DOLENJSKb
Izhajajo 1. in 15. yaacega meseca. Cena jim je a poštnino vred za ceJo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemřijo, Busnu in druge evropske di-žave znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, nanjčnino in «znanila
tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu.
Gospodarske stvari.
Hibridi ali križanke.
Podpisani je žc lani v tem listu pojasnil važnost teli trtnili podlaif. Ker je pa vkljub temu premalo zanimanja za iste meti vinogradniki, bodi njib pomen vnovič omenjen.
Po večletnih izkušnjah ao vesčaki dognali, da doslej najbolj priporočane vrste ameriakili trt, riparija, solonis in rijpestris niso za vsako lego ia zemljo, posebno ne y-ii b(^lo, apneno zemljo, pripravne.
Velikolistnata riparija fportalis), ki je najbolj pri-poroèljiva in daje najboljše vapelie, zahteva dobre, ne presuhe in ne premokre, posebno pa ne liiido apoene zemlje.
Solonis prenaša sicer nekoliko več apna in mokrote, napade jo pa rad črni palež, težko ee pomnožuje in nekatere žlaiitiie vrste ne rastejo in ne rodijo dobro na njej,
Uiipestris, med temi najbolj razširjena rnpestris nioiitikolrt, prenaša sii-er največ apna izmed teh treh, rada se dá pomnožiti, ima pa zopet druge slabe lastnosti, namreč ne prenaša mokrote, v močni zemlji pre-bnjno raste in eepljenke na njej premalo rodé in grozdje bolj pozno zori, zahteva toraj bolj sulio zemljo in gorko podnebje.
Poleg teli treh najbolj raziirjenili vrst so vpeljali Franeozi sc ameriško trto pod imenom lierlandieri-, misleč, da bode ista najbolj sposobna za njih liudo apnene zemlje.
V resnici prenaša ta trta čudovito veliko apna v zemlji, ima pa zopet druge slabe lastnosti, med temi posebno to, da se težko pomnožuje, ker se hudo nerada koreniei.
Da si pa pridobijo nov« trte, ki bi imele kolikor mogoče vse dobre lastnosti teb tukaj naštetih vrst, namreč dobro raščo (na primer od riparije), sposobnost za mokre zemlje (od solonis), sposobnost za suhe zemlje (od rnpestris), za hudo apnene (od berlandieri) itd,, so začeli vesčaki, osobito Francozi, te vrste med saboj umetno križati (bastard i rati, liibridizovati, mešati), kar Hc je zgodilo na ta način, da so cvet (pestiče) ene vrste oplodili s cvetjtm (praŠniki) druge vrste, peške zrelega, tako oplojenega grozdja vsejali in na ta način vzgojili nove vrste trt, ki so navadno od svojih starisev nekaj dobrih ali tudi slabili lastnosti podedovale.
Ker je pa znano, da se nase domaČe, t. j. evropejske trtne vrste najraje koreničijo, da v vsaki zemlji in če 'niii se toliko apna v sebi, dobro vspevajo, poskusili
so Francozi tudi ameriške trte z evropejskimi umetno križati, upajoč, da bodo nove trte imele od ameriških vrst trpežne, trtni nši vkljubujoČe korenine, od evro-pejskili pa druge dobre lastnosti.
Seveda so se v mnogiii slučajih varali in marsikatera nova trta je imela le slabe lastnosti njili starisev, vendar-le pa je imelo dolgo, vstrajno in marljivo delo veliko uspelia, in danes imamo že lepo vrsto raznih hibridov, ki so za različne zemlje pripravne.
Seveda jih je se pri nas v raznih zemljah in legali temeljito izkusiti,
Radi tega svetujem onim vinogradnikom, ki imajo zemlje, v katerih v začetku imenovane, doslej najbolj razširjene vrste ameriških podlag ne uspevajo, da poskusijo saditi križanke.
Državne trtnice na Kranjskem razpolagajo sedaj čez 30 vrst najbolj priporočljivih križank in oddajejo iste, v majhni množini, za posknšnje, tudi brezplačno vinogradnikom.
Kdor želi s takimi trtami napraviti poskušnjo, zglasi naj se pri podpisanem ustno ali pismeno.
Pri tem mora vinograd, to je lego in zemljo natanko popisati, ter za preiskavo gledê apna nekaj zemlje (kakega Četrt kilogr.) vposlati, ki jo je bil vzel v globočini približno 30—40 cm. v svojem vinogradu,
B. Skalický,
r. Lr. AřliiHisii tindx'iruik v KnilolfjTen).
Kaj važno, za dolenjsko vinogradstvo še ne rešeno
vprašanje.
Novo vinogradstvo, to je ZHsajaiije na ameriške podlage cepljenih trt v Ćez in čez globoko prekopani prerigolani svet, napreduje pri nas na Doleujakem nepričakovano hitro in uspeino. Kdo bi si zamoge) miííliti, da se bodo Dolenjci novpga, kaj napornega in dražega vinogradstva polotili tako hitro in tako uspešno, ko so bili v svojem prejšnjem starem vinogradništvu vendar tako — dovoljeno naj mi bode resnico govoriti — površni, tako kar naravnost malomarni ter za vsak napredek kar nesprejemljivi. Povsod se rigola in zasnja, in zasaja se lepo v vrste, trte se neprimei oma praviluejše izgojuje ter vsako leto veliko pravilnejše obrezuje. Dà, še celň gnojitev trt s pravim gnojem ali dubrim kompostom in tudi z umetnimi gnojili se je udomaćila in spodrinila je prejšnjo, pa6 ie smešno uporabljevanje raznib žitnih plev ter takozvane t nalome v isti namen. In kar se tiće uničevanja trtnih škodljivcev, n. pr. grozdne plesnobe, peronospore, kako marljivo ae to dandanes ne vrši? Dà, kakor je prošlo leto to do dobrega dokazalo, vrši se žvepljanje in škropljenje trt marljivejSe po Dolenjskem, kakor v marsikateri drugi vinorodni deželi, katera je na glasu, da stoji gledó vinogradstva vehko višje, neg^j Dolenjska,
Po strokovnih Časnikih se nahajajo poročila, katera se giasé: Tu pa tu je grozdna plesnoba, posebno pa peronospora
vÎDsko letino v prošlém letu skoraj popolnoma unićila ; iz Dolenjske — takih poročil nimamo. Caat torej Dolenjcem gledé novega vinogradstva v obče. V jednem obziru, v jedni toĎki želeti je pa se, žal, mnogo mnogo. Ta točka je: Izbiranje sort grozdja pri cepljenji, Z novim vinogradstvom, tako napornim, tako dragim vinograđatvom — prej je stalo oralo novega dolenjskega vinograda 100 do 160 fjrintov; danes stane do 2000 kron in pa še več — pričeti bi se morala tudi nova dobrota pridelka, vina. In v tej točki, v tej zadevi ostalo je naše dolenjsko vinogradstvo v obfie pri sicer prav lepih, vse hvale vrednih, toda jako redkih izjemah — pri starem. Dosti preFeč éviÈka in veliko premalo prav dobrega namiznega vina se v naših novih dolenjskih vinogradih prideluje, in to ni nikakor prav. Z novim vinogradstvom pričeti se je imela tudi povsem nova kvaliteta dolenjskih vin. Da smo pa v obče, gledé kvalitete naiiU vin, pridelanih v novih vinogradih, pri starem ostali, to je pripisovati pa seveda istini, da se v novih vinogradih iste sorte trte pomnožiijejo ter gojijo, katere so se v prejšnjih starih vinogradih pomnoževale in gojile. Belina, žametasta Črnina, zelenika, lipna, škilina, pomnoževale so ae po starih dolenjskih vinogradih najbolj, in pomnožujejo se tudi — posebno v kmečkih — v novih. No, iz takih sort pa seveda ni boljše kvalitete vina pričakovati, kajti kakor ni mogoče iz koruzne moke peči ži-meljc in kifelčkov, tako tudi ni mogoče iz naštetih sort grozdja napravljati prav dobrih namiznih vin. Da je pa temu tako, da je marsikateri dolenjski vinogradnik, osobito priprost kmečki mož, pri svoj'h starih dolenjskih sortah tudi v novih vinogradih ostal, temu pa ni sam vzrok, marveč je brez njegove krivde vzrok dvoje: 1.) zeleno cepljenje, 2.) prepoved uvaževanja cepičev iz druzih krajev. Našega vinogradnika učilo se je najprej zeleno cepljenje trt, on se ga je poprijel. Zi zeleno cepljenje treba pa fi isnih cepičev. Kje te vzeti, kakor na naj-bližnjih domaČih, po trtni iiïi se ne uničenih trtah? Kje te vzeti, ko je bilo skozi leta in leta strogo prepovedano, cepiče od drugod dobivati? K tema dvema vzrokoma pridružimo pa Že se lahko, in to z vso opravičenostjo, «e tretji, ta ta se glasi: Dolenjska konservativnost. Vlada in dežela prizadevali ste si in prizadevate si Se dandanes vse hyale vredno z upeljavo in razširjenjem že cepljenih trt ptujih, veliko finejsih sort grozdja nego so domače, na povzdigo kvalitete dolenjskih vin uplivati. To prizadevanje ni ostalo brez-vspesno. Posebno inteligentni in premožni vinogradniki so si to izkoristili, zasadili so svoje vinograde z novimi, žlahtnimi vrstami. Posledica temu je: marsikje in marsikateri vinogradnik prideluje v svojih novih vinogradih namesto nekdaj-šnega prekislega in preslabotnega vina čvička že prav dobro, dá, že tudi ftuo namizno vino. Pretežna večina naših vinogradnikov, naši priprosti kmečki vinogradniki zlasti, pa žal, tega načina zboljšanja svojega pridelka ne morejo posnemati, on si ne more za drag denar žlahtnih, že cepljenih trt nabaviti ter jili saditi. Vlada skusila je tudi v tej zadevi pripmstemu, kmečkemu, revnejšemu vinogradniku iti izdatno na roko, odločila se je za brezplačno oddajanje zelenih cepičev žlahtnih trt iz lastnih zasaditev. Pa glej čudo, tega pripomočka se pa priprosti mož skoraj ne poslužuje, sliši se, da nikakor ne sega p» brezplačno ponujan h mu zelenih cepičih žlahtnih sort trt v tiati meri, kakor je bilo to pričakovati. In zakaj neki ne? No, naj bode priprosti kmečki človek še tako konservativen. Še tako na staro navado navezan, dà, prikovan, nekaj, dostikrat še celo mnogo opravičenosti ima njegovo postopanje le, in tako ga ima tudi v tem slučaju.	__(Dalja iiriliodnjič.)
