8556 » 60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
P.P.126 66001 KOPER
Primorski c
Pošinma piačana v gotovm,
Abb. postale i gruppo Cena 200 lir
nevnik
Leto XXXIV. Št. 84 (9996)
TRST, nedelja, 9. aprila 1978
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni »Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do L maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
PETO SPOROČILO UGRABITELJEV POSLANCA ALDA MORA
ILTUMl TERORISTOV DtiMl HIEDI?
Nenaden vrh na Viminalu - Neprodiren molk vlade in preiskovalcev povečuje skrivnost glede vsebine omota, namenjenega nekemu rimskemu listu
RIM — Zdi
dra —"* —	s«, da se afera v zvezi z Morovo ugrabitvijo bliža
matičnemu razpletu. Morda so prav te ure odločilnega pomena jz us°do predsednika krščanske demokracije. Po zelo verjetnih, čeprav viaj?zum.|iivih razlogov nepotrjenih vesteh, so rdeče brigade naslovile j , . ultimativne pogoje za Morovo osvoboditev, sicer bodo uresničile n 'ei neizrečene grožnje. Ultimativno sporočilo naj bi prišlo v roke 'cin ”ie8a min'stra v večernih urah. Takoj zatem so se vladni funk-j narJ'> Policijski in karabinjerski častniki, ki sledijo zadevi, nemu-ma sestali na sedežu notranjega ministrstva. S sestanka na vrhu, Dri** tnMal ve® ur- n* bilo nobene, niti najmanjše informacije kar Ca 0 izredno visoki napetosti, ki je zavladala v Rimu.
ie, da so policijski funk-onarji šli približno ob šestih zvest* Ua Mastai, v četrti Tra-i V?re’ kjer so pregledali tele-n,?sk° kabino in nekaj parkira-dostavnih vozil. Časnikarjem, fn o°- i)rd,'teli na trg, policijski mi !-i<marii niso hoteli nuditi naj-tat-H- Informacije. Pač pa so se razširile govorice, da je u-lif 0 Pre'skovalcem prestreči te-onski poziv rdeči’-, brigadistov jjAle!?u rimskemu dnevniku ali •'»V, da je v telefonski kabi-nov'o sporočilo v zvezi z Moro-
		
vo ugrabitvijo. Pravijo, da so v kabini našli »videotape* z registracijo Morovega poziva, v katerem naj bi predsednik KD pod prisilo dramatično opozoril državne oblasti, da je to njegovo zadnje sporočilo. Namenjeno naj bi bilo dnižini, ki .je prejšnje dni naslovila ugrabiteljem svoj znani poziv, vendar je iz posledic, ki jih je sporočilo imelo, jasno razvidno, da je Izsiljevanje teroristov še vedno vperjeno proti državnim oblastem in najbrž ne pristajajo
Brigadist obtožuje pajdaše protidelavskega rovarjenja
I -V
Uv 'i
na ločena pogajanja z družino.
Sporočilo so odnesli na sedež rimske kvesture, iz katere so funkcionarji nemudoma odstranili vse časnikarje. Kvestor De Fran-cesco pa se je odpravil na Vimi-n&l ter poročal notranjemu ministru Cossigi.
Medtem ko je na sedežu notranjega ministrstva še trajal sestanek »kriznega štaba», je podtajnik v notranjem ministrstvu Let-tieri nepričakovano obiskal Morovo družino, kjer se je zadržal skoraj eno uro. Ob izhodu ni časnikarjem hotel povedati ničesar, vsekakor pa niti ni zanikal govoric o 'petem sporočilu in ultimatu teroristov.
Malo pred polnočjo je komunistično glasilo »Unita* objavilo zadnjo vest, ki potrjuje najdbo sporočila Morovih ugrabiteljev in sestanek »kriznega štaba* na Viminalu. Drugih podrobnosti nc navaja, kar spet dokazuje, da je a-fera v zelo kočljivi fazi in je torej popolni molk vseh virov informacij in previdnost političnih sil neizbežna nujnost.
Tako naglo stopnjevanje strategije izsiljevanja države daje misliti, da so mračne sile, ki usmerjajo ugrabitelje Alda Mora, zaslutile, da se predvsem v demokrščanskih vrstah krha enotnost ob samozavestnem odklanjanju pogajanj. Pri tem gre dodati še spore v sindikalnem gibanju ter ohladitev odnosov med demokratičnimi strankami. Vse to je verjetno prepričalo teroriste, da je prišel trenutek, ko lahko demokratičnim silam z ultimatom zadajo usodni uaarec in jih prisilijo, naj klonijo izsiljevanju ali pa pretrde jo solidarnost .ki Je med njimi nastala Po 16. marcu.
Morda pa teroristi spoznavajo, da jim gofi pod nogami, saj so njihovi pozivi skrajni levici naleteli na gluha ušesa. Osamljeni slutijo, da morda ne bodo dolgo vzdržali in so zato sklenili, da pospešijo razplet drame. (v.t. - st.s. - m.f.)
Podatki KPI o terorizmu
RIM — Sekcija za državne zadeve pri KPI je izdala dokument, kj nazorno prikazuje razraščanje terorizma v Italiji. Podatki zadevajo razdobje januar - marec 1978, zato so še tembolj zaskrbljujoči.
Tedaj je bilo v vsej državi 913 atentatov proti 425 v I. trimesečju lani. Največ jih je bilo januarja (370) in februarja (328), marca pa le 215 (skoraj tretjina manj kot prejšnja meseca), vendar je do zredčenja napadov prišlo po 16. marcu, ko so «rdeče brigade* u-grabile Mora in ubile pet njegovih telesnih straž in ga gre torej pripasati tako splošni ljudski mobilizaciji proti atentatorjem kot mno-
žičnim operacijam sil javnega rer da za izsleditev napadalcev na predsednika KD.
Srhljive so številke o žrtvah: v treh mesecih je bilo umorjenih kar 17 oseb (10 civilistov in 7 pripadnikov sil javnega reda), torej skoraj polovica vseh smrtnih žrtev iz lanskega leta. Ranjenih pa je bilo 227 ljudi (lani 377). Dina-mitnih in požigalnih atentatov so našteli 577, osebnih ugrabitev 15, osebnih napadov in drugih oblik nasilja na šolah in drugje pa nad 300. Največ terorističnih dejanj je bilo v Rimu in Milanu — 405 ali 44,4 od sto, zdaleč najbolj »aktivni* pa so bili »rdeči brigadisti*: v 24 napadih so ubili 6 policijskih agentov in sodnika Palmo v Rimu ter hudo ranili pet oseb. .
GENOVA — Z dolgim letakom, ki je po mnenju izvedencev genovske kvesture avtentičen, so rdeče brigade včeraj »uradno*
prevzele odgovornost za atentat na predsednika genovskih indu-strijcev Feliceja Schiavettija. Besedilo je kot običajno prepredeno z visokodonečimi, vendar praznimi frazami, srž pa je vsekakor obtožba teroristov Schiavet-tiju, da je pripravljen in učinkovit manager.
Po petkovem atentatu je policijski preiskovalni stroj stekel s polno paro, vendar dosedanji rezultati niso obetavni. Pričevanja očividcev in same žrtve so dokaj pomanjkljiva in včasih tudi protislovna. Preiskovalci pa naj bi bili prepričani, da so ugotovili vsaj eno pomembno okoliščino: proti pričakovanju naj bi teroristi ne imeli v Genovi skrivališč in lastne oborožene organizacije, pač pa le skupino simpatizerjev in pribočnikov, ki ob potrebi pomagajo »operativnim enotam*, ki pridejo vsekakor iz drugih mest.
SKLEPI EVROPSKEGA VRHA V KOPENHAGNU
in boj proti terorističnemu nasilju
Volitve v evropski parlament bodo od 7. do 10. junija 1979
KOPENHAGEN - Evropski svet je včeraj v Kopenhagnu zaključil dvodnevno zasedanje predsednikov vlad, ki so določili datum prvih neposrednih volitev v evropski parlament in odobrili vrsto resolucij o gospodarskem, družbenem in denarnem položaju, o terorizmu, o situaciji na Bližnjem vzhodu, o odnosih Vzhod - Zahod, o Namibiji, o onesnaženju in o evropskem kulturnem skladu.
Približno 200 milijonov Evropejcev iz devetih držav Evropske gospodarske skupnosti bo od 7. do 10. junija 1979 volilo 410 poslancev evropskega parlamenta. Porazdelitev sedežev med posameznimi članicami EGS bo sledeča: Belgija 24 poslancev, Danska 16, Zvezna republika Nemčija 81, Irska 15, Italija 81, Luksemburg 6, Nizozemska 25 in Ve-'lika Britanija 81 in Francija 81.
Evropo »deveterice* pa je najbolj prizadela gospodarska kriza in terorizem, ki je z Morovo ugrabitvijo dosegel svoj višek. Iz za-
V TOREK SE SESTANE TAJNIŠTVO FEDERACIJE CG1L-C1SL-UIL
Še ta teden razčiščenje odnosov v sindikatih in soočenje z vlado
Po zaporedju navzkrižnih sestankov je CISL sprejela srečanje z ostalima dvema sindikalnima centralama
RIM •— Vse kaže, da se je razburjenje zaradi Lamovega intervjuja dnevniku »La repubblica* o-bladilo in da bo vodstvo sindikalnega gibanja, čeprav s težavo, obnovilo dialog in se konkretno lotilo zapletene problematike odnosa sindikatov in vlade v zvezi z njenim gospodarskim programom, kakor tudi o splošni problematiki zaščite javnega reda, ki je po Moro-vi ugrabitvi spet v ospredju.
Stvari so se polegle, to je treba poudariti, tudi po zaslugi pomirjevalne vloge socialističnih sindikalistov, kj imajo to prednost, da so člani vseh treh sindikalnih central: CGIL, CISL in UIL. Tako je že v prvih jutranjih urah prišlo do verižni! srečanj med tajnikom CISL Macariom, ki je prvi sprožil polemiko proti Lami in CGIL, socialističnim voditeljem CGIL Ma-rianetti.iem in socialističnim tajnikom UIL Benvenutom.
Po srečanju z Macariom je Ma-rianetti izjavil, da je bilo pač u-sodno, da je vprašanje, kako naj se sindikalni . pluralizem lahko druži z enotnimi smernicami celotnega gibanja, prišla na rešeto. U-
ideči u : Massimo MaraSchi, bivši
1* n’ bngadist’ ki je bil aretiran rern aj ar Pred spopadom, v kate-Mara	ubita Curciova žena
kovan f??1, V* Je včeraj nepriča-šev y °ddaljii od nekdanjih pajda-rs obsodil ugrabitev Alda Mo-na QTYrfa.c^°’ ki je izrazito naperjena. Ohllnteresom delavskega razre-danie e^ra Maraschi obtožuje sejane numSt^° rdefiih brigad preti-
1°buržui^itanZaCi;ie' ki je <sad ma'
V n/ 'e ln radikalne miselnosti*.
chneui|S^1^ mvnatelju kaznilnice v Mara snh • w Mprt’ ter časnikom šel h ^JasnJuje, kako je pridan Ha r?8, d® 50 oddalji od nek-atorii Pajdašev in pravi, da je to , klini. Zavestno in brez pritiskov in W»k i,<b'eVarnost'' da bi buržujski n*m v	m°-'e stališče*. Obe-
glavn„ dolgem dopisu še nakazuje ga on ' mernice političnega boja kot temelji P0Jmuje *n ki kljub vsemu vinsko i08 žolčni Polemiki z zgodo-nizapjj eV1C° ’n z delavskimi orga-oboroženc^ ne zavrača povsem
imlki J.telefoto ANSA?: arhlvski
Masslma Maraschi ja.
Biyši načelnik SID k|j«b obtožbi v ZDA
nik STn ,NGTON — Bivši načel-slanec in sedanji misovski po-
shingtonfneral Miceii ie v Wa"
bohotenj)? !ZJav!1. da je sedanje zultat i1 kjpnzftia v Italiji re-iansko sovjet-skega načrta. Itali-njeam *Javnost Pa ne zanimajo rizmša mnen.ia o vzrokih tero-je iahu'spra^uie -e samo, kako
Potoval v 7mrir?ki P0313"« od' da ie nnJP.Ai ko pa -ie obtožen’ PhevVat?udl kritje Borghesejevim
Oega 'ud <>n' P°skhsu držav-
FAŠISTIČNI NAPAD NA KULTURNI DOM
Med sinočnjim nastopom tržaške folklorne skupine «Stu ledi* v Kulturnem domu je skupina štirih pobalinov s kot pest debelimi kamni razbila štiri velike zunanje in notranje šipe glavnega vhoda. Bilo je točno ob 21.25.
Takoj po kriminalnem dejanju so atentatorji zbežali navzgor po Ulici Petronio do Ulice Conti, tam pa so se razdelili: dva sta stekla proti Trgu Perugino, dva pa po Ul. Conti proti mestnemu središču.
Na telefonski poziv so najprej prihiteli agenti javne varnosti, nato pa še agenti znanstvenega oddelka policije.
Občinstvo, ki je do zadnjega kotička napoluilo Kulturni dom in z navdušenjem sledilo nastopu sku-pine, jc — ko je zvedelo za atentat — reagiralo z ogorčenjem a tudi s kulturnim dostojanstvom, lastnim našim ljudem. Njih ogorčenje in dostojanstvo obenem je s primernimi besedami tolmačil predsednik Slovenske prosvetne zveze Klavdij Palčič in izrekel upanje, da bodo varnostni organi atentatorje izsledili ln spravili kamor spadajo.
Ugotavljamo, da gre za prvi tovrstni atentat na slovenski Kulturni dom v Trstu, kar Je v sedanjem ozračju še en dokaz, da hočejo fašistične škvadre tudi v našem mestu ustvarjati napetost in znova podžigati narodnostno nestrpnost, ki jo je ogromna večina Tržačanov že zdavnaj obsodila kot recidivo tiste fašistične sodrge, ki je zažgala tudi tržaški Narodni dom in povzročila Slovencem toliko gorja.
sodno pa zato, ker, je enotni proces v sindikalnem gibanju zadnje mesece degeneriral in je celo mogoče, da se federativni sistem v sindikatu razdere. Pri tem se mora sindikalno gibanje bati predvsem zunanjih strumentalizacij. Od tod rujnost, da v sindikalnem vodstvu pride do razčiščenja odnosov in najde jasen dogovorov o »procesu oblikovanja sklepov*.
Marianetti je očitno skušal braniti pravico Lame, da javno pove svoje mnenje (neki drug socialistični sindikalist je poudaril, da je prav Macario v prejšnjih letih najpogosteje objavljal v časopisih svoja mnenja in da to danes delajo zares vsi sindikalni voditelji, čemur se ne gre več čuditi), obenem pa je skušal opozoriti, da bi bilo do skrajnosti negativno, predvsem zara.li zmede, ki lahko nastane med delavci v teh težkih trenutkih, ko je prav enotnost najdragocenejša dobrina, če se bo ta sistem nadaljeval.
Medtem sta se ločeno sestali osrednji tajništvi CGIL in UIL. S seje CGIL so naslovili Macariu (in torej CISL, 1 i je predvčerajšnjim še odklanjala udeležbo na sestanku enotnega tajništva federacije) pismo, v katerfem ga vabijo, naj Sj udeleži sestanka in tam razčisti morebitne spore okoli temeljnega vprašanja avtonomije sindikalnega gibanja. Pisma, ki ne vsebuje najmanjše polemične osti, je osebno podpisal glavni tajnik CG IL Luciano Lama.
CISL je na to pismo reagirala pozitivno z noto, v kateri poudarja, da se bo udeležila sestanka tajništva federacije CGIL - CISL -UIL, ki bo v torek. V sredo se bo torej sestalo vodstvo (»parlament*) sindikalne federacije. Na dnevnem redu bodo, če bo uspelo Lami, Macariu in Benvenutu razčistiti medsebojne odnose in predvsem glavno vprašanje avtonomije sindikatov od strknk, problemi, ki zadevajo obnovo odnosov med sindikati in vlado, v '.uči novega vladnega programa in sklepov delavske konference v EUR.
Sindikati so namreč sklenili, da gredo na soočenje z vlado, izhajajoč iz potrebe, da je vladni gospodarski program treba »izpopolniti* in «obogatiti». Gre, skratka, za to, da sindikati poudarijo svojo samortojno oceno in dosežejo od nove vladne večine petih strank nekaj novih koncesij in obvezo, da se bodo odslej pogajali s sindikati o glavnih gospodarskih u-krepih. Sindikat, kot je bilo večkrat rečeno z uspešno prispodobo, ni »šesta stranka vladne večine*, pač pa samostojni sogovornik vlade in vladne večine, ki po učinku in vsebini sprejetih ukrepov izreka svoje ocene in usmerja svoje nastope.
Zadnje <’.se so namreč v sindikalnem gibanju, prav zaradi tega, ker so vse tri komponente sindikalne federacije (komunistična, socialistična in demokrščansk*) h stavni del vladne vačine, nastala
vzajemna sumničenja o možnosti neposredne povezave teh komponent z lastnimi strankami. Skratka, vprašanje avtonomije sindikalnega gibanja. Pri tem je bila najostrejša tarča zunanjih pritiskov prav CISL, ki je med vsemi najbolj razčlenjena v svoji notranjosti, saj delujejo v njej sindikalisti demokrščanskega izvora skupaj s socialisti in celo pristaši skrajno levičarskih formacij. Od tod tudi tako velika občutljivost ob trdih Lamovih izjavah v zvezi z vprašanje, boja proti terorizmu in vsem, ki bi kakorkoli oklevali spričo potrebe enotnega in ostrega nastopa v zaščito demokr-ščanskih pridobitev. Razumljivo je, da je prav CISL tako reagirala in pri tem poskusila mobilizirati vse ostale politične komponente v CI SL, UIL in sami CGIL proti Lami, ki je najvplivnejši komunistični sindikalist. Če bi Macariu in njegovim to uspelo, bi očitno bilo enotnosti </ sindikalnem gibanju konec, obenem pa tudi konec sindikalne avtonomije. Od tod zaskrbljenost v CGIL in odločna reakcija UIL, predvsem njene socialistične komponente .(st.s.)
sedanja jasno izhaja, da je EGS na razpotju in je že sprejela pobude, ki predstavljajo nasprotje dosedanjih teženj. Sklenili so, da bodo v prihodnjih treh mesecih premagali sedanje negativne gospodarske in družbene težnje v skupnosti z enotno strategijo vseh članic.
Rok je sam po sebi dovolj zgovoren, saj se bodo julija ponosno sestali predsedniki vlad EGS, nekaj dni kasneje pa bo skupni vrh..glavnih zahodnih industrijskih dežel, ki se ga bodo udeležili a-meriški predsednik Carter, predsednik japonske vlade Fukuda in kanadske Trudeau. Skupna gospodarska strategija včerajšnjega zasedanja obsega monetarne, energetske in zaposlitvene probleme, trgovsko zamenjavo, odnose z državami v razvoju ter probleme industrijske rasti.
Indeks gospodarskega razvoja EGS se bo moral povečati ob koncu prvega polletja 1979 za 4,5 odstotka, kar je pogoj za zmanjšanje brezposelnosti. Na predlog Italije so tudi sklenili, da bodo na drugem zasedanju razpravljali o kmetijskih odnosih v okviru EGS, ki naj bi dali sredozemskemu kmetijstvu večjo težo. Obenem je za Italijo zelo pomemben sklep, da bodo skušali postopoma odpravljati razlike med posameznimi regijami v EGS.
Glede terorizma je Evropski svet izrazil solidarnost italijanski vladi in ljudstvu. Poudaril je, da bi terorizem načel demokracijo, če ne bodo vlade devetih držav takoj izdale potrebne ukrepe za o-brambo demokracije. Poudarili so potrebo, da je treba poglobiti medsebojno sodelovanje v obrambi družbenega ustroja pred terorističnim nasiljem. Obenem so sklenili, da bodo pristojni ministri devetih držav EGS čimprej sestavili predloge o skupnem evropskem pravosodju. Kot prvo pobudo za uspešnejši boj proti terorizmu bodo pravosodna in notranja ministrstva izvedla vse potrebne pobude za uspešnejše delovanje policije.
O Libanonu so predsedniki vlad predlagali sodelovanje vseh sprtih strani s silami OZN, poudarili pa so ozemeljsko nedotakljivost in suverenost Libanona. Za Bližnji vzhod so zahtevali spoštovanje resolucij varnostnega sveta OZN, za Namibijo pa so podprli predlog petih velesil, ki skušajo miroljubno rešiti problem. Odnosi med Vzhodom in Zahodom se morajo nadaljevati na osnovi helsinške listine, pogojujejo jih pa dogajanja po svetu.
Zasedanje evropskega sveta je bilo plodno, sedaj pa bodo morali sklepe uresničiti. Prevladuje mnenje, da bodo tokrat zapleti manjši kot v preteklosti, saj se Evropa nahaja na razpotju in bi vsak povratek k starim shemam sodelovanja pomenil polom ne samo
PRIMORSKI DNEVNIK
30 V PETEK, 14. T.M., DOSEGEL SVOJO
10.000. ŠTEVILKO
Ta jubilej, ki je redek v vsej zgodovini slovenskega časnikarstva, bomo počastili s posebno številko na 24 straneh, ki bo izšla prav na jubilejni dan, t.j. v petek, 14. t.m.
V njej se bodo s svojimi spominskimi ali drugačnimi prispevki oglasili nekateri prvih urednikov iz leta 1945 m kasnejših let, pa tudi mnogi takratni in današnji zvesti dnevnikovi zunanji sodelavci iz zamejstva in iz matične domovine.
Nekaj strani jubilejne številke smo namenili obravnavi problematike naših najzapadnejših narodnostnih predelov, to je Beneške Slovenije, Rezije in Kanalske doline. Gre za del tehtnega gradiva, ki so ga sami beneški, rezijanski in kanalski rojaki pripravili za videmsko manjšinsko konferenco.
Ker pa je Primorski dnevnik idejni in dejanski naslednik slavnega Partizanskega dnevnika, bo v jubilejni številki tudi več prispevkov o dogodkih in ljudeh iz časov narodnoosvobodilnega boja na Primorskem. Iz istega razloga bomo v jubilejni številki o-bjavili tudi reportažni prikaz sedanjega žalostnega položaja koroških Slovencev.
