Iz otroških let papeža Pija X   
Pokojni papež Pij X. je bil rojen 2. junija 1835 v lepi severoitalijanski pokrajini, ki je bila pred letom 1866. naša avstrijska last. Med mestom Tre-vizom in Vičenco, nekako v sredini, je vas Rijeze, rojstni kraj sv. očeta. Pri sv. krstu je dobil ime Jožef Melhijor. Imel je še enega brata in šest sestric. Starši so bili bolj ubožni, imeli so hišico z malim poljem. Oče Sarto je bil tudi občinski sluga in je služil na dan staro dvajsetico — »cvanciko«. Treba je bilo torej pridno delati in varčevati, da so pošteno pre-živili svojo družinico.
Mali Jožek ali Bepo, kakor so ga navadno ime-novali, se je krepko razvijal, zdrav in vesel, pa jako nadarjen dečko in zelo blagočutnega srca. Njegovo posebno veselje je bilo streči pri sv. maši. Najljubši kraj v okolici domače vasi mu je bila četrt ure odda-Ijena kapelica Matere božje, kamor je ob nedeljah zahajal z očetom, večkrat pa tudi sam, da je nebeški Materi izročal in priporočal svoje otroške želje in potrebe. Tudi pozneje, ko je bil že škof in kardinal, je vselej obiskal to Marijino cerkvico, kolikorkrat je prišel v svoj domači kraj.
Ko je začel hoditi Bepo v domačo vaško šolo, sta takoj spoznala gospod župnik in učitelj njegov izredni talent, ki ga je bilo pač škoda, ko bi moral ostati skrit in zakopan v samotni vasici. Župnik pre-govori očeta, da pošlje bistroumnega dečka v gimna-zijo v pol ure oddaljeno mesto Kastelfranko. Obenem pa je dobri župnik sam pripravljal nadebudnega dečka za vzprejemno preizkušnjo.
131
Jako trudapolno je bilo to šolanje za pridnega Jožka: pol ure tja in pol ure nazaj. Vsak dan se je zjutraj zgodaj odpravil od doma, vtaknil v žep kos kruha ali mrzle polente. Ako vreme ni bilo preslabo,
t Sveti oče papež Pij X.
se je sezul pred vasjo ter bos korakal proti mestu. Pa kako težavna je bila ta pot, če je deževalo, če je sneg zapadel, ali če je naliv preplavil cesto!
Dokaj boljše je bilo potlej, ko se mu je pridružil bratec Angelo (beri: Aiidželo) in je oče malima dija-
132
koma kupil osliča in voziček. Jožek, kot stafejši, si je lastil pravico, da je »kočiral«, in le redkokrat je doletela ta čast manjšega bratca. Ko sta prišla dečka iz šole, sta pa morala pridno pomagati pri domačem delu. Kaj ganljivo je brati, kar se pripoveduje o bratski ljubezni, ki jo je imel dobri Bepo do svojih sestric; najmanjše je pestoval, jih učil hoditi in jim delil hrano, ki si jo je sam pritrgoval.
Ker je bil Jožef Sarto najpridnejši med vsemi dijaki, se mu je posrečilo, da je po posredovanju nekega kardinala, ki je bil tudi iz Rijeze, dobil mesto v dijaškem semenišču v Padovi, kjer je dovršil z izvrstnim uspehom gimnazijske in bogoslovske štu-dije. V mašnika je bil posvečen 18. septembra 1858. - Potlej je deloval z veliko vnemo v raznih krajih kot kaplan, župnik, kanonik, škof ter slednjič patriarh v Benetkah. Za papeža je bil izvoljen 4. avgusta 1903. Letos pa je 20. avgusta šel uživat plačilo za svoje obilno plemenito delovanje. Vi otroci ste prejeli od svetega očeta še posebno dragoceno dediščino — odredbo o zgodnjem in pogostnem sv. obhajilu. Izka-žite se hvaležne zlasti s tem, da posnemate krasne zglede prezaslužnega življenja ter tekmujte v ljubezni do Jezusa Kristusa in njegove preblažene Matere Marije. Pred vsem pa si zapomnite preizkušeno pra-vilo modrega življenja: Zgodaj mora začeti, kdor hoče vzorno dovršiti tek svo-jega  življenja!