Kake vrednosti je simodolsko pleme za Dolenjsko?
(Kottec.)
Gledé na vse, kar smo slišali o simodolskem plemenu, nastane za nas to le važno vprašanje: Ali naj vpeljujemo simodolsko goved n& Dolenjsko ali ne?
Če pogledamo na izkušnje, katere imamo s tem plemenom v zadnjih letih po Dolenjskem, potem moramo reči, da je to pleme pripravno za izboljšavanje naše živine, kajti kamor so prišli simodolski plemenjaki, povsod se je pokazalo, da so po teh bikiii dobljene živali veliko večje, pa tndi veliko lepše in
hitrejše rasti. To je resnica, ki se ne dA tajiti. In Če bi ne dosegli nič drugega, kakor samo to, da vcepimo naši živini ugodnejši razvoj in hitrejšo rast, že s tem smo dosegli veliko za napredek nase reje.
S križanjem domače živine s eimodolskim plemenom dobimo tedaj prav gotovo večje in lepše živali. Najbolj se popravijo UHHÍ živini tista vleknjena hrbtišča in tisti podrti in slabotni križi, ki močno kvarijo sedanjo vrednost živine. Popravijo se pa tudi zadnje noge, tista prazna bedra in tiste krive nnge, ki se tako pogosto nahajajo pri naši iiyini.
S simodolskim plemenom se vcepijo pa tudi druge dobre lastnosti, posebno gledé mlečnosti in dobrega pitanja, kar je vse velikega pomena za napredek naše reje.
Simodolsko pleme vpeljujemo v naše kraje toliko lažje, ker je naâa Živina itak vsa pomešana in ker ni prav nobenega upanja, da bi se kedaj zenačila, da bi dobila kake posebne plemenske lastnosti in da bi se povzdignila na ta način njena plemenska vrednost. Slej ko prej se bo redila po Dolenjskem živina mešane krvi in se bo vspeli reje najbolj ravnal po tem, k«ko rastne in lepe živali se prirejajo v posameznih hlevih. Kdor bo odrejal lepše in boljše živali, ta bo dosegal tudi lepšo ceno pri živini, in naj bo živina Čiste ali pa mešane krvi naj bo sive ali pa pisane barve.
Ako vpe jujejo simodolsko goved celo v take kraje, kjer imajo prav dobro domaČe pleme, namreč živino Čiste krvi, zenačenih in odličnih lastnostij, kakor vidimo n. pr. na Tirolskem, kjer so dosegli z vpeljavanjem simodolskih bikov najlepše vspehe pri spodnjeinodolakem plemenu — in spodnje-inodolsko pleme je samo na sebi prav dobro — potem smemo z mirno vestjo tudi pri nas vpeljavati simodolske živali.
Sicer pa tega plemena niti priporočati ni treba, ker ae samo hvali. To pleme prodira, kamor pride, in naj se njegove slabe strani še tako živo opisujejo. Dejstvo je, da se to pleme Čim dalje bolj razširja in da se bo tudi po Dolenjskem zmeraj bolj širilo, naj ga priporočamo ali ne. Kakor 8<i naši gospodarji nočejo več mučiti s starim neokretnim lesenim plugom, ako so poskusili železen plug, ravno tako se simodolsko pleme v.sakemu priljubi, kdor je dobil te živali v svoj hlev. lies, da ima simodolsko pleme tudi svoje slabe strani, katere smo zadnjič našteli, toda vse te slabe lastnosti ne izdajo toliko kolikor izdajo njegove dobre lastnosti. Ko bi bila reja simo-dolske goveđi zaradi tuberkuloze rea tako nevarna, kakor se tu in tam sliši, potem bi to pleme ne prodiralo tako, kakor sedaj prodira. To dejstvo pa, da se simodolsko pleme čim dalje bolj širi, da ima tako visoko ceno, to dejstvo nam jasno kaže, da ima ta živina vrline, katerih zastonj iščem o pri drugih plemenih. Prav zito zasluži pa tudi od naše strani vsega uvaževanja pri zboljšanju dolenjske živinoreje.
Ne kupujmo deteljnih smetij!
Bliža se čas spomladanske setve; in zato ne bo odveč, ako opozorimo naše gospodarje na to, da je treba skrbeti za dobra semena, saj se pridelki ne obračajo samo po letini, ampak tudi po semenu. „Kakorsno seme, takšen pridelek", to je pregovor, ki velja za vse kmetijske rastline brez izjeme. Prav posebno je gledati na dobro seme tudi jiri detelji, ako jo kupujemo.
Deteljno seme mora biti lepega polnega zrnja, sveže vnanjosti, mora biti čisto, pristno in dobro kaljiyo. Kakor hitro je zrnje preveč rujavo in prazno, je že slabo. Preveč rujavo seme razodeva starost, staro seme pa ni kaljivo. Pri nemški detelji ali lucerni moramo gledati na to, da je seme enakomerne, svetlorjave ali voščenorumene barve. Kakor hitro je lucerna pisane barve, namreč svetlo-rjavega in temnorjavega zrnja, je že pomešana in manj vredna, ker se nahaja dosti starega semena vmes. Domača kranjska detelja je sicer višnjevo-pisanega zrnja, ali zrnje mora razodevati tisto svežost, ki je lastna le novemu semenu. Po deteljnih prekupcih se poproda vsako leto veliko slabega semena, pa ne samo slabega semena, ampak tudi veliko raznih ničvrednih smetij, plevela itd. Bodimo tedaj oprezni in ne kupujmo slabega semena! Kupujmo dobro seme, ki je očiščeno od predenice in drugih smet i, in Če je treba tudi več plačati za tako seme. S:ij je vredno! Kdor kupuje smeti, obrača svoj
denar sImIjo, ne le zaradite^», ker ga izdaja za nićrrediio blago, arapalt tudi zaraditega, ker kvari i njim svoje pridelke. Žalibog, da se ranogi iiašj gospodarji rsje zatekajo h kmetskim prekapcem, ki íesĚe prodajajo sam detejjni opremek, kakor da bi kupovali svoje seme od zanesljivih trgovcev ia kmetijskih drnřb.	■
Tolitični pregled.
Državni zbor deluje §e precej redno in mirno dalje, će izvzamemo skrajno nespodobno početje bržčas malo prismuknjenega grofa Sternberga, ki je preko glave udaril nekega raanikarja. Ker je v zbornici govoril straliovite biuUlosti in napadal cesarsko liišo, mu je predsednik vzel besedo. Poslanci pa so mu dovolili govoriti, zato je predsednik Vetter odstopil, pa se dal spet voliti. Dnige nesreće ta predpust v zbornici ni bilo. — Vsenemški poslanec Hauck je svoj řas v nekem listu na nesramen način sramotil presv. Kesnje Telo ; ker poslanca, dokler je poslanec, sodišče ne sme prijeti in kaznovati, si je ta mož mislil, da se tudi njemu ne bo nič zgodilo, A zmotil se je. Vef^ina poslancev je bila še vendar toliko poitcuili, da so Uaucka izročili sodišču.
Na Ogrskem grof Andrassy še sedaj ni mogel sestaviti novega ministerstva, f'esar želi, da bi se ta stvar liitro poravnala, pa ni posebnega upanja. Hrvaški poslanci, katerili je 4U, se doscdaj še niso pridružili nobeni stranki.
V francoski zbornici pride kmalu na vrsto vladna predloga: ločitev cerkve in države. Katoličani so z veČina prepričani, da bo za cerkev novo razmerje neodvisnosti in boja boljše, ko prejšnje razmerje ccrkve nevrednega hlapčevstva. I^ato mirno gledajo v bodočnost.
Na Balkanu se resno pripravljajo na vojsko i Turki i združeni Srbi ter liolgari. — Italija bi tudi rada segla po Albaniji, a tega Avstrija ne bo smela in ne mogla dopustiti, če noče, da ji Italija prevzame še tisto malo pomorske trgovine, kar jo dosedaj imamo. Ttegne se torej vneti vojska tudi med Avstrijo in Italijo, kije na morju mnogo bolje oi)orožena ko naša Avstrija. Tega pa 80 krivi naši kratkovidni državniki, ki vedno sanjajo o najboljšem prijateljstvu med obema državama. Kdo vc, če to ni kratkovidnost, ampak plačano izdajstvo? Pri nas je vse mogoče.
17. februarja umrl je v Moskvi na líuskem grozne smrti veliki knez Sergij, carjev stric. Ko se je peljal v mesto, zagnal je nekdo bombo ravno pod voz. Veliki knez je bil raztrgan na kosce in takoj mrtev, ko-čijaž je kmalu umrl v velikili mukali, voz je bil — čeprav z oklepom zavarovan — popolnoma zdrobljen. Veliki knez je prva onih 14 žrtev, katere so ruski revolucijonarji obsodili v smrt, na vrsto pride sedaj veliki knez Vladimir — ki je že ušel čez mejo, — ter kot tretji oni Trepov, ki je s krvavo silo zadušil upor v Petrogradu. (Jarja je ta grozna novica silno pretresla. Veliki knez Sergij je bil tisti, ki je branil t'arju in mu odsvetoval, dati Rusiji bolj svobodomiselne postave. To velikansko hudodelstvo je vzbudilo veliko pozornost in s strahom pričakujejo Rusi stvarij, ki se àe I)odo zgodile. Zakaj miru po velikih mestih Še vtdno ni in ga ni. Morilca so prijeli, a svojega imena "Oče povedati. — Nič kaj srečni niso liiiai na bojišču v Í^Undžiiriji. Ustavljajo se pač Japoncem dokaj krepko, f da bi jili premagali, nimajo moči. Na mir pa Uusi kar nič ne mislijo.