Prvič pa bomo naše naročnike in čitatelje seznanili tudi z nekaterimi podatki iz vzorčne ankete Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) o Primorskem dnevniku in njegovih braicih. Rezultati ankete kazeio razširjenost slovenskega zamejskega dnevnika. socialno In starostno strukturo njegovih naročnikov in bralcev, njihovo interesno usmerjenost glede na vsebino časnika, po katerem tisku in v kolikšni meri segajo poleg dnevnika, pa tudi kakšne želje, predloge in pripombe imajo.
za Evropsko gospodarsko skupnost, temveč tudi za posamezne članice, (voc)
Izraelski vojaki ubili palestinska časnikarja
BEJRUT - Agencija Wafa sporoča, da so izraelski vojaki v južnem Libanonu umorili palestinska časnikarja, ki sta bila ranjena in neoborožena. Ranili so ju drobci tempirane granate ameriške izdelave, s kakršnimi naj bi Izraelci ubili v preteklih tednih tudi številne libanonske civiliste, izraelska vojaščina pa naj bi ju hladnokrvno ustrelila.
Washingtonska vlada je, kot znano, že očitala telavivski, da uporablja omenjene granate v Libanonu in tako krši ameriško izraelski sporazum.
ODGOVOR TASSA NA ODLOŽITEV IZDELAVE NEVTRONSKE BOMBE
Carter izsiljuje Sovjetsko zvezo
MOSKVA — Agencija TASS je včeraj ostro kritizirala Carterjevo zavlačevanje z odločitvijo glede ;zdelave nevtronske bombe. Ameriškemu predsedniku o čita, da skuša izsiliti od Sovjetske zveze koncesije glede vprašanj, ki z nevtronskimi konicami sploh nimajo zveze. Dejansko naj hi šef Rele hiše hotel doseči od Brežnjeva, da zavre krepitev sovjetskega obrambnega potenciala, a ni pri razglasitvi sklepa o nevtronski bombi niti z besedico omenil svoječasnega predloga moskovskih oblasti, naj se tako ZDA kot SZ odpovedo izdelovanju, hranjenju in nameščanju nevtronskega orožja kjer koli na naši < zemlji.
TASS nadalje poudarja, da Carterjev ukrep nikakor ne predvideva prekinitve priprav za u-resničitev bombe: in v resnici je ameriški predsednik naročil pristojnim dejavnikom, naj nadaljujejo izpopolnjevanje' raket «ianr ee*. ki bodo nosilke nevtronskih konic. Agencija nazadnje podčrtuje. da gre pri Carterjevem sklepu zgolj za špekulacijo: v svetovnem mnenju hoče utrditi zavest, da bo zahodna Evropa v bližnji prihodnosti nujno potrebovala nevtronsko bombo. Brežnjev, ki se vrača s potovanja po Sibiriji, kjer si je ogledal industrijsko obrate, nato pa blizu Vladivostoka prisostvoval manevrom sovjetskega tihoocean-skega vojnega ladjevja, se za sedaj ni oglasil. Pač pa je v govoru mornarjem križarite »Admiral Senjavin* silno ostro napadel vvashingtonsko upravo, čel da nosi sama vso odgovornost za to, da po triletnih pogajanjih še vedno ni bil podpisan novi sporazum o omejitvi strateške oborožitve Salt 2. »Odločno nasprotujemo vsakršnemu poskusu, da bi nam ZDA vsilile nesprejemljive pogoje za sporazum*, .je še pribil; in vendar še ni vedel za najnovejšo prometno Carterjevo potezo.
Z druge strani so nekateri, kakor npr. tajnik poslanske komisije za zunanje zadeve v Italiji Fracanzani (KD), uverjemi, da bo Carterjeva odločitev pozitivno vplivala na razvoj majske oz. junijske izredne skupščine OZN o problemih razorožitve. Fracanzani je pozval rimsko vlado, naj se uradno izreče proti izdelavi nevtronske bombe na prihodnjih posvetovanjih med zastopniki držav članic Atlantske zveze, (dg)
Svečanost
ob 33. obletnici pokola talcev v Vidmu
VIDEM — Pred tukajšnjo jetnišni-co v Ul. Spai.ito, kjer je nacistični okupator ob hnpčevski pomoči črnosrajčnikov grozovito mučil pripadnike odporniškega gibanjn in osumljene, da so povezani z njeni, bodo danes počastili spomin 29 žrtev strahovitega pokola.
Gre za talce, ki so jih žb.alsko pomorili natanko pred 33 leti z brzostrelkami in celo ročnimi b«. niha mi. Množični uboj je ukazal geu-leiter Rainer, ki je oholo zavrril nadškofovo prošnjo za pomilostitev, kakor tudi predlog partizanskih komandantov. naj( bi talce izpustil v zameno za nemške ujetnik*.
f
'nmorski dne
TRŽAŠKI DNEVNIK
9, aprila 1978
7 VČERAJŠNJEGA SREČANJA S POSL BARCO
Pomen programskega načrtovanja za razvoj gospodarstva v državi
Posl. Borca je prisotnim orisal vladni ekonomski program in področne načrte
Na sedežu avtonomne tržaške federacije KPI je bilo včeraj odprto srečanje z odgovornim komisije KPI za preosnovo in načrtovanje poslancem Lucianom Barco, ki je prisotnim orisal vladni ekonomski program in sektorialne načrte, ki jih program predvideva.
Srečanje je odprl član pokrajinskega tajništva Ugo Poli, ki je v svojem nagovoru okvirno orisal e-konomski položaj naše dežele in poudaril veliko vlogo, ki jo imajo tovarniški sveti pri reševanju ekonomske krize. Podčrtal je tudi spremenjene odnose med sindikati in strankami, ki so privedli do izdelave deželne sindikalne platforme, ki je bila soglasno sprejeta, kakor je dokazala splošna deželna stavka dne 9. marca.
Besedo je nato prevzel poslanec Luciano Barca, ki je najprej pripomnil da je vladni ekonomski program, ki je bil v parlamentu skoraj soglasno sprejet, mnogo boljši od tistega, s katerim se je posl. Andreotti predstavil na posvetih s strankami za rešitev vladne krize, kar potrjuje, da so bili upoštevani predlogi strank ustavnega loka. Vladni ekonomski program pa je predvsem važen zaradi enega razloga: upošteva in sprejema programsko načrtovanje, tako za realne izbire, kot za dodeljevanje ustreznih finančnih sredstev za podporo in razvoj gospodarstva. S programskim načrtovanjem in ustreznim finansiranjem pa bo parlament stalno seznanjen, tako da bo imel pred seboj realno sliko o vsem, kar se dogaja na gospodarskem področju in bo tako pravočasno ukrepal za rešitev številnih ekonomskih problemov.
Posl. Barca se je nato zaustavil pri finančnem vprašanju. Orisal je vire državnih dohodkov in prisotne seznanil z višino kreditov, ki jih lahko država najame in jih nato podeli tako podjetjem z državno udeležbo, kot zasebnim podjetjem. Spregovoril je nato o sektorialnih načrtih za posamezne stroke. Vladni e-konomski program predvideva 13, sektorialnih načrtov, vendar bo zelo težko, da bi bili vsi izdelani v letošnjem letu. Prioritetno vlogo i-majo sektorialni načrti za razvoj kemične, železarske, kmetijsko - prehrambene in energetske industrije.
Govoril je nato še o virih, iz katerih bo država črpala denar za splošen ekonomski razvoj. Vladni program predvidevi pdedksem. odločen boj proti davčnim utajevalcem, preureditev sistema za podeljevanje pokojnin in zvišanje tarif za javne storitve. Nazorno je orisal te tri točke in jih podprl s konkretnimi primeri.
Sledila je nato razprava, v katero so posegli predstavniki tovarniških sVetov nekaterih podjetij naše dežele. Poslanca Barco so seznanili s številnimi problemi, ki jih imajo v svojih podjetjih in orisali načine
KOMISIJA
ZA DORAŠČAJOČO MLADINO PRI SKGZ
razpisuje letovanje v Zg. Gorjah za mlajše otroke v času od 24. julija do 7. avgusta 1978 in za večje otroke na Vranskem od 17. do 31. avgusta 1978.
Vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/III. nad., od 9. do 12. ure dopoldne.
posegov, ki so jih izpeljali, da bi te probleme rešili.
Pokrajina bo priredila enotno proslavo 25. aprila
Predsednik tržaške pokrajine Lucio Ghersi je na petkovi seji pokrajinskega sveta napovedal, da namerava tržaška pokrajina prirediti ob 25. aprilu enotno Javno manifestacijo. Ghersi je ob tem poudaril, da zadobiva obletnica osvoboditve glede na stanje v državi letos poseben pomen ter je zato potrebno, da najbolj reprezentativni izvoljeni organi potrdijo pomen odporniškega gibanja in republiške demokracije. V zvezi s tem je Ghersi naslovil na župana Spaccinija vabilo, naj bi pri organizaciji manifestacije sodelovala tudi občinska uprava.
Za čimprejšnjo določitev novega sporazuma o ribolovu
Komunistični poslanec Paolo Guer-rini je v komisiji za zunanje zadeve zahteval, da bi se pospešilo delo za določitev novega sporazuma za ribolov med Italijo in Jugoslavijo. Posl. Guerrini je komisiji predočil nujnost, da morata Italija in EGS čimprej zaključiti pogajanja z Jugoslavijo. Med drugim je podprl težnjo, da bi v Tržaškem zalivu italijanski ribiči lahko ribarili na vsem mešanem področju, ki ga je določil londonski memorandum. Poročevalec posl. Cattanei in podtajnik za zunanje zadeve Foschi sta mu zagotovila, da bosta ukrepala v tej smeri.
Manifestacija
avtonomistov
Skupina kakih sto ali dvesto avtonomistov .je včeraj dopoldne demonstrirala po tržaških ulicah proti zadnjim vladnim ukrepom v zvezi v javnim redom. V sprevodu so obšli središčne ulice in se dalj časa zaustavili pred koroiejskimi
zapori irVy»?4Ws^erW W v P® lati Diani, Kjer so z običajnimi gesli protestirali zaradi novih u krepov. Mbd'manifestacijo ni prišlo do incidentov, pač pa je nastala zmeda v središču mesta, saj je sprevod močno oviral promet.
• Finančna intendant a sporoča, da je od jutri dalje na tržaškem sedežu na Trgu Panfili odprt posebni urad za izdajanje začasnih številk davčnega kodeksa vsem fizičnim osebam, ki v preteklih letih niso izpolnile davčne prijave. Urad bo v sobi štev. 82 in bo odprt ob delavnikih od 8.30 do 12.30.
Zanimiva pobuda univerzitetnega gledališkega centra
Univerzitetni gledališki center v Trstu prireja nov ciklus filmskih prikazov raznih sodobnih gledališ-
DANES V GORICI
Mladina Slovenske skupnosti na prvem deželnem kongresu
S lem kongresom se bosta mladinski sekciji SSk iz Trsta in iz Gorice organizirali v deželno mladinsko strankino gibanje
Danes bo prvi mladinski deželni kongres Slovenske skupnosti.
Kongres prirejata mladinska komisija iz Trsta in mladinska sekcija iz Gorice z namenom, da še okrepita svoje prizadevanje na deželni ravni kot tudi medsebojno povezavo. Nuditi pa hočeta tudi članom in prijateljem možnost za široko in svobodno diskusijo o političnem položaju in načrtih. Prisotne bodo delegacije drugih političnih sil in organizacij, kongres pa bo združen tudi s kulturnim programom in družabnim srečanjem.
Otvoritev bo v deželnem avditoriju Ul. Roma 20 v Gorici. Na vrstnem redu so pozdravi povabljenih delegacij, poročila predstavnikov gori-ške in tržaške mladine Slovenske skupnosti, posegi o aktualni problematiki ter razprava o sklepih in smernicah. Začetek bo ob 14.30.
V istih prostorih bo okoli 17. ure tudi krajši kulturni spored s sodelovanjem tria Mavrica in dekliškega zbora iz Devina ter otroškega zbora Kekec iz Goriške.
Prvi mladinski deželni kongres se bo zaključil zvečer z družabnostjo za udeležence. V mali dvorani Katoliškega doma je najavljena zakuska, medtem ko bodo za razvedrilo poskrbeli člani openskega ansambla Taints.
Za udeležence s Tržaškega je mladinska komisija sklenila, da bo skupno zbirališče pred odhodom ob 13.30 na Oberdankovem trgu.
• V uradih avtonomne letoviščarske
in turistične ustanove iz Trsta na Gradu, na Trgu Unita in v trgovinah agrarnega konzorcija so na razpolago
prijavnice za natečaj «Trst v rožah*. Interesenti, ki bi želeli sodelovati na natečaju, naj pošljejo prijavnice na enega izmed zgoraj omenjenih uradov do 25. t.m.
Umor Barucha: preiskovalci potujejo v ZRN
Kaže, da je prišlo do zanimivega razpleta v preiskavi o umoru tržaškega zlatarja Giacoma Barucha. Danes namreč odpotuje skupina a-gentov letečega oddelka tržaške kvesture v Zahodno Nemčijo. Baje imajo agenti v žepu že zaporni nalog za nekega Roma, ki naj bi bil trenutno v Nemčiji. Preiskava, ki jo vodi namestnik državnega pravd nika dr. Roberto Staffa, poteka sicer v popolni tajnosti, vendar je najverjetnejša hipoteza, da preiskovalci iščejo morilca med osebami, ki se ukvarjajo s tihotapstvom z ukradenimi mercedesi. Kaj več o tem bo mogoče izvedeti šele v prihodnjih dneh, ko se bodo tržaški agenti vrnili iz Nemčiji.
kih del. Kot gost se bo v teh dneh predstavila skupina Gruteater iz Temija. Gre za prikaz dveh del: Brechtovega «Izjema in pravilo*, kakor so ga tolmačili delavci neke železarne v Temiju ter delo «Giorni del movimento lavoratore temano*, ki so ga pripravili delavci same grupe Gruteater. Predvajanja z razpravo bodo jutri ob 17. uri na sindikalnem sedežu pri Domju ter ob 20.30 in 22.30 v novem študentskem domu.
ZARADI ONESNAŽENJA MORJA
Zaplenjena liberijska petrolejska ladja
Tržaški pretor dr. Corrado Bi-doli je odredil zaplembo 39.000-tonskega liberijskega tankerja «Milos*, ki je zasidran ob tržaškem terminalu čezalpskega naftovoda SIOT. Zaradi okvare na ventilu pri pretakanju petroleja je namreč steklo v morje več kot tisoč litrov nafte. Posegla je posebna služba proti onesnaženju, pristaniško poveljstvo pa je o zadevi obvestilo pretorja.
PETLETNICA OBSTGjA TFS «STU LEDI*	,
Praznik razigranega plesa ter veselega razpoloženja
V prepolnem Kulturnem domu je tržaška folklorna skupina navdušila občinstvo Sodelovala sta tudi tamburaški ansambel iz Boljunea in ženska pevska skupina
skupine ni pričakoval niti največji optimist. Pisane, lepo izdelane in tipične noše, natančno izvedeni plesi. brezhibno izvajanje godbenega ansambla, duhovitost, neposrednost so kar se da navdušili občinstvo, ki je znalo ceniti napor vseh izvajalcev. Vsi plesi so bili zelo skrbno podani, prav posebno pa so na občinstvo učinkovali plesi in pesmi iz Slavonije ter pesmi in plesi iz Srbije. Pri prvih je prišla do izraza predvsem dovtipnost, ki se je kazala v petju, pri drugih pa je izzvenela vsa dinamika in moč, ki jo tržaška folklorna skupina premore. Te sposobnosti pa vsekakor niso majhne. Lahko celo trdimo, da so bili srbski plesi prava poslastica in plesalci niso v ničemer zaostajali za renomiranimi skupinami iz matične domovine, ki smo jih i-meli priložnost gledati zadnje čase pri ms. Torej večer, ki je nudil veliko užitka in prepričani smo, da bo tudi danes Kulturni dom prepoln obiskovalcev.
Na včerajšnji slamosti, ki jo je povezovala napovedovalka Savina Remec, je spregovoril tudi predsednik SPZ Klavdij Palčič, ki je sku-
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHifiiiiiiiiiiiiiia
S SINOČNJEGA OBČNEGA ZBORA KMETIJSKE ZADRUGE
Zadružništvo pomemben dejavnik zn izhod iz gospodarske krize
Nova torklja na razpolago vsem pridelovalcem oljk - Statut zadruge delno spremenjen
ne na drobno, trgovina z rezervnimi deli kmetijskih strojev, skladišče z 800 kv. m in torklja. Zadruga zaposluje 22 delavcev, kar zgovorno priča o njeni trdnosti. Markovič je na koncu poudaril, da je moč zadruge v združevanju in skupnem nastopanju za reševanje problemov Slovencev.
BORIS ŠTREKEIJ
Tržaška folklorna skupina «S(u \e-di» ni mogla bolje proslaviti petletnice svojega obstoja kot je to storila s sinočnjim celovečernim sporedom v polni dvorani Kulturnega doma. že dolgo nismo videli pri ms tako homogene skupine, ki je tudi po umetniški plati na dokajšnji višini, to pa nam je v po-ms, saj sestavljajo TFS «Štu ledi* izključno domači fantje in dekleta, ki so s trdim delom in vajami dosegli tisto, kar so si zadali za cilj — raziskovanje ljudske plesne tradicije in pesmi, ki jo v praznični o-bleki posredujejo občinstvu. Poleg folklorne skupine in njenih godcev, sta na sinočnji proslavi nastopila še m novo ustanovljena ženska pevska skupim in tamburaški ansambel, ki deluje že vrsto let v okviru prosvetnega društva cFrance Prešeren» iz Boljunea. Torej resnično praznični večer, ki ga ni mogel skaliti niti nestrpnostni napad nekaterih pobalinov, ki so razbili šipe ob vhodu v Kulturni dom, o čemer pišemo m prvi strani.
Folklorna skupina *Stu ledi» je vse prisotne s svojim mstopom presenetila. Takšnega napredovanja
Občni zbor je v imenu dolinske občine pozdravil podžupan Marino Pečenik
Včeraj popoldne je bil redni občni zbor Kmetijske zadruge iz Trsta. V dvorani gledališča «Franče Prešeren* se je zbralo veliko število članov in gostov.
V	začetku občnega zbora so v prisotnosti notarja odobrili nekaj popravkov statuta, nakar je predsednik Dušan Kodrič prebral poročila upravnega sveta. Predsednik je z zadovoljstvom ugotovil, da je delovanje zadruge v porastu, kar dokazuje obračun leta 1977. Podatki zgovorno potrjujejo, da je aktiva znašala 414.198.638, pasiva 405 milijonov 609.388, tako da je bil dobiček 9.614.300 lir. Viden dosežek je tudi novozgrajena torklja v Bol,jun cu, katere se je doslej poslužilo več kot tristo pridelovalcev oljk.
Poleg rednega delovanja je Kmetijska zadruga organizirala tradicionalni Kmečki tabor, sodelovala na sejmu v Kopru, okrepila stike z zadružništvom v SR Sloveniji. Tudi v pokrajinskem merilu je delovanje z zadružnim hlevom, zadružno mlekarno, cvetličarsko zadrugo in s Kmečko zvezo nadvse pozitivno. V nadaljevanju je Kodrič predlagal članom, naj se izrečejo o možnosti vlaganja denarnih sredstev v zadrugo. Omenjeno vlaganje bi bilo deležno 8 odst. obresti in ne bi smelo znašati več kot šest milijonov na člana. Predlog je bil soglasno sprejet. Na tak način pridobljena nova denarna sredstva bodo služila zadrugi pri reševanju denarnih težav.
V	imenu nadzornega odbora je spregovoril Markovič, ki je potrdil pravilnost delovanja glavnega odbora in opozoril člane na preveliko razliko v vrednosti blaga, ki ga i-ma zadruga, in efektivnimi denarnimi sredstvi.
Pozdrav dolinske občinske uprave je prinesel podžupan Marino Pečenik, ki je poudaril veljavnost zadružništva in dejstvo, da je občinska uprava vedno pripravljena pomagati omenjenim pobudam, kot se je zgodilo tudi v primeru izgradnje tor kije v Boljuncu.
V	imenu združenja kmetijskih zadrug v deželi je spregovoril predsednik Andrian. Pohvalil je delovanje upraviteljev in poudaril pozitivno dejstvo, da v današnji gospodarski krizi je zadruga končala lansko poslovno dobo z aktivo. Važnost zadruge je tudi v združevanju vseh
delovnih sil, kot tudi Slovencev, kar pomeni organizirano moč.
V nadaljevanju so se Ota, Sancin in Crovatin dotaknili zgodovine težavnega začetka, zadružništva in tudi današnjih problemov, kot je nujnost, da po več kol tridesetih letih tudi miljska občinska uprava priskrbi pradajalnico kmetijskih proizvodov.
Na koncu je Kofol dodal, da v okviru zadruge delujejo tri trgovi-
OBVESTILO ZA VINOGRADNIKE V DOLINSKI OBČINI
•Vinogradniki v dolinski občini, ki nameravajo razstavljati svoj pridelek na XXII. občinski razstavi domačih vin v Dolini, ki bo od 6. do 9. maja t.l., naj prinesejo en sam vzorec na občinski sedež — soba št. 41 do sobote 15. aprila od 9.00 do 13. ure.
Jutri praznuje 70-letnico FRANC KOŠUTA
Dragemu nonotu kličeta še na mnoga leta Rado in Marko.
Balinarska sekcija PD »Kraški dom* iz Repenlabra se iskreno zahvaljuje tvrdki Elio s Proseka in gospodu Rudiju Reintingerju za podarjeno pohištvo.
pini čestital za njeno delo, ki ni marginalnega značaja, ampak se polnokrvno vključuje v našo kultur-no snovanje. Člani folklorne skupine «Stu ledi* pa so podelili tudi dve priznanji, in sicer lasuljarki Dragi Pahor, ki stoji skupini že več let ob strani in pa Nadji Kriščak, ki je, kot je bilo rečeno, skupino ustanovila in je še danes njena članica.
