ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 1. februarja - Ignac Petek, 2. februarja - Marija Sobota, 3. februarja - Blaž Nedelja, 4. februarja - Andrej Ponedeljek, 5. februarja - Agata Torek, 6, februarja - Dora Sreda, 7. februarja - Egidij
Lunine mene
1. februarja ob 15.03 - prvi krajec
kino
BREŽICE: Od 1. do 3.2. (ob 18. uri), 4.2. (ob 18. uri in 20.15) ter 5. in 6.2. (ob 20. uri) 6. dan. Od 1. do
3.2.	(ob 20.15) Gospodična Julija.
7.2.	(ob 18. in 20. uri) ter 8.2. (ob 18. uri) Krik 3. 8.2. (ob 20. uri) Prava frekvenca.
ČRNOMELJ: 2.2. (ob 20. uri) in
3.2.	(ob 17.30 in 20. uri) Pljuni in jo stisni. 4.2. (ob 17.30 in 20. uri) Road Trip.
GROSUPLJE: 2.2. (ob 17. uri) Mule. 2.2. (ob 19. uri) Možje X.
IVANČNA GORICA: 1.2. (ob 17. uri) Mule. 1.2. (ob 19. uri) Možje X.
8.2.	(ob 19. uri) Vesoljski kavboji. KOČEVJE: 3.2. (ob 19. uri) Mule.
4.2.	(ob 19. uri) Možje X.
KRŠKO: Od 1. do 4.1. (ob 20. uri)
Deveta vrata. 3. in 4.2. (ob 18. uri) Dinozaver.
METLIKA: 2.2. (ob 20. uri) Road Trip. 4.2. (ob 18. in 20. uri) Pljuni in jo stisni.
NOVO MESTO - Dom kulture:
Od 1. do 4.2. (ob 18. uri) Vertikala smrti. Od 1. do 4.2. (ob 20.15), 5. in
6.2.	(ob 20. uri) ter 7.2. (ob 18. in 20. uri) Pljuni in jo stisni. 5. in 6.2. (ob 18. uri) Sončna stran ulice.
NOVO MESTO - KC Janeza Trdine: Od 1. do 4.2. (ob 18. uri) in 7.2. (ob 20. uri) Sončna stran ulice. Od 1. do 4.2. (ob 20. uri) Brodolom. RIBNICA: 3.2. (ob 21. uri) Možje X TREBNJE: 2.2. (ob 20. uri) in
3.2.	(ob 17. uri) Mule.
VELIKE LAŠČE: 3.2. (ob 19. uri) Možje X.
MALE OGLASE
sprejemamo osebno, po pošti in na telefonsko številko
07/39 30 512
Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik.
OSMRTNICE in ZAHVALE
sprejemamo osebno, po pošti in na faks številko
07/39 30 540
Male oglase, osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po elektronski pošti na naslov:
info@dol-list.si
Male oglase brezplačno ponovimo na internetni strani Dolenjskega lista na naslovu:
http://www.dol-list.si
KMETIJSKI STROJI
SAMONAKLADALKO Sip, 16 m’, malo rabljeno, puhalnik sena brez motorja in 12 m ' suhih bukovih drv prodam. B (07)3463064.
KUPIM
HITRO IZPLAČILO gotovine z nizko provizijo pri prodaji delnic, ki kotirajo na ljubljanski borzi nudimo. BPH Medvešek Pušnik, d.d„ Ljubljana, poslovalnica Mercator center Novo mesto, B (07)3930262.	237
MOTORNA VOZILA
SUZUKI ALTO 1.0 GL, 5V, nov, zadet na loteriji, prodam 200.000 SIT ceneje. B (07)3024791 ali (041 >691434.	48
JUGO KORAL 55 GVL, letnik 1989, registriran do 9/01, temno moder, prodam. “E (041)847-864.	234
PREPIS VOZIL
041/546-159
'____________________y
RENT-A-CAR kombi 8+1 za prevoz tovora ali oseb, z voznikom ali brez, za daljše najeme ugodni popusti, neomejeni kilometri. B 041/412 532
VW PASSAT 1.8, letnik 1991, 146.000 km, lepo ohranjen, prodam. II (041J799-036. 223 GOLF 111 GL sinhro 4x4, letnik 1996, lepo ohranjen, prodam, B (031)345-260.	225
JUGO 45, letnik 1991, dobro ohranjen, pni lastnik, prodam. B (031)385-802.	229
126 BIS 700, letnik 1991, rdeč, 33.400 km, dobro ohranjen, prodam za 180.000 SIT. "E (07)3463003.	239
KARAMBOL1RANO omego karavan, letnik 1991, prodam. "EP (07)4926605.	249
M1TSUBISI PAJERO 2.5 TDL letnik 1990, 3V, bel, 218.000 km, prodam za L 100.000 SIT. ■H- (07)3344071 ali (041 >535819.	251
MITSUBISHI LANCER. letnik 1991, registriran do avgusta, 118.000 km, prodam. "E (07)3065572.	255
POSEST
HIŠO ali vikend, cca 150 m% v okolici Novega mesta najamem. "E (041 >944-459.	155
Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja Uredništvo: Jožica Dorniž (odgovorna urednica). Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušic Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc, Igor Vidmar in Mojca Žnidaršič.
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda v kolporlaži 240 tolarjev,- naročnina za 26 izvodov v I polletju 5.980 tolarjev, za upokojence 5.382 tolarjev, za pravne osebe 11.960 tolarjev, za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni kolponažnega izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 3.100 tolarjev (v barvi 3.300 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 6.200 tolarjev (v barvi 6.600 tolarjev),-za razpis 3.700 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV.
Mali oglas do deset besed 2.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 200 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV.
Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881 Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d„ Novo mesto. 970-7100-4405/9. Naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212.
Telefoni: tajnica 07/39 30 500, direktor 39 30 502, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506 Telefaks: 07/39 30 540
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet: http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO-TCR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5.