Iz Življenja slovenskega junaka.
Naslednje vrstice namenili smo v spomin obče znanemu in spoštovanemu junaku gospodu Antonu VertaťSiĚu, posestniku v Novem mestn in stotniku c. kr. unif. meščanske garde (glej shko), kateri se je udeležil skoraj vsfh bojev v
vojni 1. 184:8. in 1849. na italijanskih tleh ter se Tcdel v svojem vzvišenem vojaŇkera poklicu v.seskozi posnemanja vredno.
G. Anton Vertaiiž se je rodil 26. majnika 1821. letalna Pristave! v župniji St. Jernej na Dolenjskem. Vzgojen je bil kakor so sploh otrcci poštenih kmećkih stari-šev v strahu Boijem ter v ljubezni do domovine in zvestobe do presv. vladarja.
Leta 1841.vzeb so ga v vojake ter uvrstili v kranjski petipolk st. 17. takrat imenovan princ Hohenlohe - Lan-genburg, V tem polku je slutil do leta 1850. začetkoma kot prostak, pozneje kot desetnik in narednik. V tem času se je udeležil vojne na Lnskem do zavzttja Ankooe leta 1849.
V zgodovini C. in kr. pespulka Ět. 17 na 116 strani beremo: „Desetnik Vertaćić, kateri B« je z nekaterimi možmi tega polka vdeležil naskoka 10. lovskega bataljona na sovražno baterijo pri Casa Verde, je ujel in potegnil sovražnega poveljnika s kunja, mej tem, ko so se drugi možje t(»pov polastili. Tudi pozneje, ko se je naskočilo topništvo pri Gambaloiti, je Vertačič, kateri je dobro umel s konji ravnati, porabi] priliku in nekega v sovražni top vpreženega in v bega se nahnjajn-ćega konja za uzdo ujel, poševno preko ceste potegnil in s tem provzroćil, da so naši dotični top vzeli."
Za ta junaški Ćin je bil me.seca avgusta 1848. leta po zavzetju mesta Milana od feldmaršala grofa liadecky-ja z zlato kolajno za hrabrost in deset goldinarjev tedanjega denarja odlikovan.
Nii drugem meslu tiste zgodovine zopet beremo: „V poročilu Njega ekscelence g. feldniitršnla grtjfi Radecky ja ,je bil poleg gg. polkovnika pl. Giiiger-ja, podpolkovnika Hablička, majorja Hartimg itd, tudi Vertačič imenovali,"
(?. Vertaćić snm pa pripoveduje o piej omenjenem dogodku tako-Ie: „.laz sem pri naskoku pri Casa Verde od sovražne baterije petega konja hitro za uzdo prijel in preko ce^le potegnil. V tem tr^notku prijezdi nje poveljnik. Urno zagrabim tudi njegovega konja ter nastavim jezdecu puško na prsi. Jezdec reće: „Pardon fratello!" odpaše sabljo, jo vrže na tla in stopi s konja. Sabljo sem zlomil in mn čako vzel, kojo sem pa pozneje pri ježi zgubil, rožo njegove Ěake, ki sem jo bil spravi] v žep, imam Ěe dandanes,
S tem konjem sem nato jezdil po nekem vrtnem potu k brigadi generalmajorja Clam-Galaa-a in tam sporočil, da pe našim oddelkom doksj urno bližajo sovražni lancijeri in topništvo ter da 80 sovražniku vzete postojanke v nevarnosti, Gcneraliuajor Ciam Galas je takoj poslal dva topa v ospredje in velel streljati j žalibog, da sta postala topa vsled sovražnih krogelj v kratkem nerabna. S tem postopanjem se je pa vendar sovražnikovo prodiranje zadižalo.
Na to sem jezdil nazaj na kraj, od koder sem bil prej 8 prvim vodom prodil in ker sem yedel, da je 12funtna baterija daleč zadaj, šel sem potem k brigadi generalmajorja grolA StrasBoldo, kojemu je bil 17. pešpolk prideljen, in sem tam naznanil, kaj se je zgodilo ter rekel, da, ako bi naše topni-
Štyu tudi le slepo streljalo, bi sovražnika lahko toliko oviralo, da se uasim ne bode mogel tako urno približati.
Ko sem preko mnogih vodnih jarkov prijezdil na cesto, prideta mi nasproti stotnik p). Klum in nek biizarski ritmojster. Eitraojster je na moje javljenje takoj veleval svoje konjike k napadu, jaz sem pa povedal, da s konjiki ni mogoče prodirati, ker je cesta nad dva in poi sežnja široko prekopana, kar bi utegnili) biti gotova smrt napadajočim, da pa zadostuje, Če topništvo prodira. Brigadir je poslal na to samo l*2fuatno baterijo z varstvenim oddelkom proti sovražniku in je s tem dosegel, da se je kmalu jel sovražnik umikati."
G. Vertačič je ujetega konja izročil zvečer stotniku Beckn 10. lovskega bataljona.
Po sklenjenem premirju 4. avgusta 1848 je bil g. VertaČić pri svojem polku deloma r Milanu deloma na pređstrai^.i pri Varese, dokler ni bilo odpovedano premirje dne 12. marca 1849, po katerem so se vneli zmagonosni ljuti boji pri Mortari in Novari, katerih se je udeltžil.
Po teh bitkah in kratkem odmoru je dobil 17. poiipolk povelje, da napade Graribaldija v Papeževi državi, kjer je prijel 17. pešpolk v živahne boje pri Bolonji ter odbil več napadov iz Ankone, pri katerih bojih si je g. Vertačič priboril papeževo spominsko kolajno.
Po zavzetju tega mesta je bil g. Vertačič prideljen k polkovnemu štabu, kjer je imel višje nadzorstvo pri razdelitvi vojaških potrebščin ter prejemal za brigado v Aukoni pri poljski poŠti službena pisma in jih imel ob vsakej uri dostavljati dotičnim oblastvam. V priznanje tega točno opravljenega posla imenoval ga je tedaj polkovnik Habliček grenadirsktm narednikom.
Marca meseca 1850 bi imel g. Vertačič kot dosluženi narednik dobiti odpust, toda vojaški stan se mu je bil tako priljubil, da je raje vstopil v c. kr. orožni«ki polk Št, 11 na Kranjskem kot stražmojster na konju. V tem polku je služil v zadovoljnost svojih višjih tako vestno, da ga je polkovno poveljstvo orožni generalni inšpekciji priporočilo v Častniško skušnjo, čemur je dotična inspekcija dovolila in katero je g. Vertačič z dobrim uspehom prestal meseca maja 1850 v ogrskem gardnem dvoru na Dunaju.
Prav gotovo bi bil postal g. Vertačič orožniški Častnik, da ga ni bolezen napadla, kajti sam vladar ga je pri neki přilož* nosti 1. 1850 v Ljubljani priporočil orožuiškemu generalnemu inšpektorju fetdmaršallajtnantu Kempen z besedami: „Želim, da se pri imenovanju častniških mest na z zlato kolajno odlikovanega v Ljubljani nastanjenega straimojstra ozirate".
Vrnivsi se z Dunaja premeščen je bil g. Vertačič iz Ru-dolfovega kot postajni in sekcijski načelnik v Postojno. Takrat je potoval pobočnik presvitl. cesarja, feldmaršallajtnant baron Kellner v Reko, kjer se je mudil ravno naš presvitli cesar. Pobočnik je naročil g. Vertačiču, naj preskrbi orožni-ško spremstvo na konjih od Bistrice do Vrhnike. 9. Vertačič je spremljal še z enim orožnikom presv. cesarja od Postojno do Planine. Tu se je pa orožnikov konj splašil in nikakor ni hotel naprej, tako je bil g. Vertačič prisiljen, presvitlega cesarja i^e naprej spremljati. Posledica nagle tri milje dolge ježe, ki je trajala le pet četrt ure, je bila, da je g. Vertačič zbolel ter se moral podati v vojaško bolnišnico v Ljubljano. Ozdravel je sicer, vendar je moral spomladi 1854, leta stopiti v pokoj.
Nastanil se je g. Vertačič v Eudolfovem ter bil še tisto leto pri c. kr. priv. unif. meščanski gardi narednikom, 1869 poročnikom, 1870 nadporočnikom izvoljen in je prevzel 18. junija istega leta po smrti tedanjega stotnika garde g. Kari Jenknerja poveljništvo ter bil izvoljen 11. aprila 1880 stotnikom in poveljnikom,
G, Vertačič je služboval pri vojakih 13 let in 8 mesecev. Novomeški gardi pa se je posvetil 50 let. Mej temi je bil do sedaj 22 let stotnik in poveljnik. Njegova prsa diči šest odlikovanj: zlata kolajna za hrabrost, zlati križec s krono za zasluge, vojna svetinja, jub. spom. svutinja, papeževa spom. svetinja in voj. službeni križec za dvanajstletno službovanje.
Od 1. 1856. do 1893. je bil izvoljen v našem mestnem zastopu kot odbornik in kot svetovalec,
V priznanje njegovih vsestranskih zaslug podelil mu je presvitli cesar septembra 1883 zlati križec s krono.
Gospođu Vertačiču želimo na njegova stara leta, da bi še precejšno vrsto let užival sad svojega truda in vzglednega življenja! Izmed našega naroda naj pa izide še mnogo takih za domovino zaslužnih mož. Novomeščanje smo pa ponosni na svojega poveljnika uniformirane meščanske garde in zaslužnega imetnika tolikanj odlikovanj !
