C V
Uhaja trcicr mk prvi (n trenji ietrtek meseca. Ako je ta dan premik, Uide dan poprej. Cen« mu jc SO kr. nt leto. Inaeratl te »prejemajo is plačujejo po dogovoru.
Slovenskemu ljudstva
v poduk in zabavo.
Jr
Spisi in dopiai te poiiljajos Uredništvu .Domoljuba*, Ljubljana, Semeniike ulice it. *. Naročnina in Inaerati pa: llpravnlitvu .Domoljuba*, Ljubljane, Kopitu* je-e ulice It.
Štev. 16.
V Ljubljani, dnč 13. avgusta 1903.
Leto XVI.
m m m m
m
i® ✓ .V—a
m
m m m
JčA
kM KM
.\<\vy.


« p* &
.v>
ir
Živel novi papež Pij X.!
Tak6 žalostno kot dvajseti dan preteklega meseca še niso peli zvonovi, ko so oznanjali svetu smrt velikega Leona XIII. In ob tem žalostnem zvonenju se je ves katoliški svet zagrnil v tugo, saj je vsem bilo jasno, kako silna izguba je zadela katoliško cerkev. Moža, kakeršen je bil Leon, ne rodi vsako stoletje; njegov spomin ostane zato neizbrisen, večen!
In zopet poj 6 zvonovi, a sedaj veselo, veličastno, saj pozdravljajo Leonu naslednika, novega papeža pija JC1 Na misel nam prihajajo ob tem besede, katere
je umirajoči Leon pred kratkim izgovoril: „Pecci umira, a papeštvo ne umrje!" Omahnila je roka Leona XIII; a že se dviga roka Pijeva, da iznova blagoslavlja človeštvo, in otira solze bednemu delavcu in nesrečnemu bogatinu!
Izvolitev.
Štirinajst dni je preteklo po smrti Leonovi; cerkveni knezi — kardinali — so prihiteli od vseh krajev v Rim, da skažejo zadnje časti umrlemu papežu in da izvolijo novega poglavarja
osiroteli Cerkvi, živečih kardinalov jih je bilo kmalu 62 na mestu; eden
Izmed 64

0> m
S/>
'<y>
\v-/.
— iz Avstralije — zarad oddaljenosti ni mogel priti o pravem času, drugi je bolan. In položivši telesne ostanke Leonove k večnemu počitku ter poklicavši sv. Duha, so se zbrali v konklave v Vatikanu, kjer se je imela vršiti volitev, kakor smo to že popisali v zadnjem ,, Domoljubu". Tri dni se kardinali niso mogli združiti na eno osebo; ni čuda — izmed toliko najboljših mož izbrati najvrednejšega! V torek 4. avgusta pri sedmi volitvi pa se je dosegla več kot potrebna dvetretjinska večina — z 50 glasovi je bil izvoljen za papeža kardinal Jožef Sarto, nadškof in patrijarh v Benetkah. Jokaje je prosil, naj ga oproste tega težkega bremena; še le na ponovljeno prošnjo se je udal in sprejel ime P i j X. In kardinali so pokleknili in prejeli od njega prvi blagoslov . . .
Izvolitev se naznani ljudstvu.
Rimljani so ves čas volitve nestrpno čakali izida. Zlasti v nedeljo dnč 2. avgusta je bila na trgu sv. Petra zbrana ogromna množica ljudstva, ker se je sploh mislilo, da bo ta dan papež izvoljen. Tudi na dan izvolitve v torek je hodilo več tisočov ljudi po trgu sv. Petra in se oziralo na znani dimnik vrh sikstinske kapele. Kar ob 11 uri 20 minut prihiti najhitrejših korakov oddelek vojaštva sem od angeljskega grada in se postavi v red pred cerkvijo sv. Petra; ljudstvo pa od vseh strani dere pred Vatikan in čujejo se klici: „Papežje izvoljen!" Toda nihče še ne ve njegovega imena. Kar se odpro nad glavnim uhodom cerkve sv. Petra velikanska okna; pogrnejo jih z belim, rdeče obšitim damastom in kmalu nato je videti procesijo: naprej križ, za njim pre-lati in škofje, in naposled kardinal Macchi, ki s krepkim glasom zakliče doli med molčečo množico: ,,Oznanujem vam veliko veselje: Imamo papeža, Njega eminencijo p rečastitega gospoda kardinala Jožefa Sarto, ki sije nadel ime P i j X. Jn zagrmelo je iz tisoč in tisoč grl: „Živel Sarto, živel Pij X!"
Pij X da prvič papežki blagoslov.
In množice se vsujejo v cerkev sv. Petra, kjer ima kmalu nato papež podeliti svoj prvi blagoslov. Kmalu je videti, kako se
-'z Vatikana pomika druga procesija na notranji balkon stolnice: naprej kardinali, poslednji v belem talarju in rdeči štoli izvoljenec Pij X. In prvič se zasliši po širni prvostolnici krščanstva zvonki glas novega papeža, ki dvigajoč svojo roko podeli blagoslov mestu Kimu in vsemu svetu: ..Blagoslovi vas Vsemogočni Bog, Oče, Sin in sv. Duh!" In zopet zaori iz tisoč grl: Živel, živel Pij X! -
In z Rimljani vred se veseli in kliče ves katoliški svet: Hvala Bogu! imamo papeža, imamo očeta! Živel Pij X!
Življenje Pija X.
Jožef Sarto je bil rojen 2. junija 1. 1Š35 v Riesi, škofije treviške v Gorenji Italiji. Njegov oče Janez Krstnik Sarto je bil sin kmečkega stanu; nekaj časa kmet, je bil pozneje sodnijski sluga in je umrl pred 20 leti. Bil je nenavadno pobožen mož in vrlega značaja. — Mati je zatisnila oko pred 10 leti: bratje in sestre — 7 po številu — še vsi žive. Jožef je bil najstarejši; dali so ga v šolo, najprej v domačem kraju, pozneje v Castelfranco, nazadnje je stopil v semenišče v Padovi, kjer je z 20 letom postal mašnik. Do leta 1875 je kot kapelan in župnik pastiroval na raznih krajih po Benečiji, zlasti kot kurat v Salzanu je pokazal izredno apostolsko gorečnost. Treviški škof ga je zato v priznanje njegovega delovanja imenoval za kanonika prvostolne cerkve v Trevisu in kmalu potem za generalnega vikarja. L. 1884. ga je pa sveti oče Leon XIII. povzdignil v škofa mesta Mantova. Tukaj je vsestransko razvijal svoje delovanje. Njegova glavna skrb je vselej veljala duhovščini. Leon XIII. je zato hotel odlikovati njegovo plodonosno delovanje v Mantovi ter ga je 1. 18*3. povišal v kardinala in patrijarha v Benetkah, kjer je deloval dosedaj.
Oseba in značaj Pija X.
Ze iz slike, ki jo prinašamo, vidimo, da nam sije nasproti odkrito, ljubeznivo, 0 '!? Ple™nito obličje dobrega človeka.
Pij X. je precej visoke postave, obraz razodeva moško odločnost; obilni lasje so posiveli. Njegov lepodoneči glas vsi občudujejo. Toda kaj so te zunanje vrline na-sproti vrlinam njegovega srca in duha?
Dobrotljivost je zlasti tista krepost novega papeža, katero na njem občudujejo vsi oni, ki so kdaj občevali ž njim in ga dobro poznajo. Že ta poteza v njegovem značaju — njegova dobrotljivost — nam ga priljubi na prvi hip. Ravno ž njo si je v Benetkah pridobil največ src. Pripovedujejo o njem, da se je jako rad izprehajal po Benetkah in da so bili njegovi izprehodi zelo priljubljeni. Vse se je veselilo, kadar se je prikazal na ulici. Posebno mladina mu je bila udana. Saj si jo je pa tudi znal pridobiti. V enem žepu je imel vedno drobiž, v drugem pa slaščice. Ko so se usuli otroci okoli njega, dajal je revnejšim drobiž, premožnejšim pa slaščice.
Večkrat ga je obkolila množica revnih ženic s svojimi otroki, ter mu tožila svoje težave. Kar na ulici je poslušal tožbe revežev; oni so ga poznali; pa tudi on je poznal najrevnejše, katerim je rad pomagal. Njegova radodarnost je bila tako velika, da je večkrat prišel v denarne zadrege: njegov dragoceni prstan je bil večinoma v zastavljalnici. Vsled te dobrotljivosti so ga v Benetkah večinoma imenovali: „I)obrega kardinala."
N jegovo sorodstvo in njegova priprostost.
V vsem svojem obnašanji je kazal vedno veliko priprostost. Tudi njegovi sorodniki vsled visoke časti bratove niso izpremenili svojega priprostega stanu. V Salzanu živi sestra Antonija, ki je omožena z nekim krojačem; druga sestra Lucija je žena nekega cerkvenika in trgovca. V Riesi, rojstnem kraju novega papeža, živi v rodni hiši sestra Terezija, ki je omožena z nekim krčmarjem. Dve neomoženi sestri sta živeli pri patrijarhu v Benetk xa in mu vodili gospodinjstvo; toda ostali sta priprosti, kot poprej; nikoli nista nosili klobuka. Sploh je bil kardinal Sarto vedno ponosen na svoj kmečki stan, iz katerega je izšel; vedno se je rad spominal svoje ubožne mladosti ter je večkrat dejal: „Veseli me, da sem sin revnih starišev, ker tako iz lastne izkušnje poznam bedo nižjega ljudstva".
Njegova modrost in delavnost.
Poleg dobrotljivosti in priprostosti pa se Pij X. odlikuje tudi z izredno modrostjo in delavnostjo. Vsekakomora imeti
odlične kreposti, ker sicer bi papež Leon XIII. ne bil mogel reči o njem, da bi bil on vreden naslednik njegov na papežkem prestolu. „Vi ste polni odločnosti in krepke volje", dejal mu je; „cerkev si ne more želeti boljšega pastirja." Tudi na socijalnem polju je že pokazal, da razume potrebe sedanjega časa; veliko število hranilnic in posojilnic, ki jih je osnoval na Benečanskem, spričuje o tem. S kratka: Pij a X. dičijo lastnosti, ki so nam porok, da bo on izvrsten papež in vreden naslednik Leona XIII.
Pozdravljen, Pij!
Ko je Pij IX. blaženega spomina dnč 7. svečana 1N7S. leta zatisnil svoje trudne oči, klicali so nasprotniki svete cerkve, da se zgrudi skala sv. Petra, da papeštvo leže v grob ali se vsaj skrije v katakombe, da se Vatikan zruši v razvaline, da obmolkne glas čuvajev na Sijonu ter ugasne luč v svetišču Gospodovem. Toda varali so se, ker nova svetla luč je v osebi slavnega Leona XIII. že 20. svečana zasijala na širnem obzorju krščanstva, in spolnile so se zopet besede Gospodove: Ti si Peter, in na to skalo bom zidal svojo cerkev, in vrata peklenska je ne bodo premagala.
