M VETERAN VOJNE ZA SLOVENIJO ~__1 5 Glasilo Združenja veteranov vojne za Sloven junij 98 Izdajatelj: Predsedstvo Združenja veteranov vojne za Slovenijo Rojčeva 16, p.p. 2780 1001 Ljubljana Tel: 061-441-784 fax: 061-442-688 UREDNIŠTVO: Renato ZORKO p.p. 109 8250 Brežice tel./fax: 0608-67-845 mobitel: 041-683-312 Email: Renato.Zorko® guest.arnes.si http://www.zws.si Člani uredništva: g. Drago BITENC g. Srečko LISJAK g. dr. Stane GRANDA ga. Mjuša SEVER Zunanji redni sodelavci: Aforizmi: g. Franci ČEČ l. Milan ALAŠEVIČ Cena izvoda: 200,00 SIT 1,20 ECU VSEBINA: Naslovna stran : g. Darko ERHART S. Lisjak: Ob 5. letnici ZWS...........................................i D. Bitenc: Zgodovina ZWS - V. del................................. D. Bitenc: I. mednarodna konferenca o psiho-socilanih posledicah vojne in zaključki plenarnega zasedanja i S. Lisjak: Kriteriji za sprejem v prestopnikov iz JA v članstvo ZWS.......................................................i Pravilnik o priznanjih ZWS.............................................< Simbolno veteransko dejanje........................................... S. Križanec: Priznanje vojnega roka v delovno dobo .11 J Savli: Slovenca - svetovljana Veteranov dopisnik T. Jan Moje aktivno sodelovanje L. Pajnič: Prešernov nagrajenec M. Erhart: Ekskurzija A. Jamnik: Srečanje zbiralcev vojaških Literarni kotiček..................................... Na podlagi mnenja Urada vlade RS za informiranje številka 23/138-758/96-12 z dne 03.04.1996 je javno glasilo "Veteran vojne za Slovenijo" vpisano v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1344, proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. Prispevke za naslednjo številko Veterana pošljite na urednikov naslov. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavljali. Člani ZWS lahko namesto imena in priimka navedejo svojo člansko evidenčno številko, če ne želijo biti imenovani. Prispevke nam obvezno pošljite na računalniških disketah 3,5" v urejevalniku besedil Word for Windows, ki vam jih bomo vrnili, vrnili pa bomo tudi fotografije za objavo. Uredništvo nudi možnost oglaševanja in reklamiranja v glasilu VETERAN. Člani ZVVS - obrtniki, podjetniki imajo 20 % popusta. Spoštovani veterani - dragi prijatelji, cenjeni gostje in predstavniki sredstev javnega obveščanja ! Zaokrožujemo leto uspešnega skupnega dela in peto leto je poveličevati lastna in zmanjševati dejanja drugih. Tudi izgrajevanja in uveljavljanja naše organizacije. Opravljeno stalne laži o dogodkih in posameznikih razumemo, ker je skupne cilje smo v glavnem realizirali, kajti v to realizad- skrajno bedasto. jo smo vnesli svoje znanje, možnosti in hotenja. Preteklo Kaj je vojna, kakšne so njene posledice in kaj so resnične enoletno obdobje je bilo prepleteno z zadovoljstvom, veteranske potrebe in možnosti, nam je dobro znano, uspehi pa tudi razočaranji posameznikov, skupin in orga- Zato smo in bomo vedno ponujali roko sodelovanja tiste- nizacije, vendar pa tudi z upanjem v boljši, uspešnejši in mu, ki spoštuje različnost in samostojnost, katerega misli srečnejši jutri. in dejanja so usmerjena izven političnih vplivov, ki svoj jaz V tej organizaciji živimo in sodelujemo tisti, ki nas je izkazuje tudi z dejanji. združila usoda v preteklosti in ki imamo skupne, poštene Nasilnih povezovanj in tutorstva ne sprejemamo, kajti iz in slovenskemu človeku predane cilje v sedanjosti, z željo prisiljenih porok nastajajo slabi zakoni in neminovni po uspešni in ponosni bodočnosti. propad. ' Kljub različnim pritiskom, omalovaževanjem in poskusom Dobro sodelovanje je lahko zgrajeno samo na zaupanju, zmanjševanja naših dosežkov smo in bomo ostali takšni spoštovanju in skupnem poštenemu ravnanju. Kot organi- kot smo bili v obdobju 1990 - 91, nevladni, nepolitični, zacija smo odprti za vse dobro misleče in žeieče. Imamo nepridobitniški in neobremenjeni z preteklostjo, kakršna še mnogo ustvarjalnih moči, ki jih želimo izrabiti v dobro- je že bila. Vsa slovenska preteklost, ki je v različnih bit domovine. Predvsem imam v mislih obrambo obdobjih različno prikazovana in se je poskušala tudi domovine. Potrebno seje zavedati, da so stvari, ki se jih prirejati, ostaja pač takšna kot je. Je naša slovenska in nas ne da naučiti iz knjig - to je vojna. Šola in urjenje je samo ni potrebno biti sram ne doma in ne v svetu. delček - kamenček v mozaiku, ki ti bo pomagal pokončno Mi veterani vojne za samostojno Slovenijo smo ponosni na delovati in morda tudi preživeti v morebitni vojni. katerem smo prvič v vsej zgodovini slovenstva v tako Ko danes poskušam razumeti preteklo obdobje, se spomi- velikem odstotku z dušo delovali za Slovenijo. Tedaj smo njam izjave veterana Nemškega Wermahta, ki je ob 50. vedeli, da so sanje uresničljive, če zmoreš pogum da jim obletnici konca II. svetovne vojne dejal, citiram: greš nasproti. Mi smo sanjam pogumno stopili nasproti, "Najhujše za vojaka je to, da naredi vse kar je v njegovi zato imamo sedaj prvič od Karantanije naprej svojo moči za domovino potem pa ugotovi, da je bil cilj državo. Žal nam je ta naša država še vedno mačeha. Ne napačen", h iščemo socialne podpore - iščemo in zahtevamo tisto, kar Mi veterani vojne za samostojno Slovenijo smo naredili nam domovina - sedaj država dolguje, to pa je status in vse, kar je bilo v naši moči in za pravi cilj, zato država priznanje. mora poskrbeti za to, da se veteran ne vpraša "ZAKAJ ?". Država, ki ne spoštuje dosežkov in posledic, ne spoštuje in Zazrite se veteranu v oči in uzrli boste razočaranje v odno- ščiti tistih, ki so dali vse svoje moči in sposobnosti za su do njega, morda pa tudi vprašanje "ZAKAJ SEM SE njeno obrambo, ne more imeti čistega obraza ne sedaj niti BORIL?" To pa ni v ponos državi in domovini, ga ne bo imela v prihodnosti. Potrebno seje zavedati in to Kljub dosedanjem dobremu sodelovanju s sorodnimi je potrebno povedati, da so za zmago potrebna dejanja, za organizacijami v domovini se moram dotakniti nekaterih dejanja pa je potreben pogum. javnih izjav v zadnjem obdobju : V obdobju