VINOGRAD V Cerovcu pri Birčni vasi prodam, a (07)3346013.	236
VINOGRAD v Straški gori prodam. S (07)3083164.	240
VNOVEM MESTU, na Cikavi, prodam novejšo hišo na parceli 680 m\ B (041)636-746. V NOVEM MESTU, na Trški gori, prodamo vinograd na parceli 1432 m!, lepo urejeno, lepa lokacija. B (041)636-746 .	247
ZAZIDLJIVO PARCELO z vinogradom, 10 a, na Hrastu prodam, a (07)3028908. 252
PRODAM
SPALNICO ugodno prodam, a (07)325455 ali (041)342161,	113
MAŠKARADNE kvalitetne kostume za otroke, nekaj modelov za odrasle, pošljem. Cena od 1500 SIT dalje, a (01)4231761 ali (050)626226, od 9. do 18. ure vsak dan. 164
KROMPIR SORTE kondor, frizija, jerla, car-lingford, provinto za seme prodam. Dostava na dom. Eržen, Zg. Bitnje 41, Kranj, a (031)311-924.	203
MAŠKARADNE kvalitetne kostume za otroke, nekaj modelov za odrasle, pošljem. Cena od 1500 SIT dalje, a (01)423 1761 ali (050)626 226, od 9. do 18. ure vsak dan. 210
GARAŽNA VRATA z daljinskim upravljanjem po meri prodam, a (07)3081169 ali (041)568 692.	211
KOSTANJEVO KOLJE, 220 in 320 cm, prodam, a (07)3348096.	216
KUHINJO, še zapakirano, prodam, a (07)3059612 ali (07)3058380.	219
SLAMO V BALAH in razsuto seno prodam. Možnost baliranja. a (07)3071543.	221
ETAŽNO CENTRALNO, radiatorje in električni bojler, 80-litrski, prodam, a (031)506-194.	222
KOSTANJEVO KOLJE in rdeče vino prodam. a(07)3073426.	224
HRASTOVE PLOHE, zračno sušene, in hruškove colarice prodam, a (041)838-959.
STROJ za brušenje parketa prodam, a (041)418-138.	244
PRENOSLJIV BON za tečaj tujih jezikov prodam 50 % ceneje, a (041)937-864. 253
RAZNO
NEMŠČINO, angleščino za osnovno in srednjo šolo inštruiram. Tf (07)3326819 ali 3023652.	99
KERATOP keramičarstvo, (041)553-873. GRADITELJI! Po konkurenčnih cenah in kvalitetno izdelujemo strojne tlake, strojne omete in termo fasade. ® (041 )642-762. 172
V CENTRU Novega mesta, v Muzejski ul., oddam 120 m2 velik gostinski lokal in 130 m2 pokritega vrta. Možnost obratovanja kuhinje. B (041)880-333.	226
ROLETARSTVO
BAYER
Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 07/ 30 80 210 040/202 868
TESNENJE oken in vrat s silikonskimi tesnili. Velik prihranek pri ogrevanju. Izvajam tudi vsa mizarska popravila. Tel. 07/33 22 750, GSM 041/242 701,
DRUŽINA z majhnim otrokom, iz Novega mesta, išče zanesljivo osebo za pomoč v gospodinjstvu. a(07)3326894.	242
SLUŽBO DOBI
Z IZDELKI za vsakogar in s ceno za vsak žep vam omogočamo dober zaslužek in hitro izplačilo, a (02)3203079.	92
DELAVCA v mizarski delavnici zaposlimo takoj, a (07 )3084812. po 20. uri. 209 MLAJŠA DRUŽINA iz okolice Krškega išče gospo za pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskem času. a (031)355-266.	212
ŠIVILJO z izkušnjami zaposlimo za nedoločen čas. D & DD Novo mesto, d.o.o., a (07)3932096.	214
Iščemo zastopnike - samostojne podjetnike za prodajo in zastopanje naših vin na področju Dolenjske.
Ponudbe pošljite v 8-ih dneh od objave na naslov:
ŠKOFIJSKO GOSPODARSTVO RAST, d.o.o.
Slomškov trg 19, 2000 Maribor
Strojnega tehnika z izpitom B kategorije za delo v tehnologiji zaposlimo takoj. Kovinar, d.d.
Ljubljanska 36, Novo mesto. Informacije osebno ali po tel.
07/33 22 316.
PRIKUPNO DEKLE ali FANTA iščemo za delo v šanku v eni od novomeških okrepčevalnic. Omogočimo opravljanje pripravništva. a07/33 22 765 ali 041/628 385.
CELI SVET, d.o.o., Brnčičeva 5, 1231 Ljubljana, zaradi razširitve dejavnosti zaposli trgovca - trgovko v trgovini v Črnomlju. Kandidati naj oddajo vloge na zgoraj navedeni naslov v osmih dneh od datuma objave. 215
NATAKARJA (-ICO) redno zaposlimo v gostilni na Dvoru. Nudimo tudi honorarno zaposlitev, a (07)3888500.	217
VOZNIKA tovornega vozila, 7.5 t, v mednarodnem transportu (Nemčija) zaposlim, a (041)632-975.	220
DEKLE za delo v strežbi iščemo, B(031)349-227.	257
KLJUČAVNIČARSTVO Ivan Krajnik zaposli ključavničarja s 3-letno prakso, a (07) 3370670.	262
ZARADI ODPRTJA nove diskoteke Rocky iščemo več delavcev in delavk za delo za šankom, dj-e in za opravljanje drugih različnih del. Dela potekajo ob vikendih, plačilo po dogovoru. Iščemo tudi več komunikativnih oseb za delo v telefonskem studiu in na terenu. Delo poteka 4 ure. Če si delaven, delavna, pokliči! Zaslužek zagotovljen! Informacije: Martin Bajuk, a (031 >334221.	263
STANOVANJA
DVOINPOLOSBNO STANOVANJE, 65 m2, v Novem mestu, prodam, a (07)3326896. ENOSOBNO STANOVANJE na Seidlovi v Novem mestu oddam, a (031)836-297. 254 OPREMLJENO dvosobno stanovanje v Novem mestu oddam, a (07)3325701.	259
OPREMLJENO STANOVANJE, Jakčeva 13, oddam, a (01)8364600 ali (040)263016.