In utrnila se je zvezda, Leona XIII. ni več med živimi, toda že je zasedel prestol sv. Petra papež Pij X. Trdno stoji skala sv. Petra, papeštvo živi v Onem, ki je vir življenja, čuvaj na Sijonu ne obmolkne in večna luč v svetišču Gospodovem ne ugasne. Napadi s peresom, jezikom, ognjem in mečem ne premaknejo temeljnega kamna, na katerem je zidana cerkev Gospodova.
V nedeljo 9. t. mes. se je izvršilo slovesno kronanje Pij a X.; prvi kardinal-diakon mu je položil tiaro, trojno krono na glavo, rekoč: »Sprejmi s tremi kronami ovenčano tiaro ter vedi, da si oče knezov in kraljev — vladar vesoljnega sveta ter namestnik gospoda Jezusa Kristusa, ki naj mu bo čast in slava vekomaj. Amen." In zadoneli so zvonovi cerkve sv. Petra, ko je Pij X. prvikrat slovesno dajal blagoslov „urbi et orbi" — mestu Rimu ter celi sveti katoliški cerkvi. V raznih jezikih je nešteta množica svojemu veselju dajala duška z glasnimi klici: „Papež Pij X. naj živi!"
In tej veseli, navdušeni množici se pridružimo v duhu tudi mi ter radostno kličemo: Te Deum laudamus. Hvalimo te, o
Gospod, in slavimo, ker si izročil svojo cerkev skrbnemu in vnetemu pastirju, da vodi tvojo čedo po pravi poti večne resnice in pravice, ter odpira neizcrpljiv vir večnega življenja.
Pozdravljen bodi, Pij, kličemo iz daljave, pozdravljen bodi, kliče večni Rim,
vsi rodovi pošiljajo Ti pozdrave, ves svet je priča Tvoje slave!
Iz globočine naših src pa se dviga proti nebu molitev: Ohrani, o Gospod, Pija X., oživljaj in osreči ga na zemlji in ne daj ga v roke njegovih sovražnikov!
Volitev poslanca za državni zbor.
Ker je poslanec Vencajz odstopil, zato v sodnih okrajih Ljubljana, Vrhnika, Litija, Višnja gora, Ribnica in Velike Lašče katoliško narodna stranka kandiduje dvornega svetnika Šukljeja v državni zbor! Ta vest je napravila precej hrupa ne samo pri nas, temuč tudi v širši javnosti.
Naša liberalna stranka je zaradi tega v škripcih. Po pravici. Nihče bolj ne pozna duševnih vrlin, politične skušenosti in marljivosti Sukljeja kot liberalna stranka. Liberalci tudi že zdavna vedri, da je nekdanji liberalec Šuklje na trnjevi poti skušenj življenja priboril si trdno katoliško prepričanje. Saj je pred tremi leti to javno v liberalnem listu izjavil, saj je vsled tega isto leto, 1900, odklonil sprejeti mandat iz rok liberalne stranke, ker je vernemu katoliku Šukljeju bilo nemogoče, biti liberalen poslanec. Glede na vse to bi torej ne bilo vzroka za presenečenje, da je Šuklje danes kandidat katoliško narodne stranke. Toda liberalci so računali na politični dvoboj, ki se je pred tremi leti izvršil mej gosp. Šukljejem in dr. Šusteršičem. Mislili so, da je tisti spor ustvaril prepad, ki bi za vselej ločil ta dva moža. Zato je „Slov. Narod" še nedavno imenoval Šuk-ljeja političnega mrliča, hoteč označiti njegov položaj med dvema stoloma. Toda zmotil se je temeljito. Šuklje je tačas ne samo po načelih temuč tudi že dejansko stal v taboru kato-liško-narodne stranke.
Katoliško - narodna stranka pa je bila dolžna, pridobiti to izborno moč za javno delovanje v prilog katoliško-narodnemu programu. Slovenci imamo malo takih talentov, kakeršen je Šuklje. Še manj pa imamo mož tako temeljite vsestranske izobraženosti in politične izkušenosti. Te lastnosti so zaklad, ki je zasebna last dotičnika — obenem pa
tudi solastnina naroda. Dolžnost naroda je, da ta zaklad dvigne ... porabi — dolžnost dotičnika, da temu ne nasprotuje. V takem slučaju ne veljajo nobeni malenKostni pomisleki, ne na eni ne na drugi strani. Vsi moramo pred očmi imeti le eno veliko zadevo: blagor svojega naroda, svoje domovine. To pred očmi je vodstvo katoliške narodne stranke povabilo Šukljeja h kandidaturi in iz istih vzrokov je gospod dvorni svetnik kandidaturo sprejel, pod pogojem, da mu jo poverijo katoliško-narodni zaupniki iz volilnega okraja. Poslednji se zbero dne 13. avgusta in kakor smo po-dučeni, ni nobenega dvoma, da bodejo .Sukljeja proglasili svojim kandidatom. To mnenje je, kakor čujemo, v volilnem okraju splošno in dokazuje politično zrelost katoliško-narodne armade. Ob priliki tega shoda se bode Šuklje prvikrat volilcem prec'" stavil in razvil svoj program. Zaupniki celega volilnega okraja bodo torej imeli takrat priliko, tudi osebno spoznavati gospoda dvornega svetnika.
Mi pa brez ovinkov izjavljamo, da kandidaturo g. Šukljeja z veseljem pozdravljamo. Katoliško-narodna delegacija v državnem zboru za-dobi ž njim novo izborno moč in to je baš v sedanjih časih, ko bfjemo odločilen boj za pravice ljudstva, osobito našega kmeta, posebnega pomena.
Najmanjši vojak je gotovo 60 let stari pritlikavec Puceto, ki meri le 0.914 m. Udeležil se je filipinskega ustanka in Amerikancem prav vsled svoje majhne postave marsikako zagodel. Priplazil se je neopažen v amerikanski tabor ter tu pričel streljati na straže. Naposled ga ujame neki vojak in prinese v naročju v taborišče. Na njem je vse majhno, le glava je debela a zato nič bolj pametna.
Ne dajajte otrokom opojnih pijač.
Če vprašaš kakega odraslega, zakaj pač pije vino ali pivo, imel bo vsakovrstne izgovore. Kakor sem že omenil, nimam nič proti zmernemu uživanju vina ali jabolčnika, ali tudi piva. A če se ti izgovarja nezmeren pivec, ki kotrlini zvečer po sredi ceste, a vendar vsak trenutek objema kako drevo ali kak zid, da mu to dene dobro, da ga greje, ali če mu je vroče, da ga hladi, — boš vedel, kaj mu boš povedal. Seveda odpade vsak tak izgovor pri otroku, osobito dojenčku. A vendar če vprašaš kako mater, zakaj pač daje otroku opojnih pijač, boš slišal vsekakor tudi razne izgovore: „je pač taka navada", „mora se navaditi", „če vidi dete, da mi pijemo, pač hoče tudi piti in človek ne sme biti nevoščljiv", ali pa „ker vino krepi in redi", ali „ker je zdravnik, ko je bilo dete bolno, to predpisal, in ker je dete še sedaj slabotno od bolezni" itd. Vse takšne izgovore čuješ in dosti truda ti treba, da dokažeš, kako nc doseže mati s tem nič drugega, kakor da otroku škoduje, da ga slabi in mori.
Posebno važen izgovor za ljudi je, da vino ali pivo človeka redi in da ima posebno vino zdravilno moč. To slednje pustimo na stran, ker res je, da se rabi v medicini vino še dandanes pri gotovih boleznih kot pomočno - zdravilno sredstvo. Seveda delajo stariši, ki dajejo tudi čez od zdravnika določeni čas otroku vino piti, iz nevednosti, žal, v dobri veri. Govoriti mi je malo obširneje le o tem, ali ima vino in pivo res kaj in koliko re-dilne snovi.
Prejšnje čase so res verovali, da ima osobito pivo dosti redilne snovi. Sklepali so to iz površnega opazovanja po tem, ker so pivopivci navadno vsi precej trebušasti. A v zadnjih letih, ko je zdravniška veda na vseh poljih napredovala s tako velikanskimi koraki, so zdravniki s poskusi na živalih in na lastnih telesih dokazali, da je mnenje o redil-nosti alkohola (t. j. snovi, ki ima ravno v opojnih pijačah oni mameči, opojni vpliv) popolnem napačno. Alkohol ne more nadomestiti niti najslabše hrane, nasprotno povzroči alkohol v preveliki meri
zavživan i z g u b i v a n j e ali p o j e m a n j e b elj a-kovine, životvorne telesne sestavine. Sam sebe nalaže, kdor imenuje pivo „tekoči kruh". Pivo se se pije le radi alkohola; alkohol pa ni redilno sredstvo, ampak je v preveliki meri zavživan strup kakor fosfor. Kar je v pivu v resnici redilnega, to so tako zvani ogljeni vodiki ali sladkorne snovi; a teh je tako malo, da bi moral človek spiti 10 litrov piva, če bi jih hotel toliko dobiti v sebe, kakor če poj d pol kile kruha. To bi bila jako draga hrana. Še manj teh sladkornih snovi je v vinu, jabolčniku in žganju. O redilnosti opojnih pijač torej govoriti more samo človek, ki je hudoben ali neveden. Kar pivo-pivce redi, je vse kaj drugega kakor pa alkohol. In glede zdravilne moči sem že omenil, da zdravnik tu in tam res predpiše tudi majhne količine vina. Toda izginiti mora vera, da če zdravnik v gotovem slučaju za gotovo dobo to predpiše, mora postati pitje vina ali drugih opojnih pijač nekaj splošnega pri deci. Marsikdo bi se zahvalil, ko bi moral kako bridko medicino uživati tudi še, ko je že zdrav. Isto je z opojnimi pijačami za deco. Vem, da otroku prav dobro tekne vino ali jabolčnik in da rad požre precejšnjo količino, če je še tako kislo; toda marsikateri strupeni sad je sladek in vendar koliko se jih je že zastrupilo!
.Cesar1' — umrl! Kdo ga ni poznal med Ljubljano ter Kranjem in po širnem sorškem polju dne 16 p. m. doma na Guncljah pri St. Vidu zamrlega voznika Matijo Kregarja? Še-le sedaj ob njegovi smrti so ljudje izvedeli, da se je pisal za Kregarja, sicer so pa staro gorenjsko grčo v jerhastih hlačah visokih škornjih klicali vsi le za „Cesarja". Nad 60 let je po trikrat na teden ob vsakem vremenu prevažal s težkimi konji na „tajslih" različno blago iz Ljubljane v Kranj in obratno. Ustrašil se tudi ni gorenjske železnice, in prav zato, da bi se iznebila sitne „konkurence", je železnica znižala voznino za tovore med obema mestoma — a Cesar je vozil naprej! Dnč 15. junija zjutraj, ko se je odpravljal v Kranj, ga je v domačem hlevu konj hudo poškodoval, kar je povzročilo smrt krepkega, utrjenega in še popolnem čilega 771etnega korenjaka. Užival je pri ljudeh neomejeno zaupanje, saj je bil poštenjak od nog do glave, zraven pa vljuden in postrežljiv: prava stara korenina. Ž njim je izginil pač zadnji večji „furman" iz nekdaj po velikem prometu tako sloveče cesarske ceste med Ljubljano in Kranjem.