Pismo uredništvu
V petek ustanovimo gobarsko družino
Konec februarja smo se prvič sestali na Opčinah S. Budin, A. Cijak, M. čebulec, J. Jelerčič in D. Kolini, sami navdušeni ljubitelji mrave in gob. Pogovarjali smo se, kako bi se dala ustanoviti gobarska družina na Tržaškem. Skrbelo nas je predvsem, če je m tržaškem območju zadovoljivo število gobarjev za u-stanovitev gobarske družine. Vsakdo izmed nas si je zadal nalogo, da o-sebno ali telefonsko pride v stik s prijatelji in znanci, ki se kakorkoli bavijo z gobami. Pri vseh smo naletel j na razumevanje in navduše-nje. Zavedamo pa se, da vseh ljubiteljev gob le nismo obvestili iz preprostega razloga, ker vseh ne poznamo.
že na drugem sestanku smo pripravili osnutek pravilnika, ki ga bomo predstavili v diskusijo na u-stanovnem občnem zboru. Statuti društev so si večinoma vsi podobni; bodoči gobarski pravilnik pa se le v nečem razlikuje. Rad bi poudaril le enega izmed tolikih namenov gobarske družine:
<Razmjati pri svojih članih in med prebivalstvom pravilen odnos do narave, posebno še do mikoflore ter vzpodbujati v njih skrb za varstvo narave».
V današnjem momentu konzumistič-nega življenja, ko vse preveč izrabljamo okolje, v katerem živimo, je to ena izmed najplemenitejših nalog, ki si jo lahko gobarji — amaterji postavimo.
Določili smo tudi datum, kraj, čas in dnevni red ustanovnega občnega zbora. Pozivamo torej vse ljubitelje gob, da se odzovejo vabilu in pri dejo v petek, 14. aprila, ob 20. uri v Prosvetni dom na Opčinah.
•	Čebulec
i 1	■ 1 fm >
■% Včeraj zjutraj so se na tržaški občini sestali pod predsedstvom župana Spaccinija načelniki političnih sku; pin, ki so zastopane v občinskem svetu. da bi določili koledar sej občinskega sveta. Občinski svet se bo sestal 11., 14., 19. in 21. t.m.
Požar v Nabrežini
Včeraj okoli 13.30 je izbruhnil požar na podstrešju hiše v Nabrežini, postaja št. 61, v kateri stanujeta Avgusta Abram in njena sestra. Goreti je začelo v bližini dimnika, plameni pa so kaj kmalu zajeli vse tramovje in ostrešje.1 Posegli so openski gasilci, ki so ostali na kraju tri ure in pol, preden so popolnoma pogasili požar; škoda je precejšnja, saj je streha skoraj popolnoma uničena.
ZAČETEK 8. POKRAJINSKEGA KONGRESA ZKMI
Zavzetost komunistične mladine za družbeno in poiitično rast
Slovenci občutno pripomogli k razvoju KPI - Kongres se bo zaključil danes s posegi poslanca Luciana Barco in Roberta Cappcllinija
»Enotnost mladih rodov, boj proti nasilju, pravica do dela in boljši pogoji življenja* so glavne misli 8. pokrajinskega kongresa zveze komunistov mladine Italije, ki se je včeraj pričel na sedežu tržaške federacije KPI. Poleg številnih članov so bili prisotni tudi delegacija obalno - kraške regije ZSMS, ki jo je vodil predsednik Jadran Čalja, delegacija grške komunistične mladine, delegacija mladinskega odbo ra SKGZ, ki jo je vodil tajnik Milan Pahor in predstavniki mladinskih sekcij PSI, SSk, ACLI in PdUP.
Po izvolitvi predsedstva ter politične in volilne komisije je delo kongresa odprl pokrajinski tajnik FIGC - ZKMI Nico Costa, ki je v uvodnih besedah najprej analiziral trenutno politično stanje, s posebnim poudarkom na zadnje dogodke, ki so močno pretresli demokratično javnost > Prav ti dogodki pa so potrdili enotnost delavstva in komunistične mladine, ki sta enotno nastopili proti prevratniškim silam, ki hočejo zrušiti demokracijo v državi. Zaustavil se je nato pri vladnem programu in dodal, da moramo prav v njem iskati rešitev iz sedanje
PRVI MLADINSKI DEŽELNI KONGRES SLOVENSKE SKUPNOSTI
AVDITORIJ - ULICA ROMA 20, GORICA, 9. APRILA OB 14,30
krize, pri tem pa imajo važno vlogo prav napredne mladinske organizacije. Zoperstaviti se morajo tistim prevratniškim silam, ki skušajo rušiti demokracijo in pozval na čim večje sodelovanje z mladino o-stalih demokratičnih strank. Zaustavil se je nato pri problemu brezposelnosti in ob vlogi, ki jo ima ženska v italijanski družbi. Obširno je nato obdelal problem šolstva in poudaril, da mora biti šolska reforma čimprej izpeljana in mladini zagotovljena zaposlitev.
Razčlenil je nato politično obdobje od zadnjega do letošnjega kongresa. Med drugim je orisal politično vzdušje po podpisu osimskih sporazumov, ko so nacionalistične in šovinistične sile sprožile protiosim-sko in protislovensko kampanjo in skušale v mestu vzpostaviti vzdušje nasilja. S slovensko narodnostno skupnostjo v naši pokrajini pa smo vedno imeli prijateljske odnose, je nadaljeval Costa in dodal, da so Slovenci pripomogli k razvoju KPI.
Sledili so nato pozdravi delegacij. Najprej je kongres pozdravil predsednik obalno - kraške regije ZSMS Jadran Čalja, ki je med drugim poudaril važnost sodelovanja med obmejnima državama in zaželel, da bi slovenski narodnostni skupnosti v Italiji čimprej priznali vse njene pravice. Nato je spregovoril član predsedstva RK ZSMS Jurij Aure-lio. Po pozdravu predstavnika delegacije [Trške komunistične mladine, je v slovenščini spregovoril tajnik mladinskega odbora SKGZ Milan Pahor, ki je med drugim dejal, da je sodelovanje med MO SKGZ
in pokrajinsko ZKMI na zadovoljivi ravni, vendar bi želeli, da bi prišlo do še globljega sodelovanja. Dodal je, da Slovenci ne smemo živeti o-drezani od večinskega naroda in da težimo za tem, da bi vzgojili čim več napredno in demokratično u-smerjenih mladih ljudi, ki bi se po eni strani vključili v italijansko realnost, na drugi strani pa bi bili novi borci za temeljne pravice slovenske narodnostne skupnosti v I-taliji. Kongres ZKMI je v slovenščini [»zdravila tudi predstavnica mladinske sekcije SSk Marija Brecelj, ki je ob tej priliki povabila predstavnike ZKMI, naj se udeležijo današnjega deželnega kongresa mladinske sekcije SSk.
Kongres se bo zaključil danes zjutraj. Zaključna govora bosta imela član državnega tajništva ZKMI Roberto Cappellini in član vodstva KPI posl. Luciano Barca.
Aretirana mladeniča s sedmimi molotovkami
Sinoči okoli 22. ure je agent javne varnosti Wolf po naključju opazil v Ul. Artisti dva sumljiva mladeniča. Približal se jima je in ugotovil, da imata v torbi, ki sta jo nosila, sedem molotovk, pripravljenih za uporabo. Pospremil ju je na kvesturo, kjer ju je zaslišal načelnik političnega oddelka dr. Volpe. Mladeniča sta izjavila, da sta molotovke in ostalo, kar sta nosila v torbi, nekje, našla in da nimata s tem osebno nobenega opravka. Aretirana sta 20-letni Alessandro Gol ti in 15 let star M. T.
Gledališča
VERDI
V	sredo, ob 20. uri šesta predstava Bizetove opere »Iskalci biserov.
V	gledališču že dalj časa vadijo Verdijevo opero »Luisa Miller*, s katero se bo zaključila sezona 1977/78. O tem Verdijevem delu bo v sredo ob 18.45 predaval v Krožku za kulturo in umetnost kritik M. Conati.
Premiera bo v ponedeljek ob 20. uri.
AVDITORIJ
Revija «Invlto a teatrov, od 11. a-prila bo Stalno gledališče iz Bočna predvajal Mrozekov «Un cas0 fortu-nato*. I. predstava: v veljavi so a-bonenti s fiksnimi turnusi in z prostimi kuponi v prodaji pri osrednji blagajni Pasaže Protti.
ROSSETTI
Od torka, 11. aprila, «La brocca rotta* Heinricha von Kleista. Rezila: Giorgio Pressburger, Predstava v abonmaju: kupon št. 7. Rezervacije pri osrednji blagajni Pasaže Protti.
Razna obvestila
PD Kraški dom z Repentabra s sodelovanjem občinske uprave vljudno vabi občane na sestanek, ki bo v torek U. t.m., ob 20.30 v občinski kopalnici v Repnu. Razpravljali bomo o srečanju Repentabra s Tržičem na Gorenjskem.
Šolske vesti
šola Glasbene matice v Trstu vabi ljubitelje glasbe na nastop gojencev, ki bo v sredo, 12. aprila, ob 18- -uri v šolski dvorani Gallus, Ul. R. Manna 29,
Razstave
V	umetnosti dvorani «Forum» so od prli razstavo del tržaškega grafika: Livia Schiozzija.
V	umetnostni galeriji «Tribbio» so> odprli razstavo pod naslovom «Fiori e nudo*. Na razstavi sodeluje 12 znanih italijanskih umetnikov Ogled razstave,
ob praznikih pa od 11. do 13. ure.
Danes, ob 11. uri bodo v umetnostni galeriji »Tavolozza d’Oro» odprli razstavo miljske slikarke Ette Balbi. Razstava bo odprta do 20. t.m. po sledečem urniku: od 10. do 13. ure in od 17. d0 20.
V	sredo, 12. t.m., bodo ob 17.30 v palači Costanzi odprli razstavo italijanskih umetnikov iz Istre in z Reke. Razstavo prireja tržaška občina pod pokroviteljstvom dežele F-JK, tržaške univerze in Italijanske unije iz Istre in z Reke. .
DOPOLAVORO FERROVIARIO
iz Trsta priredi
v torek, 25. aprila, na dan sv. Marka posebno vožnjo TRST BENETKE s parno vleko.
Prijave sprejema Dopolavoro Ferroviario Trst, Ul. Vittorio Ve-neto 3, vsak dan od 9. do 12. ure.
PROSVENO DRUŠTVO «SLOVAN» IZ PADRIČ
prireja
v torek, 11. aprila, ob 20.30
v Zadružnih prostorih.
OBČNI ZBOR
Vabljeni člani, prijatelji in somišljeniki.
Kino
Arislon 15.00 «Winstanley». Režija K, Bronlovv. Miles Halliwel, J er on« Willis, Perry Higgins in David Branley.
Mignon 15.00 »L’isola del dr. Moreauž-Burt Lancaster, Michael Jork-
Nazionale 16.00 »Marcellino pane * vino*. Pablito Calvo.
Grattacielo 15.00, 17.20, 19.40 in 22.15 «Incontri ravvicinati del terzo tipo»-Richard Dreyfuss, Teri Garr.
Excelsior 17.00 «In cerca di mistef Goodbar*. Prepovedano mladini pod 18. letom. Barvni film.
Fenice 16.00 «11 figlio dello sceicco»’. Tomas Milian, Bo Svensson.
Eden 16.00 «Intemo di un convento*-Režija Walerian Borowczyk. P repo vedan0 mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00 «Giulia» Jane Fonda, Vaneo sa Redgrave, Maximilian Schell-Barvni film.
Cristallo 15.30 «1 ragazzi del coro», Prepovedano mladini pod 14. leto®-
Filodrammatico 15.30 «L’abisso dd sensi*. Prepovedano mladini pod Izletom. Barvni film.
Aurora 15.30 «Poliziotto privato: u" mestiere difficile*. Robert Mitchutn-Barvni film.
Capitol 15.30—21.00 «L'altra faccia di mezzanotte*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Moderno 16.00 «1 leoni delta guerra*-Charles Bronson. Barvni film.
Ideale 15.00 «1* battaglia di Midway»-Charlton Heston. Barvni film.
Vittorio Venelo 15.00 «11. . . Belpaese»-Paolo Villaggio. Silvia Dionisio.
Astra 15.30 «1 due superpiedi qua*>
lOtfsNPf ffftnce Hnl' Bud Sperperl
Radio 15.00 «T/ultlma donna*. O. Mf ti. Prepovedano mladini pod 18. Ir ItdftH0 BSrVrtl film.
Volta (Milje) 15.00 «1 due superpiedi quasi piatli*. T. Hill, B. Spencer
Izleti
Združenje «Uniou» javlja, da je š« nekaj mest na razpolago za enodnevni izlet v Ravalseletto in na Nevegal' ki bo v nedeljo, 16. t.m. Informacij« in prijave na sedežu združenja, Ul-Valdirivo 30, tel. 64459, vsak dat1-razen ob ponedeljkih, od 17.30 do 19.30, ob sobotah pa od 10.30 do 12. ure-Ob sredah pa se lahko interesenti pri-javijo na okrajnem sedežu združenja, Lonjerska cesta 177, od 18. do 19.30.
Pedagoški odsek sindikata slove«1' ske šole prireja 25. aprila obisk eksperimentalne šole v Podčetrtku-Informacije in prijave do 11. april« na sedežu sindikata, Ul. F. Filzi *-ob torkih in petkih od 16. do 17. ure-
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi naše drage žene in mame
EDDE OBERSNEL
se prisrčno zahvaljujeva vsem, ki so nama bili ob strani v teh težkih trenutkih in počastili njen spomin. Posebna zahvala znancem, sorodnikom, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti.
Žalujoči mož Marjo in hči Neva Barkovlje, 9. aprila 1978
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi naše drage
ANTONIJE vd. DANIELI
se zahvaljujemo Dušanu Starzu in Mariji Pahor z družinama, zdravniškemu in pomožnemu osebju 2. geriatričnega oddelka, gospe Francesci Bogateč in vsem, ki so sočustvovali z nami.
DRUŽINA
Trst, 9. aprila 1978
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
ZORE ŠKABAR
izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so z nami sočustvovali ter na katerikoli način počastili njen spomin.
SVOJCI
Repentabor, 9. aprila 1978
3
9. aprila 1978
Primorski (dflievmk
S SEJE DOLINSKE OBČINSKE SKUPŠČINE
Predlog o krajevnih avtonomijah mora upoštevati tudi Slovence
Dokument vsedržavnega združenja občin ANCI je v tem pogledu Pomanjkljiv in ga je občinski svet dopolnil z ustreznim popravkom
stal zvečer se je v Dolini se-°bčinskj svet, na katerem se arti!aZV- Poglobljena razprava o * nomiji krajevnih uprav. Vsedr-S 'jil:užen.ie občin (ANCI) je 0u>. o dokument, o katerem naj bi sveti razpravljali, ga obo-, 1. z n°vimi predlogi in ga nato J j,, *je '' Na podlagi dokončnega do-_» • umenta, ki bo izšel na skupni seji č na podlagi vseh teh predlogov, tj„.?lruženje občin posredovalo pri avuinem. odboru za dosego večje norruje občin. Dokument obse-nv».VSo, Droblematiko, s katero se a ukvarjati vsaka uprava.
bui»*" ie noudai-il župan Švab, vse-(jaJ n dokument to pomanjkljivost, ne d? omenja slovenske narodnost-turii jPnosti. S tem se je strinjal ki i dr' Tul (Slovenska skupnost), vi' H portal dve pomembni zahtevo. a je treba urediti enotno bese-zakona za občine in pokrajine
8 člen3 ^ noorali ustvariti nov vezni (vpj** občino in deželo. Švara K Žel« i je vnenil, da bi naša de-°bčinarn in
Žela i l Je menh, da bi naša de-0k.-,: lanko dala večjo avtonomijo Pf.-, am in prav gotovo ni v tem la m? naredila vsega, kar je ime-San? °.st narediti. Odbornik dr.
minisLj? podal še nekaj Dren!- kem dekretu 616, ki a eJsnje avtonomije občinam
dr misli o daje v
Ob rojstvu sina Andreja če-Mariji Bertok in njenemu Wl0^t1 delovni kolektiv dijaške-0o doma ^Srečko Kosoveh.
PD RDEČA ZVEZDA iz SALEŽA
organizira dne 16. aprila
IZLET V IDRIJO
ti	bolnišnice «Pavla» ii
k*me «Slovenija».
kjt pisovanje pri vaških odborni yn: v Briščikih - Anica Kralj Repniču — Neva Milič
229239°nikU ~ J°Žk° MiliČ tGl 'trobec; lan.
v Gabrovcu — Klavdij v Saležu — Bojana Fur
Vabljeni!
drugih deželah, medtem ko našo deželo žal ne zadeva, ker ima dežela poseben statut. Na koncu so soglasno odobrili dokument s sledečim dodatkom: «Vsed.ržavna zveza občin ponovno poudarja svojo podporo pravičnim zahtevam slovenske narodnostne skupnosti po priznanju vseh pravic, ki naj ji zajamčijo globalno zaščito in razvoj. Pri zasledovanju tega cilja pa naj krajevne uprave v okviru svoje avtonomije nemudoma začno upoštevati potrebe slovenske narodnostne skupnosti v skladu z državno ustavo in posebnim deželnim statutom*.
V sklepu so na predlog svetovalske skupine Slovenske skupnosti dodali še željo, da dežela z ustreznimi ukrepi omogoči dolinski in drugim slovenskim občinam vrnitev
prvotnega krajevnega imena. Poleg te točke so svetovalci zastavili odboru še nekatera vprašanja, ki zadevajo znižanje tarif urbanizacijske-ga davka, pomanjkanje prevozov po nekaterih vaseh, seminar slovenskih šolnikov, organiziranje razstave Primorska 1945 - 1947 v dolinski občini ter lotizacijo zemljišč v Borštu.
V. L.
Danes praznuje
ANTONIJA GRGIČ (Zelcetova)
iz Bazovice svoj 80. rojstni dan.
Še na mnoga leta ji kličejo sinom in hči z družinami.
PO SKLEPU OBČINSKE UPRAVE
Proslava osvoboditve bo v Zgoniku 25. aprila
V torek, 11. aprila, se bo sestal pripravljalni odbor za poimenovanje osnovne šole v Gabrovcu po J. Srebrniču
Zgoniška občinska uprava je na svoji zadnji seji sprejela sklep, da bo letošnja proslava 33. obletnice osvoboditve, ki je bila običajno na prvo nedeljo v maju, v torek, 25. t.m., ko proslavja italijanski narod dan vstaje. Do te spremembe je prišlo, da bi spričo letošnjega izredno resnega političnega položaja in stopnjevanja nasilja v državi vse uprave in demokratične organizacije enotno izpričale svojo predanost demokratični ureditvi v državi na osnov' republiške ustave, ki je zrastla iz odporniškega gibanja. Jutri se bo na občinskem sedežu sestala pripravljalna komisija, katere člani so poleg odbornikov in načelnikov svetoval sijih skupin tudi predstavniki krajevne borčevske organizacije, domačih kulturnih in športnih društev ter slovenske in italijanske osnovne šole.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIlHIIIIinillllllltlllMIIIIIIMIIflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllttllllllllHIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimiinillllHIIIIIitllllllllll«
SEMINAR SLOVENSKIH ŠOLNIKOV V BOLJUNCU
Rast in nemoten razvoj šole je skrb vse družbene skupnosti
""Hill,
V četrtek in petek je v okviru študijskega seminarja za slovenske šolnike na Tržaškem predaval v občinskem gledališču «France Prešeren* v Boljuneu prof. France Žagar o temi «Pouk materinščine v osnovni šoli*.
Predavatelj je prikazal precej novosti glede metode pouka in seznanil poslušalce z nekaterimi novimi pogledi na šolski pouk. Prisotni so pokazali veliko zanimanje, ob zaključku pa je prišla do izraza skupna želja, da bi se podobna predavanja nadaljevala v okviru dolinskega ravnateljstva, kar je ravnatelj Škrinjar z veseljem vzel na znanje.
Dvodnevno predavanje se je zaključilo s srečanjem z upravitelji dolinske občine. Prisotni so bili župan Švab, podžupan Pečenik in odbornik za šolstvo dr. Sancin. Župan je poudaril, da uprava smatra kot del svojih obveznosti stik z vsemi strukturami v občini, posebno še s
Ganljivo zadnje slovo od gostilničarja Nacjota
5n-.° d°(gi in mučni bolezni je prej-Hat - en umpl v nabrežinskem sa-znani m priljubljeni kriški cio Uriloar Ignacij De Lorenzi - Na-VaA P® katerem nosi ime tudi stara ki aa gostilna ob pokrajinski cesti, Pelje y Nabrežino.
še 1890°se je rodil v Križu leta ,y. pa L mu je bil Italijan, mati ,1 v u-j^žinka, in sicer iz družine, Gruii se -ie r°di' tudi pesnik Igo ipa ®n- Že zelo mlad je začel po-takrnc J', gostilni, v kateri so se že at zbirali stari in mladi Križani
*n Pa
Kam. x.
Udori j0
stij^ znane vaške družine go-
BePa Popotniki, ki so potovali proti k« G?®111- Poročil se je z domačin-
i2
Košuto, ki je tudi iz-
d0 s*mrt:lev ^plačnih* jn ki je vse gostij 1 porna.Sala možu pri upravi v- ■-ne- D	»oir.ona so se
_	 ,	__ katerih je
la hadan111?11 starejša hčerka Ida pa 8. L 'n?? gostilničarsko tradicijo. Zapri‘ ” so fašistične oblasti s silo »o v n-gostilno «Pri Nacjotu*, ker ske domačini radi peli sloven-grožni mi’ Pokojni Nacjo ni klonil Pust;] ltT1 fašistov in je rajši do-Prj ZaPoro gostilne, kot da bi tuj j le/n zadonela tuja pesem in Pr); s ,• Gostilno so nato redno od-<a$om ■ po končani vojni. Med tem s ki j,--1e Nacjo kljub težki družin-Partizj, Uac*ii> vedno rad pomagal »at ^n°m ’n drugim aktivistom, ki
so se ustavljali v njegovem domu.