Piše se nam:
Iz BoStanja. Naša Marijina družba je vprizorila prelepo igro „Sveta Neža" v nedeljo pred in po njenem godu. Dekleta bo se zares potrudile in tako spretno rešile svoje uloge, kot da ne bi bile prvič na odru. Pred igro je cerkveni pevski zbor zapel par kitic narodnih in pesem od sv. Neže, potem pa je domači Č. g, kaplan v kratkem govoru, občinstvu pojasnil in razložil življenje trinajstletne device mučenice sv. Neže. Po igri je zopet pevski zbor zapel par narodnih. Ljudstva je bilo izvanredno veliko obakrat, da je bila precej obširna soba natlačeno polna. Vkljub temu, da se je uprizorila dvakrat jednoista igra, smo vendar od več strani čuh željo, naj bi ee še enkrat. Zato bo pa, kakor se čuje, naše „izobraževalno diuStvo" priredilo kmalo zopet prijeten popoldan. Mladeniči pogum I Zlasti mlajši fantje stopite na noge, da se izobrazite v dobrem! Tista napačna sramežljivost naj bi ne imela v vas prostora! Ko enemu ali drugemu „diletantu" vsled svojih stanovskih dolžnosti ne bo mogoče se mnogo baviti s to stroko, boste lahko vi mladi z novimi močmi stopili na njih mesto. Saj nas uči skušnja, da le kdor se v mladosti v dobrem izobrazi, je spoštovan doma in na tujem. Naše društvo je bogato založeno s časniki in knjigami. Kakor je razvidno iz „društvenega koledarčeka" imajo malo kje nad 360 knjig, kakor pri nas. „Slovenca", 4 dnevnike in 2 sabotni številki i. t. d. Lansko leto je bilo več zanimivih predavanj, zlasti zanimivo in podučuo je bilo predavanje 1. maja. Društvo je imelo tudi en „izlet", namreč ob obletnici ustanovitve. Lani je pristopilo društvo k „Krščansko-socialni zvezi". Članov rednih je bilo 70, „Ćastni član" 1. Dohodkov 48 K, stroškov 37 K 12 h. Igri ste bili dve.
Iz Spodnjega Brezova pri ViSnji gori. ~ Dne 7. februaiija t. 1. je po kiaiki, mučni bolezni, previden s sv, zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal Anton Dremelj v 86. letu. Bil je popolnoma v božjo voljo udan ter vse bolečine jako voljno prenašal. Pokojni je bil prav skrben in moder gospodar ter v obče priljubljen in od vseh mnogo spoštovan. Naj v miru počiva in večna luČ mu naj sveti!
Iz Sv, Križa pri Litiji, Zlato poroko sta obhajala Jožef Petje in Honorata roj, Resnik, dne 7. svečana v Sv. Križu pri Litiji. Čvrsta še in zdrava sta korakala med dvema tovarišema in dvema družicama v carkev. Ginljiv je bil pogled, ko sta tako veselo stopala na Čelu svojih otrok in vnukov in 10 parov svatov v cerkev sv. Križa ZEihvaliti se Bogu za vse milosti in dobrote. Ljudstva je bilo natlačeno polna cerkev, ker kaj tacega se ni nikdar zgodilo v naši cerkvi. Zlato po-ročenca pa B ig ohrani se mnoga leta, po smrti pa jima daj plačilo v nebesih.
-8-
DomaČo vesti.
(S est desetletnica mašništv a.). 20. februarja je obhajal preč, gosp. kanonik Josip Hočevar šestdesetietnico svojega mašništva. Sv. oče je na nogah skoraj popolnoma hromemu gospodu dovolil veliko olajšav, da je zamogel sede darovati sv. mašo, kar že devet ni mogel storiti. Sf. oče poslali so jubilantu svojo fotografijo iu apostolski blagoslov z lastnoročno pisanim besedilom: „Juxta precBS apostolicim benedic-tionem ex animo impertimus, Pius X P. P.'' (Iz srci podelimo naprošeni apostolski blagoslov. Pij X ) Ob 8. uri so med slovesnim zvonenjem pripeljali jubilanta iz njegovega stanovanja v lepo okrašeno kapelu prostije, kjer so bili že zbrani njegovi sorodniki, prijatelji in nekaj drugih vernikov. Ko so pevci pri njegovem dohodu, spremljani s harmonijem, zapeli znano pozdravljalno pesem: „Diamantni mašnik, bod' pozdravljen", in ko je bil gospod po preteku devetih dolgih let zopet v lepo razsvetljeni kapeli pred altarjem, ga je premagalo in od veselja in ginjenosti se je začel milo jokali, ker mu je ljubi
Bog podelil tako izvanredDO milost. Z veliko pnboinostjo je opravljal bv. daritev ob asistenci g, prosta, drugih gg. kanonikov, čě. 00, Viljema, prîjorja in g. vikarja. Po bv. daritvi j« jubilant 8 krepkim glusom zapel „TeDeum", da je kasneje rekel: Ko bi vedel, da imam ne tak dober glas in znam še titko zapeti, bi jaz svojo biserno mašo pel. Pri obedu je gospod, ves gitijen, opomnil : ^Že sedemdeset let s3 nisem več jokal, ne od žalosti ne od veselja, danes se pa nisem mogel premagati". Vse se je veselilo z gospodom jnbilarjem, da ga je ljubi Btig pustil dočakati to izvanredno slovesnost. Lepo so mu pri obedu napili g. prošt, gg. dr, Detela in nad-svetnik S c h w i n g e r, i« v imenu dekanijske duliovSôine nje starosta g. Feterlin. Namesto slavljencs, ki je bil preveč giujen, da bi mogel govoriti, se je vsem udeležencem slovesnosti zalivalil mil. g. prost. Gosp. proatii, ki je slavljencu spretno napravil tako lepo slovesnost in vse tako spretno vodil in uredil, je napil g. kanonik PnvSe in se mu zahvalil v imenu kapiteljna, prav posebno pa »e tudi g. jnbilar sam, Vsem udeleî.encem ostane ta izvanredna slovesnôst v nepozabnem spominu. Veliko castitk je gospod prejel iz mesta in od drugod. Posebno ga je veselila ćastitka presvitlega g. knezoškofa in otia prcć. ljubljanskega stolnega kapiteljna, Éekel je, da je bil ta dan najveselejm in najsrečnejši dan njegovega življenja. Prav iz srca zakličemo blagemu trpinu — jubilantu; „Ad tnultos annos!"	—e.
fPoročili so se): dne m. ni. g. Blaž IJoliiišck, C. kr. sodni svetnik /, jj^di;. Marijo Piriiat. — Dne iii. iti. f^osp. Kilvard Praprotnik, trgovec na ïioki, z gdč. .Aliirto Šcb winger, hćiirjo c. kr. dež. nadsodnega svetnika gosji, liajniunda S ch \v i ii ger-ja,
(l.ini'l je) ii«. itî. ni, ob f. »ri pop. l'Y. SniitJovnik, samski jiosesttiik iz Tiinjic v tiO. letu starosti, pri svojem bratu <;, gosp. župniku v Pretíni, kamor je bil prišel iskat zdravja v milejše podnobje. liajni jc dovršil v Ljiililjani šest gimnazijskih razredov, bil tedaj potrjen k vojakom in itionil olilcći tíesiirsko suknjo. Ko je doslužil vojake, se ni lotil več učeqja, ampak prevzel gospodarstvo na (loiiia(:eii) posestvu. liil je pravi jekleni Gorcqjec in prepričan katoličan t«r v domačem kraju zelo )>riyul)ljcii. Kot dolgoletni cerkveni ktjiiřar je bil velik dobrotnik domače župno cerkve. Hil je tudi predsednik kraj, šol. svota, jiridno delujoč v občin,skem odboru, a odklonil je večkrat mu pouiijiino župansko čast. Kot kmetovalec jo bil jirav mijtreden poljedelec in sadjerejee. — N. v. ni. p.!
{Obfini zbor) ženske podružnice Ciril-Metodove družbe bode v nedeljo 5. marca ob 3. popoldan v ćitalniških prostorih.
(Prosim) v^udno vse cei^cnc ude družbe sv. Mohora, tla mi čim prej p<».íljejo lotnino za 1. liH),5, Stari udi, ostanite zvesti in jindobite So novih!	Vikar kot ])Overjeuik.
(Moštvo) prost, gasilnega društva v Rudolfovem prir fedi svoj običajni predpustni društveni večer dne 6. marca t, 1. ■ob 8. uri zvečer v gostilni „Na vratih", h kateremu vabi vse svoje podpirajoče člane, kakor tudi druge prijatelje in dobrotnike društva. Dostojnim maskam je vstop dovoljen in so prav dobro došle!
(Zahvala.) Podpisano prost, gasilno društvo izreka tem potom slavnemu p. n, občinstvu najiskrenejšo zalivalo za mnogobrojni obisk društvene veselice dne 11. februarja t, 1. Posebno se pa še zahvaljuje preblagorodnemu g. državnemu poslancu Ivan Plantan-u za izpoelovani brezplačni sreČoloT in znatno darilo, kakor tudi vsem p. n. darovalcem dobitkov ter gospodarjem vozov za brezplačno prepustitev taistih. Ob jednem pa izreka udano prošnjo, da bi še nadalje slavno p. n. občinstvo ohranilo svojo naklonjenost in podporo društvu, za kar se vsakdo vabi — kdor se ni podporni član — da pristopi kot taki vsaj z malo mesečno podporo društvu v pomoč. — Na pomoč! — Rudolfovo, dne 15. februarja 1905. — na-«elnistvo prost, gasilnega društva; A. Gaštin, načelnik, J. Morauc, tajnik.