Potokarjev sin
(Priredil Sm----)
Potokar je sedel pri javorovi mizi in nepremično zrl skozi okno. Z desno roko je podpiral glavo, po kateri mu najbrže niso rojile ravno prijetne misli, zakaj ravnokar je porinil jezno od sebe malo pipo in stresel glavo, kakor bi se hotel kaj nadležnega oprostiti.
Bil je čislan in ugleden mož. Daleč je slovel kot postrežljiv, pravičen in dober mlinar. Po leti se jc vsako jntro ob petih že vrtilo kolo in le ob najhujši zimi, ako mu je voda skoro zmrznila, le tedaj je imel semtertja neprostovoljen praznik. Potok, ki se je vil med zelenim leščevjem in vrbjem, je dajal tudi v najhujšem letnem času toliko vode, da je ves dan lahko teklo eno kelo. Napravil je umeten tolmun, v katerem se je nabirala voda čez noč, ki je bila potem po ceveh podobnim malim strugam napeljana na kolo, da ga je gnala.
Kot ubog hlapec je stopil pri nekdanjem posestniku v službo. Zvesto mu je služil, ubogal in slušal ga kot lastnega očeta in ker ni imel gospodar svojih otrok, mu je kmalu prepustil proti mali odkupnini celo posestvo. Ker si je Martin — tako je bilo namreč hlapcu ime — že tedaj pridobil zaupanje in spoštovanje vseh sosedov, zato mu ni bilo težko dobiti malega posojila, da je mogel »svojemu stricu dati malo užitnino", kakor je sam tako pogosto ponavljal.
Z železno vstrajnostjo pri delu in priprostem življenju je kmalu toliko prihranil, da je lahko plačal svoj mali dolg. Sreča mu je bila mila. Vedno več dela je imel v mlinu. Odjemalci so se množili. Odkar se je bil oženil s priprosto, a pridno Mlakarjevo Ano, mu je Bog dal malega, živahnega in bistroumnega dečka in ljubko hčerko. V zahvalo za božji blagoslov in srečo je postavil poleg mostiča lepo znamenje, katero je mali Lojzek krasil z najlepšimi cvetlicami, ki jih je mogel dobiti na travniku.
A tekom enega leta se je vse izpremenilo. Tuj podjetnik z imenom Kopač, je pol ure daleč proč
sezidal nov mlin. Mlcl je ccncjc in posrečilo se mu je z njegovim dobrim jezičkom pregovoriti mnogo ljudi zase. Ni ravno toliko zaslužil kakor on, a to samo zaradi tega, ker ni imel dovolj vode. Ker pa je imel dovolj denarja, je hotel Potokarju škoditi na ta način, da je kupil travnik, ki je na najožjem mestu ločil njegov potoček od Potokarjevega in napeljal vodo iz tega v svojega. Nastala je pravda, dolga pravda. Zgubil je Kopač, plačal stroške in posledica je bila — sovraštvo in prepir. Kjer pa vlada sovraštvo, prepir, tam ni božjege blagoslova, ni sreče, ni miru.
Prva, ki je morala to bridko občutiti, je bila Potokarjeva žena. Dočim je prej mož vsako prosto uro preživel v njeni družbi, vesel s svojimi otročički, je sedaj mnogokrat presedava 1 ure sam za se, hodil zamišljen, in za odgovor ni imel drugega kakor trdo besedo. Le kadar je bila žena lc preveč žalostna in potrta, le tedaj je imel zanjo dobro besedo, in tedaj je zagotavljal, da ne bo preje miroval, dokler ne požene Kopača, odkoder je prišel.
„Za božjo voljo, Martin!" je vzkliknila žena preplašena „pa vendar ne misliš--"
Beseda ji je obtičala v grlu. Ne, kaj takega niti misliti ne sme o možu; in akoravno se je skušala iznebiti te strašne misli, je vendar razodeval njen obraz, kakšne misli jo mučijo.
„No? Česa ne mislim?"
„Veš ti, Šuštarjev Peter je že leto dni pod ključem, ker je Gozdarju zažgal bajto."
Prisiljen, nevoljen nasmeh je šinil po moževem obrazu. „Zažgati? No ravno te neumnosti nc maram storiti, ampak poštenim potom ga hočem spraviti s poti", in jezno je udaril z nogo ob tla.
Kmalu na te je pričel tolmun čistiti, popravljati in povečavati in tudi v mlinu je marsikatero staro orodje zamenil z novim, boljšim; tako jc mislil izpodriniti svojega tekmeca. A ker denarja ravno preveč ni imel in ker gosp. župnika ni maral iz-nova nadlegovati, si je izposodil precejšnjo svoto pri vaškem judu, prekupčevalcu z žitom. Obresti so bili res prav judovske, a Martin je upal, da se z božjo pomočjo in pridnostjo kmalu reši Juda.
In sedaj je sedeval sam za-se pri mizi in premišljeval. Čelo se mu je nagubančilo, oči jc venomer opiral v mizo in videlo se je, da mu nc rojijo po glavi baš najprijetnejše misli. Udaril je z roko po mizi, da je zabobnelo. Prestrašena je prihitela žena v sobo: „Kaj pa ti je?"
»Kaj mi je?" je zagodrnjal mož, stopil k oknu, je odprl in dejal: „Tu poglej naš tolmun! Vsako jutro je bil ob petih že napolnjen, a danes je že šest in vendar je skoro še prazen«___
»Saj res, samo do polovice je napolnjen!" sc je začudila žena.
»Ali moreš zapopasti, Ana, kakšne posledice bo to imelo?"
»Ne — jaz nc vem. Saj je bilo vendar snoči pod gorami vse na tleh, kakor je bilo videti. Tolmun bi moral biti prenapolnjen."
„Toraj tudi ti tako misliš ? In vendar ni niti do polovice. Do opoludne lahko meljcm, potem bom pa gledal in poskušal, kako se melje brez vode. Veš, to je gotovo lopovsko delo. Ta pritepenec — roka se je nehote skrčila v pest — ima gotovo svoje dolge roke vmes. Saj sem ga videl snoči postopati tod okrog."
„Ali kako naj bi to zakrivil?"
„Čisto lahko; ponoči je odprl zatvoro."
„Misliš ?"
„Pojdiva pogledat, boš videla. Saj sam danes tako šc nisem bil tam."
In šla sta. Dobila sta zatvoro zaprto ravno tako, kakor jo je snoči zaprl Martin.
»Zatvore ni nihče odpiral", je dejala žena.
„Mcni pa se zdi tako-le: ponoči je odprl zatvoro, proti jutru pa zopet zaprl."
.Saj bi morali slišati šumenje vode."
»Nekaj je šumelo ponoči ali ne?"
»Veter je bil, ki je bil tako silen."
»Veš kaj ?" in Martin se je udaril z roko po po prsih. »Lopovu že zagodem eno, da mu bo zvenelo vse življenje po ušesih. Zvečer pritrdim zatvoro z verigo, vzamem puško in hajdi na stražo. Ko sc prikaže Kopač, ga vklenem in peljem tjekaj, kjer je primerno mesto zanj — v luknjo, ali pa ga malo poščegačem s prahom, če bo le preveč uporen."
Žena se je stresla. Proseče je pogledala moža: »Lepo te prosim, nikar si ne nakopavaj sam nesreče in sovraštva na glavo."
»Ali misliš, da naj mirno gledam in čakam, da mc spravi oni privandranec na beraško palico. Potem bomo živeli od zraka ha-ha!" in bolestno se je nasmejal.
»Saj puško pusti doma in vzemi rajše hlapca."
»Hlapec mi je ravnokar odpovedal službo, češ, da mu da Kopač vsak teden eno krono več; s hlapcem, vidiš, ni nič. A jaz si tudi sam pomorem."
In Potokar se je obrnil in odšel v mlin. Pričel je meriti žito, zasul kamna; kmalu je vse teklo. Opoldne je zmanjkalo vode in v mlinu je zavladala
mučna tihota.
Zatopljen v svoje misli je sedel Potokar popo-ludne za mizo. Ni se brigal za ženin in sinov pogovor in ko mu je Micika, ki jo je imel rajši kot vse, splezala na kolena in se oklenila njegovega vratu, se ni igral in šalil ž njo,ampak nekako |
brezčutno jo je posadil na prejšnje mesto, bkočil je pokonci, zagrabil puško in hitel ven.
»Martin, kam pa greš?" ga je vprašala žena v skrbeh.
»Vodne podgane streljat", jc odvrnil mlinar; . »ravno včeraj so dve mladi raci umorile.
»Lojzek, pojdi še ti z očetom", in deček je molče ubogal mater.
»Oče, zakaj pa ne nastavile zastrupljeno vado?"
»Ker bi morda tudi race utegnile kaj dobiti in bi
potem pocrkale.---Tiho--vidiš, tam dve
veliki raci".--
Strel poči in podgani se zvaliti mrtvi v potok.
»Ali nam podgane mnogo škodujejo ?"
»Ne tako veliko, kakor oni tam gori", in mlinar jc jezno zaškrtal z zobmi in desnica se mu je skrčila v železno pest.
»Kdo pa?"
»Pusti me pri miru, ker ne razumeš", je za-rcnčal mlinar.
Iznova je nabasal. Podgane ni bilo nikjer nobene več videti, gotovo jih je strel tako prestrašil.
»Ata, ali znate dobro streljati?" jc vprašal deček.
»Mislim, saj sem bil vojak. Počakaj" — potegnil je dečka za rokav nazaj za-sebc in dejal: »ali vidiš tam pri zatvori ono kvišku molečo palico?"
»Vidim!"
»Kaj misliš, da bi jaz tam kakega onega ne zadel? Le dobro glej!"
Potokar je hlastno pritisnil puško k licu, pomeril in vstrelil. Strel ni izgrešil cilja. Trske so letele od količa; ravno pri vrhu ga je bil zadel. Potokarja se je lotevala vedno večja vznemirjenost, lica so mu vedno bolj žarela, njegove oči vedno bolj svetile.
„Oče, ali zadenete vedno tako dobro?"
»Tiho in pri miru!"
Počil je zopet strel; Potokar je zadel ravno tako dobro.
Deček je veselja ploskal z rokami; a oče ga je pogledal z nekim čudnim, skoraj na pol divjim pogledom in deček je umolknil.
»Vidiš, dečko, tako se streljajo podgane; nobena ne bo delala več škode. Pojdi, greva v hišo!"
Doma bi bil Lojzek rad pripovedoval, kako dobro znajo oče streljati, a moral je vun. Potokar je hotel sam govoriti s ženo.
Ta ga je pogledavala s vprašujočimi pogledi.
Mož je vstal in pričel trdih korakov hoditi po sobi gori in doli. Ni mogel mirno prenesti teh vprašujočih, toliko bolest in žalost izražujočih ženinih pogledov. Nazadnje je obstal in z v tla uprtimi očmi k ženi obrnjen dejal: »Jaz sedaj nimam
ioT-Dh deli res its t mlmt. ker tattm r:.dt >edi. crtar t ras k Leritu.'