vojne za samostojno Slovenijo pa vsi niso imeli 1. Izjave, ki odražajo nezadovoljstvo s statusom vojnih tega poguma. Nekateri so bili "skrivači", "turisti" in potem invalidov in svojcev padlih vojne za Slovenijo, ki naj bi tudi "jesenski in zimski hrošči". Vsi omenjeni so poskušali imeli nek poseben status, so milo rečene sramotne, in še poskušajo z vsemi mogočimi dejanji, natolcevanji in Mislim, da so primerjave med invalidi in svojci padlih odkritimi napadi zmanjšati ugled nas veteranov - vetera- katastrofa za medčloveške odnose, kajti tako eni kot drugi nov vojne za Slovenijo. Kljub temu, da nas žalostijo takšna so izgubili tisto, kar jim nobena država ne bo mogla nikdar slabo vest. kot združenje zavračamo. Moramo pa jim povedati, da če bežiš in se skrivaš lahko 2. Udeležencem NOB nismo nikoli oporekali njihovih delovali v dobrobit Slovenije v letih 1990 - 91. Slovensko državo smo prvič v vsej zgodovini Slovenstva osvobodili in obranili mi, veterani vojne za Slovenijo skupaj s prebivalstvom in tako bo ostalo. Zato sprevračanje teh dejstev in 3. Slovenska vojska je resnično začela nastajati v NOB, vendar je žal s koncem II.svetovne vojne izgubila svojo legitimnost. Slovenska vojska seje razvijala v sistemu TO, osamostalila v projektu MSNZ in nato kot TO R Slovenije razbila sanje in ideje JA o nepremagljivosti. Pa bodi zadosti opisovanja preteklih odgodkov in njihovih posledic. Mi veterani, zbrani tukaj in širom Slovenije, se dobro zavedamo, daje vrednost zmagovalca v tem, kar je in ne v tem, kar drugi mislijo, da bi moral biti. V naslednjem obdobju in letu nas čakajo pomembne naloge in obveznosti znotraj in zunaj našega Združenja. Te naloge postavljajo pred nas nove izzive in perspektive, Dovolite mi, da jih v najkrajših obrisih opišem: 3. Dokončna ureditev sodelovanja z MORS in SV ter pravna rešitev oznak, uniform, odnosa do veteranov in skrbi za nadaljevanje bojnih izročil. Rok : november. 4. Oblikovati dokončno pobudo za postavitev spomenika SLOVENSKEMU VOJNEMU VETERANU kot simbolu vseh, ki so se v zgodovini bojevali za dobrobit slovenskega človeka. Rok : junij. 5. Zahtevati popravo krivic za še vedno nepriznane dogodke in dejanja posameznikov iz obdobja priprav in same obrambne vojne za samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo ter dogovoriti način izvršitve. Rok: oktober. 6. Doseči zgodovinsko ovrednotenje obdobja osamosva- vojne v letu 1991. Rok: trajna naloga Zavedam se, da je pred nami še nešteto nalog na tukajšnjem ali drugačnem nivoju vendar mislim, da so naštete naloge ključne za nadaljnje delovanje naše organizacije. Predlagam vam, da me v nadaljevanju današnjega dela dopolnite in podprete te usmeritve v naše skupno dobro in dobro naše domovine Republike Slovenije. Dovolite mi, da naj zaključim z mislijo: Živeti je potrebno tako, da bodo tvoji otroci pomislili nate, Hva ZWS OD USTANOVITVE NAPREJ V.DEL Prvo, kar sem dolžan, je pisno opravičilo gospodu Zmagoslavu FLERINU, ki sem ga »prekrstil« v FERLINA, ko sem našteval novo izvoljene člane Komisije za statusna in kadrovska vprašanja Glavnega zbora ZWS. Še enkrat moje opravičilo na Gorenjsko ! Spomladi leta 1998 so nas kmalu presenetili pretresi na obrambnem ministrstvu. Prva misel gre zagotovo dejstvu, da smo veterani vojne za Slovenijo, predvsem pa člani ZWS, natanko leto dni pred sedaj že preteklimi dogodki opozaijali, da se stvari na obrambnem ministrstvu ne premaknejo z mrtve točke zaradi nekaj posameznikov iz tega resoija, ki ne samo, da niso naklonjeni veteranom vojne za Slovenijo, temveč so moteči tudi za nadaljnji razvoj obrambnega sistema kot takega. Dobro začeti načelni dogovori s prejšnjim obrambnim ministrom so ostali nerealizirani. Tako je od vsega ZWS pridobilo le pravico do uporabe prostora na Rojčevi ulici za nedoločen čas. Morda me bo kdo uspel prepričati, da v enem letu ni mogoče napisati spremembe podzakonskega akta o nošenju oznak in uniform, ki bi dovoljeval vojnim veteranom nositi našitke veteran. Gre za slabo uro dela za povprečnega pravnika. V tem resorju pa so tako sami »pravni eksperti«, saj so nekateri zasedli najvišje položaje. Ali pa omogočiti dostop do arhiva MSNZ. Stvar enega tele- itino Raj kovic in pc dilo vprašanje spominskih znakov za bojne akcije ter tistim nekaj posameznikom z vložitvijo spremembe Zakona o odlikovanjih dati medaljam Manevrske strukture narodne zaščite njihovo pravo vrednost ter legalizirati ter podeliti manjkajoče znake MSNZ ? Seveda ne, samo potem ne bi »blesteli« blefeiji, ki se predstavljajo kot slovenski Napoleoni, Bicmarcki, Nelsoni in vsa ostala velevojaška pamet, ki se napihuje na področju obrambnega resorja. Pa ni samo to vzrok, saj dejansko v Slovenski vojski napredujejo in zasedajo mesta, kjer se odloča v večji meri tisti, ki imajo izobrazbo Jugoslovanske armade. Nekateri sploh niso sodelovali v obrambi države, kiji sedaj »služijo«. Prav tako vojni veterani, kolikor jih je še ostalo po čistkah na obrambnem ministrstvu, niso v enakopravnem položaju glede upokojitve glede na tiste, ki so pravočasno prestopili na stran TO iz JA. Vsi bivši »armadniki« so imeli v vojaški službi priznano beneficirano delovno dobo, _ večina vojnih veteranov iz zadnje vojne pa izhaja iz Teritorialne obrambe, ki tega statusa svojim zaposlenim ni omogočala. In še bi se dalo naštevati. Sprememb Zakona To pa so že vprašanja, ki posegajo v srž same nacionalne varnosti Republike Slovenije kot tudi prihodnosti na tem področju. Kako je mogoče od mladih pričakovati, da bodo vzpostavili domoljuben odnos do svoje države, ko pa lahko pred očmi vidijo, kako se pometa s tistimi, ki so to državo obranili ? In to vprašanje ni več tako nedolžno, kot bi sicer lahko nekdo pojmoval stalno negodovanje ZWS glede nemogočega odnosa tako države kot politike do vojnih veteranov iz let 1990 in 1991. Vse pogostejša so vprašanja naših članov: »ZAKAJ SEM SE BORIL, ZAKAJ SEM TVEGAL SVOJO GLAVO IN IZPOSTAVLJAL SVOJO DRUŽINO, ZAKAJ SEM UBIJAL, ZA KOGA SEM TO POČEL ?!