Po končani vojni se je ponovno spoprijel z delom, gostilničarska zveza FIPE pa ga je tudi nagradila za požrtvovalnost pri opravljanju tega zahtevnega poklica. Nacjo je bil človek mirne narave in ni rad veliko govoril, ni pa štedil s spodbudnimi besedami in z dejanji, ko je bilo treba pomagati človeku v stiski.
Naj mu bo lahka domača zemlja, svojcem pa naše iskreno sožalje.
S.T.
šob. Glede pooblaščenih odlokov je izrazil mnenje, da ti vsebujejo nekatere vrzeli, med katere spada tudi dejstvo, da so prepuščeni in klicani k upravljanju šole samo tisti državljani, ki so trenutno poklicno vezani na šolo, medtem ko je stališče uprave, da mora biti skrb za šolo stvar cebtne družbe. Zaključil je z ugotovitvijo, da borba za enakopravnost slovenske manjšine zahteva trdno in zavestno pripadnost, to zavest pa mora šola zasaditi v srce in dušo mladega človeka. Odbornik za šolstvo dr. Sancin je podal nekaj misli o teritorialni razporeditvi šol v občini in o problemu v zvezi s tem.
Didaktični ravnatelj Škrinjar je podčrtal potrebo šole, da sodeluje z vsemi dejavniki, ki se na kakršenkoli način ukvarjajo z izobrazbo in menil, da krajevne šole skušajo delati v tej smeri.
V diskusijo je poseglo več šolnikov, ki so obravnavali razne probleme slovenske šole.
V. L.
Koprska založba Lipa bo v kratkem izdala knjigo spominov Vladimi-ra Gradnika na vojaške in politične dogodke okrog spopada med Avstro-Oprslco in Italijo na -Soči v letih 1915 - 1917.
Zasedanje o planktoloških raziskavah v Jadranu
V petek in soboto, 14. in 15. aprila, prireja laboratorij za pomorsko biologijo znanstveno zasedanje o vprašanju planktona v Jadranskem morju. Tega pomembnegr študijskega srečanja se bo udeležilo okrog petdeset znanstvenikov iz raznih dr-
SLOVENSKI KLUB bo v torek,
11. aprila, ob 20.30, *
v svojih prostorih, Ul. sv. Frančiška 20/11., predstavil
ITALIJANSKI UNDERGROUND FILM
s projekcijo filmov Se 1’lnconscio si ribclla, Libro di santi dl Roma eterna Alfreda Leonardija in Del tuffarsi e deU’annegarsi Paola Giolija. Filme in razgovor o pojavu undergrounda bo uvedel SERGIJ GRMEK.
žav, med temi tudi petnajst jugoslovanskih znanstvenikov iz Kotora, Dubrovnika, Splita, Rovinja in Portoroža. širše uvodno poročilo o dosedanjih planktoloških raziskavah v Jadranskem morju ter o perspektivah bo imel prof. Tomo Gamulin z Biološkega inštituta v Dubrovniku. Zasedanje bo v Park hotelu na Obelisku.
Pripravljalni odbor za poimenovanje osnovne šole v Gabrovcu po Jožetu Srebrniču sklicuje v torek, 11. t.m., ob 20. uri, v prostorih osnovne šole v Gabrovcu, srečanje z vaščani. Pogovorili se bodo o organizaciji slovesnosti ob uradnem poimenovanju, ko bodo postavili na pročelje šolske stavbe kamnito ploščo.
V četrtek bo prispel na vljudnostni obisk v zgoniško občino novi prefekt, da se seznani z družbenopolitično stvarnostjo na tem koščku tržaške pokrajine.
— bs —
Za POIMENOVANJE ŠOLE PRI DOMJU PO MARI SAMSI Darujeta: Mara Dobrila 10.000 in Margherita Coretti 10.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ ŠKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE Ob 10-letnici smrti drage mame Santine Prodan daruje sin Marčelo 3.000 lir.
Družina Pečenik iz Naselja sv. Sergija daruje 5.000 lir v spomin na pok. Marijo Kosmač vd. Sahar. ZA KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL Marino Puntar 10.000, Milan Emili 10.000, družina Ladi Bogateč 10 tisoč, Josip Čuk (Opčine) 100.000 in Alojz Prašelj 100.000 lir.
V	počastitev spomina pok. Antonije Daneu roj. Ban daruje sestra Marica z družino 20.000 lir.
Ob 5. obletnici smrti Ivana Puntarja daruje Mara z družino 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Antonije Ban daruje Štefanija Černjava 5.000 lir.
Za 6. rojstni dan daruje Valter Danieli 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Antonije Daneu roj. Ban daruje družina Me-nucci 10.000 lir.
V	počastitev spomina Antonije Daneu roj. Ban daruje Josip Regent (Kontovel 69) 10.000 lir.
Dragica Mesar daruje 10.000 lir. Virgilio Perini daruje 20.000 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE
V	spomin na drago teto Zoro Škabar darujejo družine Križman, Colja in Grilanc (Repen) 30.000 lir.
Namesto cvetja na grob Zore Škabar darujeta Milka in Dušan Grilanc (Salež) 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob prijatelja in kolega Nandota Hrovatina darujeta Pepka in Marjo Dolenc 5 tisoč lir.
V	spomin na pok. Zoro Križman-čič daruje sestra Justina (Bazovica 49) 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Zore Grgič vd. Križmančič darujeta družini Smotlak in Mahnič (Bazovica) 10 tisoč lir.
Učenci osnovne šole na Proseku darujejo 33.000 lir.
ZA POIMENOVANJE ŠOLE PRI SV. ANI PO MARICI GREGORIČ Ob 10. obletnici smrti drage mame Santine Predan daruje sin Marčelo 3.000 lir.
Za poimenovanje šoje darujejo: družina Segulin 10.000, Carolina Čer-necca 3.000, Pina Vivoda 2.000, Justina Stefani 5.000 Emma Romano 2.000, Cvetka Bisiacchi 1.000, Giordana Crosta 2.000, Anita Saule 10 tisoč, Kristina Polšak 1.000, družina Škabar 5.000, Nevio in Mariuccia Robba 5.000, družina Cerkvenič 2 tisoč, družina Poli 2.500, Mario Sluga 3.000, Roža Komar 2.000, Ana Oblak 500, Josipina Furlan 5.000 in Mara Bertocchi 5.000 lir.
ZA POIMENOVANJE ŠOLE V GABROVCU PO-JOŽETU SREBRNIČU Namesto cvetja na grob Albine 'Škabar (Veliki {tepen) daruje družina Milko Furlan 5.000 lir, Darujejo: Nini* FurlarHtf Gabrovec 55/A) 20.000. Ida Spiegel (Božjepo-lje) 10.000, Miloš Budin (Salež) 10 tisoč, Srečko Živec (Gabrovec) 10 __________,	tisoč, Albin Kralj (Gabrovec) 20
VEČER PD «RDEČA ZVEZDA*
lep prikaz kraškega in gorskega cvetja
V četrtek zvečer je PD Rdeča zvezda priredilo v Zgoniku zanimiv večer s prikazom diapozitivov najbolj karakterističnih primerkov kraškega in gorskega cvetja, od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Slike je posnel in jih prikazal velik ljubitelj narave Mirko Guštin. Posamezne primerke cvetja je komentiral dr. Stanko Budin, ki je orisal njihove lastnosti, obenem pa je poudaril važnost varstva narave in obravnaval problem ekologije v splošnem. Boriti se moramo proti okuženju in onesnaženju, spoštovati moramo naravo in cvetje, posebno tiste vrste, ki so zašč.tene.
Prihodnjo nedeljo, 16. t.m., organizira Rdeča zvezda tradicionalni pomladanski izlet, in sicer v Idrijo, kjer si bodo ogledali bolnišnico «Pavlo» in tiskamo »Slovenijo*. Vsi zainteresirani se lahko prijavijo pri vaških poverjenikih.
NAMERAVATE KUPITI NA OBROKE POHIŠTVO, AVTO, BARVNI TELEVIZOR itd.?
Obrnite se na
KMEČKO IN OBRTNIŠKO POSOJILNICO V NABREŽINI

Posojilo je cenejše od obročnega plačevanja in še prihranili boste!
KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA
tov? ustiva	FUPW**J*
V NABREŽINI — TVOJA BANKA Urnik: 8.30 — 12.30 in 16. — 17. — Telefon: 200186

»	■ Art; ‘ . A j, :■	...
» ! ,"■>
Darovi in prispevki
tisoč in Mila Antoni (Gabrovec) 20 tisoč lir.
ZA POSTAVITEV SPOMENIKA
PADLIM V NOB V SAMATORCI
Lovska družina Salež - Samatorca daruje 100.000 lir.
* « »
V	počastitev spomina Rudija Poč-karja darujejo člani Stalnega slovenskega gledališča 54.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob prijatelja in kolega Nandota Hrovatina darujeta Pepka in Marjo Dolenc 5.000 za SPD Tabor in 5.000 lir za ŠD Polet.
Namesto cvetja na grob Edde O-bersnel darujejo Nevini sošolci 61 tisoč lir za šolsko blagajno v Rojanu in 30.000 lir za ŠPD Sirena.
V	spomin na pok. Eddo Obersnel darujejo Savi, Marcella in Neva 15 tisoč lir za ŠPD Sirena.
Namesto cvetja na grob Ignaca De Lorenzija darujejo Ada in Danilo Pertot 10.000 ter Dora in Eda Itidri 5.000 lir za kriško glasilo Skdanca.
Za sklad Skdanca darujeta Mira in Cvetko Štefančič (Križ 17) 5.000 lir.
Namesto cvetja na sveži grob brata Ferdinanda in v počastitev spomina ob 14. obletnici smrti brata Marja darujeta Seraf in Lucija Hrovatin 20.000 za SPD Tabor in
20.000	lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Zore Škabar darujejo Josip Guštin z družino 10.000, Janko Guštin z družino
5.000	ter Ivanka in Janko Simoneta
5.000	lir za ŠK Kras.
V	počastitev spomina Antonije Daneu roj. Ban daruje Josip Regent (Kontovel 69) 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlih na Kontovelu.
V	spomin na veseli velikonočni koncert nabrežinske godbe darujeta Milka in Stanko Kralj 10.000 lir za godbo iz Nabrežine.
Namesto cvetja na grob Marije Jurca vd. Milič daruje Ivanka Lupine 10.000 lir za godbo iz Nabrežine.
V	spomin na pokojno mamo Bruna Rismonda darujeta Pierina in Srečko Križmančič 5.000 lir za Slogo.
Ob 2. obletnici smrti pok. Zofije Kuret iz Loga darujeta sin in mož
10.000	lir za PD Slavec.
V	spomin na drago teto Zoro Škabar darujejo družine Križman, Colja in Grilanc (Repen) 30.000 lir za PD Kraški dom iz Repentabra.
Namesto cvetja na grob Zore Škabar darujeta Milka in Dušan Grilanc (Salež) 10.000 lir za PD Kraški dom iz Repentabra.
Namesto cvetja na grob Zore Škabar daruje Zofija Križman (Repen)
5.000	lir za PD Kraški dom.
Podporni člani TPPZ: darujejo:
Vinko Križmančič 5.000, Silvester Grgič 5.000, Demetrij Pertot 10.000 in Boris Pertot 15.000 lir za TPPZ.
Namesto cvetja na grob Jožeta Vrabca darujeta družini Ciani in Bandelj 15.000 lir za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob Jožefa Vrabca darujejo Anica, Ivica, Mara ter družina Bandelj 10.000 lir za šolsko blagajno klasične gimnazije F. Prešeren.
V	spomin na Rudija Počkarja (Lupo) daruje Milči 2.500 lir za PD Škamperle.
Namesto cvetja na grob očeta profesorja Vladimira Kariša daruje srednja šola S. Kosovel 20.000 Ur za Dijaško matico.
V	spomin na pok. Ignaca De Lorenzija daruje Alojz Sedmak (Križ 306) 5.000 za pevski zbor Vesna in
5.000	lir za PD Vesna.
V	počastitev spomina Valerije O-strouška vd. Purič daruje družina Marija Kapun 5.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na dragega bratranca Karla Petarosa daruje sestrična Antonija z družino (Zabrežec 59)
10.000	lir za PD Slovenec.
Žene '■ Doline darujejo ob priliki praznika 8. marca 10.000 lir za pevski zbor Valentin Vcdnik.
Josip Štrajn daruje 10.060 lir za pevski zbor Valentin Vcdnik.
Mila in Rafael Perko darujeta 10 tisoč lir za Dijaško matico.
Ob smrti drage mame Antonije Ban darujeta Lirdmila in Živko 20 tisoč lir za ŠD Kontovel.
Ob 56. obletnici smrti Jakoba in Tereze ter Danila Kralja daruje hči Karla 5.000 lir za Dijaški dom.
V	počastitev spomina Ignacija De Lorenzija daruje Ljudmila Pertot
2.000	lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina pok. Nanda Hrovatina darujejo Zmaga Malalan
10.000	lir ter Pavla in Živa Gruden
10.000	lir za PD Tabor.
Marčelo Kralj iz Trebč štev. 220 daruje 50.000 lir za Slovenski di jaški dom.
Namesto cvetja na grob Zore Škabar daruje družina Albert Colja (Re pen) 10.000 lir za PD Kraški dom.
V	spomin na pok. Antona Vesna verja daruje družina Purič (Bajta)
5.000	lir za ŠK Kras.
Bruna in Pepi Milič (Bajta 70) darujeta 4.000 lir za ŠK Kras.
V	počastitev spomina pokojnega strica Ferdinanda Hrovatina daruje Cveto z družino 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah.
V	spomin mame Bruna Rismonda darujejo: družina Grgič (Padriče 62) 5.000 lir za Gajo in 5.000 lir za Slogo, Silvan in Klara Grgič 5.000 lir za Gajo in 5.000 lir za Slogo, Pepka 2.500 lir za Gajo in 2.5C0 lir za Slogo, družina Bak 10.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na Borisa Pertota da ruje jo Tončka in Franc Tomažič 10 tisoč lir, Sonja in Dimitri di De-metrio 10.000. lir za Dijaško matico.
Vnetje vimena - velika ekonomska škoda
VPR.: V živinoreji se mnogo govori o vnetju vimena pri kravah molznicah. Tudi sam imam tri krave in ena je pred nedavnim zbolela za vnetjem vimena. Rad bi vedel kaj več o tej bolezni in tudi kaj naj storim, da se ne bi «okužile* druge dve živali v hlevu.
ODG.: Mastitis ali vnetje vimena se pojavlja pri vseh vrstah domačih živali, vendar je najpogostejši pri molznih kravah. Vnetje vimena, se lahko pojavi nenadoma ali počasi in pri tem zadnjem primeru skoraj neopazno. Pri nenadnem vnetiu vimena, navadno opazimo povečano četrt ali celo vime, ki je boleče, ko-
,llt,iiitiiiiiii„,m,llm„,llm,ltlllllllllSTIlllll|IIIIII)lllllllllllllllltllllllltlltMlllltlllmlIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllilltllllllllllllllltlllllt)Mlljlln|l|t|||MMMnl|)|||||||||t|||||||t|||j||||||||||t|||||)M|||||||||t|||||(||||s
Danes, NEDELJA, 9. aprila
Ve v,.„ T0MAŽ
I8.43	V,iKe ol) 5.31 in zatone ob
Da vzi7 Nižina dneva 13.31. — Lu-jn4.° °b 6.36 in zatone ob 20.46.
u,rl. PONEDELJEK, 10. aprila I v	MARKO
vierai: najvišja temperatura 11,2	a'je. najnižja 6, ob 13. uri
Usta); top‘nie. zračm Cah 1003,5 mb Pooblav*a§a 39-odstotna, nebo 6/10 veter rSn°' dež->a ie PadI° °'5 mm-s sun|,W km na uro severovzhodnik, bjUlo 1 85 km na uro, morje razgi-’ leniPeratura morja 9,4 stopinje.
SMRTI IN POROKE
>» rtVu se je rodilo 9 otrok, umrlo

Včeraj - danes
pretrgoma do 7. ure dneva po prazni ku To velja za zavarovance 1NAM. INADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številih 68-441, nočri Pa ha številki 732-627.
	»
m	r
ra	ii«
m	
RODILI SO SE: Alessandro Galih telli, Erika Loberti, Fabrizio Hrvatin, Cristina Luisa, Massimo Kobau, Annalisa Cividin, Sara Sabadin, Dennis Metz, Lorenzo Musizza.
UMRLI SO: 78-letna Vittoria Le-nardon vd. Stuparich, 78-letna Maria Cociancich vd. Ciacchi, 80-letni Giuseppe Sanzi, 62-letni B'rancesco Dro-zina, 86-letna Eufemia Braut vd. Saf-fi, 73-letna Emilia Trevisan vd. De Marchi, 78-letna Fortunata Bernardini vdova Bin, 63-letni Pietro Sie-ga, 14 letni Mario Depetri, 83-letni Giulio Dobran, 94-letna Francesca Barbo vd. Vatta, 90-letna Maria De-scovich vd. Bachi.
OKLICI: strugar Giacomo Ranie-ri in prodajalka Luisa Clari, radijski tehnik Vasilij Carli in uradnica Damjana Žagar, učitelj Paolo Se-gatti in asistentka na univerzi Anna De Ambrosis Vigna, pomorski mehanik G”ido Banco in strojepiska Anna Damin, upokojenec Pietro Alberti in prodajalka Zdenka Maslov, tehnični uradnik Piero Delnieri in baby sitter Laura Basso, uradnik Gianfranco Sartori in gospodinja Bruna Maria Sovrano, uradnik Antonio Sticotti in učiteljica Luisella Urbanis, študent Alessandro D’Am-brosi in trgovka Liana Allegretto, agent javne varnosti Antonio Brandi in učiteljica Italia Rossi, narednik Francesco Antonio Frau in gospodinja Verginia Sanna, uradnik Tito Ubaldini in uradnica Ornella Sme-raldi, upokojenec Giuseppe Mannel-
la in delavka Nada Jovanovič, trgovec Umberto De Angeli in trgovka Anna Cociancich, pristaniški delavec Libero Richter in gospodinja Paolina Pizzamei, študent Roberto Orlich in študentka Anna Maria Belvedere, tehnični uradnik Riccar-do Deticek in fizioterapevtka Tiziana >aule, uradnik Franco Lucchese in uradnica Alma Koler, šofer Franco Coslevaz in študentka Jožica Prebeg, laboratorijski tehnik Roberto Grahonja in bolničarka Giuliana Leonardi, tehnički uradnik Roberto Danelon in uradnica Mariana Puz-zer, uradnik Francesco Lionetti in bolničarka Marisa Visentin, uradnik Gianfranco Iugovaz in uradnica Be-rengiria Rizzetto, uradnik Fiorenzo Lanza in uradnica Lilia Debiasi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.3« do 20.30)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul Mascagni 2.
(od 8.30 d0 13. in od 16. d0 20.30) Ul. Giulia 1 in Ul. S. Giusto 1
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Giulia 1 in Ul. S. Giusto 1
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM m ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št 732-627.
V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje ne
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tel. 226-165: Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel 225-114: Božje polje Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Se sl jan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137. Milje: tel. 271-124.
LOTERIJA					
BARI	39	51	34	23	47
CAGLIARI	57	11	44	43	14
FIRENCE	8	73	69	5	59
GENOVA	30	53	87	2	61
MILAN	79	2	80	41	35
NEAPELJ	38	53	45	10	61
PALERMO	70	19	13	50	26
RIM	9	59	68	27	25
TURIN	74	15	52	49	35
BENETKE	84	74	63	48	35
ENALOTTO					
XXI 1	2 X	2 1 2		2 X	X
KVOTE: 12 točk - 15.278.000 lir; 11 točk - 383.700 lir; 10 točk — 34.G00 lil
ZA VAŠO POROKO
<F0T0GRAFIA> EGON
Oglasite Telefon 793-295
se pravočasno
TRST, Ul. Oriani 2 (Barriera)
ža žleze pa je rdečkaste barve in vroča. Izločanje mleka se zmanjša ali popolnoma preneha in na videz je tudi spremenjeno, postane vodeno ali celo krvavo in v njem opazimo polno kosmičev. Ko se vnetje vimena pojavlja počasi ne opazimo prizadetosti krave, kot se navadno dogaja pri nenadnemu vnetju in ne opazimo niti otekline vimena in drugih znamenj, le mleko je lahko spremenjeno. Hiter veterinarski poseg pri nenadnem vnetju je odločujoče važnosti za rešitev četrti ali samega vimena. Pri počasnem vnetju vi mena, pa na stopajo težkoče pri odkrivanju bolezni, zato je umestno, da se vsaj enkrat letno pregleda čredo molznic na mastitis. Zavedati se moramo, da pri vnetju vimena u-pade proizvodnja mleka in tudi prizadeto vime, posebno pri počasnem vnetju, sčasoma izgubi strukturo funkcionalnega vimena. Žlezno tkivo zamenja brazgotinasto tkivo in vime otrdi in se tudi zmanjša. Žival ni več sposobna proizvajati mleka, oziroma v vsakem primeru proizvaja v manjši količini, kar resno prizadene ekonomičnost reje krav.
Vzrokov, ki pripomorejo, da se pojavi vnetje vimena, je veliko, a glavni in skoraj edini povzročitelji so mikrobi. Prav mikroorganizmi, ko pridejo v vime, lahko prej ali slej povzročijo mastitis, posebno če organizem oslabi, oziroma ni več odporen. Iz tega sledi, da je vnetje vimena odvisno tudi od zunanjih či-niteljev okolja, to se pravi od vseh faktorjev, katerim so krave izpostavljene.
V notranjost vimena mikrobi pridejo iz zunanjosti, zato je izredne važnosti čistoča hleva, kar pomeni: redno odstranjevanje gnoja, dobro ozračenje prostora itd. Prepogosto pa se dogaja, da se mikrobe prenaša iz bolne krave na zdravo, tako da se pri molži ne upoštevajo higienska pravila. Pred vsko molžo je treba vsako vime razkužiti in ne smemo uporabljati umazanih krp in isto vodo za vse molznice v hlevu. Krave, ki imajo mastitis, molzemo zadnje, kajti v obratnem primeru prenesemo mikrobe na zdrave živali.