„K ooemr oderuškemu Jadu~ .V bližin; rroiega ml-.aa aro. dbknj- ijt« a te bom rzel t ntjem.4-
- Ml-tl nikar prrre: nt tikliti; ti rrcje rtinč. Ne boš nnord
.li. i Ti_-L
Vse t eotori meri
Vobat mladina tati 5:^:0. vzroka pr.t:r.erEt st nad preveliko str:»re>sr.o sri.ni.fT VeiLkr .it šce vil d starišev. k: s preveLkr hubertc rT rnt otroke popolnoma irpnd-kl Akc b. r^ jci.-iš. riba c praven ia.su praiiisrn: trdo besed: 2 is u nt itda. rad: šbt. piitir b: ecoovc nt b..: rta : rt L. k c štev-.io p:stop»čeT 3 rti^: r~ dner-t1" t sam: kričeč Boru ča^. A sanierra ra st 0:0 rti tik dmo^iadec. vsako orrco: ki!-: prt-veu tt mint :e sploh nt past otrokom. ti n. st mt': r» resfcLh.
Tik črnogteiee h rC rad. ..sakrtmiFV trt" . ,is na r ju: k. .it dobi! jrcnt rut :c::<t ker it ti v sik: malenkost kričal it rerncL. nad rcrokoma rrc.it tmrlt sestrt ..šakrrr -1 - - miL rs »t rosa. ubogala. vama ušesa porstez.'
B-Jo it tir pred prarmkoar sv rtcra rtva. Tšikritt.š' >t imel aoTolj dea š artvj ruti.1 ra 90 st pnprav};alt tebijt ra roiet't ter siat r. zore'. parit. tito.it poslal mi-isri 'ansti :t Artom prsd tlnjak. ti pariti katr st r<: r: tsedel Vrr-teea 11 irpasal .sakrainš* iz kkn št rreaeiBr.it število ril ra katere ta; tu± paru telo
.AL sakrrragL.i. jaz obtna poirtLir ur. is n« bosta pari .a ti debeli -i raot- Pa ca st it rut. tt dotaknesa tam r.stepi piskra. t it ta ulr.ii.Et t katerem ie toliko ssrtpt ia bi mora! ?:ert tat največji vel če b: rt požrl sam3 pclovito'
Da t Jooca pravtarrav t. bile ta; sr-uri ti je marreč M sam na.bohš. med c tem isčfa trt sanjala	Trepetaie 3 skora; 1 m:.krat. osm
sta posJasala iadera str.ca. potem pa sn st usedli t setoo pred ulnjik. Kit: s«:, Latle k bištjema po:c«atu ta b. st nekoliko otaitiit rt iete-t s: st pnprarhtie ta ro; A dečkoma it pret:>irc' ms: Pctstiki ;:ma it neri>c>si>: dole iti -j. .lana® je it;.il:
TVeš k»> Jana. tc< pa je rad. it prema o. ti morara tates. kc- t.aavi šole. tel itt šepet rt n tikat, kdaj se bo zljub-iio roj.it 6ebeiim.-'
ryt bc.lj oidno pa jt4. jt mairoral jtne: na te prek listat rsot. da st »obeti ti larbi.4,
.Oli-. je t-Dpe: ti tirni.; Aja« rzuai; r r:iEtE pa bi bJo tako tladno m toliko jtgoi jt -ai di bi se jih lahko požteso rajeL4-
rAha. jo ie imam. Toat:* it Tdilri-i1 tad> voljen Janez. .Veš kaj. Janez: prsi eno aro roioro čebele ne bodo rojile — it raoe pnrlečtTt z motot:® k drerja ir potem lahko rbežrri zt nt kaj iatsa r gotd. ne da b: stric kaj Tedeit V et. ur. vrt aako nazaj.*
:>etka sa šla takoj na delo. Polovila sia race, -i-rszala vsako za vrat k drevesu in potem zbežaU '"fciii kolikor so ju nesle mlade noge.
r A aa zemlji sreča ni trajna. Janez in Anion sta brila "kmalu sra'borovnic potem pa sta se spoanila baiera str?ca. čebel m rac
Ž vehkar saahc-m sta hitela domov — in prišla sa. št rivno o pravem času, da sta videla zadnje vtt.iit pjslsit.ie raoe. ki se je hotela oprostiti, ase vets: bolj zamotavala v motoz in se končno po-onlnomi zadrenila. Čebele so tudi rojile, a o roju t. b.k' tuk:«r rst iuha ne sluha
I>sik:ma st je stemnilo pred očmi Misel na str.»v.; katftro ;u je vznemirjala.
r V sega je konec-, jc ^rnal Janez .Nič več
tami Dt pomaga nobena stvar--samo še---
sr.r.7 tat; t piskru pod streho na ulnjaku.-
Z lanezt vo p?ni'>čjo je kmalu prišel Anton do r:str;£i k: je bil do polovice napolnjen s .strupoa*. ZtiLi sta v strahu v par trenotkih izpraznila p-.sker.
K: st je strica zdelo le predolgo čakati na roj čsebtl t pnp eial sam. kako opravljata čuvaja svojo s J:>: I»ičti sta ležala bleda med mrtvimi racami x ker sta čutla v želodcih delovanje .strupa-, sta vpila:
,C»t ;ir.t pust te ta;u pri miru. saj bova tako trti.i umrli, ker sva povi-.la ves strup.*
Irevljar ;e pozabil ta race. na roj m se skoraj tisnett,Hvala Boga. ia je bil v loncu med. kaj r b.j: ot b. bi v loncu res — strup *
O: rteca časa ni bil črevljar nikdar več pre-str:-E ttuTei ;.e b:l otrokoma dober oče. ki pa je Tuis-t ta i. p.«rabil ra brezovko ali kneftro.
Politični razgled.
Delovanje naših ministrov.
T t ir: ;.e štl v Budimpešto naš trgovinski mi-tir,er lai ia bi ka- izposloval glede avstro ogrskega :a_-.ti,keea tarifa. Poleg tega pa je Sel tje tudi. da irrršJ »fckaj tarifnih posuvk. ki jih je t zadnji napravi jziocil nagoibeni odsek. Minister je postavil pi to tri dni časa Toda naš minister Kal in ogrski -ane. sta kar ta hitro naredila — kar nenadno koj trur: dit se je naš minister že povrnil s svojimi spremljtrralc: na Dunaj. Ministra sta se dogovorila st.no le o izvršilnih naredbah zastran carinskega uauL vst drugo pa ;,e ostalo neizpremenjeno. Ogn so namrst takor smo naprej pričakovali, kratkoinmalo ra vrt _ vsako pogatiatje Avstrijski carinski odsek it ta^itrij irpremembe zastran carine na živino, istmen. nttatere sirovi ne in vezane knjige, ogrska T^a^a p» nt 0	je
dobila ustavno odobrenje prvotnega načrta in da je ogrski carinski odsek odobril že vse postavke. Baron Kal torej niti pričeti ni mogel nameravanih obravnav in mora carinski odsek biti še nadalje tak, kot je zdaj, ali se pa sploh ne prikaže v veljavo. Zgodilo se bo pa seveda prvo, ker pri nas so gospodarji v vseh vprašanjih — da bote vedeli — Mažari in nihče drugi! — To soboto so se vršile nadaljne konference med ogrskimi in avstrijskimi ministri zastran slador-nega vprašanja. Teh posvetovanj sta se udeležila Koerber in oba finančna ministra. Predno so vso stvar spravili do zaključka, je bil ogrski minister pri našem cesarju, ki je povsem pritrdil ogrskim zahtevam; ti predlogi se neki niso tikali nagodbe-nega zakona in celo Kerber-Szelovega dogovora ne, zato jih je morala avstrijska vlada umekniti. V resnici pa so na Dunaju mnenja, da se tisti predlogi, ki jih je stavila naša država, še prav zelo tičejo na-godbe, a vkljub temu se je vdala avstrijska vlada. — Mažari so pa zopet pogodili eno zmago!
Položaj na Ogrskem.
Vlada na Ogrskem stoji tako na slabem, kakor le malo kedaj. Poslanci rujejo in smešijo vlado, da se ne more nikamor ganiti. Kljub temu, da se je vplivni mož Aponi potegnil za ministerskega predsednika in imel v ta namen dve uri dolg govor, v katerem je dajal zaupanje novi Khuenovi vladi, ni dosegel ničesar pri poslancih. Celo poslabšal je vso stvar upornih poslancev. Ti si znajo napraviti v zbornici prav dober smeh in zabavo. 31. julija so uganjali poslanci razne burke z zapisnikom in oponašali ministerskemu predsedniku, da ne zna pravilno pisati mažarščine. Posebne neumnosti je uganjal poslanec Kubik. Govoril in smejal se je iz trebuha ter povzročal splošen smeh; zraven pa je vpil smejajoč se: tu ni kraj za smeh, tu gre za resne stvari. Nemiri so se ponavljali dalje. Nato pa se je nepričakovano oglasil Košut — bivši načelnik nasprotne stranke, ki pa je vsled nekaterih homatij izstopil iz stranke — ter s povzdignjenim glasom govoril: Grof Khuenmora na vsak način odstopiti, zakaj le tako je mogoče, da se napravi red v deželi. Če se to ne zgodi, bo Franc Košut prvi, ki se bo zopet postavil na čelo opoziciji"! Mož, ki je še pred par dnevi obljubil predsedniku soglasje, se je tako razunel proti njemu; to je nekaj! Zato ni čudno, da je bila nekaj časa, ko je govornik končal svoj govor v zbornici grobna tišina: Nihče se ni genil. Zakaj kaj takega ni nihče pričakoval. Neumno na to je odgovoril predsednik, ko je rekel, da "bi ne bilo v korist deželi, ako bi sedaj odstopil. — Poleg teh homatij pa se je pokazala v ogrski državni zbornici še neka druga nemarnost. Te dni je namreč prejšnji reški namestnik Sapari dal, najbrž z vednostjo ministerskega predsednika, nekemu poslancu 10.000 kron, da bi ga podkupil in tako odstranil od glasovanja proti vladi. Dotični poslanec pa je denar prinesel v zbornico in vse povedal, kaj da je ž njim. Zavoljo tega se je ustanovila posebna komisija, ki ima nalogo, da vso stvar natanko preišče in razloži. Ta stvar je spravila vladne nasprotnike še v večjo nejevoljo, in zato vedno bolj rohnč proti Hedervariju. Vse vpije, naj
odstopi ta čudni mož. No sedaj se splošno sodi, da je že dogospodaril. Zdaj sta bila poklicana k cesarju Wekerle in grof Tisa, kar je znamenje, da odstop Hedervarija ni več daleč. (Ravnokar smo dobili vest, da je odstopil.)
Kdo vlada na katoliškem Francoskem.