(Igra „Legijonarji"v Narodnem domu v Ru-dolfovem.) Novomeška čitalnica je s sodelovanjem „Dolenjskega pevskega društva" v preteklem mesecu in sicer vprvič dne 16. in vdrugič dne 26. svečana uprizorila na tukajšnjem odru veseloigro „Legijonarji" ; spisal Fr. Govekar. Kdor pozna težkoče, ki so pri diletantskem gledišču zvezane s tako obsežno predstavo, kjer se od posameznika zahteva ne le silno
truda ter uglobljenja v svojo nlogo in kjer naj se pri razmerno maloštevilnih vajah dose^ celokupno in precizno prednašanje zlasti pred takšnim občinstvom, kakor v Novem mestu, kjer je že marsikateri videl to igro predstavljati v deželnem gledišču v Ljubljani, ta vé, koliko zaslug so si s svojo pridnostjo, z vzornim prednašanjem pridobili vsi Člani te igre in vsak posamezDik posebej. Tu ne moremo vsakega pohvaliti, zahvala »o želi od navzočega občinstva, ki jih je odlikovalo z akla-movanjem po vsakem nastopa, le od najtežavnejših in najobsežnejših ulog omeninui, da so bile prav srečno izbrane in da so svoje naloge prav dobro izvedli. V prvi vrsti pnstoja vsa čast ulogam: Lavra, Boštjan, Jež, Ferđ. pl. Baa s j, Barba. Isto tako prav dobro so bili pevski zbori. Če bi ie izrazili knko željo, bi bilo, da se pri predstavah ni začelo ob določeni uri, da so bili presledki med posameznimi prizori precej dolgi in da so nekateri igralci za občinstvo pretiho govorili. S tem jim pa nikakor nočemo kratiti zaslug. Obe predstavi ste bile prav dobro obiskane, pri prvi je bila dvorana do zadnjega prostorčka zasedena. V tem razmerju so bili tndi dohodki za čitalnico ugodni. Pii tej priliki si ne moremo kaj, do ne bi izrekli želje, naj bi ge v „Narodnem domu" v Rudojfovem pogosteje prirejale slične predstave, ki naj bi služile ob enem v obisk velikemu delu Dolenjske, Prepričanje imamo, da bi se mnogokat«re narodne obitelji iz Metlike, Črnomlja, Št,-Jerneja, Kostanjevice, Mokronoga, Trebnjega, Toplic in iz manjših krajev v bližini novomeški odzvale takemu povabilu, da bi prisostovale takim predstavam in nJim sledečim zabavam, ako bi bile osigurjene, da se sme pričakovati dovršenih predstav in potem izborne zabave. Reklama v tej zadevi povzdignila bi v občno korist le vse društveno življenje na Dolenjskem.
(Bolnica usmiljenih bratov v Kandiji) je pre-napulnjena in naj blagovoli p. n. občinstvo popređ vprašati, Če je prostor, ker bolniki leté na tleh in jih še tam ne moremo več devati.
(Grajšfiino Krupo) pri Črnomlju s 346 oralov zemljišča je kupil red Salezijancev za 200.000 K.
(Vodstvo deželne kmetijske šole na Grmu naznanja, da letos nikakega sadnega drevja iz drevesnice, in cepljenih trt iz trtnice oddajalo ne bode, to pa zato ne, ker je lanska toča dne 15. julija ene kakor druge tako poškodovala, da niso za oddajati.
(Zgodnji krompir) za seme ima na prodaj kmetijska sola na Grmu. Oddajajo se sledeče sorte: Praski najzgodnejši, Zvezdnik, Ameriški zgodnji, zgodnji Solnčnik in Bisernik. En kilogram stane 20 h, Pošiljatve se izvršujejo le proti povzetju. Vse naštete zgodnje vrste se na Grmu prav dobro sponašajo. Od poznih vrst krompirja se bo oddajala letos za seme vrsta „Aspazija", ki je prav rodovitna iu daje prav debelo gomolje, ki je podolgaste oblike in rudeče kože. Cena 1 kg. 12 h,
(Razglasilo.) Vsled sklepa XIX. javnega shoda dne 7. julija 1896 razpisuje se 20 premij po 20 ali po 40 K za uspešno pogozdovanje goličav kmečkega posestva pod sledečimi pogoji: 1.) Pogozdovanje mora biti leta 1903 ali 1904 izvršeno ter mora pogozditev obsezati najmanj 0 56 lia, t. j, 1 oral. Vrsto lesa in sadik izbere si lahko posestnik po svoji volji, samo morajo biti sadike za krajevne razmere ugodne j nikakor pa ne sme daljava med sadikami več kot l'60m obsezati. Posestniki, kateri hočejo za premije prositi, morajo svoje prošnje najdalje do konca junija t. 1. pri kranjsko-pri-morskem gozdarskem društvu v Ljubljani vložiti, ter v istih navesti politični okraj, davčno občino, Številke parcel in približne ploskovne mere pogozdenega zemljišča. Pogozdtivanje prosilcev pregledovalo in presodilo se bo v jeseni leta 1906; morda nastali pomanjkljaji pri pogozditvi se lahko spomladi rečenega leta popravijo. Premije priznava in prisoja predseđ-ništvo omenjenega društva, ter bo isto dovoljevalo premije ali pa v gotovih slučajih tudi samo priznalna in pohvalna pisma razdeljevalo. — V Ljubljani meseca februvarja 1906.
Predsednik: Hugon knez Windischgratz I. r.
(Vinogradniški podatki na Kranjskem.) Za brezobrestna jtosojila sta država in dežela izdali do konca 1. 1903 svoto 1,068.956 K in sicer 3.089. vinogradnikom. Vsled titne uši se je pa do konca 1. 1902 na Kranjskem odpisalo
zemljiškega davka 137.659 K 41 h. Do konca 1. 1903 se je na Kranjskem od 11.631 ha vinogradov na novo z ameriško podlago zasadilo 3.950 ha, od starih vinogradov je rodilo se 2.503'02 ha, brez dohodkov to je popolnoma uničenih je bilo 8.160 ha. Na novo se je tedaj zasadilo v odstotkih 37 08 "/o rodilo je 48-46 ®/o vseh vinogradov.
(Sprevodnik smrtno ponesrečen.) 24. m. m. popoldan se je na novomeškem kolodvoru zgodila nesieća, katere žrtev je postal sprevodnik Janez Gale. Opoldanji vlak, kteri dospe v Novo mesto ob 4. uri popoldan, je spremljal ponesrečenec; četi t ure pozneje odhaja vlak na Stražo. Komaj je vlak prevozil 100 metrov daljave, je sprevodnik šel med tem iz enega vagona v drugega, in med tem spodrsnil in padel med kolesa. Odtrgalo mu je zadnji del glave tako, da so vsi možgani ležali ob progi, Strlo mu je obe roki ter z enega érevlja odtrgalo podplat, ostali del glave je deloma strt, a obraz tak, da se dá še spoznati. Star je bil nekaj nad 53 let, oienjen, ter oie štirih, že odraslih otrok. Doma je bil iz Gro-šuplja, stanoval je v Ljubljani na Marije Terezije cesti. Bil je dober družabnik, natančen v službi in vedno trezen. Vlak je odhajal naprej in šele po brzojavu se je sporočilo o nesreči v Stražo. Takoj se je izvršil komisijski ogled na licu mesta, potem so mrliča prenesli v mrtvašnico v Novem mestu. Prepeljan je bil 26. m, m. v Ljubljano.
(Sraka v pavovem perju.) Neki 17 do ISletni fantič A Stoj z iz raiike občine je hotel popihati v Ameriko, Da bi je pa lažje pobrisal, našemil se je v ženskinu obleko ter še od neke dekline dobil poseUko knjižico. Pride pa na sevniški most ter hoče plačati mostnino in pomoli desetak. Mostničar (dober spoznovalec) reče pa (ker se mu je zdel sumljiv) za taki denar nimam sedaj drobiža. Našemljena žeriska pa bitro -reče: „Bom pa potlej plačal, ko nazaj pridem" — (namesto po ženskini govorici). To naznanijo orožnikom, ki ga dobité na postaji Sevnica, ga razkrijejo in vidijo, da je „sraka v pavovem perju" ter ga odžen6 v kletko.
(Novi desetkronski bankovci.) Z dnem 25. svečana 1.1. izišli so v občni promet novi desetkronski bankovci, ki so jako umetniško in krasno izdelani.
( Ponarejalec des e tk r o ns k i h bankovcev.) C. kr. žandarmeriji se je posrečilo zasačiti Ivana Krkoviča iz BorŠta pri Krškivasi, ki je razpečaval ponarejene deset-kronske bankovce. Ponarejeni denar se spozna po močnejši barvi in zamazani glavi, sicer ga je pa težko ločiti od pravega.
(Praktiscbes *Lehrbuch* der si o ven i scheii Spracbe fur den Sel hatun ter ri cb t. ) Von Dr. Cari Pečnik. Dritte Auflage. (Bibliothek der Sprachenkuude 31.) A. Hartlebens Verlag. AVien. Cena a K 20 h. — Hartlebenova zbirka raznih slovnic za samouko je ena najboljših te vrste, ker uvaja prav praktično v znanje dotičnfga jezika. Ni tu dolgih slovničnih razprav, da bi si ž njimi ubijal glavo, ampak po geslu „Čas je zlato" se hitro začn6 tudi vaje v do-tičnem jeziku. Da je Pečnikova slovnica zares uporabna, je najboljši dokaz, da je doživela že tretjo izdajo. Vidi se, da Čutijo Nemci Čedalje bolj potrebo priučiti se našemu jeziku, Nekaj posebnega v tej slovnici je to, da najdejo Nemci v njej tudi razna slovenska narečja.
(Dunažnji list) obsega deset stranij.