Posebno pozornost moramo posvečati molznim strojem, Z nehigiensko strojno molžo se tudi prenašajo mikrobi iz živali na žival, kar ima
lahko hude posledice za celo čredo. Molzni stroji in gumijasti tulci morajo biti redno strokovno pregledani. Nepravilen ali premočan vakuum lahko poškoduje seske, kar omogoča lažji vstop povzročiteljem mastitisa. Prepočasne ali prehitre pulzacije negativno vplivajo na samo strukturo vimena. V prvem primeru, negativen pritisk predolgo časa deluje na sesek, medtem ko prehitre pulzacije ne dovolijo, da bi se seskova cisterna napolnila z mlekom. Tako tudi gumijasti vložki, če so po obliki in elastičnosti neprimerni, poškodujejo seske. Izredno nevarna je tudi molža na prazno, ker vakuum deluje na nežno tkivo seska in poškoduje samo notranjost seska. Razumljivo je, da vsaka poškodba seska ali vimena poveča nevarnost vnetja vimena.
Poleg prej omenjenih vzrokov vnetja lahko še dodam, da obstaja dovzetnost določenih molznic do tega obolenja, kar je brez dvoma dedna predispozicija. Pomembno je tudi koliko mleka krava proizvede in v katerem obdobju laktacije se nahaja, saj je prav pri boljših molznicah odstotek mastitisa večji. Za omenjene krave je velika proizvodnja mleka huda obremenitev in logično, da se zmanjšajo naravne odpornosti proti različnim boleznim in tudi proti mastitisu. Tudi starejše živali so bolj dovzetne za omenjeno obolenje, ker je vime že «izrab-Ijeno* in se s starostjo tudi odpornost organizma zmanjša.
Razumljivo je, da je vnetje vimena izredno zamotan problem, z druge strani pa izredno važen, ker povzroča veliko materialne škode. Kot rečeno, prav dobre molznice so v večjem odstotku prizadete, kar predstavlja veliko težavo same reje, in tudi planiran dobiček od predaje mleka je prizadet.
Popolno izkoreninjenje mastitisov je skoraj nemogoče, ampak lahko zmanjšamo pogostnost te bolezni. Pri tem moramo upoštevati strogo higieno v hlevu in pri uporabi molž-nih strojev ter stalno kontrolirati delovanje omenjenih strojev. V vsakem primeru, ob sumu, da gre za mastitis, moramo poklicati strokovno pomoč za učinkovito zdravljen'e, ker nas uči praksa, da vsako nestrokovno poseganje bolj škoduje kot koristi.
AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
SPOROČILO O NATEČAJIH
Z odloki predsednika odbora, objavljenim v Uradnem listu dežele št. 26 z dne 5. aprila 1978, je deželna uprava razpisala sledeče natečaje:
O.P.D.O. 8. marca 1978 št. 0249/Preds.
Javni natečaj z izpiti za 2 mesti svetnika s tehnično inženirsko specializacijo na poskušnji v enotnem staležu osebja avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine — s prvim pismenim izpitom o prometnih zvezah.
Javni natečaj z izpiti za 2 mesti svetnika s tehnično - inženirsko specializacijo na poskušnji v enotnem staležu osebja avtonomne dežele Furlani|e - Julijske krajine — s prvim pismenim izpitom o hidravliki. '
O.P.D.O. 8. marca 1978 št. 0248/Preds.
Javni natečaj z izpiti	za	3 mesta	svetnika	z agrarno specializacijo na poskušnji	v	enotnem	staležu	osebja avtonomne
dežele Furlanije - Julijske krajine.
O.P.D.O. 8. marca 1978 št. 0252/Preds.
Javni natečaj z Izpiti	za	3 mesta	tajnika	z agrarno specializacijo na poskušnji	v	enotnem	staležu	osebja avtonomne
dežele Furlanije - Julijske krajine.
O.P.D.O. 8. marca 1978 št. 0251/Preds.
Javni natečaj na osnovi listin in izpi,tov za 5 mest tehničnega uslužbenca z živinorejsko - gozdarsko specializacijo na poskušnji v enotnem staležu osebja avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine.
O.P.D.O. 8. marca 1978 št. 0254/Preds.
Javni natečaj na osnovi listin in Izpitov za 9 mest tehničnega uslužbenca z vozniško specializacijo na poskušnji v enotnem staležu osebja avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine.
O.P.D.O. 8. marca 1978 št. 0520/Preds.
Javni nateča| na osnovi listin in izpitov za 2 mesti tehničnega uslužbenca s strokovno specializacijo na poskušnji v enotnem staležu osebja avtonomne dežele Furlanije - Julijske	krajine —	s	tehniško - sposobnostno preizkušnjo	o
vzdrževanju ali popravljanju električne napetiave.
Javni natečaj na osnovi listin In izpitov za 2 mesti tehničnega	uslužbenca	s	strokovno specializacijo na poskušnji	v
enotnem	staležu	osebja	avtonomne	dežele	Furlanije	-	Julijske	krajine —	s	tehniško - sposobnostno preizkušnjo	o
vzdrževanju ali popravljanju termične napeljave.
Javni natečaj na osnovi listin in izpitov za 2 mesti tehničnega ulužbenca s strokovno specializacijo na poskušnji v enotnem	staležu	osebja	avtonomne	dežele	Furlanije	-	Julijske	krajine —	s	tehniško - sposobnostno preizkušnjo	o
vzdrževanju ali popravljanju hidravlične napeljave.
Javni natečaj na osnovi listin in izpitov za 2 mesti tehničnega	uslužbenca	s	strokovno specializacjio na poskušnji	v
enotnem	staležu	osebja	avtonomne	dežele	Furlanije	-	Julijske	krajine —	s	tehniško - sposobnostno preizkušnjo	o
vzdrževanju ali popravljanju oken, vrat in lesenega pohištva.
Javni natečaj na osnovi listin in izpitov za 1 mesto tehničnega	uslužbenca	s	strokovno specializacijo na poskušnji	v
enotnem	staležu	osebja	avtonomne	dežele	Furlanije	-	Ju-
lijske krajine — s tehniško - sposobnostno preizkušnjo o vzdrževanju ali popravljanju zidarskih del.
Kandidati bodo morali izpolnjevati pogoje In imeti študijske diplome, ki jih predvidevajo posamezni razpisi natečaja.
Uradni list dežele |e mogoče nabaviti v knjigarni «l. Svevo* na Korzu Italija 9/1 v Trstu; v trgovini s pisarniškimi potrebščinami «Benedetti» v Ul. Mercatovecchio 13 v Vidmu; v knjigarni «Centrale» v Ul. XXIV. majo 3/a v Gorici ter v knjigarni	»Minerva*	na	Trgu XX. septembra v Pordenonu.
Nadaljnja pojasnila posredujejo Interesentom: v Trstu na sedežu deželnega odbora v Ul. Carducci 6 in na odborništvu za javna dela v Ul. Carodna 11; v Vidmu na odborništvu za krajevne ustanove v Ul. Savorgnana 11 in na odborništvu za kmetijstvo v Ul. Percotto 16; nadalje na sedežih pokrajinskih uradov za krajevne ustanove na Trgu Culiat 7 v Gorici in v Ul. Cavallottl 10 v Pordenonu, kakor tudi na sedežih pokrajinskih ravnateljstev za javna dela na Trgu Osop-po 1 v Vidmu, na Korzu Italija 205 v Gorici in na Korzu Garibaldi 66 v Pordenonu.
Primoraldnevnik:
GORIŠKI DNEVNIK
9. aprila 191
OB VSTOPU V 70. LITO OBSTOJA
Uspešno poslovno leto Kmečke banke kljub težavnemu gospodarskemu položaju
Poročilo upravnega sveta je podal predsednik Veri Leban - Lanski čisti dobiček je znašal 73 milijonov lir - V kratkem začetek gradnje novega sedeža
Včeraj popoldne je Kmečka banka priredila redni občni zbor svojih članov. Občni zbor je bil v Pa lace hotelu ter so na njem prebrali poročili upravnega sveta in nadzorstva, odobrili so bilanco za poslovno leto 1977 in razdelili čisti dobiček.
Lepemu številu navzočih je predsednik upravnega sveta Veri Leban podal obširno poročilo, v katerem je analiziral sedanji gospodarski po ložaj v državi in pri nas ter podal podatke o lanskem poslovanju.
♦Kakor že sami veste — je dejal predsednik Veri Leban — je stanje italijanskega gospodarstva še vedno ■elo resno. V preteklem letu smo sicer zabeležili tudi pozitivne pojave, kakor na primer popuščanje v inflacijskem procesu, počasnejši skok cen, znatno izboljšanje plačilne bilance. okrepitev uradnih rezerv in stabilnejši tečaj lire. Negativni pojavi pa so bifi nazadovanje produktivnih dejavnosti in zvišanje števila brezposelnih, kar predstavlja težave in skrbi ne samo z gospodarskega vidika.
To velja tudi za našo pokrajino, ki je gospodarsko krizo občutila bolj kot v prejšnjih letih, še posebno v proizvodnji. Kriza je nastala zaradi nezadostnih naročil in je prizadela najprej večje industrijske obrate, za temi pa tudi manjšo industrijo in obrtnike. Mnogo delavcev so vpisali v opolnilno blagajno, tako da se je njih število podvojilo v primerjavi s prejšnjim letom. Ta pojav je spravil v težave trgovski sektor, kjer se je prodaja zmanjšala kljub počasnejšemu višanju cen. Krizo v trgovskem sektorju pa je ublažil stalni in številni pritok jugoslovanskih kupcev, ki radi prihajajo v naše mesto, kakor tudi v druge večje kraje našega področja.*
Predsednik Veri Leban je nato govoril o krajevni blagovni menjavi v okviru italijansko - jugoslovanskega sporazuma, ki je presegal 5 mi lijard lir, povedal je, da se je tudi tovorni promet povečal in prerasel zmogljivosti obstoječih struktur, tako da bo v okviru predvidene razširitve gospodarskega sodelovanja med obema državama treba pohiteti z gradnjo za to potrebnih obmejnih objektov.
Potem ko je poudaril, da se je tudi poljedelstvo dobro obneslo in da je napredek kmetijske mehanizacije odpravil težave zaradi pomanjkanja delovne sile, je predsednik prešel k pregledu glavnih postavk bilance, ki jo je predlagal v odobritev skupno z ekonomskim računom in razdelitvijo čistega dobička.
Družbeno premoženje znaša sedaj 443 milijonov lir. 88 članov ima 15.824 deležev za 15,8 milijona lir. V redni rezervi imajo 250 milijonov, v izredni 64 milijonov, v sklad za rizi-ke so položili 44 milijonov, v sklad za vrednotnice 43 milijonov. Z re-valvacijo stavbe v Ul. Morelli so osnovali poseben sklad v višini 43 milijonov lir.
♦Zaupana nam sredstva so prekoračila 8 milijard lir — je dejal predsednik v svojem poročilu — hranilne vloge znašajo 5,3 milijarde, vloge na tekočih računih 2,5 milijarde, obseg teh sredstev se je povečal a 29,50 odstotka v primerjavi z lanskim letom, kar je še zadovoljivo.*
Predsednik je dodal, da je nezadovoljivo stanje naložb, ki so se obdržale približno na isti višini kot v prejšnjem letu. V meničnih posojilih so imeli 522 milijonov, v trgovskem skomptu 329 milijonov, v hipotekarnih in Jrugih posojilih ter tekočih računih 2,1 milijarde lir. Znatni prirastek hranilnih vlog se je prelil v korespondenčne bančne račune, ki znašajo 2,2 milijarde lir, v obvezno rezervo ter v vrednotnice, ki so se povečale za 496 milijonov lir nominale. Vrednost nepremičnin je poskočila od 44 na 88 milijonov (zaradi ovrednotenja zgradbe v Ul. Morelli). Predsednik je nadalje seznanil udeležence občnega zbora z uvedbo mehanizacije v nekatere sektorje poslovanja.
Skupni izdatek se je lani dvignil od 655 na 993 milijonov, za obresti klienteli so izplačali 692 milijonov (la. ni 439), stroški za osebje so se dvignili od 145 na 175 milijonov, davki in pristojbine od 32 na 73 milijonov. Med prejemki, ki so dosegli 1.224 milijonov, so zabeležili 686 milijonov ooresti od bančnih naložb, 263 milijonov za obresti bančnih kore-spondentov in 168 milijonov za obresti od vrednotnic.
Predsednik je povedal, da znaša čisti dobiček 73 milijonov lir, ki naj bi ga takole razdelili: članom za dividendo 786.200 lir, redna rezerva 7,3 milijona, izredna rezerva 61 milijonov v dobrodelne namene 3,6 milijona.
Na koncu se je predsednik Leban zahvalil nadzornikom, ki so pomagali pri poslovanju banke, kakor tudi predstavnikom bank, s katerimi Kmečka banka sodeluje.
Potem je predsednik Silvan Mesesnel podal poročilo nadzornega odbora. Prečitali so bilanco ter ilustrirali njene postavke. Vsa poročila so člani soglasno odobrili.
Ob tako uspešnem poslovnem letu slovenskega denarnega zavoda v Gorici naj povemo, da stopa v 70. leto svojega obstoja in da namerava prav ob tem jubileju graditi svoj novi sedež nasproti L j ud skega vrta na Korzu.
Po občnem zboru so si delničarji ogledali načrt prostorov Kmečke bank«.
GORIŠKI DIJAKI IN ODBOR ŠOLNIKOV
S pospešenim ritmom priprave na Dijaško obmejno srebanje Primorske
Otepajo se s finančnimi težavami ■ Letos bodo objavili enkratno številko z nagrajenimi literarnimi deli ■ Opustitev ex tempore - Športni program
Slovenski dijaki v Gorici ter odbor šolnikov so že lep čas zaposleni s pripravami na šesto «Dijaško obmejno srečanje Primorske*, ki bo letos 22. aprila v Gorici. Manifestacija, ki bo ponovno poudarila enotnost slovenske učeče se mladine na Primorskem na temelju enotnega narodnega in kulturnega prostora, ima predvsem dva aspekta: vsebinskega in finančnega. Zakaj finančnega? Zato, ker si bodo morali dijaki kot poglavitni nosilci te akcije, zagotoviti približno pet milijonov lir sredstev, da jo bodo izpeljali. Od dežele so prejel; dva mlijona lir, sami pa hitijo zbirati sredstva pri posameznikih, trgovcih in tudi s prireditvami, da bi zbrali potrebno vsoto denarja.
Kar zadeva vsebinsko plat mani-

NOVl PREDPISI RIMSKE VLADE
Podvojene takse za odnašanje smeti bodo precej prizadele goriške občane
Za stanovanje 100 kv. m. bo treba odslej plačati 24.000 Ur letno - Pripombe na račun slabe službe za odnašanje smeti
Kot smo poročali, so v goriškem občinskem svetu, po izrecnem nalogu vlade in ministra Stammatija, o-dobrili na predzadnji seji stoodstotno povišanje tarif za odnašanje smeti. Goriška občinska uprava je do slej dobila letno 170 milijonov lir od te takse, letos jih bo dobila že 340 Kljub temu to ne bo zadoščalo, kajti že lani je služba za odnašanje smeti stala goriško občino nad 420 milijonov lir. Zaradi tega, tako določa nedavni odlok ministra Stammatija, pride prihodnje leto do novih poviškov te obvezne takse, da bi se stroški za to službo docela krili z ustreznimi dohodki. Manjkajoča razlika 80 milijonov lir pa se bo brez dvoma zvišala zaradi v letošnjem letu povečanih režijskih stroškov in višjih izdatkov za plače osebja. Pričakovati moramo torej že v prihodnjem letu povišanje te takse
Goriški občani bodo v aprilu plačali še zadnji obrok lanske takse, morda že v juniju pa prvega od petih obrokov takse. ?a, letošnje! Leto. Koliko bo vsak posameznik plačal* je lahko izraputiatj. ,	; ie„. da
vzame v rokp ^ps^o difcvcnp, k,artelo in lansko takso podvoji. Izračunani taksi je treba dodati še 17,50-odstot-ni dodatek, ki je predviden po zakonu.
V goriškem občinskem svetu so
MLADINSKA SEKCIJA SSK GOBICA
in
MLADINSKA KOMISIJA SSK TRST
prirejata
1. MLADINSKI DEŽELNI KONGRES SLOVENSKE SKUPNOSTI
danes, 9. aprila, ob 14.30, v avditoriju v GORICI.
SPORED:
otvoritev in pozdravi delegacij; tajniško poročilo; posegi o vlogi mladinskih sekcij SSk na raznih področjih; razprava; kulturni program.
Po končanem sporedu bo v mali dvorani Katoliškega doma družabni večer z zakusko.
številni svetovalci protestirali ne zaradj povečane takse, marveč zaradi slabe službe v številnih prime-
rih. Marsikje ne pobirajo smeti po ves teden, kljub temu, da bi morali to napraviti vsaj dvakrat tedensko.
Namenska uporaba prostorov	Prejšnja	Nova
1. kat. Zasebna stanovanja in pritikline	tarifa	tarifa
	120	240
2. kat. Pisarne (odvetniške, zdravstvene ambu-	300	600
lante, trgovske, industrijske, reprezentančne)	300	600
3.	kat. Hoteli, prenočišča, penzioni s pritiklinami 4.	kat. Restavracije, gostilne, bari, slaščičarne	280	560
in podobni obrati s pritiklinami	440	880
5. kat. Trgovine s pritiklinami	320	640
6. kat. Banke, zavarovalnice, turistične agencije	500	1000
7.	kat. Pisarne zavodov za socialno skrbstvo 8.	kat. Združenja (trgovcev, industrijcev, obrtni-	140	280
kov), trgovinska zbornica in podobni	140	280
9. kat. šolski zavodi, šole, vrtci, knjižnice.		
verska združenja, kulturna, politična in sindikalna društva, združenja bojevnikov, itd.	120	240
10. kat. Državni uradi, uradi krajevnih oblasti		
vojašnice, železniške postaje	120	240
11. kat. Obrtne trgovine in delavnice, razstavni		
prostori	160	320
12. kat. Industrijska podjetja, delavnice, garaže, •avtobus&e postaje, občinska podjetja, tr-govska podjetja na debelo s skladišči	120	muhi 240
13i-kat.»iGledaltŠža, kinodvorane (tudi župnijske),		
.v*..*-... pij»sišč#'Tn druga zabavišča		480	960
14. kat. Bolnišnice	120	240

ZANIMIVO PREDAVANJE PROF. KAMBIČA
Podobe Triglava skozi zadnjih dvesto let
Zgodovinski prikaz sestavljen ob letošnjem jubileju, dvestoletnici prvega pristopa
Podobe Triglava skozi dve stoletji. Takšen naslov bi lahko prisodili zanimivemu predavanju, ki ga je slovenskim planincem v Gorici pripravil prof. Kambič iz Ljubljane. Ni šlo za običajno prikazovanje lepot najvišje slovenske in jugoslovanske gore in njene neposredne okolice. Na podlagi arhivskih \irov, javnih in zasebnih zbirk, je profesor Kambič uspel sestaviti zanimiv zgodovinski prikaz upodabljanja Triglava, ki je v
iniiMiiimiiiiiiiiiiMiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiMiiitiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiuiiiiiiiifiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiii
ZARADI NOVIH VELIKIH DAJATEV
Zanimanje za zadružno stanovanjsko gradnjo
Na pobudo sekcije PSI je nju v Standrežu predaval
o tem vpraša, arh. Jože Cej
V domu Andrej Budal v Štan-drežu je prejšnji večer, na pobu do kulturne komisi.je pri socialistični sekciji, arhitekt Jože Cej, domačinom obrazložil zanimivo problematiko gradbenih zadrug. Znano .je, da prinaša nova zakonodaja na gradbenem področju, tudi z uveljavljanjem znanega zakona Bucalossi, vrsto novih vprašanj vsem, ki bi želeli graditi stano vanjske hiše. Gradnja zasebne samostojne hiše je postala zaradi številnih dajatev zelo draga in zato se v številnih krajih v državi ljudie odločajo ra zadružno gradnjo stanovanjskih stavb S tem bo sicer prikrajšana samostojnost posameznikov, vendarle pa si bodo lahko ljudje zgradili hišo z manjšimi stroški in bodo lahko tudi dobili ustrezno deželno podporo. Za tak način gradnje se odločajo ljudje tudi v naši deželi, taka pobuda je žela velik uspeh med rojaki v Pevmi, zanimanje pa vlada tudi pri drugih ljudeh. V Standrežu so se številni domači delavci za stvar zanimali že pred časom. Zato ie tudi krajevna socialistična sekcija dala pobudo za četrtkov sestanek. Arhitekt Jože Cej .je dal prisotnim vsa potrebna pojasnila.
Na predlog prisotnih zainteresiranih ljudi pa je tajnik štandreške sekcije PSI Walter Reščič prevzel nalogo, da v čimkrajšem času skliče nov sestanek, na katerem bo zastopnik Zveze zadrug dal vsa pojasnila zakonskega in tehničnega značaja o ustanovitvi gradbene zadruge.
mnogočem povezan z izumom in razvojem fotografije. Prav po zaslugi fotoerafije je podoba Triglava postala pojem, znan slehernemu Slovencu, simbol. Prve upodobitve Triglava segajo vsaj dve stoletji nazaj, dobrih 50 let preden je bistremu Francozu uspelo na srebrno ploščo ujeti podobo domačega dvorišča. Po Hacquetovi pripovedi .je neznan bakrorezec napravil približno podobo vršaca Triglava, prva prava, fotografirana podoba pa je stara dobrih sto let-Čudno se bo zdelo, vendar prvi znan posnetek ni bil namenjen Triglavu, ampak Stolu v Karavankah.
Če je bilo sprva slikanje pokrajine sila zapletena zadeva, se je z izpopolnjevanjem fotografske tehnike kasneje marsikaj spremenilo. Tako sta se na Slovenskem planinstvo in fotografski amaterizem veliko časa skupaj razvijala. Pred kakimi 90 leta je na Malem Triglavu nastal čudovit posnetek skupine planincev, ki je samo nekaj let zatem ustanovila Slovensko planinsko društvo.
Profesor Kambič je v zaključ nem delu svojega predavanja prikazal tudi vrsto posnetkov slikarskih upodobitev Triglava.