Na Francoskem divja neznanski boj proti vsemu, kar količkaj spominja na katoliško stvar. Človek bi vsled tega mislil, da mora biti francoska dežela najbolj framazonska na svetu. Toda iz poročil izvemo, da je tamkaj izmed 40 milijonov prebivalcev komaj —• 25.000 framazonov. In ta peščica ljudi vlada in strahuje celo deželo. Imajo pa v rokah vso vlado, državni zbor in odlične službe. V tem ministerstvu je izmed 12 ministrov osem framazonov. Toda to ni izmišljenina, to je prinesla sama framazonska MUnion fraternelle". Od ostalih ministrov so menda tudi trije framazoni. Samo o ministru za javna dela se z vso gotovostjo trdi, da ni vpisan med frama-zone. Tako je vsa vlada katoliškega Francoskega v rokah framazonov. V državni zbornici pa je nad 400 framazonskih poslancev. V takih razmerah pač ni čudno, da se tako dela z vero. Čudno je le, da morejo katoliški in izobraževalni volivci kaj takega trpeti!
Rusko-japonska vojska.
Na vzhodu ae z vedno večjo gotovostjo napoveduje vojska med Rusko in Japonsko. Napetost raste na obeh straneh čudovito naglo. Ruska politika se ne zmeni za Angleže, ki svare Japonsko pred rusko nevarnostjo, zakaj Angleži se boje le prodiranja Rusov v Indijo. Ruska prodira vedno dalje dalje proti Japonskemu osrčju in pošilja neprenehoma svoje vojake v Mandžurijo. Pravijo, da jih pošilja v navadni obleki, da bi tako ne vzbudili suma, da je preveč vojakov. Sploh je zadobila Rusija v Mandžuriji že toliko oblast, da je že neomejen gospodar v deželi. Ako bi se vojska vnela, bi pomagali Japoncem tudi Angleži, ker se leti zelo boje Rusov. Ako bi pa ti res kaj pripomogli, je pa drugo vprašanje.
Ministerska kriza v Španiji rešena.
Dosedanji ministerski zbor je podal kralju v roke odpoved, ki jo je pa kralj tudi sprejel, ker ni maral, da bi vodil bodoče volitve ta zbor. Brž nato je prevzel sestavo vlade zborniški predsednik, ki je že v nedeljo zvečer podal kralju poročilo, da je sestavil ministrstvo. Novi ministri so precej drugi dan položili prisego v kraljeve roke.
Nasilje na Hrvaškem
Na Hrvaškem nočejo Mažari nič slišati o Hrvatih, pa je! Kljub temu, da so tako imenitno nastopili proti Mažarom, jim ti ne marajo ničesar privoliti. Tako so napravili iz mnogih samomažarskih napisov več dvojezičnih, seveda mažarski je moral biti na prvem mestu ! Dalje so izdali za čisto hrvaško železniško progo Caprag-Vrgin most popolnoma mažarski vožnji red. Celo v Zagrebu samem so začeli na glavni pošti rabiti samo mažarske liste za pisma.
Vse te in take nepostavnosti razburjajo narod zato se je bati hudih nasledkov, zakaj med hrvaškim narodom še vre ! Prihodnjost je zares temna in nad hrvaškim obzorjem vise črni oblaki, tako je rekel sam novi ban. ko je prišel na Hrvaško — delat še naprej krivice in nepostavnosti.
Velike nevarnosti na Bolgarskem.
Na Bolgarskem nastopijo bržkone v kratkem taki dogodki, kakor so se pred par meseci pripetili na Srbskem. Belgrajski list _->umpa_ poroča da se je bolgarski knez Ferdinand moral dati pregovoriti, da je odšel iz dežele, v katero se neki ne povrne nič več. Odkrila se je menda neka zarota, ki je imela namen umoriti kneza, nakar se je p<xial iz dežele. Zarota proti temu ni več nova stvar. Že pred dalj časom, ko so obhajali neko slavnost v - pki, so se uprli častniki, vsled česar so vse slavnosti kar na mah prenehale Da se sedaj knez nahaja v tako slabem položaju, je sam zakrivil. V njegovi vladi nahajamo celo vrsto brezznačajnih in ničvrednih mož. Vse, kar je kdo zahteval od njega, je dobil, da bi le tako vstregel nekaterim možem, da bi ga ti pustili varno vladati. Odkar je pred nekaj leti napravil, ko so umorili glasovitega .Siambulova. da je stal na strani morilcev z vso svojo naklonjenostjo, je za vedno osramočeno ime tega kneza. Položaj je sedaj tako resen, da nič bolj. Vodja Cankove stranke, ki nastopa proti vladi in makedonski voditelji so si podali roke, da hočejo spraviti Ferdinanda s pota. Zakaj Ferdinand je tudi na poti, da se obravnave med Srbijo, Bolgarijo in Črno goro zastran skupnega postopanja v makedonskem vprašanju ne morejo sponesti. Zato so vsi narodni krogi zoper kneza Ferdinanda.
Dogodki na Srbskem.
Čudno je in grdo, kar počno Angleži proti brbski. Vse druge evropske vlade so pripoznale novega srbskega kralja Petra in ohranile svoje poprejšnje razmerje do države pod novim kraljem, le Angleži so odtegnili svojega poslanika iz Belega grada in pretrgali zveze s Srbijo, češ toliko časami ne moremo občevati z vami, dokler ne poplačate kraljeve morilce. Kakšna napihnjenost! Kdo le ima bolj umazane roke zastran umora kraljev, kakor ravno Angleži? Koliko svojih kraljev so pomorili, ne da bi kaznovali morilce. Ali pa ni to največje, kar so storili z katoliško kraljico Marijo Stuart ? In iz novejšega časa je še v dobrem spominu, kaj so ti ljudje počeli z ubogimi Buri. Le ne tako pravično nastopati! — Novi kralj je te dni lepo počastil spomin umorjenih žrtev. Najprej je bila po njegovem naročilu črna maša za kralja, kmalu pa tudi za različne druge umorjene osebe. Drugače Pa po Srbiji ni prav mirno. Te dni so se vršile na več krajih volitve. Kakšen boj da je moral biti, kaže nam n. pr. lahko slučaj, da je bilo pri volitivi v Pidratici umorjenih dvanajst oseb. več pa težko ranjenih. Bog čuvaj red v deželi!
Balkan.
Na Balkanu je sedaj jako čudno; prav za prav nimamo poročati nič novega, akoprav se gode vsak Jan nove reči. Ponavljajo se namreč stare grozovite stvari, ki smo jih vajeni slišati z Balkana. Turška vlada nadalje postopa z ubogimi Makedonci, kakor ! je postopala prej. Zdaj se večinoma gode obsodbe prijetih upornikov. Tu pa tam je še kak upor, drugače pa bolj mirujejo in se pripravljajo na jesen na večji boj, ki ga bodo započeli, ako turška vlada ne bo izvršila po boljša v. — No izvršila jih gotovo ne bo, zakaj, ko bi jih mislila, bi jih že bila: zato nam je pa čisto gotovo pričakovati na jesen še bolj divjega boja, kakor pa je bil sedaj.
Iz Kostanjevice — Na Jakopovo nedeljo obhajali smo pri nas lepo slovesnost: blagoslovljena je bila namreč ta dan nova zastava dekliške Marijine družbe. Priznati moramo, da je bila slovesnost prav lepa, k čimur so pripomogle tudi dekliške družbe iz Št. Jerneja, Sv. Križa in Leskovca, ki so poslale k slovesnosti lepo število zastopnic, poslednji dve tudi z zastavo. V lepem sprevodu smo spremili novo zastavo, ki je bila še zavita, v cerkev, kjer naj dobi blagoslov iz rok preč. g. dekana leskovškega Fr. Schueigerja. Prišedšim v cerkev je prec. g. P. Ladislav v lepem in primernem govoru podal lepih naukov Marijinim otrokom in vsem udeležnikom pri slavnosti. Za njim pa je preč. gosp. dekan v vznesenih besedah govoril o zastavi, ki naj kot v boju vodi Marijine otroke do Marije in naj krepko in ponosno vihra pred njimi, da jih dovede do končne zmage. Po teh besedah je preč. g. dekan blagoslovil zastavo; mars?komu je zaigrala solza v očeh. ko se je novoblagoslovljena zastava ponosno dvignila ter se pokazala zbrani verni množici, ki je prisostovala slavnosti. Po blagoslovu bilo je sprejetih zopet 14. deklet, v novoustanovljeno mlade-niško družbo 18 mladeničev. Po odpetih litanijah smo spremili novo zastavo ob veselem pritrkavanju zvonov zopet nazaj v župnišče. — Pri vsej slovesnosti so lepo pele dekleta Mar. družbe. - Dal Bog, da bi se Marijini otroci pod novo zastavo na priprošnjo Božje Matere in Device krepko borili za
čast božjo, svoje ter bližnjega zveličanje, in da bi brez sramu in strahu pristopali mladeniči in dekleta v vrsto Marijinih otrok.
Iz Slavine Dan 5. avgusta se že skoraj polsto-letja obhaja pri nas slovesno in praznično. Ta dan je namreč zaobljubljen praznik obširne slavinske larc v hvaležen spomin, da je na priprošnjo prebl. D Marije prejenjala grozna bolezen kolera, katera je zahtevala mnogo žrtev. Vsako leto praznujemo ta dan kolikor mogoče zelo slovesno. A tako slovesno kakor letos, ga še nismo praznovali nikdar. Ta dan so prihiteli k nam iz Ljubljane preč. g. generalni vikar msgr. Ivan Flis v družbi preč. g. kanonika Janeza Sajovica, prejšnjega našega župnika, sprejet v Marijino družbo 112 deklet in blagoslovit krasno zastavo te družbe. Vrli in vneti g. kurat iz Trnja Alojzij Železny so prišli s svojo obojno Marijino družbo z zastavo v procesiji k nam, da so tako povzdignili slovesnost. Srčna hvala naj jim bo izrečena tem potom. Enako se zahvaljujemo tudi vsem drugim gospodom, ki so pripomogli, da se je slovestnost tako veličastno izvršila. Največjo hvalo seveda izrekamo domačemu gospodu župniku Matiju Prijatelj, ki so s pomočjo svojega g. duhovnega pomočnika ustanovili dekliško Marijino družbo. Naj se izpolnijo želje naše in vseh drugih, kteri našega g. župnika, gorečega častilca Marijinega, poznajo, da bi že dalje časa nevarno bolni zopet ozdraveli in še dolgo let skrbeli za dušno izve-ličanje svojih faranov. Obenem pa želimo vsi krščanski možje, naj bi se kmalu ustanovila še mladeniška Marijina družba, katera naj bi zbrala vse še nepokvarjene mladeniče ter jih varovala pred spridenimi in razuzdanimi ponočnjaki. Kakor je bilo mnogo nasprotovanja pri ustanovitvi dekliške Marijine družbe, enako čakajo ne malo zapreke ustanovitev mladeniške Marijine družbe. Pa vsaj ima vsaka dobra stvar svoje nasprotnike. Naj bi se to kmalu zgodilo, da bi kužna bolezen smrtnega greha in verske mlačnosti za vselej prejenjala v naši fari ter se širila in množila gorečnost za dušno izve-ličanje.