ŽIVALI
VALILNICA na Senovem obvešča, za zbira naročila za vse vrste enodnevnih in večjih piščancev. ® (07)4971375. Naročila pa bomo zbirali tudi v trgovini Graben v Novem mestu na® (07)3323141.	55
SPREJEMAMO NAROČILA za bele enod-nevne in kilogramske piščance, rjave in gra-haste jarkice. "B (07)8189038, Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec.	126
JARKICE PRED NESNOSTJO, bele piščance, enodnevne in večje, za dopitanje, ter gra-haste jarkice naročamo. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, O (07)3082424.	184
BREJO TELICO šarole in kravo za zakol prodam, a (07)3077030.	213
LEPEGA, prijaznega žrebička. starega 10 mesecev, prodam. B (03)6720567.	218
VEČ TELET, starih teden dni, prodam, a (07)3084247.	227
BIKCA, 9 tednov, prodam, a (07)3324172. ŽREBICO, staro 8 mesecev, črno. 380 kg, in ovce. mlade, breje, za nadaljnjo rejo, prodam, a (041 >246-762.	231
2 TELICI simentalki, ena breja 4 mesece, druga 9 mesecev, prodam. Slavko Hočevar, Razdrto 2, Šentjernej, a (07)3082395. 233 PRAŠIČA, 130 kg. prodam, a (07)3091232 ali (041 >929723.	238
NESN1CE, mlade, hisex, rjave in grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih cenah. Naročite jih lahko pri Jožetu Zupančiču, Otovec, Črnomelj, a (07)3052806, v Gostilni Krulc, Mostec, Dobova, (07)4967587 in pri Dušanu Sajovcu, Vavtavas, a (07)3084111.	241
RJAVE JARKrCE pred nesnostjo prodajamo. Ramovš, Šentrupert, a (07)3040189 ali (041)542-756.	243
PRAŠIČE, 100 do 140 kg, domača krma, prodam, a (07)3073268.	245
2 TELICI, visoko breji, in eno sivo za zakol prodam, a (07)3076429.	248
TELICO SIMENTALKO, brejo v devetem mesecu, prodam. O (07)3325676.	250
PRAŠIČE, težke 100 do 120 kg, domača krma, prodam, a (07)3843110.	256
KOKOŠI NESNICE za zakol ali nadaljnjo rejo prodajamo. Farma Kalem, Zalog 17, Novo mesto, a (041 (689-427.	258
BIKCA frizijca prodam, a (041)650-180 ali (07)346-3103.	261
PRAŠIČA, 140 kg, prodam, a (041)385-493. KRAVO prodam, kupim pa 10 dni staro tele. B(03l)376-180.	228
$ SUZUKI rrrMeuhrnnikpa
•	prodaja vozil
•	servis vozil
•	vulkanizerstvo
•	kleparstvo
•	ličarstvo
Resslova 4, Novo mesto IT 07/30 24 791
Za vse Suzukijeve modele letnika 2000 13 % popusta!
LIVAR
Ljubljanska c. 43 1295 IVANČNA GORICA
&
	IY chvb
ISO 9001		SL
Smo največja livarna v Sloveniji z ambicioznimi načrti za prihodnost, zato iščemo nove sodelavce za delovna mesta
1. RAZVOJNI TEHNOLOG - ELEKTRONIK na lokaciji IVANČNA GORICA
•	končana VII. stopnja izobrazbe elektro smeri
•	zaželeno znanje programiranja na PC in procesnih računalnikih
• znanje angleškega ali nemškega jezika
2.	več ORODJARJEV KV na lokaciji IVANČNA GORICA
•	končana IV. stopnja izobrazbe - smer orodjar
3.	več STRUGARJEV KV na lokaciji ČRNOMELJ
•	končana IV. stopnja izobrazbe - smer strugar
•	poznavanje CNC tehnologije in osnov računalništva je prednost
Izbrani kandidati bodo sklenili delovno razmerje:
pod točko 1. za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 6-mesečnim poskusnim delom;
pod točko 2. za določen čas 12 mesecev z možnostjo podaljšanja in 3-mesečnim poskusnim delom
NUDIMO:
•	solidne plače
•	Možnosti stalnega nadaljnega izpopolnjevanja in napredovanja v stroki v skladu z novostmi in potrebami družbe in zaposlenih.
Pisne prijave z ustreznimi dokazili in kratkim življenjepisom sprejemamo na zgoraj navedeni naslov (s pripisom “kadrovska služba") ali na elektronski naslov cvetana.eriavec@imp-livar.si ali boian.skof@imp-livar.si v roku 8 dni od dneva objave.
•
RAZPISUJEMO KADROVSKE ŠTIPENDIJE ZA ŠOLSKO LETO 2001/2002 ZA NASLEDNJE POKLICE
PROIZVODNI CENTER IVANČNA GORICA
•	strojni mehanik
•	električar - energetik
•	mizar
•	strojni tehnik
•	dipl. ing. računalništva in informatike
PROIZVODNI CENTER ČRNOMELJ
•	konstrukcijski ključavničar
•	strojni mehanik
•	elektrotehnik-elektronik
•	strojni tehnik
•	dipl. ing. računalništva in informatike
NUDIMO:
•	solidne kadrovske štipendije,
•	novo delovno obleko vsako šolsko leto,
•	povrnitev potnih stroškov,
•	plačilo zdravniškega pregleda,
•	šolsko prakso in počitniško delo poleti,
•	redno zaposlitev po končanem šolanju,
•	možnosti nadaljnjega izpopolnjevanja in napredovanja v stroki v skladu z novostmi in potrebami družbe,
•	možnosti nadaljevanja rednega šolanja ali šolanja ob delu v primerih ugotovljenega razvojnega potenciala kandidatu in ugotovljenih kadrovskih potreb.