S petkovim predavanjem je Slovensko planinsko društvo v Gorici zaključilo pomladanski ciklus tovrstnih prireditev.
festacije, v kateri bo sodelovalo 12 višjih srednjih šol (goriške bodo nastopile kot ena sama šola) naj povemo, da se pripravlja objava enkratne številke z vsemi literarnimi prispevki, sprejetimi in ocenjenimi na podlagi razpisa posebnega natečaja. Obravnavane teme so zgodovinsko manjšinskega značaja, objavili pa bodo najboljši prispevek z vsake šole.
Likovni del programa bodo letos izvedli drugače. Opustili so tehniko ex tempore,, se pravi slikanje na sam dan srečanja. Tudi za likovni del so razpisali natečaj, in sicer že decembra lani, tako da je do konca marca vsaka šola poslala po pet likovnih del. Najboljša bodo nagradili in bodo ostala na šolah v Gorici v snomin na šesti DOSP.
Športni del se bo odvijal na igriščih slovenskih višjih šol. Udeleženci se bodo srečali v odbojki, košarki, nogometu, namiznem - tenisu in v nekaterih lahkoatletskih disciplinah. Pomerile se bodo ženske in moške ekipe. Organizatorji pričakujejo od občine, da bo pripravila igrišča, zagotovila ozvočenje ter namestila oder. Za to pomoč jo je odbor šolnikov že zaprosil.
V okviru sklepne prireditve bodo nagrajevanje, pozdravni nagovori ter nastop pevskega zbora. V popoldanskih urah je predvidena družabnost ter obisk treh slovenskih občin na Goriškem: Števerjana, Sovodenj in Doberdoba.
Srečanje z avtorjem v torek v avditoriju
V torek. 11. aprila, ob 18.30 se bo v avditoriju v Gorici predstavil furlanski pisatelj Ellio Bartolini. avtor nekaterih knjižnih uspešnic. Skupno s Carlom Sgorlonom je že nastopil v avditoriju lani novembra. Bartolini je tudi scenarist ter je bil tesen sodelavec režiserja Antonionija, leta 1975 pa je režiral film «Altro Dio».
O Na srednji šoli v Krminu bodo v torek in v četrtek ob 19.45 strokovnjaki briškega vinskega konzorcija predavali o zakonodaji v zvezi z obveznimi registri, ki jih morajo imeti vinogradniki. Govor bo tudi o najnovejših u-krepih na področju protiparasitame borbe.
Umrl Anton Peric medvojni aktivist

V Dolu so ob številni udeležbi domačinov ter pokojnikovih znancev položili k večnemu počitku 87-letne-ga Antona Perica, po domače Toneta Pirčevega. Pokojni se je vse svoje življenje preživljal s kmetijstvom. Njegovo protifašistično delovanje sovpada z ustanavljanjem prve skupine v Dolu, ki je bila povezana z Opat jim selom. Ta skupina, ki je pričela delovati 1942. leta, je predstavljala temelj krajevnega odbora Osvobodilne fronte. Anton Peric ie sodeloval tudi v narodnoosvobodilnih
POKLICNI FOTO STUDIO ASSIRELLI
G O RI C A
Ul. S. Giovannl 9 - Tel. 2929 (blizu Kulturnega doma j v gradnji)
♦	slikanje • razvijanje • prodaja
♦	za vsak razviti film brezplačno ena povečava v barvah
||	KMEČKA BANKA	1 V KUKA LESTAN NIC0LČ GORICA — Ul. Garzarolli 105 — Tel. 81-801
	USTANOVLJENA LETA 1909	Edini zastopnik za barvne TV sprejemnike SABA, SCHAUB
		LORENZ, NORD MENDE, LOEVVE OPTA.
	GORICA - Ulica Morelli 14	V prodaji tudi ostali barvni TV sprejemniki kot GRUNDIG, BLAUPUNKT, SIEMENS itd.
	Tel. 2206-2207	Specializirana trgovina za HI F1 naprave: YAMAHA, AKA1,
		SANYO, MARANTZ, AR, ADC, AUGUSTA. CORAL, KOSS NAD,
		THORENS, WINTEC, REVAL.
; W	VSC BANČNI USLUGI ■ MENJALNICA	Vse v najsodobnejših tehničnih izvedbah In po najkonkurenč-nejših cenah.
odborih, imel je zveze z drugimi organizacijami ter opravljal različne naloge. Oba njegova otroka sta bila vzgojena v zdravem slovenskem duhu ter sta se oba vključila v osvobodilni boj. Hčerka Milka je bila tajnica Zveze slovenske mladine v Dolu, sin Mirko pa se je pridružil partizanom v Grčiji ter se je na strani jugoslovanske vojske boril tudi v Makedoniji.
Posebno velik pomen je v življenju Antona Perica predstavljala izgradnja spomenika padlim partizanom. čeprav zaradi starosti in bolezni osebno ni mogel sodelovati z delom, pa je vendarle dragoceno njegovo izvirno pričevanje o nastanku ljudske oblasti v Dolu, o povezavah ter akcijah, tako da so bile njegove informacije dragoceno gradivo za objavo knjige o zgodovini Dola in o njegovem deležu v NOB.
Svojcem pokojnega Antona Perica izreka naše uredništvo iskreno sožalje.
V nedeljo zbor posojilnice v Sovodnjah
V nedeljo, 16. aprila, ob 11. uri, bo v Kulturnem domu v Sovodnjah redni letni občni zbor domače posojilnice. Tokrat bo imel občni zbor še poseben pomen, ker praznujejo letos 70-letnico ustanovitve domače posojilnice, ki je veliko pripomogla in še pripomore h gospodarskemu razvoju sovodenjske občine.
10-Ietnica delovanja ansambla Lojzeta Hlcdcta
Ansambel narodnozabavne glasbe Lojzeta Hledeta iz števerjana praznuje letos 10-letnico obstoja. Ansambel je postal znan ne le v zamejstvu, marveč tudi v Sloveniji, kjer je navezal stike s številnimi podobnimi ansambli. Poleg tega pa prireja ta ansambel že vrsto let uspele festivale slovenske narodno zabavne glasbe v Števerja-nu. Koncert ob 10-letnici ustanovitve bodo imeli v Sedejevem domu v Števerjanu v nedeljo, 16. a-prila, ob 17.30.
Mali oglasi
ODDAMO v najem gostilno s stanovanjem v Sovodnjah. Informacije na telefon 2295 ali 2105 v Gorici.
JEANS (=3
^LUI
KONFEKCIJE:
PLETENINE
SRA.ICF
L> u H i C A
Corso Verdi 99 tel. 83288
SLEI
BOGATA IZBIRA BLUE-JEANS IN VSEH ARTIKLOV ZA MLADE
r'
----1 GORICA, Korzo Italija 76
tel. 81-032
EKNOMEC
^3
PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE — OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ
AUTO SACCHETTI
servis za
'M OHMI mmsnivAo	on '
'i • v! i 41M&O 'L-'
VOLKSWAGEN
PDHSCHS
GORICA — Ulica G. Cascino 7 — tel. 2069
Avtomobilske dobave — Delavnica — Oprema In potrebščine
URNIK: vsak dan od 8. do 12. ter od 14. do 18. ure ob sobotah od 8. do 12. ure
Priznano mednarodno avloprcvozniško podjetje
LA G O R IZI A N A
GORICA - UL Duca D’Aosta 180 - tel. 28-45 - GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
AGROMARKET
IMPORT - EXPORT
SORICA, Ul. Favetti 5 - tel. 27-41
Izkl učni zastopnik traktorjev x ZETOR od 52 do 120 KS težki in kvalitetni v najsodobnejši tehnični izvedbi po zelo konkurenčnih cenah.
Prodajamo tudi vse ostale kmetijske stroje.
MLADINSKI KROŽEK - GORICI
vabi na
PLES
ki bo v soboto, 15. t.m., v prosto^ Dijaškega doma, Ul. Montess® to 84.
Prosveta
Prosvetno društvo «Andrej Pal vec» v Podgori priredi 25. aprila 11. ure dalje piknik pri županf v Podgori. Vpisujejo odborniki ^ štva. Na piknik vabijo Podgorci •* člane drugih prosvetnih društčt
Razna obvestila
Ravnateljstvo trgovskega država1
zavoda «1. Cankar* naproša vse ti dijake ,ki so opravili kvalifikacij izpit, naj čimprej dvignejo diplom1
Izleti
Združenje prostovoljnih kr vodi' cev iz Doberdoba priredi 22.4.11 izlet v Kamniško Bistrico. Vpisd v gostilni pri Periču in v zadf' pri Mili. Cena izleta 5.000 lir. VP* vanje se zaključi 13. aprila. Od iz Doberdoba bo ob 5.45.
Ženski iniciativni odbor za ( riško priredi v torek, 25. apf celodnevni družinski izlet z of dom tovarne konfekcije IDEAL tovarne pohištva MEBLO v S Gorici. Po kosilu v Kobaridu še ogled novega naselja v Bri nju, ki je bil od potresa do porušen.
Za izlet vpisujejo do 15. apl v Gorici, v Ul. Malta 2 (od 17-19. ure), v trgovini jestvin v * mi, Pepca Pintar na OslavjU. domu Andrej Budal v štandb v gostilni Tomšič in pekarni 0 v Sovodnjah, Ivan Petejan na ‘ či, v trgovini jestvin na Vrhu,» vica Vižintin pri Devetakih v . lu, Vilma Gergolet - Jufen na J Ijanah, v občinski knjižnici v I berdobu in v trgovini jestvin pl spomeniku) v Podgori.
Kino
Gorica
Tržič
n um i. j s	iv s!
PRINCIPE 14.00—22.00 «Io sono EXCELSIOR 14.00-22.00 ♦Bilitis*
Nova Goriccr in okolica
SOČA ♦Kasandrin most* — am*^ film ob 16.00. 18.00 in 20.00 SVOBODA «Zadnji kriki iz savan61
italijanski film ob 16.00, 18.00 20.00
DESKLE «Zmaj uničuje gnezdo hongkonški film ob 17.00 in 19-^
Včeraj-danes
DEŽURNA LEKARNA V TRžtf! Danes ves dan in ponoči je u žiču dežurna lekarna Rismonri1 Ulici Enrico Toti. tel. 72701.
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega dragega
Antona Perica
Sin in hči z družinama.
Gorica, Peč, 9. marca 1978
VERDI 15.30—22.00 «L’uomo nel 1 rino», C. Eastvvood in S. Locke,f pecolor, prepovedano mladini f 14. letom.
CORSO 15.15-22.00 ♦Giulia*. . > Fonda in Vanessa Redgrave, co! scope (do ponedeljka) MODERNISSIMO 15.30-^22.00 «B> up*. V. Redgrave in D. Hem®®’ Prepovedan mladini pod 14. letf CENTRALE 15.00-22.00 «Le n*' avventure di Braccio di ferro*.
Iz goriškega matičnega urad*
ROJSTVA: Silvia Moimas. i
SMRTI: 68-letna gospodinja, limpia Miani vd. Postir, 52-1* trgovka Giuseppina Miscou, W ni upokojenec Arzeglio AnibaldL
POROKE: lekarnar Bruno Civ' in uslužbenka Patrizia Bottaz;' Iavec Fulvio Buttignon in del®’ Loreta Brumat; upokojenec Uri11 to Zitteri in upokojenka M®r Malfatti.
OKLICI: trgovec Mauro M6* ni in prodajalka Fiamma Ves* tehnik Roberto Elifani in uslužb ka Teresa Susic; uslužbenec le Scialandrone in uslužbenka ' da Milotti; mehanik Livio Prc del in učiteljica Mario Fabbf0 uslužbenec Riccardo Cecconi j bolničarka Rosalia Loro; polici’ agent Benedetto Valentini in 1 teljica Maria Maddalena Cola* obrtnik Silvio Corbatto in to': niška izvedenka Patrizia li; agent cestne policije Italo H co Piccoli in gospodinja Fid? Meria Passon; uslužbenec Uri" to Zamparelli in uslužbenka P* Scanu; orožnik Cirino Gambit^ gospodinja Benedetta Varotta; jaški podčastnik Antonio TrW in gospodinja Rosa Orlando: vec Silvestro Cadez in uslužb* Rosalba Bertoz.
DEŽURNA LEKARNA V GO#
Danes ves dan in ponoči bjj. Gorici dežurna lekarna Tavasani. * zo Italia 10, tel. 2576.
se toplo zahvaljujemo g. župniku, ^ skemu zboru Kras iz Dola . Polj®11, vsem, ki so na katerikoli način častili njegov spomin.
PffmoHIB dnevnik
GORIŠKI DNEVNIK
9. aprila 1978
OB 150-LETNICI SMRTI GORIŠKEGA SLIKARJA
Bogat prikaz dela Franca Kavčiča v Narodni galeriji v Ljubljani
ftr je prva celovita retrospektivna razstava tega uglednega goriškega umetnika-svetovljana ■ Razstavljena so dela, ki jih hranijo v raznih državah
namen mu je priredila
Narodna galerija v Ljubljani Praznuje letos 60. obletnico svoje ustanovitve. Ob svojem prazni-u je sklenila počastiti še eno ’fn° obletnico, to je 150. oblet-e° smrti slikarja Franca Kav-etča. V ta v svojih
rnembno retrospektivno razstavo l1L ri4'b' Razstava je bila od 2 j	21; marca in bo odprta do
■ maja. Razstava je še poseb-za Goričane lepa priložnost, a Pobliže razberejo slikarske po-eze svoiega rojaka, čigar dela drugače težko dosegljiva. Kavčičevo ime je sicer pri nas omače. Zadnje čase ga omenjajo s Posebnim ponosom, kot da Oa na novo odkrili. Na razpolago pa imamo v našem mest-(ern muzeju le nekaj risb in še f so take, da ga najmanj ozna-Mnogo bolj značilne so te' k’ *° *a.s* 8r,,la Coroninija, Pa so za ogled seveda nedo-Pljiue. in da jih ni Coronini Plodil na ljubljansko razstavo, otskoro ne vedeli, da obstajajo.
c® sem prištejemo še *odlo-mek» Marijinega vnebovzetja iz
Ji
m
„ P dM
lj	Ulm
°seph BcikIoi-: l*ortret l- ranca Kav-Ca v letu 1781 (zbirka Werner Cauclu, Dunaj).
^romberške grajske kapele (tega Coronini poklonil Goriškemu muzeju v Kromberku), je to ves inventar, s katerim razpolaga danes Goriška. To je pač ozumljivo, saj ko se je Kavčič oeljavii v širšem svetu, mu je Postal goriški. prostor pretesen, oto pa tudi del ni tu zapustil,' oe izvzamemo ravno tista, ki so' P™ezana s sorodstvom Kavčiče-m mecenov grojov Cobenzlov z z,°J} Goronini. (In tudi kar se otivike tiče, je na žalost do da-s samo domneva, da je Kavčič Sal tudi goriške vedute.)
• * •
Prireditev Kavčičeve razstave Ljav gotovo ne sodi le v formal-_ , amoralno* obveznost matične li;,Cn,e’ povezano s sicer častit-ver' ,n^etn’cn- Obletnica je bila izvr?S° samo rok- do katerega s'ti eno mnogo bolj zahtevno
znuS°l kot bi na PrVl Pogled Pedal Kavčičev tcasus*.
dor hi pomembnost razstave zun *e po nienem obsegu in j anJem videzu, bi verjetno svo-t„'1Ceno zabelil s precej nega-n }m stališčem do te 'duje uče-h0i:n ’n njenega znanilca. Ob J Pozornem ogledu razstave pa VntJ>am zarišejo vse bolj jasne ng Ze Kavčičeve fiziognomije. In Prnf,am° to: razstava je pravza-fazr, P!erasla Kavčiča samega in to i	Pred nas problematično
y Plavje neoklasicističnega slikar-v evropskem merilu, lju s‘ tisti, ki so se do sedaj base w Kavčičevim vprašanjem, so ni	zavedali, da še zdaleč
ti J>Qoče tePa vprašanja reševa-t>rnl? z domačim gradivom, se NnrrL2	Ki jih ima v lasti
vsi (ina dalerija v Ljubljani, in tvrih°j Poudarjali, da bo morala kocl^nOSl> raziskati še marši-Vsnlr ^ b° slikarjeva podoba v ' -em Pogledu pojasnjena, kij TfJ Pretiravanja bi lahko re-»neit. j ie s pričujočo razstavo ie ^ ,st» postala v marsičem taiiir aanJott- T° nam potrjuje ne
rih obseo risb- ki jih
nam potrjuje razstave (od 2.000 pripisujejo Kavčiču,
i p fu	j •
mnpvJa2^avlieniK le I40- °d do jih nn njegovih 47 oljnih slik pa Pa*,f> na razstavi samo sedem), jfJKt Predvsem tematika.
olitii!!,r biJe nekoliko zadržal pred Se n 7 s ,^aniI' bi brž opazil, da te ate0 Klasicistične komponen-jein i v&čevem snovanju vsilju-Dr)siprePletajo še druge težnje, tičev1 Ju10 ,orei ocenjevali Kav-dveh jurski okus pretežno po ni	pr)stopnjh slikah, ki ju hra-
no I i “ galerija (Fokion z žena	Jonko ter Salomono-
dp Sg.a> ’n pri tem ugotavljali, Kla»iei^/likar Pretirano podrejal se n„, .emu imperatriu. Ko pa stavi* tel razslavi za trenutek u-ra P^d sliko tPorcija poži-poskuTeie aol je*. nas prevzame ie nJ -Vse drugačne interpretacijam ,0a Vunaštva*. In če se (Art-n.vem'° Ke nred dve krajini irnnm*1 ter Odisej in Nausikaa). Klasiri^r^utek' da se slikar iz š„ ' Učnega razpoloženja sku-Mmakniti čisto drugam. zaku,.Tnr>v’ oljnih slik. se pravi tem ’ 1rnV},h izdelkov, nam je po-Me,j ,1e. brati Kavčičeve risbe, »te i--emt s° Predvsem vedute ti-jo h-,1 v monokromiji poustvarja-razpoloženje.
Hat ■ tav° spremlja obširen, bo-- terpen, res dragocen kata-
log. Pripravila ga je dr. Ksenija Rozman. Tu razberemo, da je bila uresničitev razstave povezana z vsakovrstnimi problemi in težavami. Največjo zaslugo pri reševanju teh vprašanj ima prav Rozmanova, ki je vložila v to podjetje ogromnega napora, da nam je osvetlila Kavčičevo osebnost s tolikšno natančnostjo.
Franc Kavčič se je rodil v Gorici leta 1755 (in ne 1762, kot se je doslej pisalo). Bil je sin slovenskih staršev. Njegov rod izhaja iz Volč. Njegov oče je bil krojač. Franc je po vsej verjetnosti obiskoval jezuitsko šolo p Gorici. Biti je moral vsekakor v risanju talentiran, da ga je opazil grof Gnido Cobenzl in mu omogočil študij na dunajski akademiji. In ravno z odhorbm na Dunaj se začenja za Kavčiča edinstven «cur-riculum», ki bo slikarju omogočil tolikšno razgledanost, kakršne so deležni le redki umetniki. Po štirih letih akademije je Kavčiča pot zanesla najprej v Bologno. Čeprav je tu ostal samo eno leto in čeprav je imel tu nalogo, da preriše predvsem akte iz antike po mavčnih odlitkih na akademiji, vendar je iz poznejših del razvidno, da je bolonjsko umetnostno okolje odločilno vplivalo na Kavčiča. Osrednje poglavje Kavčičevega študija pa pomenijo rimska leta. Kavčič se je tu vzgojil v pravega klasicista. Botrovali so mu pri tem najvidnejši teoretiki in zagovorniki neoklasi-cistične doktrine. S sedemletnim bivanjem v Rimu je Kavčič dorasel v enakopravnega člana one družine, ki se je bila nabrala iz raznih krajev Italije in Evrope in ki je iskala v rimskih razvalinah potrditev umetniške zakonitosti in resničnosti, kakršno je v bistvu oznanjala trojica teoretikov, se pravi Lessing, Winckel-mann in Mengs. Zatem se je vrnil na Dunaj. Kmalu nato pa ga spet najdemo v Italiji, to pot v Mantovi, kjer ima nalogo prerisovati v Palazzo Ducale antične odlomke. Končno se je Kavčič mudil še v Benetkah, in sicer polnih sedem let. Po šestnajstletnem bivanju v Italiji se je za stalno vrnil na Dunaj in začel življenje pedagoga: najprej je bil profesor na dunajski akademiji, nato pa je postal njen ravnatelj. Umrl je
l.	1828.
«■ r *» " *	• * *	—
Na prvi pogled se zdi, da je Kavčič v svojem opusu, kljub temu, da se je toliko let mudil na slikarsko tako bogati njivi, kot je bila Italija, tu previdno obšel in prezrl vse to, kar se ni povezovalo in skladalo s klasicistično dogmo. Se posebno da je bil previden pred baročnimi in pobaroč-nimi mojstri, kot da so najmanj zanesljivi. Očitno je Kavčič odklanjal vse to, kar je bilo v slikarstvu slikovitega in se ves zazrl samo v etično vsebino umetnosti. še posebno njegove risbe se nam z večkrat ponavljajočim se motivom zdijo za pogled nehvaležne. pravzaprav nekakšen vzorec za prid!go o vzvišenem. Človeka ima pri tem, da bi obračunaval s tem snovanjem po *ro-mantičnem merilu», se pravi, da bi iskal rpozitivno* le tam, kjer je vzorec najmanj mzorčem. Seveda bi s takšnim merilom morali marsikaj črtati in sprejeti povečini le to, kar je izjemoma naslikano «po navdihu*. V Kavčičevem primeru bj se obdržale predvsem «zakotne» vedute in kolikor toliko njegovo arkadijsko zadržanje. S tem pa mislim, da bi njegovo vrednotenje precej izkrivili.
Bistveno vprašanje pri vrednotenju Kavčičevega opusa je predvsem v tem, koliko je bil slikar temperamenten. Pri Kavčiču pa se je tosebni temperament spoštljivo umikal v ozadie*, kot je zapisal Stele. Ih pričujoča razstava nam brez izjeme potrjuje ta trditev, pa naj gre za antično vsebino ali za nabožno (kolikor
llllllliilflllllimMIMIIIIIIIIIMIIIIIIllllllllllIlltlllMlINl
Briška vina v središču pozornosti
Briška vina »o že osvojila italijanski trg in zato bi bilo morda odveč govoriti o tem. Zadovoljuje pa nas dejstvo, da od časa do časa lahko kaj o njih preberemo v razširjenih italijanskih časopisih, ne- le v specializiranih revijah, kjer je itak veliko napisanega o njih. V turistični prilogi rimskega tednika «La Re-pubblica* prejšnjega tedna smo n.pr. prebrali več člankov o vinih in predlog kako si je treba urediti klet z najboljšimi vini, ki se pridelajo na ozemlju italijanske republike.