Kazne strari,
* (Katera dela naj opravlja sadjerejec v zimskem in spomladanskem času na svojem sadnem drevju in vrtu? — 1.) V prosincu in svečanu: Staro drevje se mora osnažiti, skorja in mah ostrgati, debla z apnom namazati. Pripravlja se cepiče, katere se shranjuje v kleti, kjer se jih v zemljo zakoplje, da se ne posušé in da ne poženejo popke. Drevesa v špalirjih se obrezujejo; rane se pomažejo z voskom. Z dreves naj se otrebijo gosenična gnezda, zemlja okoli njih naj se okoplje. — 2.) V suscu in malem travnu: Cepljenje se začne. Od kasnih dreves se lahko porežejo še cepiči. Divjaki v drevesnici naj se iz ene grede v drugo presadé. Presajajo naj se tudi drevesa. Drevesnica naj se začne obdelovati. — 3 ) V velikem travnu in rožniku: Gosenice in drugi mrčesi se morajo uničevati. Gnoj, ki se je jeseni okoli dreves naložil, naj se odstrani. V mesecu rožniku
naj se začne cepiti na živo oko in pod lubad. Presajenim drevesom naj se priliva in zemljo okoli dreves naj se zrahlja. Stranske mladike sadnih dreves naj se okrajšajo.
*	(Dobro spričevalo.) Žena nekega berolinskega gledahfičnega igralca je potrdila svoji kuharici pnselsko knjižico tako-le: „Friderika L. je slnžila pri meni eno leto — manj 11 mesecev, ter je bila ves čas pridna — pri vežnib vratih; skromna — gledé dela, skrbna — zase, pametna — v izgovorih, prijazna — napram moškim, zvesta — svojemu Ijubčku, in poštena — ako je bilo vse zaklenjeno. — Deklica seveda ni bila zadovoljna s takim spričevalom 1er je vložila zoper hudomušno gospodinjo tožbo. — Pa bi se smelo tako spričevalo brez krivice o marsikaterem naših modernih poslov napisati. Ali ne?
*	(liazvoj Časopisja,) Največ časopisov imajo-Nemci, namreč Ô.500; med temi tíOO dnevnikov. Angleži imajo 3000 časopisov, med njimi tndi 800 dnevnikov. Na Francoskem izhaja 2.819 časopisov, izmed katerih jih izhaja četrtina dnevni) ali vsaj večkrat v t^dnu. Za Italijo, ki ima 1400 listov, pride Avstrija, potem Španija, Kusija, Grška in Švica, Po celi Evropi se tiska 20.000 časopisov. V Aziji izhaja 3000, v Afriki pa le 200 časopisov. V severnoameriških dižaviih se izdaja 12.500 časopisov, med njimi 1000 dnevnikov. Japonci imajo 1600 časopisov. Ako računamo prebivalstvo ctle zemlje, pride en časopis na 82 OOO tseb.
Naznanila inentnoga uia^ÍHtrata.
Seja obĚiiiskega odbora v Rudolfovern k dtie 24,febnmrja 1K05. NttvztiĚi: žiiipBu: g. pl. SlailoviÉ; svetijvalui: Kg, RoHinan, Umek; «dUtrniki : Kg. Harborič, Brniier, Ferli«, Oolia, IIuievHr, Mogoliú, Uoranc, Mramur, dr. Pomiik, Skale, Windiseber; zapisnikar: tsjnik .Stukelj. Ooepoil /.uiiaii kanStfttiije aklepinoBt odhoru, «tvori Bejo, imenuje kut <ivertiTatelj(» aa-îiienika današnje seje e. Huûeïarja in g. Windliiuberjs, ter preide k dnevnemu redn: 1.) Oitatije zadnjega zapisnika z dne 2!). decembra 1904 étev, £043. Zapisnik ee preûita ter odobri. 2.) PoroSilo vodovodiiefïa odřitktt o oddaji službe monterja. Ker se je sedanji monter od-poreilal službi, se sprejme Jakob Preželj kot monter z istimi pogoji, katere je voiiovodni odsek izdelal. 3.) PoroiSilo županstva o dopisu o, kr. okrajnega gUvnrstva radi prispevka k vzdržavatiju brvi proti ( 'ej^elnici, {lofipod župan poroúa, da ni mano, da bi bila nie&ttia obiiua kedaj vrdr-£avala to brv ali pa sploh kaj prispevnln, ker se nikjer ne naliajajo »piši v tej zadevi. Na to le na predlog g. K'tsmana sklene z ozimni na to, ker uiniâ meitoa občina interese ua tej brvi, da mestna občina daroje 40 K kot prispevek, brez vsake daljne zaveze. 4.) Poročilo polici, sbeija ndweka o prošnji (itražnika Ivana Itobasa za poviSaiijs letne p aie. Straišniku Robftsn «e zviSa weseína plaěa od eo K na 70 K. 5, Poroiilo županstva o zftpuňftini llete Perie. (ioBpnd župan poruSa, da je Sletu Perňe v svoji opuroki zapnitila uboznemu znkladn znesek udlOOOK terjej kliue „Slava". Želeti bi bilo, da bi ista naSla íe veĚ posne.muvaleev. Ob enem meKtni udbnr izraža obžalovanje, da so je ravnu « isti bralo po iasopisil» pop(d-nonia impaSno poroÉib. C, Poročilo žnpanatva o dopisu e. kr. okrajnega glavarstva glede dovolitve 4 novih leUiib sejmov v Ribnici. Sklene na soglasno o. kr, okrajnemii glavarstvu poročati, da mostna občina odloĚuu ugovara proti podelitvi uaprosenih sejmov v oběini Riboiea, ker je na Dolenjskem eplob že tako preveč sejmov, kateri so vsi le v Škodo ljudstva in živnoreji. Želeti pa bi bilo, da bo ugovor mestnega županstva tudi upošteva, ker so se do sedai vsi sejmi brez izjeme, vkijiib temu dovolili, ali se je od strani mestnega županstva ugovarjalo ali ne. 7 Poročilo županstva o dopisu deželnega odbora glede Cimbasove ustanove. Gospod župan prebere dopis deželnega odbora z dne 12. jsnuarja IDO.'i St. fi9'J glaseč se; „Županstvu občine Novo mesto. Iz poročil v časnikih je deželni odbor povzel, da je mestna občina novomeiika sklenila ustanoviti tri-rasreduo privatno dekliško Solo. Županstvo se pozivlje, da vse tozadevne spise zlasti pa prepis zapisnika ona seje, v kateri je bila iiBtanovitev šole sklenjena, tekom 3 dni j deželnemu odbot« predloži. Ob enem je poročati. Se je bil dotični sklep občinskega odbora razglafien. Dokler ne dobi odgovora od deželnega odbora, se ima županstvo, oziroma mestna občina vzdržati vsakega dalnjega koraka v tej zadevi. Deželni odbor kranjski, v Ljubljani, 12., annarja 11)05. Detela I. r." Na ta dopis je mestna občina Bledeče odgovor la: „Velefllavuemu deželnemu odboru kranjskemu v Ljubljani. Na dopis z dne 12, januarja IttOb át. S'JO ee nsrjjii ]iodpisB)iH županstvo sledeče poročati: Mestni odbor jevsvnji seji dna 1(5. dec.iy04 sklenil, da se obstoječa trorazredna dekliška šola rizfiiri v itirirazrednico in je v tem amisln krajni Éolski svet v Rudolfovem, kateremu je tudi mestni odbor soglasno pritrdil, predložil potom slavnega e. kr, okrajnega Šolskega sveta n« vis, C. kr. dežel. Šolski svet prošnjo, da bi se to dovolilo ter tmli npn, da bo veleslavní díželni odbor to prošnjo podpiral. Glede v dopisu navedene privatne trarazredne dekliške šole zamore podpisanu županstvo le toliko poročati, da se mil. g. prošt novomeSki dr. Sebastijan Klbert trudi, za ustanovitev višje dekliSke iole po redovnicah, podpisano županstvo pa je tudi pripravljeno to nstanovitev, katera je za Novo mesto velike važnosti kakor tudi silno potrebna, z vsemi svojimi mofmi )iodpÍrati," Nadalje je prejelo mestno županstvo od veleslav, dežel, ndbora sledeči dopis z dne 18. januarja 1905 §t. 774: „Uestnemn županstvu v Novem mestu. V poročilu e dne 14. januarja t, 1. St, 70 poroča žujinnstvo, da je pripravljeno ustanovitev viSje dekliške Sole, sa katero ustanovitev se g. pro.ît trudi.
liodliimi. ŽiipftiiBt.To ae poKÎvlje, da tiemmlonift semkaj jpredloži íapisnik «ne seje, v kateri «e je o tem razjiravljalo. (Po „Doleiijdkil) Novicaii" je iiiU toKailevna seja dtie 2. ileiiemlira pr. 1.) IstDUko se žujtanstvo poiklje, hI a vse tossadevne iiradue «piee semkaj jiredloíi, Deieloi odbor kranjski v Ljubljani, 18. januarja ltK)5. Detela I. r." Na ta doi)ÍB je ineatuo žiiiiaiistvo puslalo sleciedi ndgovor: „VeloilaTnetim <teiel!iemii oiîijoru kranjskemu v Jjjiibfjaiii. Reíevaje tanmradiii poiiv ss <iiie 18. januarja 1!)05 St. 774 jiaSlje »e iiod V. ]iovrjeni iirepi» «apianika «eje občinskega odbora z dne 2. decembra li)Ol St. 1901, Ilrugih toia-<levni!i liňtin poiipisano iiipanstvo nima, Mestno žnjianfitvi) Riiddlfovo, dne 20, jauiiarjtt lt)05. Ž'iiiau; H. i»l. filadoviĚ 1. r." lijjiisa dežilnejta odbora naredila sUjako sla)» ntis in negodovanje na naeatiie odboruike % orirom na to, ker se HKtanuvitev TÍiSje dekliSke fiole v Novem luestu jinpolnoina ovira. Na to se dojiisa mestnega županstva vzame iia «Banje. 8. PoroĚilo županstva o proitijab ïa podelitev JMilerik Dilau-ieve ustanove. Iiilanfeve «stanove podelijo se Antitniji Picek, rjjeiii (Jrajland iti Roti Skrabl, rojeni Kulene, PoroĚilo siuiianatva o dopiiin c. kr. okrajnegi Šolskega sveta v la-devi razŇirjenja tukaj^ue dekliške âole v fitinrazrednico. Prebere se dupis kr, DkrajneŘa Šolskega sveta, v katerem se naîsmitija, da je ratSirjenje troraxrcdne dekliške iole v ^tirirasreduko odbito. Ňa to ^ispud žitpnn poudarja, da je res sramota, da mestu, v kateremu je več nego 160 uradniških rodbin in v katerem je sedež rnzuib uradov, ter da se v coli avstro-ogrski niuuarliijt ne najde mesto, v katerem bi bil sedež okriiž-nega aad Sča, da ne bi iinelo ue samo 4 rn^sredno, temuË tudi 6 razredito dekliiko solo. % oïirom na to žalostno dejstvo, ter ker se b tem Novo mesto Kapostavlja raznim vasem po Krauiskeni, predlaga gospod Žtipan, <ta »a proti otlloku deželnega Šolskega sveta % dtia 13. febniarja iyOf>, Ht,3Hl udpoiSlje priziv ua vis. c,kr. mitiisterstvo zaukin bo goĚ as tie ter pozove istoeaiuo tudi mestno prebivalstvo, da se temu prizivu pridruži. Ta predlog se fliglasno z odobravanjem sprejme, 10. Slučajnosti, Gospod žnpan poroÉa, da je deželni odbor izdal odlok gledi prispevka k stroikonj vodovoda od strani prizadetih obCiu, katero poroÈilo se vzame na znanje. Ker je dnevni red koninu in se nitiie veè ne oglisi k besedi, zaključi gospod župan sejo.