POGOJI:
•	izpolnjen obrazec vloge za republiško štipendijo, obr. 1,51 brezprilog;
•	fotokopija šolskega spričevala - uspeha v šolskem letu 2000/2001;
•	zdravniško potrdilo, kjer je navedeno, da pri prosilcu ni kontraindikacij za poklic, za katerega kandidira;
•	potrdilo o vpisu v ustrezno šolo v šolskem letu 2001/2002;
•	potrdilo o državljanstvu R Slovenije.
Prijave sprejema:
IMP LIVAR d.d., kadrovska služba.
Ljubljanska c. 43, 1295 Ivančna Gorica, tel: 01/78-69-914 in 01/78-69-915 najkasneje do 30.6.2001. VABIMO VAS, DA SE NAM PRIDRUŽITE!
Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje 30 dni po končanem postopku.
3 štipendije 1 štipendija
1	štipendija
2	štipendije 1 štipendija
3 štipendije 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija
VVURTH, d.o.o.
Plemljeva 86 1210 Ljubljana
objavlja prosta delovna mesta
•	tehnično-prodajnega svetovalca na terenu za območje Dolenjske
Od kandidatov pričakujemo:
•	izkušenost pri terenski prodaji
•	dinamičnost, samostojnost, samoiniciativnost
•	smisel za delo z ljudmi ter organizacijske sposobnosti
•	starost do 40 let
•	vozniški izpit in lasten prevoz
Ponujamo:
•	stimulativni zaslužek
•	izobraževanje s tehničnega področja prodaje artiklov VViirth Pisne ponudbe pošljite v 10 dneh na naslov:
WURTH, d.o.o., Plemljeva 86, 1210 Ljubljana, s pripisom “za razpis”.
HOTELI OTOCEC
Restavracija Tango
V petek, 2. in 9. februarja, ter v soboto, 3. februarja, vas vabimo na plesni večer z ansamblom Objem.
Sobota, 10. februar 2001,
VALENTINOVO z NUŠO DERENDA in skupino HAPPY HOUR
V primeru, da se ne boste odločili za enega izmed pripravljenih menijev, znaša vstopnina za Valentinov večer 1.500 tolarjev.
Informacije in rezervacije:
07/30-75-165 ali 30-75-167
1KRKkZDRAVI UŠČK
\___________________________________________________________/
Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o.
Novo mesto, Seidlova 5 tel.: 07/3 325 325 faks: 07/3 917 305
Prodajni centar podov
PCP PUREBER3
PARKETARSTVO
Foersterjeva 10, Novo mesto
O
•S 07/33 24 377
v—	—0
OGNJIŠČE
Krvavec	Kum
104,5	105,9
LERAN
Novo mesto Lebanova 24
http://www.leran.si e-mail: leran@siol.net
telefon:	07/33 79	940
07/33 79	941
faks:	07/33 22	282
mobitel:	050/633	553
041/633 553
Prodamo:
•	HIŠE: na Ajdovcu (okolica), v Bojanji vasi, na Bučki, v Črnomlju, na Dobravi, v Dol. Ponikvah (pri Trebnjem), Dol. Brezovici, Jagodniku, v Krškem, Metliki, Mokronogu (in okolici), Novem mestu (in okolici), na Otočcu, v Grobljah, Straži, Šentjerneju, Škocjanu, Viru pri Domžalah, Žužemberku;
•	STANOVANJA: v Krškem, Novem mestu, Straži;
•	VIKENDE: v Brezovici pri Šmarjeških Toplicah, Brestanici (okolica), Dol. Kotu pri Dvoru, Gor. Suhadolu, Podbočju (Šutenski Vrh), Straži, Šentjerneju (okolica), Škocjanu (okolica);
•	GRADBENE PARCELE: v Črnomlju, nad Tuševim Dolom, v Mimi Peči, Mokronogu, Novem mestu, Šentrupertu (Vrh), Šmarjeških Toplicah;
•	POSLOVNE PROSTORE: v Črnomlju (picerija, diskoteka), Dolenjskih Toplicah (središče), Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center), Straži in drugod;
•	POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE V OBRATOVANJU: v Šentjerneju, Dol. Vrhpolju (gostilna in stanovanje), Novem mestu (gostilna);
•	KMETIJE: v Beli (vajini (pri Semiču), Šentjerneju (okolica), Šentrupertu (okolica), Trebelnem (okolica), Trebnjem (okolica).
Oddamo:
•	poslovne prostore, gostilno in stanovanja v Novem mestu in Krškem.
Oglasite se na sedežu podjetja ali nas pokličite.
DOBRODOŠLI
v svetu športa
Za delo v športni trgovini HERVIS v KRŠKEM
ZAPOSLIMO
vodjo trgovine
Pogoj: končana V. stopnja ustrezne izobrazbe;
Prijavo pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov:
HERVIS d.o.o., Šmartinska 152G, 1000 Ljubljana, s pripisom "ZA RAZPIS - VODJA".
Telefonskih informacij ne dajemo.
V___________1_________________________/
Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov:
Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212.
Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista.

Naročilnica za
D01EUJSFJ UST
-H
S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za:
Ime in priimek:____________;__________________________________________________Upokojenec:	da	ne
Naslov (kraj, ulica, hišna številka):____________________________________________________________________________
_____________________ Pošta:____________
Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s posebno položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list.
Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu:	2001
Kraj:	Datum:	Podpis:
ZIMSKE ŠOLSKE POČITNICE
od 17. 2. do 4. 3. 2001 Kaj smo pripravili za vas?