« ^ V kolikor bi se vsaj delno upoštevala naša pravočasno izrečena mnenja, zagotovo ne bi vesoljni slovenski javnosti resnice o vojni za Slovenijo prodajali tisti oficirji JA, ki sploh niso prestopili na stran TO, ko jih je ta potrebovala. Zaradi žaljivega poskusa v javnosti obdolžiti za porazno je sestalo Predsedstvo ZWS na izredni seji ter odločno zavrnilo tovrstne poskuse. Ob pisanju tega prispevka v Poročevalcu še vedno ni objavljeno besedilo sprememb in dopolnitev Zakona o vojnih veteranih za drugo branje v Državnem zboru, čeprav je bil predlog vložen konec meseca marca 1997 ! Po zagotovilu predsednika Državnega zbora Republike Slovenije na Glavnem zboru ZWS 17.05.1998 naj bi se to zgodilo v tem tednu, nato pa bo zadeva uvrščena na eno od prihodnjih sej. Nekaj pa se je bistveno spremenilo in to je povečan delež v državnem proračunu. Na tem mestu poudarjam, da gre zahvala tako Slovenski ljudski stranki kot tudi Ministrstvu ZWS v državnem proračunu za leto 1998 namenjeno še enkrat več sredstev, kot v letu 1997, skupaj nekaj nad SIT 45 MIO (Zaprosili smo za SIT 110 MIO). Seveda je sredstev za vse potrebe premalo, vendar pa smo na tem področju dosegli enega večjih uspehov. Predsedstvo ZWS seje pred sklicem Glavnega zbora sestalo na 2. seji ter na podlagi predlogov pokrajinskih oziroma območnih odborov podelilo naslednja priznanja: predsednika ZWS Srečka Lisjaka in GS Draga Bitenca Srebrno plaketo ZWS sta prejela: 1. ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ČASTNIKOV TRBOVLJE 2. Gospod BOGDAN BAROVIČ- pokrajinski odbor ZWS Bronasto plaketo ZWS so prejeli: 1. Gospod ALOJZ KOVŠCA - Pokrajinski odbor ZWS Ljubljana 2. Gospod STANISLAV POHAR - Območni odbor ZWS Kočevje 3. Gospod ROK STERNIšA - Pokrajinski odbor ZWS Predsedstvo je obravnavalo gradivo za Glavni zbor, predvsem pa je bila pomembna vsebina reorganizacija ZWS v zvezo. Predsedstvo je sprejelo Pravilnik o priznanjih ter Kriterije o sprejemu v članstvo ZWS prestopnikov iz JA. Oba dokumenta sta objavljena v tem glasilu. Glavni zbor, ki je potekal na 8. obletnico pričetka Manevrske strukture narodne zaščite, je poskrbel za prijetno presenečenje. Tokrat sta se kot častna člana ZWS udeležila Glavnega zbora gospod Igor Bavčar in gospod Janez Janša. Poleg podpredsednika ZWS gospoda Antona Krkoviča pa je sedel njegov vojni tovariš iz takratne specialne enote milice gospod Vinko Beznik. Pogled, da se človeku orosijo oči. Začetek Glavnega zbora je bil tudi nekaj posebnega, saj se je pričel z simbolnim veteranskim dejanjem, ki sta ga izvedla gospod Srečko Lisjak, predsednik ZWS ter gos- pod Dominik Grmek, predsednik Območnega odbora ZWS Domžale. Pred pričetkom so si lahko člani Glavnega zbora ogledali umetniško razstavo slik in kipa našega člana iz Domžal, gospoda Darka Erharta. Glavni zbor je pozdravil predsednik Državnega zbora gospod Janez Podobnik dr.med., ki je članom poleg čestitke k obletnici pričetka MSNZ pojasnil predviden časovnik za sprejem sprememb in dopolnitev Zakona o vojnih ve- Člane sta v imenu številne delegacije Udruge hrvatskih veterana domovinskog rata pozdravila glavni tajnik gospod Valentino Rajkovič ter posebni odposlanec predsednika generala Dura Dečaka, brigadir dr. Branko Bošnjak. Ob tej priliki sta predsedniku ZWS gospodu Srečku Lisjaku izročila najvišje prizanje UHVDR za izredno tvorno sodelovanje z ZWS tako na bilateralnem kot tudi mednarodnem področju v okviru Svetovne veteranske fe- Glavni zbor je sprejel poročilo o delu predsedstva za leto 1997, zaključni račun za leto 1997, načrt dela za leto 1998 ter finančni načrt s popravki za leto 1998. Prav tako je bil sprejet sklep, da Glavni zbor zavezuje predsedstvo ZWS, pokrajinske in območne odbore, da v skladu s predpisi izvedejo vse potrebno za ustanovitev Zveze veteranov vojne za Slovenijo, katere ustanovni zbor bo 26.10.1998. Drago BITENC dipl.iur. gen. sekretar ZWS (se nadaljuje) PRVA MEDNARODNA KONFERENCA -O PSIHO-SOCIALNIH POSLEDICAH VOJNE Kar zeleni postajamo, ko beremo Bek> knjigo s črno vsebino. Pri posttraumatskih stresnih motnjah ne gre za bolezen, ki bi bila nalezljiva in bi za njo oboleli vsi, ki so imeli karkoli opraviti z vojno. Gre za individualno psihološko bolezen, ki ne bi nastopila, v kolikor posameznik ne bi bil izpostavljen posebno hudim stresnim situacijam, ki jih prinaša vojna. Ljudje, ki trpijo zaradi PTSM, so predvsem vojni veterani, vojni invalidi, svojci v njihovih družinah, žrtve vojnega nasilja in begunci. Stroka pozna začasen obstoj posttraumatskih stresnih motenj, ki minejo ter kronične posttraumatske stresne motnje, ki dejansko pomenijo trajno osebnostno spremenjenost. Kateri so najbolj tipični simptomi (zunanji razpoznavni Posameznik, ki boluje za t.i. sindromom PTSM, predvsem ponavljajoče podoživlja traumo s prisilnimi spomini na _ negativne (stresne) dogodke iz vojne, podoživlja strah, muči ga nespečnost in tlačijo ga nočne more. Postaja asocialen, nekomunikativen, otopel. Predvsem se izogiba kakršnihkoli asociativnih dogodkov (npr. vojni filmi, pogovori o vojni, fotografije), ki bi lahko ponovno obudUe aktivno podoživljanje stresnih situacij. Okolica lahko to dogajanje zazna kot izbruhe paranoičnega strahu, agresivnosti ter depresivnosti. Refleksno se mnogi skušajo uživanjem drog. To zadevo še bolj zakomplicira, saj so bolezni odvisnosti hude že same po sebi. Posledica depresivnih stanj paje povečana nagnjenost k samomoru. Mnogo držav v svojih nacionalnih predpisih predvideva pri obstoju »kroničnega« PTSM poleg specialističnih zdravstvenih terapij tudi invalidsko upokojitev. Kako pa je to vprašanje pravno rešeno v Republiki Sloveniji ? Predpisi, ki delno urejajo opisovani problem so Ustava ^ Republike Slovenije, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju kot splošni predpis, Zakon o vojnih invalidih kot specialni predpis ter Pravilnik o ugotavljanju vojne invalidnosti kot podzakonski predpis. glede na priznan oziroma ugotovljen odstotek invalidnosti, delovno zmožnost ter pokojninsko dobo. Vojni invalid postane tista oseba, pri kateri je ugotovljeno najmanj 20 % invalidnosti zaradi vojnih ter vojaških dogodkov. Zakon o vojnih invalidih določa 10 kategorij (razpon od 20-100%). Pravilnik o ugotavljanju vojne invalidnosti pa določa, da je mogoče glede PTSM priznati od 30-50% invalidnosti, kar pomeni avtomatično razvrstitev od VII.