V AIIJ L O
(62.0-3)
	Umrli so:		
U. relir. ;	; KriSW Laduvika llarija, posentaica,	72 let,	pljnCui(-a,
l)iS,St. 76,			
17. febr:	ItlažiS Fratic, JdjnSavtiiřfír in iniíBstnilt,	84 let,	ostarel (Ig t
liiS, Hf. I3i)			
	Loterijske številke.		
TRST.	18. februiuja 6 86 18	34	9
GRADEC,	25 f-ibvuarja 48 82 4i)	77	4
f5ahi)ala.
.'i fouiciiio^l'i t5o. oC-i fc hi icc- iL'ojcL^a inaituM'oa íjm lít-cjcf l'ol'i l'îo ČmiTiljii, da o: hj-
iitot-dttv ^1^afl^tuí^ p^ijalcfjit -poîiCvj c-lt It Pci ['i l'i. "^^^jLul'-f^l'iil '{''ofc^ivi iio ml ocimocnoo.-'faG:Ti-: í-aťo -pí-o^ím, da -61 Soí-ííni	po L'lii
■pcl'u ::ia iijifvouo i^ifiaiiano prijazinosr Gíacjci-Dofj no ípr-í-jcfi. mojo	^«afi vafc».
ÍÍlLofvCtIV WCatu, iS. Ici'MWljil IC^Îij,
oïoi'xïl' .IfoccL'az-,
(Si)	fit-ini.
Zahvala.	í")
Za mnoge dokaze soíntja, ki so nam doSli ob bolezni in smrti našega uepozabnegaeiiia, brata, neèaka in bratranca, gospoda
Emila SchiiVrer
sedmošolca v Rudoirovem
od na.ših sorodnikov, prijateljev in znancev, izrekamo tem potom najtoplejšo Ksbvalo, — Tosebno «e zahvaljujemo preĚ. dulioïSiini noviimeSki in župnije 1'reĚna, gg, Uftmilj. bratom, učiteljskemu zboru uovomeike ginmaiije, gg, dijakom in slav, „Dol, pevskemu društvu" za prekrasno petje, vsemu že-lezaiSkemn osobju, p. n. gospeiii in gospodom za požrtvovalno postrežlio in tolažbo ob njegovi bolezni, v-tem daro-val(;ent prekrastiili vencev, sploh vsom, ki so sjíreniili rajnika k večnemu počitku.
liUDOLPOVO, 17, febr, 1905.
Žalujoči ostali.
8.
hranilnice in posojilnice za Kandijo in okolico v Kandiji
na dan 6. marca 1905 ob 1. uri popoldne
v društveni pisarnu
Vapored: ]•) Odobritev letnega računa. 2 ) Poročilo naíizornÍBtTa.
3.)	Razdelitev čistega dobička,
4.)	Nadomestna volitev funkc jonai jev, 5 ) Slučajnosti,
Opomba. Ako bi ta zbor db določani iitj ne bil sklepčen, skliče se ob 2. uri drugi občni zbor z istim vspo-redom, in ta sme pri vsakem številu drtistvenikov sklepati.
ïzpasoj^jem kejige
sicer jako rad, vendar pa prav vljudno prosim, naj ml vrnejo knjige pred vsenfi oni. ki jih imajo Že već let izposojene, da i njimi postrežem tudi drugim. Zlasti bi pa tem potom rad nazaj dobil neko zame jako dragoceno knjigo,	fr. sAL WAT2L, vikar.
DILE jelove
po pet četrt palca debele, suite, ne grcaste, liče vodstvo deželne kmetijske šole na Grmu,	(580-1)
(CO)
iz poštene hiše, 16 do 20 let stara -
se takoj sprejme v prodajalni Franc Perko v Rudolfovem.
DEKL.E
Snažno in suho
Stanovanje
primerno za dve ali tri osebe, s kuhinjo in kletjo, z razgledom po glavnem trgu, je takoj za oddati na I^jubljanslil cesti ětsv. 43/44 v Novem mestu. Natančneje ravnotam.
Prostorna
hiša
z vrtom v Rudolfovem št. 60 je radi smrti posestnioe iz proste roke na prodaj,	(ri-c-z)
ubsLoječtí iz 2 sob, kuhinje in kleti--
se takoj odda. — Več pri gosp. GUSTAV	IViURN-u, »večarjn v Rudolfovem.
A' 'M- -A'	'á;'
v ''' v r, r.' 't* v 'ť v v v f. v v	v '.-i v	v
(aj)
Vabilo.
v
Posojilnica v €rnomlji
registrovana zadruga z neomejeno zavezo imela bode evoj
dne 12. marca 1905 ob 3. uri popoludne
v svoji pisarni hiš. št. 62.
DNEVNI RED:
1.	PoroÔilo ravnatelja o tlrlovauji posojilnice.
2,	Predlaganje raiiina za 1904, razdelite? ciatega dobićku ÍQ doloéitev nagrade članom načelstva.
3.	Sklepanje v zadev! podpore za mestno godbo v Crnonilji.
4,	Prememba zadružnih praul. ň, Nasvtti.
K obilni vdeležbi zadiužijike vljudno vabi
Načelstvo.
Imam v kleti
(íies-iii-íi}
Slovsni^nh r- IfliM
CT5g5a5H5B5g5E5aSaSB—5SSĚ5H5H5H5a5a5H5H5El§
a
ne p.^zimm t dosego iiežne{j;a, ùiittegB lic& in oiifiiTinitev ppg, tioljSega in vgpeSneJo delu-joieffR íiJrivilneřa mila kot ja znanii
Bergmann-ovo lilijino milo
(Kiiamka: s; rudarja) tvidke Bergmann & Co., TeČen ob Elbi.	^
Dobi se komad po 80 )i pri: lokarnarju S. pl. SladoviË in v trgovini Alfons Oblak v Noifem mestu.
Jaz
ve« 100 hktl. rs„-rv.
nekaj fine iskije, tiopinovca in brinovca. Vse solidno postavljeno tudi v moji posodi na tukajtini državni kolodvor po primerno nizki ceni.
Ivan Pujman,
posestnik in trgovec — Vodnjan-Dignauo Istra.
^^^^^ „Bobnarjeva kovačnica''
v Kiimliji i»ri Novem mestu (3233) we mesca nprila «hi v najem.
Oddá se ali kovačnic:» sama, Btanovaoje v Mňi pa posebej: še raje pa vse skupaj enemu najemniku: kovatnica, hiša z gospodarskim poslopjem in poljem. Eptîé se lahko krava in eden ali dva prašiča. Več pove Janez KuĚljan, posestnik v TCnndiji.
ffl ggasBsasBsairasHsas^ásasBgasasEsasssfagasl
HAMBURG-AMERIKA
Iz Ljubljane v
NOA i YOUlCsamo
6 dni z dobro, prosto hrano.
Odhaja se LJUBLJANE vsak ponedeljek, torek in četrtek v tednu.
Izvrstna, sigurna vožnja z brzoparnikl. (233-24-12) PoiasniU po veĚkrat brezpiaíno.
©
^ g Hm a
- S ^ i
Si
> «
Ěň S
I
id ^
».--C
p: Q. O
CO
35
C aonica

vso cci-hncna delo
se priparoča r.A izdelûViinjc vsalcovrKliiih
m
hipoij, oltatrjeu, kirišctjih poloti, boijih rt'1-obon, bošiciiili Jaslic iki.
Velika Kuloicn dovršenih kipov, krii.i;v in Hlik. -XuhlevaiiB foto^ralijc in načrti k povrulno poňto. Stotin spričeval in pûhvnlnili piacm na raïpola.^a. Dclavnico u eenjtnim naročilom podpirati, prosi vdani
Sfi-aoa
Si. Ulrich, Círodcn (Tirol.)
(31-6-aj

-M
Zdravje je največje bogastvo!--Zdravje je največje bogastvo!
Kapljice sv. Marka.

Te glasovite in nedoaejfljiTe KAI'LTICE ev. MARKA se nporab^Rjo 7a tnimnjo i» notranjo Tpnr»bu, Osoljito ođstraiijnjejo trjanie in koljenjo po kosteh, nogali in rokah, ter wieĚijo vBaki kUvuIíoI. One delnjejo iie(loae({ljivo in spasonogno pri buleinili na žalotluu, ntiiažHjejo katar, ti_re,jnjej') iïineÙte, odiirarijo nartnba,
boleiine in kr« ........ ' "
vse bolezni,
ill sicsih ter L _ , ,	. ,
kapljice so najboljie sreiUtvo proti bulciniin na maternici in mai ronii, radi tega ne bi smele manjkati v nobeni niefiianeki in kmetski biSi.