-v 5 ali 7 polpenzionov v dvoposteljni sobi,
--*■ igranje v otroškem klubu,
naučili vas bomo nekaj italijanskih besed, delali bomo pustne maske,
-v obiskal vas bo čarovnik,
kopanje v pokritem bazenu z ogrevano morsko vodo,
—v neomejeno uporabo savn (infrardeča, finska, turška),
* svečano večerjo,
> vsaj enkrat ples ob glasbi v živo.
5 dni	7 dni
HOTEL SVOBODA****	39-500 SIT	55-300 SIT
VILE****	32.500 SIT	45.500 SIT
—	Popusti za otroke: otroci do 4. leta brezplačno, od 4. do 12. leta imajo 50% popust, če spijo v sobi z dvema odraslima osebama. Otroci do 12. leta imajo 20% popust, če bivajo v svoji sobi.
-	Dedkom in babicam pa priznavamo 10% upokojenski popust!
—	Doplačilo za enoposteljno sobo v hotelu 2.100 SIT na dan, v iHtah 2.100 SIT na dan. Doplačilo za polni penzion 1.600 SIT na dan v hotelu in v vilah.
—	Turistična taksa in zavarovanje nista vključena v ceno in znašata 160 SIT na dan.
J§ir Informacije in rezervacije:
05 67 64 416, 67 64 100
^_________________________________________________*_
Avtomobili Peugeot letnik 2000
do 300.000 SIT ceneje!*
v-

* Ponudba velja za dobave vozil v januarju.
Pooblaščeni servis:
Velkavrh Milan s.p.
PEUGEOT
Prečna 79, 8000 Novo mesto, tel.: 07/334 85 10
RADIO
U NIV 0 X
RADIO f BREŽICE
na 88,9 in 95,9 MHz
DEŽURNE
TRGOVINE
Mercator Dolenjska
ob sobotah: od 7. do 13.ure: vse živilske prodajalne
•	od 8. do 20. ure: Mercator center Cikava ob nedeljah: od 8. do 12. ure: Mercator center Cikava
•	od 8. do 11. ure: PC Ločna, Market Drska, Market Smrečnikova
V_________________________________s
PORTRET TEQA TEclNA
Franci Šali
V vrsto imen kulturnih delavcev, ki so za svoje delo prejeli ugledno priznanje novomeške občine, Trdinovo nagrado, je za leto 2000 ob Staši Vovk vpisano še ime Francija Šalija, družbenega in kulturnega delavca, ki se je zapisal v kulturne anale kot urednik Dolenjske založbe, direktor Dolenjskega muzeja ter kot publicist in besedni ustvarjalec, v političnem spominu pa ostaja zapisan kot sekretar novomeškega občinskega komiteja in član Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije ter kot novomeški župan.
Kar težko si je predstavljali človeka, ki bi lahko v sebi polno združeval politiko in kulturno ustvarjalnost, a Franci Šali je taka izjema. Tako politična kot kulturna življenjska angažiranost sta rasli iz njegovih pristnih hotenj in stremljenj, obe kot odraz notranjih in zunanjih silnic, ki so od otroštva in mladosti do zdajšnjih zrelih let, ko se približuje upokojitev, oblikovale njegov človeški in poklicni obraz.
Črta odločnosti in trmaste vztrajnosti se je začela vrezovati že na samem začetku. Rodit se je v Vavti vasi v prvem letu druge svetovne vojne in bil že ob vstopanju v življenje deležen trdih udarcev. Kot sedemmesečen dojenček je smrtno nevarno zbolet za črevesnim katarjem, a obstal. Italijani so družini požgali hišo, mater odgnali v internacijo, oče, predvojni komunist in partizan, je 1943. leta padel. Tako je mali Franci že v rosnih letih nezavedno vsrkal vase, da se je treba za življenje boriti. Otroštvo je preživel v družini maminega očeta v Straži, kjer pomanjkanja sicer niso poznali, obilja pa tudi ne. Tudi najstniško dozorevanje je bilo večkrat trdo in boleče. Nižjo gimnazijo je obiskoval v bližnjih Dolenjskih Toplicah, kjer je zaradi neurejenih družinskih razmer moral bivati v internatu. Bi!je telesno šibak fantič, ki sprva pri telovadbi še koze ni mo-
gel preskočiti. A zagrizel se je v urjenje in kmalu postal najboljši telovadec na šoli, potem pa tudi na novomeškem učiteljišču, kjer je nadaljeval šolanje. Športni duh je ostal živ v njem vse do danes. Nekaj deset kilometrov Šali še vedno lahko preteče kot za šalo.
Zgodaj se v njem prebudila tudi vedoželjnost. Od mladih nog naprej se je z veseljem učil in izredno rad bral. Kot študent družboslovja na Filozofski fakulteti v Ljubljani se je včasih za več dni zaprt v sobo, da je lahko nemoteno prebira! knjige in srkal vase nova in nova spoznanja. Znanje in socialni čut, ki je biI v njem ves čas izredno živ, sta se zlila v življenjsko spoznanje, da je mogoče svet narediti lepši, bolj pošten in pravičnejši, in to ne s sanjarijami in razmišljanji, ampak z družbeno akcijo. To ga je vodilo v komunistično partijo in dejavno politično delo. Zdaj z grenkobo gleda, kaj je od nekdanjih velikih ciljev ostalo, v kaj so se sesipali upi in sanje množic.