Iz Črnega vrha nad Idrijo. (Lažnivi liberalci.) Znana je lažnivost liberalcev, saj se je že udomačil pregovor: »Laže kakor kranjski liberalec." Tudi naši črnovrški liberalci so v št. 151. »Slov. Nar." stresli cel kup laži. Zvč naj jih zadnja hiša v gorskem zakotju.
Ko je „Gospodarska Zveza" naprošena pregledala „premoženje" naše mlekarne, je grozil liberalni župan, Janez Lampe: ,Če me bote trgali po Slovencu, se bom tudi jaz spravil nad »Kmet. društvo". Liberalci so ostali zvesti grožnji svojega kolovodje. V »Narodu« so se vrgli z vso silo nad naše društvo.
Spravili so se nad zadnji letni račun, ki ga je izdelala „Gosp. zveza", in ga raztrgali po svoji modrosti, ki so jo kazali pri mlekarni.
Ne mislimo odgovarjati lažnivim napadom v „Slov. Narodu". Noben pameten človek se ne bo prerekal s ciganom, ki bi se pritoževal v ,.Slovenskem Narodu", da v zadrugi ničesar ni mogel po-krasti, ko je pred žendarmi bežal skozi Črni vrh. Ni vredno odgovarjati vsakemu prvemu privan-drancu, ki mu je naša zadružna hiša trn v peti in bi zanjo dvakrat toliko rad plačal, kakor smo plačali mi. Pač pa hočemo liberalni napad izrabiti, da pokažemo liberalno lažnivost.
„Slov. Narod" poroča, da so udje ugovarjali potrditvi računov in se računi niso potrdili. Liberalcem se to strašno imenitno zdi, če ugovarjajo oni od liberalcev naščuvani udje, ki so posojilnicam in zadrugam največ dolžni. Narod laže, da je bil načelnik v zadregi in ni vedel odgovarjati. Da, na-čenik ni odgovarjal, kakor bi liberalci radi imeli, ampak je pobil vse ugovore, tako da je ugovarjal-cem zmanjkalo sape, ker za seboj niso imeli liberalcev, ki bi podpihovali. Načelnik mlekarne, liberalni župan, Janez Lampe, je pa menda že pozabil, kako je na občnem zboru mlekarne med angeljevim češčenjem (včasih je tudi liberalcu molitev dobra) iskal sape, kako je na občnem zboru rekel pristašu naše stranke: »Povej jim no ti kaj, jaz ničesar ne vem", menda je pozabil, kako jo je med občnim zborom vcvrl v Ajdovščino. Pozabil pa je menda tudi liberalni trgovec Janez Vidmar, kak strah pred mlekarno mu je šinil v — trebuh. Trikrat so morali udje poslati ponj, naj pojasni na občnem zboru stanje mlekarne. Izgovarjal se je, da ga boli trebuh. Slednjič se je udal, a med potjo se je zgubil. Iskali so ga povsod, celo v svinjski kuhinji, pa ga niso našli. Kje je torej korajža zlezla v hlače?
„Slov. Narod" je natvezil svojim bravcem debelega medveda, da ima zadruga kredita za 35 174 K, zlagal se je za celih 10 000 kron. Za tako svoto se zlagati, je pri »Narodu" malenkost. Lažejo in potem se zgražajo nad številkami. Naši liberalci hočejo biti tudi dovtipni. Svojo neumnost pripisujejo tudi liberalnim bravcem, zato pišejo v .Narodu: »Za kurjavo pa so porabili 888 kron. Ako ne bi bilo tako tiskano, da so kurili z oglji in drvi, bi človek mislil, da so kurili z bankovci." Neumljiva nam jc njih predrznost, da si upajo tako budalost raztrositi med svet, ko vendar \č vsa občina, da zadruga posreduje med erarjem in kmeti pri prodaji drv in oglja.
Narod dalje oznanjuje, da se slepari s strojem za seštevanje denarja: »češ, stroj je uravnan na šteje kron, računa se pa na goldinarje in polovica
zneska ostane prodajalcu.* Kolikor besedi v tem stavku, toliko oslarij in laži. In če je kdo sleparil. komu je ostala polovica zneska ? .Narod" pravi, da prodajalcu. In kdo je bil zadnji prodajalec r Ali ne tisti odslovljeni poslovodja, ki je v službi Vidmar -jevi in zdaj laži trosi ? O tem pa naj udje sami iz-reko svoje mnenje in sodba
Tako lažejo naši liberalcu Njih laži so voda na naš mlin. Naj se potem ne pridušajo, če s svojim lažnivim pisarjenjem povzročajo, da se ljudje vedno ! bolj ogibljejo liberalnih trgovcev in zahajajo v zadrugo. Nam je čisto prav, če nas po lažnivem .Slov. Narodu* poučujejo liberalci, kakor sta Janez Lampe in Janez Vidmar, ki je svoječasno dejal, da jo ima on več v petah, kakor revizor .Gospodarske zveze* v glavi. Mi radi verjamemo, saj je .Slovenski Narod- od njegovih nog vzel mero za kakor čolne velike čevlje, katere je .Slov. Narod* predbacival .kmetskim kaplanom.*
Iz Sraartna pri Litiji se nam piše: Lepo jutro je bilo 9. avgusta, ko smo se zunaj vasi >martno zbirali mladeniči tukajšne Marijine družbe, da se popeljemo v Zaučino na romarski shod. Bilo nas je do 130 na 12 vozovih. Kmalu po prihodu v Zatičino smo odšli z razvito zastavo proti cerkvi med pritrkavanjem zvonov. Pred mostom nas je navdušeno pozdravil č. o. Lavrencij; priporočal nam je ljubezen do Marije. Njegov pozdrav nas je globoko ganil. Med petjem litanij smo dospeli v veliko samostansko cerkev. Najprvo je imel pridigo voditelj naše družbe g. beneficijat Potokar, po pridigi pa je daroval le-vitirano sv. mašo ravno ta gospod. Petje na koru so oskrbeli čč. oo. cistercijani, za kar jim tem potom izrekamo najuljudnejšo zahvalo Po končanem opravilu se je pela zahvalna pesem za srečno izvoljenega sv. očeta Pija X. Obed smo imeli v gostilni pri Fricu, kjer smo bili prav dobro postrežem. Ob 2. uri smo šli zopet v cerkev, tu je imel nagovor naš voditelj, pred in po govoru so zapeli naš: pevci nekaj lepih Marijinih pesmic. Za govorom je pel g. kapelan Merhar litanije M. B Tudi čč. oo. so nas razveselili z lepo slovensko Marijino pesmijo. — Po litanijah smo si pod vodstvom č. g. o. vikanja ogledali samostan. Imenom Marijine družbe so šli predsednik Janez Čopar in dva mladeniča ter oba gg. kapelana k milostnemu gospodu opatu. Tu se je predsednik zahvalil miL g opatu za prijazni vsprejem v cerkvi. — Vsi veseli, da se nam je prvi izlet tako posrečil, smo se odpeljali domov Vsem pa ostane 9. avgust v najlepšem spominu.
Hamborn na Nemškem. Tukajšnje društvo sv. Barbare je v nedeljo dne 26. julija zopet imelo veliko veselje; namreč obhajalo je prvo ustanovno slovesnost Prečastiti g. predsednik je imel kratekgovor
v slovenskem jeziku; on je tudi rekel, da bi rad v kratkem potoval na Slovensko in bi se tam priučil malo bolj slovenskemu jeziku. Potem smo igrali tombolo in sicer z domačimi kartami, ki so se dobile iz Ljubljane. Nato pa se je igral prizor J)r. Vseznal." Vsi igralci so prvič na odru nastopili, pa vendar so izvrstno izvršili celo predstavo. (Jo-spod predsednik je oskrbel lepe igralske obleke. Mnogo rojakov je prišlo na slavnost in so se prijetno zabavali. Želeti je, da bi se jih še več pridružilo našemu društvu, ki je prvo slovensko društvo na Nemškem.	K.
Shod volivcev katoliško-narodne stranke iz občin sodnih okrajev Ljubljana, Vrhnika, Litija, Višnja gora, Ribnica in Velike Lašče je bil mnogobrojno obiskan dne 13. avgusta v Ljubljani. Gospod dvorni svetnik Suklje je razvil svoj program. Volilci so ga enoglasno proglasili za kandidata. Zdaj je treba samo še to, da ga soglasno volite!
Pozor zaupniki občin sodnih okrajev Ljubljana, j Vrhnika. Litija, Višnja gora, Ribnica in Velike Lašče! Za bližajočo se državnozborsko dopolnilno volitev pazite pravočasno na sestavo voli v n i h imenikov. Kdor želi poduka za vo-litve, naj se obrne do našega uredništva.
Čestitka ljubljanskega gospoda knezoškofa. Presvetli knezoškof je precej po došlem poročilu o iz-i volitvi svetega očeta brzojavil v Rim udanost naše I škofije.
-Slovenska krsčansko-socijalna zveza" svetemu ečetu Piju X. ,Sloven. kršč. soc. zveza" je odposlala v Rim sv. očetu Piju X. naslednjo udanostno brzojavko: Centralna zveza slovenskih krščansko-soci-! ialnih društev, v kateri so tisoči katoliških mož po načelih Leona XIII. blaženega spomina vernemu slovenskemu ljudstvu na korist in izobrazbo svoje moči združili, polaga pred Vašo Svetost prisego najvdanejše pokorščine, izraža prisrčno veselje ter voščila in ponižno prosi očetovskega blagoslova za ! svoje delovanje.
Zlato mašo obhajal je v nedeljo, dne 9. avgusta ob 10. uri v kapiteljski cerkvi visokočastiti gospod
kanonik Frančiček P o v š e. I)a bi ljubi Bog gospoda zlatomašnika ohranil čilega in zdravega na duhu in telesu še mnogo mnogo let, žele prav iz srca gotovo vsi, ki poznajo ljubeznivega in blagega gospoda kanonika.
Deželnim šolskim nadzornikom na Kranjskem je imenovan ravnatelj ljubljanskega učiteljišča gospod Franc Leveč. Deželni šolski nadzornik gospod Peter Končnik je prideljen štajerskemu deželnemu šolskemu svetu.
Nevarno zbolel je č. g. Gross, mestni kapelan v Kočevju. Priporoča se v molitev! Nevarno je obolel tudi č. g. K 1 e m e n c , kapelan v Gorjah.
f Dr. Simon Šubic. Pred kratkim časom je umrl v bolnici usmiljenih bratov v Gradcu vseuči-liški profesor v pok. g. dr. Simon Šubic, v 73. letu svoje starosti na starostnem oslabljenju. Dr. Simon Subic je bil rojen v Brodeh v Poljanski dolini. Kot profesor je deloval v Budimpešti, v Ro-savi, na Dunaju in v Gradcu. Krasne prirodoslovne spise je priobčeval v »Radu", v »Ljubljanskem Zvonu", zadnji čas pa se je večkrat oglašal s svojimi znanstvenimi spisi v »Dom in Svetu". Pred letom je uložil dijaško ustanovo na korist dijakom svojega rojstnega kraja. N. v m. p.