Dobiva se samo; „IIKSTNA LEKARNA, ZAGRKB. — Eaditega naj se uarow» naravnost poJ naslovom: „Mestna lekarna, Zagreb, Markov irg Stfcv. 60, poleg cerkve sv. Uarka,"
Denar se joSilja najirej ali povzime. Man.j kakor 12 steklenic se ne poilje, (-ena je na:Ieilujain sictr franko postavljeno n» vsako poŠto;
in spasonosno pri buleinili na aatotluu, nblRziijejo katar, nrejnjejo umeůkř, odiiravijo nartnbo, če, piispesujeju in zbuljsujejo prebavo, Čistijo kri in Creva. Preženejo velike in male gliate, ter zíirajoĚe oil glist. Deln. ejo iïbomo proti liripavosti in preblajenjn. LeEijo vse boiejtni na jetrib kůliko in íĚipanie v želuúcu. OJiiraviju vsako nirïlioo in vse hulezni, iivirajof« od mrzlice. Te rnici io mai ronii. radi teaa ne bi smele manjkati v nobeni mefiianski in kmetski biSi.
1	ducat {12 stekl.) 4 K — v
2	ducata (24 stekl.) 8 K — v
3 ducati (36 stekl.) 11 K — v <V ducati (48 slski.) 14 K 60 v S ducalov (60 stoki.) t7 K - v
Na razpulapio imam na tisoue prienalnil) pisem, katerib mi ni mogoie radi pumati, kanja prostora iiaiestl. Zato navajam samo imena nekaterih gospodov, ki HO nporabljali .knjiljice sv Marka" t najboljšim vspeliom, ter popolnoma ozi raviii: Ivan BaretinĚiÉ, nčitelj; Stjepan Barjé, iinpnik; Ilija Hoinií, opankar; .ïauku KiSiilj, kr. nadlogar; Stjepan Seljanić, seljak; Sofija Viikelić, iîvilja îtil. inl.
MESTNA LEKARNA, Zagreb, Markov trg štev. 50, poleg cerkve sv. Marka. Ustanovljeno 1.1360.
^Siaznanilo.
<1.0-3.2 J
Podpisani vljudno nnznmijjim i reć. duhovščini in .silavnemu občinstvu, da sem Stj.* kupnim potom prevzel od gosp. Fillca
pr	f				v
jU	l(	ùi		u	

ne odda v vili
„Bevc" pri Riidolfoveni.
Priporoiujem se torej najtoplejše za cenjena naroČila v lakiranju In tapeciranju vozov kakor tudi vsakovrstne blfno oprave ter sploh vsa druga v to streho spadajota dola. Ob onem te priporofujom v napravo vsakovrstnih novih In v popravilo starih vozov. Izdolujom vse li mladega jesenevega lesa. Postrežba povsem totna In solidna.
HISA
na
lillODU
pri RUDOLFOVEM št. 4
în^' se iz proste roke proda, '^tij
Taui je tudi krčma, žganjetoi in prodaja tobaka. K hi«i sparta 70 arov xemljiíca, — NatarĚno se izve pri laftnikn tatu.
(40-3 2)

Spoštovanjem
Anton Sedlar v Kandiji.
m

(224-128)
Bratje Johann in Florian Vonmetz
zaloga vina in žganja na debelo v Waid-bruck-u (Spodnje nemško Tirolsko)
piiporoćajo svoja vshkovratna zajamćeno ijaluiqh vina po Zťlo nizkili cenali.
Suitio 6; dni
Siimo 6 dni
KrĆmarsko vino btilo in rudeće hektoliter 15 gld.; krcmarsko vino boijSe vrste iil 16 gld.; fino vino, belo in rudeče M 19 posehno fino vino (Hiigehvein) M 22 gld.i Kaltererseewein lil 24 gld. ; Terlaner, belo vino hI 26 gld. — Nfldalje: namizno vino (navadno) od 12 do 14 gld. hI. Žganje dvugb vi-ste lil. 43 gld, iganje prve vrste 46 gld. hI, in pristno naturno Žganje 50 gld. hI.
FinejSa vina v steklenicah, kakor: St. Magdalener, Leitacber, Kalterersee, Tiroler-Blume, Terlaner itd.
O®" Voznina stane od hektl. okoli 2 gld. 50 kr. na kolodvor Novo mesto.
„Francoska prekmorska družba," Edina najcenejša in najkr^ša črta čez PARIZ in HAVRE
Odpotuje se iz Ljubljane vsak torek. Vsak potnik ima prosto hrano z vinom že od Bazelna naprej.
/iiižiine cone. ==
Vozne liste in brezplačna pojasnila d^e edino konces. potovalna pisarna
Ed, 8MARDA
= v Ljubljani. Dunajska cesta št 18 ■ nasproti znane gostilne pri „Figovca".
(iïst-24-20)
Viiluianić kaie iie\i&naiii moč „L'iid&^liib ' kapljic in Slavonake biljevine,"
Pozor! Bolnemu zdravje!	Pozor! Slabemu moč!
Pakraške kapljice in Slavonska blljevina Bta duneB dva najbolj [irilj ti bijena ljudska leka, ker delnjejo i^tova z najboljšim nepeliom, ter bi tako tiridobivajo «Iotcb po vseh delih Bveta, Jlaiij kot 12 Nteklenic Be ne pošilja.
L'*llll îîi*A *	pro'i vsem boieinim íelixica in iSrev, oilHtiftnjnjejo krie,
illil (inKL' HiipiJlLc/« boieĚine v želodcu, preganjajo vetrova in iistijo kri, pospešujejo prebnvo, odganjajo niale iu velike i^liete, odpravljajo mrzlici in vse od te izliajnjače bolesni. LeSijo dalje TBe bolezni na jetrib ia slezali. Najboljše sredstvo proti bolezni materiiice in madrotia, vsled ćestr ne Bmejo manjkati v uobeiii meHSauBki ia kmečki hiši. — Naroči naj jib vfsakdo ped naslovom: Peter Jurliii, lekarnar. Pakrac 205, Slavonija. Denar naj se poSije naprej ali b povzetjem. Cena je aleileča in «ioer frankj na vsnho poito:
12 stekl. (I tucat) 5* - K, 24 stekl. (2 tucata] 8 60 K, 36 stekl. [3 tucati) 12-40 K, 48 stekl. (4 tucati) 16'— K, 60 ste'^l. [5 tucatov) 16'- K
'1 VAIIuIt'I llîl IP ví 11 '1 * ^^ ^ u|<rav sijajnim in uajboljKiin uapeliutn proti zaBtarelenju OlílVUIlSKtl UllJcVUUl* kašlja, boleati v pTnib, prelilajenjn, liripavosti v rtIu, težkemu dilianju, astmi, íbadanjti, kataru, odstranjuje goste sline iu deloje izvrstno pii vseh tudi najstarejših boleznih v prsib in na pijníih.
Cena je na°lednta franko na vsako pošto:
2 Izvozni stekl. 3-40 K, 4 Izvozne stehl. 5 80 K, G izvoznih slekl. B'20 K. Manj kot dve steklenici se ne pošilja. Denar naj se poSlja naprej ali se pa povzame. 1'roaim, da se naročaje sama in izrecno le pri meni pod naslovom;
Peter Jurišić, lekarnar, Pakrac br. 105, Slavonija,	f28t-80-7i
Pas sv. Jožefa
in sedem nedelj svetemu Jožefu posveČenlii. — Lično v usnje vezana knjižica 1 K 4-0 v, po pošti 20 vin. veĆ.
v
Ženske
Tfa^tnv^ ^i» km
Brošurlca po 14 vin. — V založništvu J. Krajec nasi, v Novem mestu.
(78-24-24)
nežno, čisto lice brez pěg, mehko In gladko kožo ter cvetočo polt, uiiiiva naj «e z iinanim medicinskim
Bergmann-ovim lilijinim milom "WB (s ziiaitiko : 2 rudarja) - tvrtlke BERGMANN &. Co.
Uiaždane in TeĚen ob Klbi. Dobiva se tudi po BO h komad pri lek. S. pl. SLADOVIČ-j tn v trgovini g. Alf. OBLAK-a v Novem mestu.
zmešane in reznne kupajetn na malo in veliko, Vsalii nabiralec las, naj se preprića, da plaćujem od zdaj najvišjo ceno, — Izdelujem vsa vlasolarska dela, vlasulje (baroke), lasne verižice, kite in umetne slike iz las po najnovejšem izdelku, — V zalogi imam najfinejša mila, dišave za obleko, glavnike za dame itd.
Spoštovanjem se priporoôt^em
(276-24-7) Ivan Svetec, brivec in vlaaoljar Glavni trg (nasproti mestne Uise).
j^cpo sfano na nj c
obstoječe iz jc?-* 3 velikih snb	kuliinje, slirambe in
kleli, je takoj Z3 oddati pri JANEZ-u KOŠftK, gostilničarju v Novem mestu.	(39-3-2)
koiiiiulov laški rizling
cepljen na riparijo portelia
ima za prodati "ÎM (48-2-S) Alojzij Sepic v Žabji vasi pri liiidolfovem.
3000
s
:
Zahtevajte pri nakupu
(185-24 21)
Schicht-ovo štedilno milo
Ono je
zajiinířeiio čisto "WB
in brez vsake škodljive primesi.	BV^ Pere izvrstno.
it:_____J
Varstvena znamka.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo. naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHiCHT" in varstveno znamko .,JELEN".

aEORa SCHICHT, Aussig. -
Dobiva se povsod!	iiii ovropejskein ozeiiiljii.
Níijvcííja tovíiniii to vrsto
Dobiva se povsod!
S
:
•s
Odgovorni areiloik Fr. Sal. Watzl.
[zd^ate^ in uloinik Urban Horvat.
Tifk J. Krajec. ni$l.