-IX. kategorije vojnih invalidov. Kaj to v praksi pomeni ? Tudi sodobne \cjske, katerih udarna moč so tank in letala, dajejo wqo pozornost kroničnim ležajem kot kolescomv^avi. Predvsem manj oziroma nič pravic tako glede materialnih pravic, boljših zdravstvenih uslug kot tudi invalidske Združenja mora biti, da se spremenijo predpisi tako, da bo vsem tistim, pri katerih bo ugotovljen obstoj PTSM, zago- polno invalidsko upokojitev. Naloga sploh ni enostavna, kot »izredne razmere«. Če dodamo še stalno ponavljajoče refrene o 10 dnevni operetni vojni ter »zgodovinske resnice« o tem, da je Slovenija postala samostojna že zdavnaj pred letom 1991, je težavnostna stopnja te naloge jasna. V zadnjem času je bilo celo v TV prenosu iz parlamenta v neki vroči diskusiji slišati, daje neka oseba v svo-jstvu izvoljenega predstavnika ljudstva v žaljivem tonu pošiljala veterana vojne za Slovenijo na psihoanalizo. Nad tem se je mogoče zamisliti, saj gre veijetno ne samo za popolno nepoznavanje tega problema ampak jasen indic, da se resni in odgovorni ljudje ne bi lotevali svojih političnih nasprotnikov s tako vulgarnimi prijemi ter se posredno norčevali iz duševnih stisk ljudi, ki bodo zaradi samostojne in neodvisne Republike Slovenije trpeli vse življenje. Zakaj se celo v parlamentu poskuša ustvaijati družbena klima, ki sodelovanje v pripravah ali v vojni za hvalisanje ter postopaštvo resničnih akterjev? jeni cilj so potrebne strokovne analize in to smo že zahtevali na Svetu Vlade Republike Slovenije za socialno varnost. Želeli bi strokovne odgovore na mnoga vprašanja. Eno od takih se glasi: Kaj je v svoji duševnosti čutil vpoklicani rezervist TO ali rezervni miličnik 27. junija 1991, ko so mu na mobilizacijskem zbirališču ob podelitvi orožja in ostrega streliva na kratko povedali, da bo morda čez pet minut moral braniti včeraj razglašeno samostojnost ter odvzeti življenje morebitnemu znancu, s katerim je služil bivšo JLA? In kako se počuti ta isti posameznik danes, ko je takrat sprejel osebno odločitev, da bo za pravkar rojeno DOMOVINO storil prav vse, sedaj pa bi ga moralo biti sram, da je sodeloval v 10 dnevni operetni, nekrvavi, prekratki, fiktivni, nepotrebni in ne vem kakšni še vse vojni za prvič samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo v letu 1991? In zakaj je tudi reševanje teh problemov poslanstvo našega Združenja ? Prepričan sem, da je to naša moralna dolžnost do vseh tistih, ki smo jih v letu 1990 in 1991 izpostavljali stresnim situacijam in zato, ker država očitno tega sama od sebe ni pripravljena v zadostni meri storiti. Drago BITENC, dipl.iur. gen.sekretar ZWS KRITERIJI ZA SPREJEM V ČLANSTVO PRESTOPNIKOV IZ JUGOSLOVANSKE ARMADE Na podlagi druge alineje drugega odstavka 16. člena v zvezi z zadnjim odstavkom 6. člena Statuta Združenja vetranov vojne za Slovenijo je Predsedstvo ZWS na svoji 2. seji dne 08.05.1998 sprejelo KRITERIJE ZA SPREJEM V ČLANSTVO PRESTOP- članstvo, pozove člana in mu predlaga, da prostovoljno NIKOV IZ JUGOSLOVANSKE ARMADE izstopi iz članstva ter vrne člansko izkaznico. V kolikor 1. Državljan Republike Slovenije, ki območnemu odboru k član tega ne želi storiti, območni odbor sproži postopek prijavnici za sprejem v članstvo ZWS priloži kopijo pred pristojnim častnim razsodiščem s predlogom, da se izkaznice vojnega veterana in je ta status pridobil zaradi izreče ukrep izključitve. aktivnosti v letih 1990 in 1991, izpolnjuje pogoje za spre- 4. Pogoje za sprejem v članstvo ZWS izpolnjujejo tisti jem. prestopniki iz Jugoslovanske armade, ki so na poziv V primeru, da območni odbor razpolaga s podatki, ki Predsedstva RS pravočasno prestopili na stran TO -kažejo na to, da je bil veteranski status pri upravni enoti najkasneje do 18.07. 1991 in od 17.05.1990 niso z nobeno pridobljen na podlagi bodisi lažnega pričanja oziroma svojo aktivnostjo sodelovali v pripravah na agresijo oziro- lažnega potrdila s strani vojaškega poveljstva, narodne AKTIVNO nadaljevali v bojnih enotah oziroma poveljstvih zaščite,...), je območni odbor dolžan pri pristojni upravni TO na podlagi ukaza ali odredbe, enoti, ki je tak status podelila, pričeti postopek za razvel- Kdor ni prestopil iz JA po nalogu organov Republike javitev veteranskega statusa. V kolikor Upravna enota v Slovenije (varnostno - obveščevalna dejavnost), mora to dokončnem postopku ne razveljavi svoje odločitve, je dejstvo izkazati s pisnim potrdilom državnega organa. V območni odbor takega prosilca dolžan sprejeti v članstvo, primeru, da območni odbor zazna dejstvo, da je veterans- 2. V ugotavljanju resničnosti navedb v prošnji za sprejem ki status pridobila oseba, ki ni pravočasno prestopila iz JA se kot priloge upoštevajo predvsem izdaja potrdila pristo- oziroma je dejansko delovala zoper osamosvojitev in sode-jne enote oziroma organa, vpis udeležbe v vojni v vojaški lovala v agresiji, je dolžan postopati, kot je navedeno za knjižici kakor tudi navedbe prič. V primeru, opisanem v primere v točki 1. in 2. prvi točki teh kiterijev, je območni organ dolžan preveriti verodostojnost izdanih potrdil oziroma listin.V kolikor po 3. Kadar območni odbor ugotovi za nazaj, daje že s] član ob sprejemu v prijavnici navajal lažne podatke PRAVILNIK O PRIZNANJIH ZDRUŽENJA VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO PRAVILNIK O PRIZNANJIH ZDRUŽENJA VETERANOV podeljuje bronaste, srebrne in zlate plakete kot priznanja VOJNE ZA SLOVENIJO članom ZWS, posameznikom in organizacijam za njihov prispevek pri delovanju ZWS od njegove ustanovitve 1. člen naprej. Ob priložnostnih srečanjih s posamezniki in organizacija-S tem Pravilnikom se določa vrsta in oblika priznanj ter mi doma in v tujini se lahko podeli spominski znak ZWS. spominskega znaka Združenja veteranov vojne za končuje v znaku