Grenki okus mu blaži čar ustvarjalnosti, ki se je tako kot marsikaj drugega vanj zarisala že v otroštvu. Mehki in polni otip gline v rokah ga je kotfantiča vodil v oblikovanje kipcev, poteze s svinčnikom so ga vabile k risanju, napisane besede k prelivanju v verze. Nerazumevanje bližnjega okolja je za nekaj časa utišalo klic k ustvarjalnosti, utišalo, ne pa zatrlo, saj se je lepega dne dejavno prebudil. Pri gradnji hiše je podrl drevesi, iz lesa pa po močnem notranjem klicu začel rezbariti. Ob tem je začutil nekaj čudovitega, novega in poslej se ustvarjanju ni več odrekal. Ure in ure je v prostem času rezbaril, na listih papirja pa so se ob publicističnih razpravah rojevale tudi pesmi, ki so po temeljiti presoji o njihovi zrelosti šle v objave in potem tudi v knjige. Izdal je kar štiri pesniške zbirke.
Trmasto delaven in z izrazitim čutom za druge, povrhu pa še sam ustvarjalec, je bil Šali vsekakor pravi človek za prebuditev in vodenje Dolenjske zpložbe, ki se je po dolgoletnem snu zbudila v življenje pri Tiskarni Novo mesto. Petnajst let že deluje, okrog 170 publikacij je izšlo pod njenim imenom, med njimi izjemna dela pa tudi knjige, za katere drugje ni bilo posluha, romski knjižni poskusi, knjižni prvenci mladih avtorjev ... “Zeto rad se bom spominjal dela v založništvu, "pravi Šali. "Omogočilo mi je, da sem naredit nekaj pomembnega zase in za druge ... ”
Janez Trdina bi nagrado, ki se imenuje po njem, Šaliju izročil že davno.
M. M A RK EU
Razveseljujejo po domače
Ivanka, Ana in Karolina iz Radoviče kljub svoji starosti nastopajo z igrico, ki so jo napisale same - Da ne bo zašlo v pozabo
RADOVIČA - V Radoviči pri Metliki je bila nekdaj navada, da so med kmečkimi opravili ter zlasti, kadar so jih končali, a tudi ob praznikih, veliko prepevali. Predvsem pri Bajukovih seje vedno razlegala pesem, in ko sta se Ivanka in Ana poročili, sta pesem odnesli v svoja nova domova.
Sestri Ivanka Janžekovič in Ana Bajuk zlasti veliko prijateljujeta s Karolino Matekovič, s katero v cerkvi skupaj pojeta že več kot šestdeset let. Ne čudi torej, da so tudi sicer pogosto zapele, kadar so se srečevale. “In ker smo navihane, smo dvema pesmicama, ki sta se prenašali od ust do ust, a ju danes razen nas ne zna zapeti nihče več v vasi, dodajale svoj tekst. Čez leta je tako nastala nekakšna igrica, ki jo v glavnem zapojemo, z njo pa smo nasmejale že veliko ljudi,“ pove Ivanka.
Zamaskirane ženske, ki so se poimenovale vesele Radovke, na odru dobro skrijejo svoja leta. “Ko pa snamemo maske, so ljudje presenečeni nad našo starostjo," se nasmihajo. Karolina, ki je prav te dni praznovala 80. rojstni dan, igra
Kar 2,23 promila
Policisti za njim
NOVO MESTO - Policijska patrulja je 29. januarja nekaj pred eno uro zjutraj na Belokranjski cesti ustavljala voznika osebnega avta Zastava 101 J. K. iz Novega mesta, ki pa seje naredil, kot da jih ne vidi. Odpeljal seje naprej, policisti pa za njim. Kljub njihovim zvočnim signalom in modri luči je ustavil šele na dovozni poti ene od stanovanjskih hiš. Preizkus alkoholiziranosti je pokazal 2,23 promila. - Dan prej je brežiška patrulja v Brežicah kontrolirala novomeškega voznika osebnega avta A. V. Ker je kazal znake vinjenosti, so ga preizkusili z elektronskim alkotestom, kije pokazal 1,14 promila. Odvzeli so mu vozniško dovoljenje, česar pa ni upošteval, zato so ga novomeški policisti znova ustavili v Mačkovcu v Novem mestu.
27. januarja so v Mačkovcu policisti ustavili voznika osebnega avta M. R. iz Sevnice, kije napihal 1,01 promila. Tudi njemu so odvzeli vozniško dovoljenje in prepovedali nadaljnjo vožnjo, a se je vseeno odpeljal naprej, zato so ga kasneje znova ustavili.
Vsem trem kršiteljem so policisti izdali obvestilo o prekršku in plačilni nalog, vložen bo predlog sodniku za prekrške, za vse pa je bilo odrejeno tudi pridržanje.
vsaj za polovico mlajšo mamo, Ivanka pri 77 letih šestnajstletno dekle, Ana pa mladega fanta, čeprav jih šteje 75. A svoje vloge odigrajo odlično. Ana si je veliko igralskih izkušenj nabrala v zlatih letih radoviškega amaterskega gledališča, vedno pa je igrala le moškega.
Vesele Radovke se zavedajo, da bodo imele vse manj nastopov, ne želijo pa si, da bi to, kar so ustvarile povsem spontano, odšlo v pozabo. Rade bi, da bi njihovo igrico posneli na video kaseto, in ko se bodo v vasi našli mladi, ki se jo bodo pripravljeni naučiti, jim ne bo potrebno brskati po spominu. “Pred časom so nas s kamero posneli tudi naši izseljenci iz Kanade, se igrico naučili in sedaj nastopajo onkraj luže. Če zanje ni bilo pretežko, upajmo, da tudi za naše sovaščane ne bo,” pravijo Radovke.
M. B.-J.
Sonny Vincent v Črnomlju
ČRNOMELJ - V soboto, 3. februarja, bo v Mladinskem kulturnem klubu v Črnomlju ob 22. uri nastopi) Sonny Vincent - legenda newyorškega rocknroll un-dergrounda. Spremljali ga bo španska skupina The Safety Pins, kot predskupini pa bosta nastopili Corcoras iz Novega mesta in Dick-less Tracy iz Brežic.