Romanje v Oglej in na Sv. goro. Kdor se namerava udeležiti tega romanja, naj se oglasi do 15. avgusta, to je do Velikega Šmarna! Ako se dotlej ne oglasi 500 udeležnikov, se ne more najeti poseben vlak. Cene smo približno že povedali. Denarja za sedaj ni treba pošiljati; ko se bo videlo, da je stvar zagotovljena, se bo naznanilo. Najprimernejši čas bi bil morda po Malem Šmarnu, ko bo škofijska sinoda končana. Kakor smo že rekli, želeti bi bilo, da se romanja udeleži tudi kaj duhovnikov, za katere mora biti Oglej po svoji zgodovini posebno zanimiv. Presvetli gosp. knezoškof želi, da se romanje vrši. Tudi nekateri izvenkranjski Slovenci so se oglasili, da bi se pridružili, kar nas prav veseli. Prireditev bo s tem pridobila bolj vseslovenski z n a č a j, kar je le hvale vredno. Na Vele-gradu je bilo letos 5. julija 50 000 severnih Slovanov na grobu sv. Metoda, in jih je vsako leto mnogo tisoč; v Ogleju na grobu sv. Mohora menda še 50 Slovencev nikdar ni bilo skupaj. Popravimo letos zamujeno!
Odvetnik g dr. Janko Brejc je odpotoval iz Ljubljane na svoje novo mesto v Celovec. »Mir" iskreno pozdravlja novega slovenskega odvetnika v Celovcu. In Korošci so ga v resnici lahko veseli!
Tretji mladeniški shod na Spodnjem Štajerskem. V nedeljo, dne 16. avgusta bo veliki mladeniški shod v Petrovčah v Savinjski dolini. Slavnostni
govor v cerkvi bo imel imenitni govornik dr. Anton Medved iz Maribora. Mladeniči, vdeležite se v velikanskem številu tega shoda! Z Bogom in Marijo za slovensko domovino!
Povodenj v kamniški okolici. Iz občine Gojzd se nam piše: V petek, dne 31. julija t. 1. zjutraj je potok Črna vsled hudega naliva tako močno narastel, da je raztrgal svoje tesne bregove, tu odnesel kos zemlje, škarpo in polovico ceste, podsul njive, odnesel hlode, riže in jezove ter podrl tri mostove in vse brvi. Obenem pa so se vdirali od obeh strani plazovi zemlje v dolino in odnesli seboj drevje, njive z žitom in travnike. Tudi eno kašto za žito je odnesel plaz posestniku Matiju Kuhar v Suncah. Žalosten je pogled na razdejano dolino. Stari ljudje pravijo, da je bila pred 50 leti ravno o Binkoštih enako huda povodenj. Ubogi ljudje! Največjo škodo imata oba Smrečnika, potem Logar in Jurček, Pod-lomšeki in Žagarji. Sploh pa so poškodovani vsi več ali manj.
Junaško dekle Pri zadnji povodnji na Štajerskem so v Prstenku padle v vodo tri sestrice. Za njimi je skočila 201etna Katinka Sottonijeva ter je vse tri dekleta rešila iz vode. Namestništvo v Gradcu je nagradilo junaško dekle s 157 kronami 50 vin.
Žrtva žganjepitja. Mrtvega so našli v hlevu Janeza Bostnika v Dulah njegovega 47 let starega hlapca Tom. Debevca. Kakor so poizvedbe dognale, ga je žganje zadušilo.
Iz Prežgan a pri Litiji Dne 12. julija, o priliki cerkvenega žegnanja blagoslovil je preč. g. dekan Anton Žlogar iz Šmartna pri Litiji s šestimi duhovniki novo krasno zastavo mladeniške Marijne družbe, ki jo je okusno napravila Marija Sattner iz Ljublj ne; ob jednem bilo je sprejetih slovesno 15 mladeničev in 28 deklet v že obstoječi Marijini družbi. Bila je lepa slovesnost, da jo niti stari ljudje ne pomnijo. Po Mariji k Jezusu !
Varujte se goljufov. Čujemo, da hodijo okrog nekatere osebe in nabirajo milodare za Salezijance in za njih kapelico. Vodstvo zavoda uljudno prosi ljudstvo, naj ne bode preveč lahkoverno, — marveč naj vedno zahteva »potrdilo" od zavoda, katero mora biti štempljano. — Pomni naj tudi spoštovano ljudstvo, da nabiralne pole sv. maš za kapelico niso veljavne, če niso štempljane od zavoda, — in če nimajo na štempelju posebne številke.
Pozor čebelarji! V Šmartnem pri Kranju vrši se koncem avgusta v prostorih ljudske šole čebelarski shod. Predavala se bode anatomija in življenje čebele; to predavanje bodo pojasnjevale foto-grafične slike z projekcijskim aparatom. Druga predavanja bodo obsezala: Čebelarska orodja, čebelar-jeva opravila spomladi, po leti in jeseni, čebelar-
jenje v kranjskem, avstrijskem, nemškem in francoskem panju; vzgoja matic, narejenje umetnih rojev, bolezni čebel, med in vosek Predavali bodo gg. A. Jarc, I. I-ampe, pater in Rojina. Naj bi se umni čebelarji, v obilnem številu udeležili tega pre-koristnega shoda. Na svidenju v Smartnu!
Žrtev „6orenJca- in šnopsa. Mladi učenik v liberalni sinagogi objavlja v .Slov. Narodu" žalostno smrt Janeza Skodlarja iz Dvorjan pri Cerkljah. Seveda mora obesiti tudi njega klerikalni organizaciji v Cerkljah in podtika z namigavanjem ondotnim duhovnom njegovo smrt. Resnica je. da je bil Janez Skodlar tudi sokriv goljufije pri posojilnici, da je bil v sodnijski preiskavi zdaj zaradi tega. resnica je, da ni bil pri snovanju in vodstvu, še manj v načelstvu kak duhovnik, predno, ni g Kos kot odbornik odkril goljufije. Gotovo je. da bi ne prišlo tako daleč, ako bi se bil prej kak ondotni duhovnik brigal za posojilnico. Resnica je. da Janez Skodlar ni žrtev katoliške organizacije, ampak slabe tovar-šije, slabega berila. Bil je naročen na .Gorenjca-kot blagajnik, pajdašil se je z liberalci, ne s poštenimi možmi. Ko je goljufija prišla na dan. začel je v obupu piti žganje, bil 12. julija 1903 pri »Sokolih" edini izmed Dvorjanov. Štiri dni pozneje, ker mu tudi -Sokol* ni mogel potolažiti vesti, zbežal je ponoči v gojzd in se obesil. Čegava žrtev?
Grozen zločin, h Šmartna pri L-ti ji te porota: V torek sta ila dva tujca proti Smartnem. Eden izmed njiju je bil star okrcg 40 let, bcacncg. drugi je bil nekoliko stareji. Med ■ lnim preklinjevanjem ae je prvi apravil nad znamerj', ki stoje ob pctu cd Priatavc do Vintarjevca. Zdrobil je tri psdcbe Kri-žanrga, eno na Pristati, in dve proti Vintarjevcu. Odtrgal, czircnra odbil je podob*m roki in nogi in med tem satanskrn peč tjem »trajno preklinjal Bega. Na en<m kraju je vrgel razbito podobo v grm. Dtugi tujce ga je gledal pri Um de'u. Neka žena na Pr stavi je t) videla, a se ni upala oglaa.ti. ker je bila sama doma. Ljudstvo je s lno ogorčeno in ko bi dobilo zlo! nem, dalo bi mu naVuieno plačilo. Ufamo, da ne odide hudobnež kazni.
Smrt pijanca 65 let stari Janez Kuman iz Malega vrha se je jeruža že večkrat tako navlekel, da je na poti obležal, kjer je na prostem in pri svežem zraku svojo pijanost prespal. 27 pr. m. zjutraj ob pol petih ga je pa našel mrtvaški oglednik France Tomšič iz Boštanja ob robu deželne ceste pri Lob-čeku na trebuhu mrtvega ležati. Kakor je dosedaj znano, je prejšnji večer v družbi svojega znanca spil 10 osmink žganja in ker vsled pijanosti ni mogel dalje, se je hotel kakor po navadi na prostem prespati, a se ni ni več probudil. Za žganjepivce žalosten izgled. Boj pijančevanju !
Iz Kovorja pri Tržiču. Žvagnovo hišo je zadela bridka izguba. Marija Golmajer, žena obče spoštovanega tukajšnjega župana, je dne 1. avgusta t. 1. nepričakovano hitro umrla za mrtvoudom v svojem 45. letu. Le še sv. poslednjo olje je mogla prejeti. Trumoma so vreli prijatelji in znanci k njenemu mrtvaškemu odru in k pogrebu, ker je bila daleč na okolu znana kot skromna in pridna gospodinja ter skrbna krščanska mati peterim sedaj žalujočim otrokom. Pokojnica je b la sestra gimnazijskega profesorja dr. Fr. Perneta in svakinja Jos. Golma-jerja. župnika na Vačah.
Iz Vel Kostrevnice pri Litiji. Dne 17. julija. Iz naših krajev nikoli ničesar ne berem v Vašem i cenjenem listu. Zato pa oprostite, da Vam jaz nekoliko sporočim. Vreme o času košnje smo imeli krasno, zato smo prav lahko domov spravili seno, katerega smo prav veliko in lepega pridelali, kar se ni še tako kmalo zgodilo v naši lepi dolini. Hvala bodi Bogu zato! Ni pa sreče brez nesreče, to skuša posestnik Dragar iz Marskega. Dne 1. t. m pogorela mu je hiša, hlev in svinjaki, katera poslopja so bila zavarovana. Zavaroval ga je pred letom dobro znani in občespoštovani Florijan Pišek, poverjenik Vzajemne. Ta zavarovalnica dala je že 3. t. m. ceniti škodo in jo takoj nato izplačala. Dragar imel je zavarovane tudi premičnine, katere so mu tudi pogorele, tudi za nje je dobil odškodnino. Iz tega pa se razvidi, da nimajo oni prav, ki zavarujejo samo poslopja. Dragar pravi, da se bode zopet zavaroval pri Vzajemni, ko pozida, ker jej je hvaležen za dobro in točno izplačilo. Prav ima' ( emu pa podpirati druge zavarovalnice, ko je naša slovenska izvrstna. Zažgal pa mu je njegov 6 letni sinček. — Stariši pazite na svoje otroke! Kadar bo kaj novega, bom pa zopet poročal.
Drobtinice.