Triglava, kije rumene barve, v ozadju sta dve prekrižani puški rumene barve. Znak je obkrožen z lipovimi listi zelene barve. Roki se dvigujeta iz pravokotnega podstavka rdeče barve, v katerem je napis ZWS v zlati barvi. Premer plakete je 6 cm, nameščena je v škatli zelene barve, pod plaketo je ploščica v barvi podeljene plakete velikosti 7 x 3 cm z graviranim imenom in priimkom prejemnika, namenom in datumom podelitve. Zlata plaketa je pozlačena, srebrna plaketa je posrebrena, bronasta pa je pobakrena. Spominski znak je pozlačen znak ZWS na lesenem reliefu Republike Slovenije z napisom Slovenija Plakete podeljuje predsedstvo ZWS praviloma po predhodnem mnenju Komisije za kadrovska in statusna ^ - dolgoletno, aktivno in uspešno delo v okviru organov Združenja na vseh nivojih organiziranosti, - izjemen prispevek pri izgrajevanju in krepitvi vloge ZWS v družbi, - uspešno sodelovanje in dajanje pomoči ZWS, - uspešno sodelovanje s sorodnimi organizacijami in društvi doma in v tujini. Upoštevajoč prejšnji odstavek tega člena se letno praviloma podeli 1-2 zlati plaketi za izjemen prispevek posameznika ali organizacije, ki ima pomen za celotno Združenje, 1-2 srebrni plaketi za izjemen prispevek posameznika ali organizacije, ki ima poseben pomen za določeno pokrajino in 1-2 bronasti plaketi za izjemen pomen za določeno območje. O podelitvi plaket odloča predsedstvo ZWS praviloma enkrat letno pred rednim Glavnim zborom. Predloge s pisno obrazložitvijo so dolžni predsedniki območnih in pokrajinskih odborov dostaviti Komisiji za kadrovska in statusna vprašanja najkasneje do konca meseca marca tekočega leta. Komisija za kadrovska in statusna vprašanja obravnava in poda mnenje samo o tistih predlogih za podelitev plaket članom ZWS, za katere je predhodno ugotovila, da so poravnali članarino za tekoče leto oziroma so plačila članarine oproščeni. Zlate plakete podeli predsednik ali eden od podpredsednikov Združenja na Glavnem zboru. Srebrne in bronaste plakete podelijo predsedniki ali namestniki predsednikov pokrajinskih oziroma območnih odborov ob svečanih priložnostih tekom koledarskega leta, v katerem je predsedstvo ZWS o podelitvi odločilo. 6. člen dence podeljenih plaket je odgovoren generalni sekretar Združenja. S sprejetjem tega Pravilnika preneha veljati Pravilnik o priznanjih ZWS, ki je bil sprejet na 7. seji predsedstva ZWS dne 12.05.1995. Številka: ZVVS-90/98 Datum: 08.05.1998 Srečko LISJAK predsednik ZWS * SIMBOLNO VETERANSKO DEJANJE miru - svobode - neuklonljivosti - zmage (MSNZ) ponosa - spomina - opomina (PSO) Na vsakem večjem ali pomembnejšem srečanju veteranov se izvede SIMBOLNO VETERANSKO DEJANJE: MSNZ - PSO. Organizator srečanja pravočasno predvidi vodjo in izvajalca simbolnega dejanja. Vodja simbolnega dejanja je Za to dejanje je treba pravočasno, pred začetkom srečanja pripraviti: 1. Miza (masivnejša) s štirimi nogami mora stati ločeno od drugega omizja, vendar tako, da jo vsi vidijo; če srečanje poteka v dvorani, je miza na eni strani odra. 2. Miza mora biti pokrita z belim prtom, na njej morajo biti: - rdeč nagelj, - manjša posoda s soljo, - kamen s Triglava, - kozarec rdečega vina. 3. Poleg mize mora stati prazen stol. Vodja (organizator) srečanja pozdravi navzoče in povabi vodjo simbolnega dejanja, da opravi spominsko dejanje MSNZ Vodja simbolnega dejanja začne brati predpisan protokol: - To je simbolno veteransko dejanje miru - svobode - neuklonljivosti - zmage - ponosa - spomina - opomina - Vstanile, prosim. - Ali smo tukaj zato, ker nas druži ljubezen do doma, družine in domovine; ker želimo in delamo v dobro naše domovine Republike Slovenije? Vsi odgovorijo: SMO. - Ta miza s štirimi nogami je simbol trdnosti in dokončne vpetosti Slovenije v zemljevid Evrope in sveta. - Prazen stol je simbol veteranov vojne za Slovenijo, kijih ni več med nami. Spomnite se jih in prisluhnite bitju svojega srca, ki naj utripa v tem trenutku za njih, kijih več ni. Naj bodo večno v našem spominu! - Ta kamen z našega očaka Triglava je simbol naše trdne odločnosti, da na tem slovenskem prostoru obstanemo. (Po izgovorjenih besedah TA KAMEN izvajalec protokola dvigne kamen in ga z obema rokama drži pred telesom tako, da so komolci ob telesu, podlakt pa tvori pravi kot s telesom. Po končanem stavku izvajalec z obema rokama odloži - Rdeč nagelj je simbol spomina na vse tiste, ki so v vsej zgodovini prelili kri za slovensko domovino, vaza čiste ^ vode pa je simbol solza njihovih najdražjih. (Ko vodja protokola izgovori besedi RDEČ NAGELJ, izvajalec z desno roko dvigne nagelj in ga drži pred telesom tako, Ko vodja izgovori besedo VAZA, izvajalec z levico dvigne vazo z vodo in jo drži pred telesom tako, da podlakt tvori pravi kot s telesom. Po zadnji izgovorjeni besedi v stavku izvajalec postavi nagelj v vazo in nato vazo z obema rokama na - Ščepec soli in vejica pelina sta simbola bolečine in grenkobe družin padlih. (Ko vodja izgovori besedo ŠČEPEC, izvajalec s prsti desne roke prime ščepec soli in ga odloži na krožnik. Po izgovorjenih besedah VEJICA PELINA izvajalec dvigne vejico pelina in jo položi na krožnik.) - Bodalo je simbol boja, poguma, hrabrosti in zvestobe tistih, ki so se bojevali za samostojno Slovenijo. (Ko vodja izgovori besedo BODALO, izvajalec z levico dvigne bodalo in ga drži tako da je ročaj obrnjen v desno, podlakt pa tvori pravi kot s telesom. Z desno roko odločno izvleče bodalo in ga položi čez krožnik.) - Kozarec rdečega vina je simbol spomina na vse, ki so se bojevali za Slovenijo, zato: - prva zdravica naj velja vsem, ki so padli, umrli in prelili kri za domovino, za solze njihovih otrok, žena, - druga zdravljica naj velja vsem, ki so v vsej zgodovini delovali v dobro slovenstva, - tretja zdravica naj velja vsem tukaj zbranim. (Ko vodja izgovori besedo KOZAREC, izvajalec z desnico prime kozarec in ga drži pred telesom tako, daje komo-lec € ob telesu, podlakt pa tvori pravi kot s telesom. Po prvih dveh zdravicah izvajalec odpije požirek vina. Po tretji zdravici izvajalec z dvigom kozarca do višine