Za drsanje jo je navdušila televizija
Darja Škrlj iz Turjaka
TURJAK - Darja Škrlj iz Turjaka ima le 15 let, a ima za seboj že več pomembnih zmag in drugih vidnejših uvrstitev na domačih in mednarodnih tekmah. Ob lanskoletni osvojitvi naziva mladinske državne prvakinje v umetnostnem drsanju in skupni zmagi v evropskem pokalu, ki se ji nasmiha po osvojenem prvem mestu na evropskem kriteriju v Celju in drugem v Varšavi že na naslednji tekmi v Budimpešti v teh dneh, tudi sama ne dvomi o uspešni športni karieri, pri čemer si v tem trenutku najbolj želi, kot pravi, da bi iz mladinske “napredovala” v člansko konkurenco.
Uspešno športno kariero Darja gradi z nadarjenostjo in trudom že od ranih otroških let. Drsati je začela pred devetimi leti, za drsanje pa jo je navdušila televizija. Željo, da bi bila takšna, kot so bile elegantne in v lepe kostume oblečene umetnostne drsalke, ki jih je
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Lepe poti na Čatež pod Zaplazom - Kje je Seljakova z Bučke? - TV spored in smučanje - “Na pokopališču t’ Ločni jih pustite v miru!" - “Zdravniki, hvala!” - Pozornost starim - Dvotarifni števci
Alojzij Kopina iz Tomačevega v
Ljubljani, ki je bil doma v Radovlji pri Šmarjeti, rad bere Dolenjski list, posebej še rubriko Uredništvo pride k vam. Ko je prebral zapis s Čateža pod Zaplazom, je bil posebej vesel. V tem kraju je bil namreč že večkrat. Od tam se dobro spomni župnikov Šparovca in Glasa, kako sta bila prijazna ob maši. Alojzij bi rad s pomočjo Dolenjskega lista našel eno od dveh Seljakovih sester z Bučke. Ta oseba živi v Ljubljani. Alojzij o njej ve še to, da je imela
< >
Halo, tukaj
DOLENJSKI UST
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, daje težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ati pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ 39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
v_______________________s
brata Franceta, ki je bil Alojzijev prijatelj. Sestri in starši so bili med vojno izgnani v Nemčijo. Ena od sester, tista, ki je bila na domu, je umrla. Seljakovi so imeli gostilno in kmetijo. Alojzij upa, da bo nekdanja Seljakova prebrala tale zapis ali pa ji bo zanj kdo povedal. Alojzij je še povedal, da priporoča Dolenjski list vsem Dolenjcem, ki so zdaj v Ljubljani in okolici. Povabil nas je tudi, naj ga obiščemo.
Bralki iz Trebnjega bi bilo všeč, če bi v televizijskem sporedu, ki ga objavljamo, napovedali smučarske tekme, ki jih zdaj tam ni. Da ni napovedi tekem v našem sporedu, je kriva muhasta zima. Veliko smučarskih tekmovanj organizatorji odpovedo ali prestavijo in potem bi bila časopisna napoved lahko netočna. V napovedi sporeda sicer piše “šport” in v tistem času so običajno na vrsti tudi smučarske tekme, če jih organizatorji izpeljejo po načrtih.
Novomeščanka je ogorčena nad zamislijo, da bi prekopavali grobove na ločenskem pokopališču v Novem mestu, o čemer je brala v Dolenjskem listu v 4. številki. “To pokopališče naj ostane, svojcem to pokopališče nekaj pomeni. Včasih so nas učili, naj pustimo mrtve pri miru in naj ljudi pokopljejo, kjer želijo. Mar to ne velja več?” se je spraševala. Predlaga, naj ločensko pokopališče pustijo tam, na novo
naj pokopavajo v Srebrničah. -Kot je videti, bo Komunala le predlagala prekop in ta ne bo obvezen.
“Med zdravljenjem od 30. decembra 2000 do 10. januarja letos na ginekološkem oddelku v Novem mestu sem bila deležna najboljše nege in zdravljenja. Hvaležna sem vsem zdravnikom in medicinskim sestram tega oddelek za nesebično pomoč, za ves trud in tolažilne besede. Posebno se zahvaljujem dr. Pavlinu, dr. Pišku in dr. Šekoranji za neutrudno, uspešno zdravljenje ter za vzpodbudne in prijazne besede. Lepa beseda bolniku veliko pomeni, tako je tudi meni. Hvala vam! Tako je napisala Justina Vrana iz sobe 3 na ginekološkem oddelku.
Pismo iz okolice Žužemberka, sporoča, da v krajevni skupnosti Sela-Šumberk živi ženska, stara 92 let. Je najstarejša v krajevni skupnosti. Ponekod takim ljudem posebej voščijo za novo leto, tej ženski pa ni čestital nihče iz krajevne skupnosti. Še zmeraj lahko to storijo. lahko dodamo. Verjetno pa jo bo prej obiskal novinar, ki poroča s tistega območja.
Iz Gornjega Lenarta pri Brežicah so sporočili, da na računu za porabljeno elektriko niso opazili obračuna za porabo cenejše elektrike. Zadevo bomo pobliže pogledali v naslednjih dneh in potem poročali o dvotarifnih števcih z brežiškega konca. M. L.
Darja Škrlj
lahko gledala ob njihovih nastopih na televiziji, so ji pomagali uresničiti starši, ki sojo vozili na treninge v Ljubljano, kjer danes obiskuje športno gimnazijo in trenira dve uri dnevno. Še pred štirimi leti je Darja tudi kotalkala, vendar je kasneje oboje postalo prenaporno, zato seje odločila, da se bo posvetila samo drsanju.
Darja drsa za Olimpijo in člani istoimenskega hokejskega kluba so, kot se strinja, če jo o tem povprašate, njeni najzvestejši navijači in oboževalci. Vendar ima svoje privržence tudi drugod. To so potrdili tudi gledalci ribniške lokalne televizije R-kanal, ki so s svojimi glasovi s celotnega območja od Turjaka do Kolpe Darjo izbrali za športnico leta 2000 in obenem prvo R-kanalovo “regijsko” športnico leta. Sicer pa je Darjina velika želja, kot pravi, da bi postala državna članska prvakinja.