V jednj url osivel. Kakor pripoveduje madjarski list, dogodilo se je to 25. letnemu kmetskemu sinu Pitru Popi v Teregovi. Popa se je napotil v bližnjo vas, kamor je bil povabljen na ženitovanje. V to vas se pride iz Teregove preko hriba v dveh urah, toda pot je mnogo krajša, ako se gre na železniški progi in slednjič skozi prerov (tuneli. Popa je sklenil iti po krajši poti skozi tunel. Vstopivši v tunel, je legel na tla in poslušal. Ker ni čul niti najmanjšega šuma ali ropota, je bil gotov, da ne prihaja noben vlak. Ko je korakal po priliki četrt ure v temi, zaslišal je v svojo grozo piskanje in ropot za njim prihajajočega vlaka. Ta ropot je postajal od sekunde do sekunde moeneji in razločniši. Mladeniča je oblil smrtni znoj, kajti strašna smrt pod
vlakom bila mu je gotova; izogniti se ni mogel, ker je bil tunel ozek, samo na eden tir, in tudi ako bi se pritisnil na steno, okresal in ubil bi ga mimo drdrajoči vlak. V smrtnem strahu pričel je teči kolikor so ga nesle noge. In že je bilo slišati puna-nje lokomotive tik za njim in zagledal je slabi rdečkasti svit svetilnic lokomotive. V smrtnem strahu je dirjal dalje in dalje in bil je toli srečen, da se v temi ni spodtaknil in padel. Ta divja dirka za življenje in smrt jc trajala skoro pet minut. In dosegel je izid iz tunela ter se zgrudil poleg proge, a v istem trenutku je švignil vlak mimo njega! Malone, da ni nesrečnežu počilo srce. Ležal je eno celo uro povsem obnemogel, predno je zopet prišel k sapi. Tresoč se na vsem telesu, je taval za tem v bližnjo vas na svatbo, dasi ni imel niti najmanje dobre volje. Želel si je oddahniti med znanci in od-počiti od smrtne groze. Toda, ko je vstopil v krog znancev in omahnil na bližnji stol, ni ga nihče poznal, lasje so mu bili povsem osiveli, kakor 70 letnemu starčku!! To je bil provzročil smrtni strah!
Bodoče mesto 8 60 miljoni prebivalcev. Najnovejša službena izvestja v Združenih državah v Ameriki poročajo, da je nastalo med mestoma Lvun v Massachuset in Mount Vernou v Virginiji, ki sta oddaljeni drug od drugega 450 milj, veliko mest in mestec, ki se z veliko hitrostjo širijo in že tako-rekoč prehajajo drugo v drugo, da je na ta način stvorjena skoro nepretrgana neposredna zveza obeh mest. Pripomniti je, da leži med Lyunom in Mount Vernouom poleg manjših, neznatnih mestec dvajset velemest. Izračunalo so je, da bodo tvorila vsa na gori navedeni progi ležeča mesta, ako se bodo tudi v bodoče tako hitro širila, v doglednem času, vsekakor v četrtstoletju, jedno samo nepretrgano skupino mest. Središče tega velikanskega mesta bodo tvorili New-Vork, Providentia, Boston, Filadelfija, Baltimore in Waschington, mesta, ki že sedaj štejejo po 1 000 000 in več prebivalcev. Ta ogromna mestna skupina, ali bolje mesto, v katerem bodo Ntw-York, Filadelfija, Boston itd. mestni deli, šteli bodo skupaj 60,000.000 prebivalcev.
Nazaj do Rima. V Feldkirchnu v inskem okio' žju na Tirolskem ste stopili dve materi vsaka z enim otrokom v katoliško cerkev. Isto je storila na Dunaju pisateljica gospa Jenny Zink-Maishof. Cerkveno opravilo je izvršil dvorni propovednik o. Celestin Wolfsgruber; po sv. obhajilu ji je posvečeni škof dr. Schneider podelil zakrament sv. birme. — V Betlehemu sc je 3000 šizmatikov zjedinilo s
katoliško cerkvijo.
Drag konj. Kraljevi pruski npdzorovatelj konj je kupil na Angleškem konja „Ard Patrick" za 120.000 mark.
71 let oženjena Nemški cesarje podaril prošlo leto kapitanu Arnold in njegovej družici v Vzhodnej Friziji kolajno s številko „70", ker sta doživela v zakonu toliko let. Letos obhajata jubilanta 71. leto zakonske sreče. „On" je star 97, „ona" pa 89 let.
Opičji trebuh — blagajnica Pred enim letom se je preselil neki Btarček v malo, revno sobico v Šestem nadstropju neke hiše v najrevnejšem pariškem delu. Dejal je, da se piše Yvon Kerlek, doma iz Bretagne in živi od milosrčnosti ljudij. Hodil je le v bližnje gostišče in dobil ondi revno kosilce. Kot rednega spremljevalca je vodil seboj opico, ki mu je pred kratkim poginila. Od tedaj je postal starček tih in ni šel skoraj nič več vun. Že nekaj dni ga hišnica ni več videla, zatorej je šla trkat na njegova vrata — toda nič odgovora. Obvestila je o tem policijo. Ko so vrata odprli, so našli starčka mrtvega na postelji, z rokami je objemal vrat nabtsane opice. Med tem so pokopali starčka kot reveža. Ko so napravili inventar o njegovi ostalini. so opazili, da je trtbuh opice prerezan ; kmalu so potegnili it njega listek, v katerem prosi umrli za odpulčenje, da je goljufal cal svet in prosil p.dpore; to je storil le iz st'ahu pred tatovi. V opičjem trebuhu so našli 25 000 frankov v vrednostnih papirjih in 5000 frankov v bankovcih.
Divjaška usmrtitev. Na divjaški način je bil v Pekinu usmrčen kitajski časnikar Šan-Čien. Čeravno je bilo malo dokazov zoper njega, je vendar priznal, da je delal pred tremi loti v Ihukaru za revolucijo. Zaradi tega je bil Šan-Čien na dvorišču kaznilnice v Pekinu do smrti mučen. To je bil najgrozoviteji prizor v glavnem kitajskem mestu od leta 1900. Šen-Čien je dejal, da je pripravljen umreti in je mirno korakal na morišče; na posebno povelje ce* sarice-vdove ni bil cbglavjen, ampak tolkli so ga toliko časa z batinami, da je umrl — vzg'ed drugim kitajskim prekucuhcm. Bili so ga dve uri, da je bilo meso nesrečnikovo na rokah, nogah in na hrbtu raztrgano popolnoma, kakor cunje. Ko ni dal nobenega znamenja življenja več od sebe, so mu privezali rablji vrv okoli vratu, jo krepke nategnili in potem so ga pustili ležati. Šen Cien je bil star 30 let in je imel mnogo prijateljev med tujezemci.
Kolera v Siriji. Kolera v Siriji se razširja. 15 pr. m. je umrlo v Damasku 19 ljudi za kolero, v Hami pa je v zadnjih dneh umrlo od 30 do 40 ljudi. Pa v tem mestu jih umrje še več, toda njih števila povedati nočejo; mrtvece pokopujejo kar ponoči. Boje se, da se ne bi kolera razširila do morja. Odredili so tedaj, da so Damask stražili, in napoti se v Damask v teh dneh komisija, v koji so zdravniki, ki so v Carigradu napravili doktorat.
Veliki romarski shod na Zaplazu se bo letos vršil kakor vsako leto v petek po Velikem Šmarnu dnč 21. avgusta. Ob 6. zvečer je pridiga z litanijami. Poskrbljeno je tudi za spovednike, da bo vsak romar lahko opravil svojo pobožnost. Romarji slovenski! pridite v obilnem številu k M. b. zaplaški!
Občni zbor slov. katol. društva za kamniški politični okraj bo letos v Mengšu dnč 30. avgusta, na angeljsko nedeljo, popoldne ob pol 4 pri Jelenu. Možje od blizu in daleč le skupaj! Pride tudi kateri gg. poslancev.
Za smeh in kratek čas.
Spomenik.
	P •	. n	
	b .	. a	
	S .	. a	
	J • • e	. z	
D .		• •	. . 0
V .	• e	• •	. . k
S .	• •	• e	. . ž
S .	• e	e •	. . a
z .	• e	• •	. . a
	z .	. C	
	t .	. 0	
	k .	. 1	
	s .	. a	
	v .	. k	
	m .	. a	
_T5	• •	• •	"H—.
I m .	• •	e e	• M
1 1 .	• e	• •	• a |
Is . .	e e	• •	
Rastlina, drevo, ptica, ime, dežela, prideluje vino,
----,f jezik, učenjaško poslopje, žival, je iz
moke, posoda, drevo, korenjak, jed, rokodelec, mera, prodajalna zdravil, vrsta črk.
'Apij
Rebus
slednik EG
Aleš' ona
11111
i i i i i
• • • x •
Demant.
Iz 4 a, 1 b, 7 e, 2 i, 1 m, 3 p, 2 r, 3 v in 1 ž sestavite besede, t 0 ki pomenijo: samoglasnik, po.
zdrav, papeževo pismo,---
vladar, slov. časnik, samoglasnik.
Be sedni uganki.
I.
2	3
2	3
2	3
2	3
b f m š
II.
P r t
z
3 3 3 3
4 4 4 4
Rešitev ugank v zadnji številki: Križ.
I.
Simon Jenko.
II.
V slogi je moč
Č r k a S.
Bog daj Leonu vrednega naslednika
Rebus. Luč na nebu »e vtrnila, Leona vel'kega ni ve&; Roka starčka omahnila, Vaekdar le blagoilov deleč.
Vse so prav rešili : Andrej Porenta v Virmažah; Jakob KogovSek, Rok Kunovar, Jožef Škof v Drarljah; Josip Grilc, posestnik na Trati pri Velesovem; Joiip Zupan na Selcu pr> Ljubljani; Ivan Fatur na Rakeku; Ali« Fr.; Klemenčič P., M«zek Fr., Sedej Fr., Stanonik Makso na Trati. Sta ion>k Iv v Žabji vasi; Pave Miklavčifi na Dol. Dobravi; Janko FilipiC na Hotovljah, dijtki na počitnicah; Štefan UrSič in Ivan Ali« na Trati; Marija Šmit v Ribnera pri Bledu; Jožef Žagar * Stari Loki; Fran Petrič učitelj, Zvonko Žitnik, kadet, Ludovik Petrič učit. kandidat, Rafael Petrič dijak, vsi v Strugah pri Dobrepoljah; H obal Frančišek r Stari Loki; Jaiez Kopitar kmečki fant v Žejah pri Komendi; Slavko, Mici in Alojzij Rodič v Stopičah; Andrej Dolioar v Škofji Loki, Marija Zaiec in Fran«. Perišek v Žima-ricah pri SodraSici, Vinko Teuerschuh, načelnik požarne hrambe v Tržiču; Anton Jančič, Martin Sirnik in Fran Zoreč fa:itje v Dravljah; Karol Bogataj, Ivan Gantar, Anton Leubovec, Berta Kogovšek in Mari™a Kavčič v Zavratcu pri Idriji.
Prihodnja številka »DOMOLJUBA" izide dnč 3. septembra 190B.
!»HI!!iiil!!"S!!!l!!!!!l!li!!!!!!i|j!!j!!iiili!»l;!!li
Loterijske srečke.
Line, 8 avgusta Trat, 8 avgusta Dana), 1. avgusta Grade«, 1 avgusta
17	10	20	65	51
84	67	46	7	4lj
38	70	45	21	65
52	58	65	53	64
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ifiaalj Žltaik.