V seznamu približno dvesto sort vina iz raznih kleti najdemo tudi nekaj vin našega rojaka Gradimira Gradnika s Plešivega in sicer to^ kajca, beli pinot, sauvignon, sivi pinot, merlot, kabernet, pikolit, ter drue» 'iela in rdeča vina Felluge, Ville Russiz, Angoris, grofa Formen-tinija (sivi pinot).
jo je pač obravnaval) ali pa za vedute. V mitoloških, zgodovinskih in biblijskih motičih je etični moment do potankosti preračunan, ali bolje naučen, zato pa tem manj doživet: kot da umetnika pogojuje neka neopravičljiva obzirnost. Kljub temu pa ie mogoče razbrati, da izpod te obzirnosti utriplje neka prirojena nadarjenost. In prav v tem je drama na pol uresničenega umetnika. Prav tako zgleda, da se je v vedutah bolj zapiral kot pa od piral novi govorici, še posebno beneški. Ves opus daje zato vtis, da je šele priprava na osebno sporočilo. To pa je Kavčič v sebi zamolčal. To obiskovalca še bolj prizadene, ker bere na razstavljenih delih mojstrske poteze v formalnem pogledu in široko raz-gledenost.
Razstava je vsekakor v polni merj dosegla svoj namen, saj je z bogatim gradivom in katalogom zajela umetnikovo osebnost in o-kolje, v katerem je doraščal in deloval.
MILKO RENER



Prva svetovna vojna, begunstvo in nova državna meja so določili Nadi Gabrijelčič in njenim staršem novo bivališče, nov dom v Sloveniji. Tu je naša rojaki nja, najprej v Mariboru, v Ljubljani eno leto, potem v Ptuju dalj časa ter končno v ljubljanski Drami, našla svoj življenjski cilj na odrskih deskah, kjer se je desetletja bogato razdajala publiki v različnih vlogah od zanimive, povsem nenavadne Cankarjeve Hijacinte v Dolini šentflorjanski, pa vse do Pirandellove Generalke. Med vojno je bilo njeno stanovanje zatočišče vseh tistih, ki so v narodnoosvobodilnem boju videli edino pot za obstoj slovenskega naroda in njena želja, da bi se priključila mnogim kulturnim delavcem, ki so šli v partizane, ali na osvobojeno o-zemlje, ni mogla biti uresničena prav zato, ker je OF Nado preveč potrebovala v Ljubljani. Toda, če se je že med vojno morala pokoriti potrebam, ki jih je narekoval težki čas, pa je po voj-
OB IZIDU KNJIGE MARIA BRANCATIJA O GORIŠKEM ŠOLSTVU
Že pred dvema stoletjema so v Gorki in okolici delovale slovenske, italijanske in nemške šole
Avtor je pozitivno ocenil tukajšnjo večjezikovno realnost, potreboval pa bi bil tudi bogato slovensko publicistiko, brez katere ni mogoče preučevati tukajšnje zgodovine
Kavčič /(Tancig
a, -uai*,..,'	'	••
Detajl iz Kavčičeve slike »Fokion z ženo in bogato Jonko«, ki krasi platnico knjige-kataloga, ki jo je Narodna galerija izdala za razstavo.
SREČANJE Z NAŠO ROJAKINJO NADO CABRIJELČICEVO
Sredi bojev za državno pripadnost se je v Gorici obnavljalo Dramsko društvo
Po osvoboditvi je Nada Gabrijelcičeva vodila v Gorici dramski tečaj Njeni spomini na ta burna lota, ko so se odločale nove državne meje
Ko je pred leti Branko Marušič objavil v reviji goriške državne knjižnice »Studi gori/iani* monografijo o slovenskem zgodovinopisju Goriške je marsikdo med tukajšnjimi italijanskimi zgodovinarji debelo pogledal kaj vse in koliko smo Slovenci napisali o tej deželi v kateri bivamo tisoč štiristo let skupjuo z Italijani in Furlani in katere glavno mesto ima tako lep originalni slovenski naziv. Marsikdo je postal pozoren na tako bogato publicistiko, ki je marsiki(ja|t nit dokumentaciji bogatejša {tth podobne italijanske. Večina Tukajšnjih italijanskih piscev pfirTfe, bodisi zaradi malomarnosti in vzvišenega nacionalističnega pogleda na slovensko publicistiko, bodisi zaradi ne-poznanja jezika in ustrezne dostopnosti do slovenskih tekstov, enostavno opustila preučevanje slovenskih tekstov in nadaljevala in še nadaljuje z objavo člankov in knjig o tukajšnji zgodovini, ne da bi se poslužila tega, kar smo Slovenci ustvarili.
Nekateri pisci se kar nočejo sprijazniti z dejstvom, da smo Slovenci ne samo soustvarjalci tukajšnje zgodovine, marveč da jo tudi preučujemo in to na znanstveni način. Zadostuje jim to, kar so napisali razni zgodovinarji italijanskega jezika, ki so v nacionalistični vnemi in nekateri tudi v želji, da bi drugi in oni sami pozabili na svoje slovanske prednike, obravnavali samo italijansko publicistiko in »pozabljali« na dogodke, ki jim niso prijali: le tu pa tam so dobrohotno vzeli v roke kak nemški dokument ali spis, na slovenske tekste, seveda na sodobnejše, pa sploh niso pomislili.
Dandanes k sreči takih prenapetih piscev ni več, oziroma jih je zelo malo. Kdor se loti pisanja pa postane, tudi če bi tega ne želel, ujetnik pretekle nacionalistične miselnosti in publicistike in, čeprav prežet z dobro voljo iri željo preučiti tudi tukaj šnjo slovensko problematiko, trči ob ziJ nepoznavanja slovenske publicistike. Razumemo, da je jezik za marsikoga neprehodna ograja, želeli pa bi, da bi se zainteresirani pozanimali pri tistih slovenskih someščanih, ki se s tem ukvarjajo, če smo Slovenci o tem ali onem vprašanju kaj napisali in objavili.
Tako je tudi z zanimivo knjigo Goričana Maria Brancatija «L'or-ganizzazione scolastica nella Con-tea principesca di Gorizia e Gra disca dal 1615 al 1874», ki je pred nekaj tedni izšla v Gorici. Bran-catiju se pozna, da je želel obvestiti tukajšnjo italijansko javnost o vsem, kar se je na šolskem področju dogajalo v .razdobju dveh stoletij in pol, pošteno omenja prizadevanja tukajšnjih izvoljenih uprav za ustanovitev italijanskih in slovenskih šol, torej šol z deželnima jezikoma, vendar pa ne gre preko italijanskih dokumentov in spisov, ki so seveda pomanjkljivi. Nekateri še posebej, ker gre za spise iz dobe med dvema vojnama, ko so se tudi zgodovinarji vključili v akcijo nasilnega poitalijančevanja naših krajev,
Kako bj Brancatiju prišli prav slovenski spisi o šolskem vprašanju! Po prečitanju njegove knjige sem prebral samo nekaj slovenskih tekstov o tem vprašanju. V «Goriških Slovencih* Andreja Gabrščka je obilo kratkih vesti o tukajšnjem slovenskem šolstvu. Dodajmo še Jožeta Apiha skoro sto strani^ obsegajočo monografijo «Ustanovitev narodne šole na Slovenskem*, kj je izšla v Leto-
pisu Slovenske matice za leto 1895. .In še zajetno knjigo »Osnovna šola na Slovenskem, 1869 -1969», ki .jo je izdal Slovenski šolski muzej v Ljubljani in v kateri je sto strani obsegajoča bogato dokumentirana monografija Tržačana Draga Pahorja o slovenskem šolstvu na zahodnem robu slovenskega ozemlja. V isti knjigi je tudi monografija dr. Janeza Sagadina z zanimivimi u-radnimi podatki o stanju šolstva pri nas tudi pred letom 1869, V ljubi.janikftn (^venskem šolskem muzeju pa je bogata dokumentacija tudi o gariškem šolstvu v prejšnjih stmdrffh. In še: «A. Ožinger je leta 1975 v ljubljanski reviji "Kronika” objavil Članek z naslovom "Študenti iz slovenskih dežel na dunajski univerzi v poznem srednjem veku", v tretji številki za leto 1977 iste revije pa je Janez Janžekovič objavil seznam teh študentov na dunajski univerzi v 16. stoletju. Med temi je bilo kar veliko študentov iz goriške dežele.
Dovolil- sem si tu navesti ne kaj slovenskih tekstov o šolskem vprašanju tudi v naših krajih, ne le da bi dokazal, da imumo Slovenci bogato tovrstno literaturo, katere se lahko posluži vsakdo, marveč tudi ker je ta literatura osnovana na lx>gati doku-' mentaoiii. Ker vsi poznamo nem-ško avstrijsko točnost in pikolovstvo bomo bolj verjeli podatkom, ki so vzeti iz knjig »Statistik der offontlichen und Privat- Volks-schulen in den im Reichsrathe vertretenen Konigreichen und Llindern*. ki so izhajale na Dunaju, kot pa onim objavljenim v knjigi A. Galantija «La lingua e le scuole italiane fuori ctel Re-gno», ki je izšla v Firencah leta 1892.
Te uvodne misli sem moral povedati, da bi pravilno analiziral že omenjeno Brancatijevo knjigo. 'Pisec je mlad učitelj, ki se je potrudil, da je tudi diplomiral na tržaški univerzi z zanimivo tezo o šolski preteklosti goriško - gradiščanske grofije. Svojo diplomsko tezo je potem razširi!, preučil še veliko spisov in dokumentov. in skoro dvesto strani obsegajočo knjigo pripravil ob koncu prejšnjega leta. Izšla je sredi letošnjega marca, predstavljena je bila v goriškem avditoriju številni publiki šolnikov in drugih, ki jih zanima krajevna zgodovina. Mario Brancati, ki se tudi aktivno udejstvuje na političnem 'področju, saj .je eden izmed vodilnih članov tukaišnje krščanskodemokratske stranke in občinski odbornik v Gorici, je na predstavitvi knjige povedal, da je hotel napisati to delo, ker meni, da se mora politik tudi kulturno udejstvovati. Preučevanje krajevne zgodovine pa vliva po litiku tudi željo po boljšem spo znavanju tukajšnje sedanje realnosti.
Knjiga je, mimo naših uvodnih razmišljanj, zares zanimiva. Zgod' ba se pričenja leta 1615, ko so iz avstrijskih dežel prišli v Gorico jezuiti, tu odprli svojo šolo, ki je kmalu postala kulturno in versko središče (zamišljena je bila prvotno kot šota za širjenje katolicizma in pobijanje pri nas razširjenega luteranstva) ne le za tukajšnje plemstvo in bogato meščanstvo, marveč, ker je bil v njej pouk v italijanskem jezi ku. tudi za sinove plemičev in bogatih meščanov iz sosednih de žel beneške republike. V istem stoletju se v Gorici pojavijo tudi uršuiinke, ki odpro šolo za deklice, tudi to v italijanskem jeziku. Tudi ta šola bo cvetela.
V obeh je sicer prostor tudi za otroke iz nepremožnih slojev, v resnioi pa so ti v obeh šolah izjema.
Drug važen mejnik v tukajšnjem šolstvu .je leto 1774, ko odredi cesarica Marija Terezija, da morajo v šolo vsi dečki in deklice do trinajstega leta. To je obveznost, ki se bo šele počasi izvajala v širokem habsburškem cesarstvu tudi zaradi pomanjkanja učiteljev in šol. Odlok Marije Terezije pa je važen, ker pomeni začetek širše šolske vzgoje (v Italiji je šele v sedanji republiki, po drugi svetovni vojni, prišel odlok o obveznem šolanju do 14. leta; prej je zadoščalo pet razredov osnovne šole in še tega se niso marsikje v državi držali), ker daje oodlago za šolanje v narodnih jezikih (pri nas v slo--venščini in italijanščini — še pred francosko zasedbo je v slovensko-nemško šolo na Piacuti hodilo 54 učencev), ker določa razvejano samoupravljanje v šolah z raznimi krajevnimi šolskimi sveti (do tega je prišlo v Italiji šele pred nekaj leti s pooblaščenimi odloki) in ker je solidna podlaga za šolsko reformo v letu 1869, ko se v vsem avstrijskem cesarstvu uvede obvezna osnovna šola. Brancati zaključuje svoje delo z letom 1874, ko je padla zahteva, da se v višje srednje šole uvede italijanščina kot šolski jezik.
Področja, ki jih Brancati opisuje, so zelo podrobno analizirana. Avtor poudarja vlogo, ki so jo imeli razni religiozni redi v odpiranju in vodenju šol v Gorici, poudarja tudi italijanski značaj teh šol. To v sedemnajstem in osemnajstem stoletju.
Kot šolnik se avtor spušča v precej podrobno analiziranje šolskih programov, didaktike in vsega kar je v zvezi z življenjem v šoli. Tu zavzetost pedagoga prekrije zanimanje zgodovinarja. To je posebnost celotne knjigo, kajti čisti zgodovinar bi tu šel mimo. Precej podrobno se avtor ustavlja pri obravnavanju samoupravljanja šol in velikega zanimanja. ki sta ga imeli za to domača cerkev in kasneje domača javna uprava.
Zanimivo je preučevanje kirurške in babiške šole, ki je delovala konec osemnajstega stoletia

; i nr<t.\\!/v\/io\i S1.IU : M U V CON-fTA l’HIN< IPf s. >, Pl I I.RAOISCA Ja) ms ,,i ihm
..i
Na platnici Braacatijeve knjige je notranje stopnišče palače Vanderberg, v kateri je bila jezuitska šola; danes je v njej Državna knjižnica.
v našem mestu, šol v času Napoleonove zasedbe, šol raznih verskih skupnosti v prejšnjem stoletju.
Podroben je tudi opis raznih vrst šol v raznih dobah tja do najnovejše avstrijske šolske ureditve v drugi polovici prejšnjega stoletja.
Avtor je hotel poudariti predvsem stanje v tistem delu gori-ško gradiščanske grofije, v katerem so živeli Italijani in Furlani. Zato najdemo podroben opis šolstva, poleg onega v mestu Gorici, v Krminu, Gradišču in na področju Tržiča. Pri tem je uporabil tudi nekatere še neobjavljene rokopise.
Seveda se .je Mario Brancati oprl na številne knjige, članke in dokumentacijo, ki že obstajajo in ki običajno opisujejo posa mezno šolsko ustanovo. Bogato je črpal iz zapisnikov deželnega sveta, kjer je veliko napisanega o potrebi poučevanja v .jeziku domačinov, t.j. Italijanov in Slovencev, ne pa v nemškem jeziku, to je v jeziku v Avstriji vladajočega naroda.
MARKO WALTRITSCH
fNadalievame na H it ranit
nd skušala zadovoljiti lastno težnjo, ki tudi sicer ni bila v nasprotju s potrebami osvobojenega ljudstva, predvsem na Primorskem, kjer je primanjkovalo profesionalcev na tistem kulturnem področju, po katerem je 25 let zaman hrepenel primorski človek.
In ko smo tako segli spet v spomine na tisto povojno dobo, od katere nas loči že več kot 30 let, nam je pripovedovala:
«Po vojni sem prišla v Trst že julija 1945. leta, sicer po službeni dolžnosti, toda na lastno srčno željo. Pred vojno sem bila nekoč v okupirani Primorski, obiskala sem Gregorčičev grob in ob tej priliki sem spoznala kmetiča, ki me je milo prašil, če imam kakšen slovenski časopis. Ker nisem imela nič drugega, sem mu dala stari časopis, v katerega so bili zaviti moji čevlji. Božajoče ga je zgladil in skrbno spravil. Med vojno nisem nikoli pozabila na ta doživljaj, ker me je globoko ganila želja po slovenski tiskani besedi in takrat sem sklenila ob prvi priložnosti oditi na Primorsko in prinesti ljudem našo slovensko gledališko besedo v recitaciji in v igri. In tako sem prispela najprej v Trst in nato v Gorico, kamor sem odšla po nalogu PNOO, ki mu je predsedoval France Bevk, toda spet zato, ker sem to sama srčno želela.*
Zanimalo me je. kakšno je bilo delo Nade Gabrijelčič v tistih burnih {»vojnah časih v Gorici. Spomnim se, da smo kmalu po osvoboditvi ponovno ustanovili Dramsko društvo, kjer so režirali amaterji, igrali pa nekdanji člani po fašizmu prepovedanega društva in pa mladi za igro navdušeni goriški srednješolci. Goriško Dramsko društvo je imelo veliko tradiciio in nič čudnega, če so med Goričani po vojni kar bruhale želje po oživitvi vsega, kar je bil fašizem prepovedal. Vse kulturne dejavnosti so se kazale v bivšem Trgovskem domu, ki je postal Ljudski dom, center političnih pa tudi kulturnih organizacij goriški h Slovencev in vseh antifašistov, tudi Italijanov in Furlanov. Sploh je bilo v Gorici takrat v letih 1945-47 tako živahno, da srednješolci nismo mogli najti dovolj časa, da bi lahko bili povsod zraven. Toda splošni aktivnosti in prebujenju na prosvetnem ha kulturnem področju je bdlo potrebno čim prej dati tudi boljše profesionalne oblike, ki iih sami nismo zmogli in zato .ie bil toplo pozdravljen vsak, ki ie prinesel na Primorsko svoie kulturno in razumljivo tudi politično znanie. Soomrniam se, da se je oh Dramskem društvu razvila tudj Dramska šola in rtrav Nada Gabrijelčič je bila poklicana, da jo vodi strokovno,
»Dramsko -šolo smo imeli v ma jhna zgradbi poleg južnega kolodvora v Gorici. Stala je sredi zanemarjenega, krmežljavega vrta. Kolikor se spominjam sta bila med učenci dva fanta in tri dekleta. Silvij Kobal je priromal iz Idrije, Ernest Zega s Krasa, dekleta pa so bila iz Postojne in Idrije. Vsi so bili navdušeni in željni gledališkega znanja in poklica. Navdušena sem bila tudi sama, no izmed teh sta bila kas-neie samo dva angažirana v tržaško gledališče: Silvij Kobal in Ernest Zeva. Nasploh pa so bili vsi plamteči in več ali manj nadarjeni. Silvij Kobal je kot veste spaštovan in cenjen igralec Stalnega slovenskega gledališča v Trstu, Zeva pa je odšel v Ko-ner in hudo zbolel, nato pa je delal v novogoriškem dramskem gledališču kot dober karakterni igralec. V Gorici sem stanovala pri zelo prijazni družini Bizelj.*
Zanimalo me je, kakšna je bila družba, v kateri je tisti čas živela. Bili so to vroči dnevi pred odločitvijo nove državne meje med Jugoslavijo in Italijo, goriški Korzo je bil središče nenehnih spopadov med pristaši ene ali druge države. Zavezniki so imeli kaj opraviti, saj včasih nisi
Uj Muvui v ucgusrvuui bližini južnega kolodvora v Gorici Je bil takoj
V njem se Je odvijal gledališki tečaj.
p« osvoboditvi Dijaški dom.
mogel priti iz enega dela Kor za do drugega, tako gosto so bile posejane po ulici in pločniku skupine mamfestantov, ki se niso bale niti policijskega pendreka, niti brizgalke ali vojaškega konja. Odločala se je usoda Gorice in mesto ni nikoli prej in nikoli potem v teh zadnjih 30 in več letih doživelo tako burnih zgodovinskih dni.
»Predvsem sem živela v družbi mladih*, je nadaljevala svojo pripoved naša sogovornica, »poučevala sem jih po več ur. tudi na dom so hodih po nasvete tako, da sem imela le malo časa za družbo. Sicer moram reči, da sem imela kar precej prijateljev-somišljenikov med Goričani: tu so bile Jožica Smetova, vedno zelo agilna in prikupna, pa partizanke Soča in Dana. Slednja, ki je danes soproga gledališkega igralca Aleksandra Valiča, mi je veliko pripovedovala o strašnih eksperimentih, ki so jih na mladih dekletih v njenem taborišču zganjali esesovci.
»Poleg tega sem imela v Gorici zelo bolnega očeta, katerega sem obiskovala vsak dan. V Gorici je tudi zatisnil svoje trudne oči. Zanj namreč dolgo nisem vedela ničesar, ker si je bil pred vojno ustvaril novo družino; odšel je namreč iz Dalmacije in nisem vedela kam. In ko smo tako po vojni enkrat gostovali v Kanalu sem prosila šoferja, da me je zapeljal v njegov rojstni kraj Plave. Čutila sem nujnost, da obiščem njegovo rojstno hišo in ko sem tja prišla je bil doma. Toda bil je še hudo bolan, v postelji. Potem se je preselil v Gorico; ostal je sam, ker (Viu je druga žena tragično umrla.