M. L.-S.
VESELE RADOVKE - Ivanka Janžekovič, Karolina Matekovič in Ana Bajuk (z leve) se niso brez razloga poimenovale Vesele Radovke. Kljub jeseni življenja so še kako nabrite, predvsem pa so vesele, da s svojim humorjem spravljajo v dobro voljo tudi druge. Zadnje dni imajo pogoste vaje kar za Janžekovičevo kuhinjsko mizo, saj bodo na predvečer slovenskega kulturnega praznika nastopile v metliškem kulturnem domu kot gostje folklorne skupine Ivan Navratil. (Foto: M. B.-J.)
Brki - vez med možakarji
Društvo semiških brkačev, menda edino tovrstno v Sloveniji, po novem včlanjuje še ženske - Tudi humanitarnost
SEMIČ - Pred dvema desetletjema, po nekaterih virih pa še nekaj let prej, so se na pobudo Janeza Pluta začeli v Semiču sestajati možakarji iz takratne semiške krajevne skupnosti, ki so imeli brke. Najprej jih je bilo kakšnih deset, kmalu pa so se jim pridružili še brkati možakarji iz vse Bele krajine. Dolenjske in vse do Ljubljane.
Čeprav so se kmalu poimenovali Društvo semiških brkačev, niso čutili nikakršne potrebe, da bi se tudi uradno registrirali. To so storili šele jeseni leta 1997. Kljub temu so tudi prej spoštovali nepisana pravila. Predsednika niso imeli, ampak so bili vsi enakopravni tako pri pravicah kot pri dolžnostih. Pripravljali so srečanja, s Semiškimi gusarji sodelovali pri pustovanjih ter izdajali žepne koledarčke. Ti so postali njihov razpoznavni znak, po njih je veliko povpraševanje, vsa leta pa jih sponzorsko tiska Stane Opara. “Prav po teh kole-
Anton Pečaver
darčkih lahko sklepamo, da so se brkači sestajali že leta 1976, saj hranim koledarček za leto 1977,” pravi predsednik Društva semiških brkačev Anton Pečaver. “Vendar smo se dogovorili, da bomo za ustanovitev šteli leto 1980. Tako smo decembra lani ob občnem zboru pripravili slovesnost ob jubileju, na kateri smo podelili tri priznanja z zlatim in enega s srebrnim znakom ter imenovali častnega člana.”
Pečaverju ni znano, da bi bilo v Sloveniji registrirano še kakšno tovrstno društvo, prav tako kot tudi ne ve za primer, da bi si kdo pustil rasti brke samo zato, da bi postal njihov član. To mu v prihodnje tudi ne bo potrebno, saj so v statut zapisali, da so lahko člani društva vsi državljani in državljanke Slovenije. Tako so lani sprejeli v svoje vrste prvo članico. “Tisti, ki nimajo brkov, so uradno pripravniki, člani pa jih imamo, dokler jim ne zrastejo brki, za začasne invalide,” se nasmehne predsednik društva, ki šteje danes že 129 članov. Odkar so se registrirali, pa so tudi razširili športno in kulturno dejavnost. Ukvarjajo se predvsem z nogometom in malim nogometom, lani so pripravili prireditev Trgatev v Semiču, razmišljajo tudi o organizaciji semiških iger in še čem. “če bo seveda dovolj denarja,” pristavi Pečaver, kajti živijo le od članarine, prispevkov donatorjev ter izkupička od veselic. A toliko se v njihovi blagajni še vedno najde, da lahko priskočijo na pomoč ljudem v največji stiski. Tako so lani pomagali Malenškovi-ma deklicama, ki sta ostali brez staršev.
M. B.-J.
NAŠA NARAVNA DEDIŠČINA
Potok Martink
Pred 30 leti je bila sprejeta Konvencija o varstvu mokrišč mednarodnega pomena, t.i. Ramsarska konvencija. Njen namen je ohranitev in sprejemljiva raba mokrišč, to je tistih delčkov “ničvrednega sveta”, ki z zemeljskega površja pospešeno izginjajo z regulacijami, melioracijami, izsuševanjem in zasipavanjem. Kljub vse večji osveščenosti se danes premalo zavedamo, da so mokrišča najbolj produktivnimi ekosistemi na Zemlji, da jih odlikuje izredna pestrost rastlinskih in‘žival-skih vrst in da imajo nenazadnje še kako pomembno vlogo v človekovem življenju.
Tudi Slovenija je 1991 pristopila k ramsarski družini in na seznam mokrišč mednarodnega pomena uvrstila Sečoveljske soline in Škocjanske jame. Med lokacijami, ki bi zaslužile ta status sodi tudi Krakovski gozd, svojska oaza narave sredi intenzivno obdelane in uravnane doline reke Krke. Njegov ekološki
in naravovarstveni pomen izpostavlja največji nižinski poplavni gozd v Sloveniji, obrobje poplavnih in mokrotnih travnikov ter pestrost rastlinskih in živalskih vrst.
Potok Martink, ki teče na zahodnem obrobju Krakovskega gozda, ustvarja vzhodno od vasi Čučja Mlaka specifične hidrološke razmere, saj so obdajajoča močvirna travišča in trstišča večji del leta poplavljena in težko prehodna. Zaradi zahtevnih naravnih razmer se okolica zaraščajo, odsotnost človekove aktivnosti pa privablja številne živalske vrste. Med njimi izstopajo redke vrste ptic, na čelu s koscem Crex crex, eno naših najbolj ogroženih vrst.
Ali bomo na tako občutljivih območjih znali uglasti interese človeka in narave?
ANDREJ HUDOKLIN Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, Enota za varstvo narave