oči nazdravi navzočim in odpije požirek vina, preostanek vina s kozarcem pa - Ostanek vina je žarek upanja veteranov, da nam bosta čas in prostor vendarle dala vsaj del topline in priznanja za naša dejanja, dosežke in posledice. Po končanem spominskem dejanju se vodja in izvajalec spominskega dejanja vrneta na svoji mesti in sedeta. Vodja (organizator) srečanja po končanem spominskem dejanju nadaljuje predvideni potek srečanja. PRIZNANJE VOJNEGA ROKA V DELOVNO DOBO V letih, odkar živimo v samostojni in demokratični Sloveniji, sem v dnevnem časopisju večkrat objavil članek z enakim naslovom in približno več ali manj enako vsebi- V člankih sem se zavzemal za priznanje vojnega roka v delovno dobo. Toda nisem pisal samo v časopise, pisal sem tudi političnim strankam in nekaterim posameznikom, da bi v svoj program strank uvrstili tudi priznaje vojnega roka v delovno dobo. Vendar sem bil razočaran, dobil sem namreč vtis, da naši politiki niso kaj dosti služili domovini in narodu. Res pa je, da mi je ta isti narod z nekaj sto telefonskimi klici in ogromno pošte izrazil primemo mero podpore in čestitke za omenjeni predlog ter izrazil vročo željo, da začrtano pot nadaljujem. In to pot in ta predlog mislim nadaljevati prav v Združenju veteranov vojne za Slovenijo. Globoko sem prepričan, da slovenskega vojaka prišel čas, ko bo njegov vojni rok priznan v delovno dobo ravno tako, kot ga imajo priznanega vojaki širom Evrope h kateri spadamo tudi mi. V nekaterih državah pa je vojni rok celo boniflciran. Zavoljo dejstva, da se približujemo Evropski uniji in da se v veliki meri že primerjamo z njimi, bo potrebno tudi na tem področju narediti korak naprej. Vsi moški, ki smo že služili v JLA smo izgubili 15-24 dragocenih mesec, od katerih milo rečeno nimaš popolnoma nič, razen takšne ali drugačne spomine, to pa je tudi skoraj vse. Tisti fantje, ki pa so se spretno izognili služenju vojaškega roka, so si po raznih »vezah« in » vežicah« pri-^ dobili v času naborov zdravniško spričevalo o »težkih in ^ neozdravljivih boleznih«. Ti gospodje se nam danes smejijo, saj imajo toliko več delovne dobe, ki smo jo mi preživeli v JLA. Nikoli jim ni bilo potrebno na »orožne vaje«, nekateri od njih pa se imajo celo za narodne heroje iz leta '91. In od te iste vojske, v kateri smo izgubili dragocene mesece, smo bili kot vojaki tudi večkrat grobo ponižani in nenazadnje tudi napadeni. Da bi prišlo do priznanja vojnega roka v delovno dobo ni več argumetnov niti jih ni potrebno naštevati. Seveda se popolnoma strinjam in dobro zavedam, da obstaja zakonska možnost, da lahko čas služenja vojnega roka kupiš in ti ga štejejo v delovno dobo, toda, ali je to normalno - do nas, ki smo služili narodu pošteno? Do neke mere je človek globoko razočaran, ko mora praktično dočakati »Abrahama« ( nekateri ga žal ne ), da boš lahko koristil tiste pravice in ugodnosti, ki jih je Združenje veteranov vojne za Slovenijo s težavo izborilo v Državnem zboru; tisti gospodje, ki o tem odločajo, so pa v veliki meri deležni vseh mogočih bonitet in privilegijev. Iz tega sledi, da se v Sloveniji »splača« prijeti za puško šele takrat, ko dopolniš petdeseto pomlad! Glede na dejstvo, da smo v Združenju veteranov vojne za Slovenijo resni ljudnje, ki ljubimo svojo domovino, se bomo tako, kot piše v 5. členu Statuta ZWS, na demokratičen in dostojanstven način zavzemali za svoje interese in pravice pri državnih organih Republike Slovenije. Upam in pričakujem, da bo eden od sklepov Glavnega zbora ZWS, ki bo zasedal 17. maja 1998, sprejet tudi moj predlog o priznanju vojnega roka v delovno dobo in posredovan v Državni zbor Republike Slovenije. Eden od bivših predsednikv ZDA je nekoč dejal, da sta vztrajnost in odločnost vsemogočna in tega nam v Združenju veteranov vojne za Slovenijo ne manjka. Dokazali bomo tudi v bodoče, da je temu tako. Srečko KRIŽANEC PRAZNIČNO LETO VETERANOV VOJNE ZA SLOVENJO Leto 1998 je za veterane vojne za Slovenijo še posebno pomembno. Spominjajo se namreč leta 1848, ko so Slovenci v tedanjem Avstrijskem cesarstvu razglasili svoj politični program, to je združitev vseh Slovencev v eno kjer bodo v lastnem parlamentu krojili lastno prihodnost. Program Združene Slovenije, tako na kratko označujemo te politične zahteve, resda ne govori o samostojni slovenski državi, pomeni pa začetek tistih prizadevanj, ki so do nje pripeljala. Aktivni udeleženci vojne za Slovenijo pri imajo vsi normalni narodi, nismo bili sami, gotovo pa nismo bili najmanj pomembni. Nedvomno smo eden pomembnih členov v verigi stopetdesetletnih prizadevanj. Ne smemo si tajiti dejstva, da nas je bila slovenska družba pripravljena žrtvovati za dosego najvišjih narodnih ciljev. Ne glede na srečen razplet dogodkov, naših pokojnih tovarišev in tistih, ki bodo vse življenje nosili posledice vojne ne smemo nikoli pozabiti, imamo prav zato neovr-gljivo pravico, da še s posebno skrbjo in pravico izražamo svoje mnenje o razmerah v državi. Leto 1848 je evropsko leto pomladi narodov. Nemci, Italijani, Madžari, Čehi, Hrvatje, Slovaki, Romuni, Poljaki in seveda Slovenci so upali, da jim bo prineslo tako politično ureditev, da se bodo kot narodne celote lahko uspešno razvijali. Niso bili vsi na enaki stopnji razvoja. Slovenski položaj je bil še toliko bolj zapleten, ker je večina še trpela v sponah fevdalizma. Slovenci so se morali torej osvoboditi tako v socialnem kot nacionalnem pogledu. Prvo in drugo je bilo odvisno od vsedržavnega razpleta revolucije. Revolucija 1848. leta v Avstrijskem cesarstvu je odplavila tisočletno obdobje fevdalizma, za Združeno Slovenijo pa ni ustvarila izhodiščnih razmer. Toda program je bil rojen in Slovenci so mu ostali zvesti vse do leta 1991, ko smo dobili svojo državo. V stopetde-setih letih je doživljal različne razmere. Včasih se jim je zdel izredno blizu uresničitve, včasih, na primer po koncu I. svetovne vojne, ko so nas razbili med štiri države, pa neskončno daleč. Silno so ga Slovenci poudarjali v taborskem gibanju, ki je potekalo v letih 1868-1871, močno je odmeval