—	za šolarje: The yellow star. Carmen Agra Deedy in ilustr. Henry Sorensen.
—	za mladostnike: Wir trinken so viel wir können, den Rest verkaufen wir. Reiner Baginski. Carl Hanser Verlag (Nemčija)
posebna nagrada za predstavitev umetnosti otrokom:
—	Unennäkijä Tulee. Marjatta Levanto. Otava Publishing Co. (Finska)
nagrada »nova obzorja«
—	Nas ruas do bräs. Drauzio Varella. Maria Eugenia. Companhia das Le-trinhas (Brazilija)
Razstavljeni in demonstrirani so bili tudi nagrajeni CD-romi. Da bi pridobile sodobne bralce za branje literarne dediščine, se mnoge založbe odločajo za prenos klasikov v multimedijskc projekte.
Zanimanje je vzbujal tudi katalog ilustracij, ki so bile izbrane za razstavo v Bologni. V njem je predstavljena tudi slovenska ilustratorka Lilijana Praprot-nik Zupančič oziroma Lila Prap.
Po ljubljanski razstavi je bilo dnevno organizirano tudi strokovno vodstvo. Knjige je knjižničarjem, vzgojiteljem, učiteljem, staršem itd. predstavljala bibliotekarka Tilka Jamnik.
MARIBOR JE OBISKALA GOSPA MEENA G. KHORANA
Na povabilo dr. Daije Mazi Leskovar, lektorice za angleški jezik na Pravni fakulteti v Mariboru in avtorice več člankov s področja mladinske književnosti, je konec meseca maja pripotovala v Slovenijo gospa Meena Khorana, ki je bila zadnjih šest let (do junija letos) urednica mednarodne revije Bookbird (tudi v prihodnje ostaja članica Bookbirdovega svetovalnega odbora). Po rodu je sicer Indijka, vendar že vrsto let predava kot profesorica otroške in mladinske književnosti na Morganovi državni univerzi v Baltimoru v ZDA. Njeno potovanje v Slovenijo je finančno omogočila indijska sekcija IBBY, bivanje v Mariboru pa je omogočila tudi mariborska univerza. Revija Otrok in knjiga je 28. maja v Gla-zerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor organizirala predavanje, na katerem je ugledna gostja živahno in sugestivno podajala svoja razmišljanja o stereotipih v mladinski književnosti. Prepričana je, da se stereotipi razkrivajo kot pristranski, necelovit, pogosto premalo temeljit odnos avtorja do teme, ki jo obravnava. Najdemo jih lahko celo v
knjigah, ki so doživele velik mednarodni uspeh, kot npr. Sumitrina zgodba. Pristranskost se po mnenju gospe Khorana praviloma ne kaže eksplicitno, temveč je prikrita in ostaja v neizrečenem. V pogledu z druge strani, ki ga ni. Mladi bralci z neizoblikovanim pogledom na svet so za privzemanje stereotipov še posebej dovzetni, ker ne poznajo druge resnice. Tako posredovani stereotipi pa lahko otežujejo kulturo dialoga s civilizacijami, ki so nam neznane.
Ob koncu predavanja je gospa Khorana spregovorila še o svojem uredniškem delu, v katerem je veliko pozornosti namenjala manj znanim književnostim. Uspelo ji je pridobiti avtorje, ki so objavili prispevke s pregledom literarnega ustvarjanja za otroke v državah, kot so: Brunej, Mongolija, Bangladeš, Namibija, Kolumbija, Portugalska, Šrilanka in druge.
V začetku avgusta bo začela urejati povsem novo revijo o afriški literaturi za otroke. Gre za publikacijo, ki jo je podprla njena matična univerza, na kateri so ustanovili tudi Center za afriške študije.
100