med II. svetovno vojno. Tudi v vmesnem obdobju so številni Slovenci iskali poti za njegovo uresničitev. Ena izmed takih idej je bila tudi jugoslovanska, ki pa se je kmalu izkazala kot oddaljevanje od ciljev, ki so bili zastavljeni 1848. leta Niso našli idealne in tudi današnja slovenska država ni popolna uresničitev političnih načrtov iz leta 1848. Še vedno imamo v zamejstvu razmeroma veliko pripadnikov slovenske manjšine. Pridružitev Evropi nam daje dodatne možnosti in samo od nas bo odvisno, ali jih bomo znali uresničiti. Slovenci smo bili v preteklosti že skoraj v brezupnem položaju. Naša razbitost med Kranjce, Štajerce, Korošce, Kranjce, Goričane, TVžačane, Istrane, Prekmurske in Beneške Slovence je izgledala nepremagljiva ovira. Vse je kazalo, izgubljeni za narod. Pa vendar! Zaradi takih ljudi, kot je bil naš največji pesnik France Prešeren, koroška Slovenca Matija Majar in Andrej Eispieler in še številni drugi pred njimi in za njimi smo obstali. Ko so nas že vsi odpisali, brezupnih razmerah, ko nas praktično nihče na svetu ni podpiral, izborili samostojno slovensko državo. Proti sebi smo imeli eno najmočnejših evropskih armad. Kaj je od nje ostalo? Lahko smo ponosni, da smo pomagali sesuti zabili kar na ' zgodovino. Tudi leto 1848, tudi vojno za Sloven: Vladajoče državne strukture, z redkimi izjemami, marajo zgodovine. V primeru pozitivnega odnosa do r bi morali deliti zasluge za naše stanje z mnogimi v prefc lih stoletjih. Zato poudarjajo kvečjemu njen tisti c iko prinese nekaj tisoč vc nih glasov. Vsaka no: 150 letnico svojega spočetja, le slovenska ne. 1 nas še kar nekaj svobodne državljanske po moremo reči, da bo šla visoka obletnica neoj nas. Tako je še z vrsto drugih zgodovinskih d se jih spominjamo v tem letu: od 130 letni« taborskega gibanja do 10 letnice pisateljski P 006 P inov vojne za Slovenijo politične opredelitve. Tudi pred stopetdesetimi leti n bili vsi enotnih pogledov, preglasili so jih tisti, ki so bili slovensko enotnost. Slednje ne moti 150 letnic Praznično leto iko družbo. Koga e državljanov Slovenije? Dslušali " d žalitve strmeli v tekmovanje, kdo bo bolj om vanja za sloven nedeljo zvečer j eval f a izjei lovali \ mosvojitev. Tudi radijska oddaja V azmere gotovo ne, za nenormalne pa povsem. Zanimiva je ugotovitev, da je večina tistih, ki je proti spominjanju na leto 1848, na Združeno Slovenijo, Slovenska država z ministrskimi položaji, diplomatskimi službami in ugodnimi visokimi službami v državni upravi nagrajuje tiste, ki so bili do zadnjega dne proti slovenski osamosvojitvi in ki so v prvih trenutkih vojne slovensko ozemlje zapustili. In ti bodo poskrbeli za spoštovg slovenske preteklosti, ; bi to storili, bi bili lai izrabljajo nenormalnos položaj še nekaj č r. Stane GRANDA SLOVENCA - SVETOVLJANA Stalno nam z vseh strani dopovedujejo, da Slove nikoli bili vojaki, ampak le hlevaiji na Dunaju mnogi radi izničili tudi vojno za Slovenijo. Z gni prebral, kako so nekatera podjetja izoristila vojn< lovenskega domoljuba odpustili in ga medb Kakšne /enskih šolah učili naši Le napol skriti Kosovci i, tako, da ga povprečen 'etiti s » skinheadi « in i Slov i Cerke\ u dr. Jerriju Linengerju ( tudi potomcu Slovencev-ded iz TVŽiča, babica iz Radovljice), je upokojeni poveljnik ameriške Tihomorske flote zapisal: » Vsi ameriški Slovenci smo ponosni nate, Jerrry. Tudi sam sem rasel ob pripovedovanju babice, kako » greate » smo o lahko tudi tisti s protezami do zob oboroženi ? I slovenski narod s vsaj enega svetnika, čeprav imamo Slovenci svojega svetega Domicijana. Nihče ne sme omenjati papažev Slovencev, Brižinski spomenik, prvi evropski pisani dokument v jeziku domorodcev, napisan ne v latinskem in ne v grškem jeziku, kije potisnjen na stranski tir, zapisan v času, ko v Evropi ni bilo ne nemškega, ne italijanskega, ne angleškega jezika. V času, ko je že obstajala Združena Evropa in ko smo Slovenci s svojo Karantanijo od Verone do Dunaja bili branik zahodne kulture. Danes pa naj bi Avstriji priznavali nekakšno avstrijsko manjšino! Tako, Slovenci smo trdoživi, o čemer naj govori tudi naslednji kratek zapis o dveh slovenskih vojakih - svetovljanih. Zgodovina ne laže-zgodovino se da le potvaijati. A kako Slovenec kroži okoli zemlji Admiral Zlatoper, doma i: kot poveljnik MOJE AKTIVNO SODELOVANJE V OSAMOSVOJITVENI VOJNI (nadaljevanje iz Veterana št. 4 ) Ker sva bila z ženo "dedek in babica servis " se 26. junija ^ nisva mogla osebno udeležiti velikega dogodka proglasitve novo nastajajoče, samostojne države Slovenije, ki se je s fanfarami, vojaškimi častmi in velikim ognjemetom pripravljala pred skupščino v Ljubljani. Nekateri bi očitno radi prikazali osamosvojitveno vojno 2golj kot učenje v obKki dopolnilnega pouka. možem odšla na slovesno prireditev, malo vnukinjo smo zgodaj odnesli v posteljo, midva z ženo pa sva sedla k tele- ugotovila, da imava od sreče solzne oči. Velikokrat sem se pozneje vprašal, koliko Slovencev je v tem trenutku jokalo od sreče in trepetalo v bojazni, kaj nam bodo prinesli naslednji dnevi. Tisti večer sva dolgo bedela pred televi-zoijem in se pogovaijala o pravkar končanem prenosu slovesnosti in ustoličenju slovenske samostjnosti. Žena me je zaskrbljena vprašala:" Ti, kaj misliš, kako bo na dogodke odreagiral Beograd in JLA?" Jaz sem ji odgov- oril: " Ne obremenjuj se žena, odgovor bo kmalu prišel! ". Ker sem bil poslan na zavod za zaposlovanje in nisem hodil v službo, sem do pozno v noč gledal televizor, zato sem zjutraj vedno "malo potegnil". Tisto jutro pa me je ves nejevolen zaradi kratkega spanca, sem ji kar malo jezen odbrusil:" Daj, daj žena, ti pa ravno veš kakšen hrup V sleherni vojni se pokaže, da so eni predani, drugi pa a pomembna varoval- n predsednika, ki je v drugi sobi z nek onu in mu rečem: " Marjan, žal mi je, zapustiti." Predsednik me je ves užaljf islim v tako težkem trenutku pustiti na i šele dejansko ugo- mente rekoč: " Kam si pa ti namenjen? ". Vprašanje meje prvi trenutek precej zmedlo, ko sem pa zajel sapo sem z jeznim tonom odgovoril: " Kaj sprašuješ neumnosti, saj Na mobilizacijsko mesto sem prišel med prvimi in po prihodu mojega poveljnika odreda ter operativnega častnika, smo takoj pričeli izvajati prve ukrepe za zavarovanje mobilizacijskega zbirališča in sprejem ljudi ter vozil, ki so Branetom dogovorila, da kot častnik za varnostne zadeve z dvema pripadnikoma in voznikom kombija poškušam skozi blokade priti na drugo stran Ljubljane, kjer smo imeli v skladišču spravljenega nekaj orožja. Dobil sem 6 nemških šmajserjev, 720 nabojev in nekaj pištol, vse to končno dostavili našim stražaijem na mobilizacijsko rališče enote. To in nekaj deset pušk (mauseric) je bilo naša začt oborožitev. Odred je bil ob 18,00 uri popolnjen z 105 padniki rezervne sestave TO in nekaj prostovoljci. Naf i, infor prihajale prepočasi ii e popoldan dobil sporočilo, da so tje iz 1. čete prijeli sumljivo moško osebo, ki je v gozdu njihovimi položaji "nabirala borovnice". Osumljenca za katerega sem ugotovil, da je bil rojen Novi Gradiški, sem varnostno "obdelal" in po ; predal policistom v nadaljno obravnavo. Končno smo dobili prvo pošiljko pravega orožja PAP in A domače proizvodnje, pa tudi Nt topove in MM-82 mm. Kar strmel sem, kako je fantom raslo samozaupanje in n. hova pripravljenost za boj. Čeprav je bilo poveljstvo odr da organizirano v prostorih KS, nad gostinskim lokalor Naši fantje so s kap in uniform takoj, ko so se malo org; nizirali, pometali vse zvezde, čine in druge oznake, ki i :nih c Tone JAN (se nadaljuje) MITJA ŠIRCEU- PREŠERNOV NAGRAJENEC Veteran Miran ŠIRCEU, 27-letni diplomat strojništva, doma iz Doljnega Zemuna, veteran Notranjske pokrajine, je 6. feb-ruaija prejel Prešernovo nagrado ljubljanske univerze. Junija lansko leto je diplomiral na Fakulteti za stojništvo v Ljubljani, nato pa začel širiti svoja znanja diplomske naloge in analiziral učinke laserskega kaljenja oz. preta-ljevanja na nosti, dobre livnosti, odpornosti na obrabo zelo razšiijene v industnji. Štiri n teoretično in eksperimentalno pri različnih obdelovaln pogojih raziskoval vplive laserskega utrjevanja oz. hitref mikrotrdote in zaostalih napetosti površinskega sloja o litine z izboljšanimi lasnostmi. Ugotovil je, da površir obdelovanca, po laserskem pretaljevanju, postane er izmed obetavnih, avtomatiziranih, čistih in natančn: obrabo in korozijo. Lasersko pretaljevanje torej vpliva na površino, tako, daje bistvena prednost laser; : vojne in Tehničnega muzeja v Bistrici, hkraten namen ekskurzije pa je bil tudi medsebojno druženje članov posameznih odborov ZWS iz Domžal, Mengša, Lukovice, Moravč in nekaterih povabljenih gostov, ki so se tudi že v preteklosti odzvali vabilu veteranov. Potovanje se je pričelo v Spodnjih lokah od koder nas je avtobus popeljal v Ljubljano, tam pa smo se najprej ustavili na Štembalovi ulici, kjer nas je, na naše presenečenje, s slovensko trobojnico in v veteranski svečani obleki pričakal g. Andrej Jamnik-lastnik muzejske zbirke oz. zbiralec vojaških starin in seveda tudi član naše organizacije. V muzeju, ki je zaradi svoje vrednosti in redkih ZAHVALA Oburiobu omoč priskočili m žena uklešče na v jekleno pločevino v vojne za Slovenijo - vojaki BSSS Ti in stotnik A nton VAROŠ. Iskr no sejizahv aljujem za njihovo nesebičr o pomoč. Ferdo ZUPANČIČ, LJubljana MERKUR MERKUR, d. d., je največje slovensko trgovsko podjetje s tehničnim blagom. S svojo dejavnostjo povezujemo izdelovalce tehničnih izdelkov s kupci v industriji, obrti in v gospodinjstvih. Kupcem na drobno smo širok izbor izdelkov za dom, gospodinjstvo in prosti čas približali v 28 sodobno opremljenih Merkurjevih trgovskih centrih in specializiranih prodajalnah, v franšiznih prodajalnah ter v prodajalnah Novotehne in Soče po vsej Sloveniji. S kupci gojimo pristne ...z zaupanjem do uspeha. LITERARNI KOTIČEK SVOBODEN SEM Ideja, želja po samostojnosti, zares svoji državi, je stoletja prehajala v roda v rod slovenskega naroda in čeprav je bila dvakrat, po I. In II. svetovni vojni takorekoč na dlani, je Desetletja zaprta v prsih, je leta 1990 na plebiscitu, zopet privrela na dan z odločnim DA, ZA SAMOSTOJNOST. Svojo odločnost pa smo dokončno potrdili 26. Junija naslednje leto, v borbi, kakor David proti Golijatu. S temeljitimi pripravami predvsem med obema pomnikoma, enotnostjo naroda, povezanostjo medijev, družbenih, političnih ter drugih organizacij družbe, policije in ma- neverske strukture TO, smo s hitrimi, usmerjenimi in učinkovitim delovanjem, v desetih dneh, z majhnimi žrtvami spravili na kolena po moči takrat tretjo vojaško slilo v Evropi. Trenutno prebujanje narodne pripadnosti Slovenskega naroda pred plebiscitom, enotnost v težkih trenutkih odločitev poleti leta 1991, so bili edinstveni v zgodovini našega naroda. Prav to so utrinki, SVOBODA pa je dediščina, katero bo naša generacija zapustila naslednjim rodovom. Moč, v roki stiskam meč. Naj ga ovenčam s slavo, častjo, vendar kako? Naj zasekam z njim v mehko meso, ali naj ga dvignem visoko v nebo, da žari v soncu, kot svetilnik, luč, za izgubljene duše, izgubljene v temi. V meni divjajo viharji dilem, razdvojenost. Prizadeli so me, ranili, kot stekli psi raztrgali prijatelje, družino so pobili. Kaj naj storim, naj kot oni morim? Vzdignem meč, naj v soncu žari, naj kaže pot iz teme, ker nisem zver, sem Božja popolnost, z vestjo in dušo, ker sem ČLOVEK. Prijatelj me vpraša: »Zakaj mora vedno nekdo umreti, ko se razvnamejo strasti, predno se ljudje pobotajo?« »Zato, ker vedno znova pozabljamo, da je treba zemljo oplajati s svojim znojem, ne s krvjo, ter častiti nebo, ne s človeškimi dušami, temveč z ljubeznijo. Šele takrat, ko se ljudje zavemo tega, s skupnim delom in osebnom odrekanjem postanemo prijatelji. Takrat smo sposobni združiti nebo in zemljo v BOŽJO POPOLNOST in takrat nam bo domovina, Slovenija, kakor plodna njiva, bogato obrodila. Kajti le kot enotnemu in ponosnemu narodu, nam bodo odprta vrata v svet.« Darko ERHART Hlačni pas z zaponko ZWS cena: 2.800,00 SIT Naročila: ZVVS, Rojčeva 16, p.p. 2780, 1001 Ljubljana, tel.: 061441-784