«če se spomnim Gorice, manifestacij in demonstracij, sovraštva pa tudi prijateljstva ne morem mimj spomina italijanske dramske skupine, ki sem jo prav tako v Ljudskem domu pripravljala za nastop. Nastopili naj bi v Gorkijevi enodejanki. Lepa rdečelaska iz Firenc me je ob priliki moje režije — učila sem jih v tržaškem narečju — vsa ogorčena prekinila z besedami: »Ne izgovarjajte to prostaško tržaško besedo sburtare, recite spingere. Jasno, saj je bila iz Firenc, kjer je doma najlepši italijanski jezik.*
Tudi sama se spomnim kako dobro smo se razumeli mladi slovenski in italijanski antifašisti in kako smo skupno branili Ljudski dom pred napadi fašističnih prenapetežev in nacionalistov, Ti so «vladaii» bolj od Garibaldijeve kavarne proti južni postaji, od nje navzgor po Korzu pa so bili gospodarji situacije maši*. Toda okrog Ljudskega doma, našega bunkerja, so bili večkrat spopadi. Tako se tudi Nada Gabrijel-čičeva spominja teh vročih dni in pravi: »Imeli smo napovedano generalko dopoldne in produkcijo zvečer. Tečajniki so bili z mano vred živčni, kako bo igra potekala. Toda obe sta iz čisto drugih razlogov, kat igralskih, bili zelo žalostni. Nahujskam pobalini so napadali Ljudski dom in metali v vrata bercin ter sežigali in se tako divje obnašali, da zvečer ni bilo nikogar na produkcijo, toda mi smo kljub temu odigrali ves repertoar. Dekleta so se že dopoldne bala zapustiti stavbo po generalki, ki smo jo bili izvedli. Prijela sem jih pod roke in pogumna odšla na Korzo. Moram reči, da so ti divji pobalini kar obstali in mirovali. Na cesti sem nato doživela še en izpad: kratkohlačni smrkavec mi je vrgel kamen v nogo z vzklikom »maledetta sciava!*. Spet sem doživljala isto narodnostno ponižanje kot v svojih otroških letih. Ta prizor me je nehote spomnil na hlapca Jerneja, ki mu otrok vrže kamen.*
Zanimalo me je, ali je naša igralka in režiserka še dolgo zatem ostala v Gorici.
«Ob zaključku tečaja sem s» vrnila v Trst, tovariš Levin mi je sicer ponudil, da bi vodila slovensko gledališče v okviru goriškega Dramskega društva, toda tega odgovornega mesta si nisem upala prevzeti, ker sem bila prepričana, da za tako dedo nimam dovolj organizacijskega talenta. Vmila sem-se v Trst in • tržaškim gledališčem večkrat gostovala v Gorici, tudj na podeželju.*
Kakšen pa je bil odmev občinstva v tistem času na Primorskem?
»Bil je povsod topel, prisrčen. Iz teh gostovanj pomnim spomin na vasico v Brdih, kjer sem nA skali videla napisano: «Marija moli za nas, vsi smo Tvoji, vsi partizani.* To se bo marsikateremu zdelo smešno, pa ni. Tu delavec, kmet, istovetita osvobodilni boj z religijo, prav tako jima je bil boj svet, kot jim je bila Marija. Ta čist pristop ljudi, ki se niso borili za materialne pridobitve, ampak za svobodo svojega naroda.*
Torej je bil ta narod vreden, da si prekinila svojo uspešno gledališko rast v ljubljanski Drami in odšla na Primorsko, kjer gledališča sploh še ni bilo?
»Ne morem pozabiti primorskega občinstva, njihovo navdušeno priznanje našemu delu, to ni moč primerjati niti z najbolj blesteč« gledališko kritiko.*
DORICA MAKUC

PnmoreHTfiievnik 6
KULTURA
9. aprila 1971
ZAPISKI S TURNEJE
Nušičeva «Oblast» s SSG zabavala srbsko občinstvo
Gostovanje v Svetozarevu, Beogradu, Kragujevcu in v Nišu ter na povratku še v Ljubljani
Že od nekdaj so bili potopisi hvaležna snov. Ko se je Slovenc sko gledališče iz Trsta odpravljalo na krajše gostovanje v Srbijo z Nušičevo komedijo OBLAST sem sklenil, da bom na koncu potovanja napisal krajšo reportažo. Pridno sem si beležil pegatke in sedaj izpisujem prečiščene beležke v potopisni dnevnik.
2(i. marca 1978 — nedelja. Ob 17. vu-i odhod avtobusa izpred Kulturnega doma. Italijanski blok... jugoslovanski... avtocesta... zunaj tosi... sedaj že rahlo naletava... Ljubljana... dežuje! V restavraciji na ljubljanskem aerodromu Brnik si želi vsak privezati dušo, kot temu pravimo, da bi bolje prestal let do Beograda. Natakar šviga gor in dol. na mizo pa ne pride nič — dušo si lahko privežeš, tudi telo, tako zaukaže stevardesa, v želodcu ti pa vseeno kruli. Letalo je vzletelo, po naših podatkih, deset minut prej! Tudi pilotom se mudj k večerji! Ob 21.45 smo že na letališču v Surčinu (Beograd). Avtobus Kompasa čaka! Vstopimo! Smo vsi? Vsi! Gremo! Smer Svetoza-revo! Vije še cesta, vije! Med potjo mali odmoir v Motelu. Za gastronome krajevna specialiteta «vodni pasulj*. Vzemi 4 do 5 belih fižolov, dodaj poper ali papriko, dob j vode — serviraj! Dober tek! V hotel Levac, kakih trideset kilometrov iz Svetozareva, smo prišli, ko se je že danilo. Hladni poletni dež in «udobne» francoske postelje eo nas zazibale v globok sen.
27.	marca 1978 — ponedeljek.
Okrog 11. ure krajši izlet v okolico, h klcštru Kalenič, zgrajenemu v XIV. stoletju. Pozno popoldan ogled muzeja jugoslovanskega naif slikarstva, nato v gledališče. Do pričetka predstave krajši zasebni ogled mesta.
Občina in mesto Svetozarevo se razprostira v srcu Pomoravja. Pred vojno se je ta kraj imenoval Jagodina. Novo ime je kraj prevzel po Svetozaru Markoviču, velikem revolucionarju, ki je s svojimi idejami preobrazil ta kraj. Zanimiv je tudi podatek, po katerem naj bi Svetozar umrl v Trstu leta 1875, ko se je z Dunaja vračal v rodni kraj. V Kulturnem centru «Svetozar Markovič* dve veliki gledališki dvorani z okrog 1.300 sedeži, kjer vsakodnevno predvajajo filme, mesečno pa tudi gledališke predstave, koncerte in likovne razstave, poteka v tem tednu VII. festival domače komedije. Nastopili so razni srbski teatri, na koncu srečanja pa je izven konkurence nastopilo tudi naše manjšinsko gledališče. Pozornosti, ki smo je bili deležni, si kajpada ne bi nikoli pričakovali. Nastop se je od začetka do konca odvijal ob najpazljivejšem posluhu občinstva, ki ni štedilo ne s smehom, ne z aplavzi. Ni čudno, da je predsednica ocenjevalne žirije VII. festivala «Dnevi komedije* izjavila : «Če bi vaše gledališče nastopilo v. konkurenci z ostalimi letos tu prisotnimi gledališči, bi odnesli vse nagrade.* Škoda!
P<< predstayi je bil za goste in
Kulturni center Svetozar Markovič v Svetozarevu
povabljence imeniten sprejem v mestnem hotelu. Pozno v noč ali bolje zgodaj zjutraj smo se z avtobusom vračali nazaj v planinski raj — v naš hotel Levac gor na hribčku daleč izven mesta.
28.	marca 1978 — torek. Ob 14. uri odhod avtobusa iz Svetozareva v Beograd. Predstava v Jugoslovanskem dramskem pozorištu. Pogum pred sicer neštevilno beograjsko publiko (kje so bili vsi Slovenci, ki žive v Beogradu) sta nam vlivala režiser naše predstave Miroslav Belovič ter glavna tajnika italijanske ambasade v Beogradu. Po prijetnem srečanju obeh ansamblov odhod avtobusa za Kragujevac.
29.	marca 1978 — sreda. V dopoldanskih urah smo si ogledali spominski park «Kragujevački oktobar* kjer so 21. oktobra 1941 kruto nemški okupatorji pomorili kar sedem tisoč ljudi,- Park se razprostira na 350 hektarjih, na njem je 30 skupnih grobišč. Nekaj smo si jih* ogledali kar iz avtobusa, saj pelje mimo njih 7 km dolga cesta. Na nekaterih grobiščih se dvigajo monumentalne skulpture. Na grobišču, ki zagrinja 300 mladih trupel, kragujevskih dijakov in 18 profesorjev, so naši mladi statisti položili v imenu SSG spominski venec.
V spominskem muzeju «21. oktober* je zbranih okrog devet tisoč dokumentov iz revolucionarne zgodovine Kregujevca in Šumadije.
Prvi stik z vodstvom in igralci gledališča Joakim Vujič je bil nadvse prijateljski. Stopnjeval se je na predstavi in na zakuski. še pozno v noč so «bolj vztrajni* ob pesmi in žlahtni kapljici utrjevali pobratimijo.
30.	marca 1978 —■ četrtek. Po zajtrku odhod v. Niš. Nastanil smo se v hotelu Ambasador. Če se ga resnično poslužujejo diplomatske osebnosti nisem mogel zvedeti, če se ga, pa ni čudo, da so pri svojem delu vedno budni. Ulični promet in rano sonce, ki ti navsezgodaj posije, kljub lahki zavesici, dobesedno na posteljo, ti ne dopustita dolgega spanja. Kljub predstavi in banketu smo bili ob šestih že vsi pokonci.
31.	marca 1978 — petek. Potovanje Niš-Beograd-lietališče Sur-čin. Sto kilometrov, dvesto, tristo... več... manj... prispeli smo! Ob dvajseti uri smo bili že na ljubljanskem letališču Brnik, u-ro pozijeje pa že v hotelu Kompas v i5t**j«fj'
1.	aprila 1978 — sobota. Ob
19.30	predstav* v Drami SNG v Ljubljani*. OfočiflAfvo zadovoljno z igralci — igralci z občinstvom! Dolgotrajno ploskanje! Uspeh! O-krog 23. ure odhod v Trst... meja... dom!!!
Če je vsako gostovanje kamen preizkušnje za vsako gledališče, smo tudi tega sijajno prestali!
ADRIJAN RUSTJA
TRI POMEMBNE INFORMACIJE O NAŠI PROBLEMATIKI ZA ITALIJANE
PETA REVIJA »PRIMORSKA POJE 78* V NOVI GORICI
Sovodenjski nonet in kriška Vesna edina zastopnika iz našega zamejstva
Pojavili so se tudi novi ali oživljeni zbori iz Renč, Podbrda in iz Vipave
Peta revija «Primoreka poje* je bila v Novi Gorici dne 26. marca. Nastopili so: Sovodenjski nonet, mešani zbor Svoboda iz Renč, moški zbor Združenja šoferjev in avtomehanikov iz Idrije, mešani zbor iz Podbrda, moški zbor Vesna iz Križa, lovski zbor Zlatorog iz Vipave, mešani zbor Golobar iz Bovca, partizanski moški zbor Simon Gregorčič iz Kopra, mešani zbor iz Divače in moški zbor Franc Zgonik iz Branika.
Prvič smo se srečali s tremi zbori: iz Renč, iz Podbrda in z moškim zborom lovcev iz Vipave. Med temi je vsekakor najdlje v svojem prizadevanju prišel meša-,IH iz Podbrda, ki razpola&ft.fudi z dobrim glasovnim materialom. Slavica Kovač, ki zbor vodi, je potov,o . vejiko truda .vložila že ža dosego pravilne izgovarjave, pa tudi na področju pevske ubranosti je že precej storjenega. Seveda bo treba še marsikaj izpopolniti: bolje razviti višine pri sopranih, doseči njihovo intonančno stabilnost tudi v nižjih dinamičnih stopnjah, kadar — kakor pri večini pevcev — začno zapirati usta ali kadar
•tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiHiiiimiiitiimiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiitiiiiiiiiin
KVALITETNO IN PESTRO ZA OTROKE
«Kurirčkove zgodovinske slikanice )
Vseh 5 slikanic obravnava tematiko narodnoosvobodilnega boja Avtorji so priznani slovenski pisci in ilustratorji
Nedvomno se Slovenci danes lahko pohvalimo, da imamo zdaj in že vrsto let kvaliteto in pestrost otroških slikanic na svetovni ravni. O tem nam najbolje pričajo tako avtorji slikanic, ki so skoraj vsi iz vrst naših najuglednejših pisateljskih peres, na drugi strani pa so tu predvsem ilustracije, ki so jih prispevali naši najuglednejši slikarji in slikarke. Tako težko govorimo o slovenski slikanici kot kiču. kot pobarvanki, ki naj bi ustrezala izključno komercialnim ciljem, temveč lahko trdimo nasprotno. Slovenska slikanica, zlasti kar zadeva ilustracijo, je umetniško na visoki ravni, v glavnem imajo ne samo visoke estetske, temveč tudi vzgojno vrednost, saj predvsem s svojo slikarsko kvaliteto vzbujajo in gojijo že pri najmlajših ustrezno likovno naravnanost, ki vodi k dvigu , in vzgoji estetskega, likovnega okusa in občutja.
V tem smislu ie treba vsekakor (.»zdraviti tudi najnovejšo serijo petih »Kurirčkovih zgodovinskih slikanic*, natisnjenih v velikem formatu, ki po svoje, predvsem tematsko, prinašajo na področje naših slikanic nove razsežnosti ip v nekem smislu tudi nove vsebinske prijeme, saj že ' sam • naziv »zgodovinske slikanice* pove dovolj, a vendar še ne Vsega. Namen te serije je vsekakor v nekem smislu celo enciklopedičen. to je, uglašen je na posamezna zgodovinska «eesla» ali iztočnice, ki jih skuša tako ‘besedno kot slikovno čim jasneje. učinkoviteje in tudi ne navsezadnje umetniško izraziti in s tem posredovati mladim in naj-mlajšim bralcem
Že bežen razbor naslovov prvih oetili slikanic* nam jasno oo-ve, za kaj gre. Gre za obravna vo posameznih najpomembnejših ali najznačilnejših dogodkov ali pojavov našega narodnoosvobodilnega boja. Včasih suho. zgo dovinsko in znanstveno neoporeč-bo plačevanje ali dogodek hoče
slikanica podati prav tako enei-klopedijsko neoporečno, vendar s popolnoma drugačnimi sredstvi in načini. In v tem tiči morda najpomembnejša vrednota teh slikanic, saj so jih, mimo pisateljev, napisali tudi strokovnjaki, katerih imena najdemo v našem zgodovinopisju.
Tako je torej zdaj pred nami prvih pet zvezkov te, take rekoč otroške ilustrirane enciklopedije uglašene na tematiko našega narodnoosvobodilnega boja.
Besedilo za orvo slikanico je napisal naš znani pisatelj in pisec za mladino Leopold Suhodolčan in ji je dal naslov »Zgodilo se je šestega aprila*. V svojem kratkem zapisu iz svoje mladosti se je spomni] začetka druge svetovne vojne na naših tleh, saj že sam naslov dovolj eksaktno in zgodovinsko točno napoveduje, da gre za nacistični napad na Jugoslavijo 6. aprila 1941 in s tem za začetek dolgega, štiriletnega obdobja druge svetovne vojne na naših tleh in našega boja proti fašizmu. Suhodolčanova pripoved je jasna, nazorna in bo vsekakor znala skozi lastne, otroške spomine tudi1 današnjim m prihodnjim generacijam ponazoriti in oživiti tisti dan tako. kot ga je doživljal pisatelj kot otrok v nekem obmejnem kraju na bivši avstrijsko-jugoslovanski tedaj nemški, meji. V tej svoji kratki pripovedi tlam je avtor ponazoril vso takratno stisko, grozo in ori-čakovanja, bombardiranje in prve boje ter razsulo bivše jugoslovanske vojske, vse to oa je ilustrator Aco Mavec z živimi barvami in rahlo poenostavljenimi. a dovolj avtentičnimi ponazoritvami. zlasti bivše jugoslovanske vojske, tako ustrezno do polnil besedilo in mu dal s tem tudi avtentično, zgodovinsko podobo tistega časa in dogajanja
Ivo Zorman, prav tako naš znan pisatelj in mladinski pisec, je avtor druge slikanice pod na slovom «Uporne Dražgoše* Tudi Zorman .ie skozi otroške 'oči in
doživljanje upodobil to veliko, danes že legendarno bitko na Go-nejskem. prav v srcu okupirane Evrope, ki je imela, to ugotavljamo danes, dalekosežne posledice tako za naš narodnoosvobodilni boj, kot tudi za dotlej še nepremagane in ohole nemške o-kupatorje. Druga, še pomembnejša dragocenost te slikanice, pa tiči zagotovo v ilustratorju, saj je »Uporne Dražgoše* ilustriral naš znani in odlični slikar Ive Šubic, ki je bil sam udeleženec te bitke in eden redkih preživelih prič dražgoške epopeje. Njegovih ilustracij ne odlikuje samo visoka umetniška raven, temveč še zlasti pretresljiva in dognana avtentičnost, s katero se .je Šubicu posrečilo po tolikanj letih barvno, kompozicijsko, žanrsko in doživeto upodobiti vse tisto, česar ne zmoreta ne pero in spomin. Tako so njegove ilustracije posredno tudi izredno dragocen dokument in pričevanje o dražgoški bitki in se ujemajo skladno z besedilom slikanice ter tako v polni meri dosegajo zagotovo svoj namen in cilj.
Tudi tretja kurirčkova zgodovinska slikanica obravnava nrav tako legendarno bitko na Pohorju in .jo je pod naslovom «0 pohorskem bataljonu* napisai France Filipič, Ime Franceta Filipiča ie sicer znano kot pisca in raziskovalca zgodovine tega bataljona, zato je toliko bolj prav, da je prav njegovo pero. zapisalo to zgodbo, zgodbo, ki jo je odlično iri dokaj nekonvencionalno ilustriral Štefan Planinc. Planinc je z izredno jasno, natančno risbo in hotenim posnemanjem fotografije tako umetniško še bolj podčrtal dokumentarnost 'n zgodovinskost te slikanice, pri tem pa je pokazal tudi izrazit barvni občutek, ki ga je znal tudi kompozicijsko, nevsakdanje, a vendar učinkovito jn razumljivo posredovati mladim bralcem Njegove ilustracije so brez' sleherne odvečne dodatnosti, stroge so v svoji fakturi, realistične, a ven-
dar z osebno noto slikarja, ki se natanko zaveda zgodovinskosti in izredne dramatičnosti upodobljenega sižeja.
Četrta slikanica iz te serije ni sicer vezana, kot doslej omenjene tri slikanice, na kak določen, konkreten dogodek iz našega narodnoosvobodilnega boja. Slikanica nam pripoveduje, oziroma, če se izrazimo enciklopediisko, o-bravnava partizansko saniteto in je posvečena bolničarki Vidi. kakor jo je videl in občutil Ivo Zorman ter hkrati s tem postavil preprost, a plastičen spomenik vsem tistim znanim in neznanim partizanskim bolničarkam, ki so tudi za ceno lastnega življenja iztrgale smrti marsikaterega ranjenega partizanskega borca. Zgodba o bolničarki Vidi je preprosta, odlika njenega značaja in tudi uspeha pa ni samo v njeni vednosti o bolničarskih zadevah, temveč tudi v razumevanju za ranjene . tovariše, kar je bilo pogosto pomembneje in koristneje od strokovne pomoči. Avtor izkoristi svojo zgodbo tudi tako, da ranjeno bolničarko popelje v partizansko bolnišnico, konkretno bolnišnico Franjo in s tem še bolj razširi in zaokroži temo o naši partizanski saniteti. Ilustratorka Marjanca Jemec - Božič je z rahlo stilizacijo in kompozicijsko poenostavitvi jo, vse - to pa z dobrini občutjem za barve, prav tako svojsko realistično upodobila tako bolničarko Vido in njena dejanja kot tudi okolje in kon spirativnost partizanske bolnišnice Franje, ki je že po svoji legi in lokaciji nudila tudi slikarsko dovolj invencije in možnosti izraza. Kljub modernim oriiemom je njena podoba doživeta in prizadeta ter tako skiarino dopolnjuje samo besedilo slikanice.
Zadnja, peta slikanica pa je posvečena partizanskim kurirjem nasploh. Ivo Zorman je dal svojemu besedilu nepretenciozen na-
DUŠAN ŽELJE7.N0V
(Nadaljevanje na 8. strani)
začne popuščati zbranost. Ženski del zbora je glasovno zlitejši in prožnejši od moškega, ki naj bi se zavzel za večjo kompaktnost in natančnost v delovanju. Nadaljnji trud v tej smeri bi zboru, ki ima že določeno lepoto celotnega zvo ka,. v interpretacijah pa se nagiba k neposredni sproščenosti, utegnil nameniti pomembnejše mesto, v zborov: kem življenju pri nas. Na sporedu je bila Pregljeva Nad vasjo že dan ugaša, Gočeva Počiva jezero v tihoti in Kramolčeva Sem se rajtov ženiti.
Mešanj zbor iz. Renč, ki ga vodi Anton Klančič, je na začetku svojega delovanja in ni mogoče pričakovati otipljivejših rezultatov, posebno že zaftMrtejSS1,' 'lM- 'se' je prezgodaj sreS&fž'* zahtevnostmi, za katere še rti dovolj pripravljen, na področju glasovne obdelave, čeprav ima zbor dovolj dobre pevce. Vrabčeva Bilečanka predstavlja nemajhen problem za sopransko skupino celo pri zborih večje pevske tradicije. Mislim, da je zbor iz Podbrda ubral ustreznejšo not, ko si je za začetek izbral preprostejši program, ki proži več možnosti za uspešen pristop k'sistematični pevski vzgoji bodisi v glavnem bodisi v muzikalnem pogledu, kajti ta mora biti postopna: trud za oblikovanje glasov, skupin in celote, uvajanje v interpretacijo od lažjega in dojemljivejšega v skladu s stopnjo pevske usposobljenosti, kakor tudi z rastjo dojemanja vrednot. Vsekakor nas veseli, da je številno zbran zbor začel v Renčali zopet obnavljati pevsko tradicijo, ki je bila pretrgana vrsto let in lahko pričakujemo, da bo s svojim dirigentom v nadaljnjem rizadevanju dosegel lepe uspehe. Poleg Vrabčeve Bilečanke sta bili i"* sporedu še Habbetova Prva ^ o mlad in Adamičeva Dekletce podaj mi roko.
Lovski zbor Zlatorog iz Vipave, ki i vodi Franc Župančič, sestavljajo pevci, za tisto vipavsko območje' značilno mehko obarvanih glasov, ki imajo posebno zvočno lepoto, zlasti tenorji. Poleg tega ima zbor že po zasedbi skupin precej ravnomeren glasovni sestav. Vendar si bo moral še pridobiti potrebno enotnost v delovanju. Basovski skupini nista dovolj čisti, včasih se zdi, kakor da več pevcev ne obvlada popolnoma svojega deleža. Potrebno bi bilo tudi več glasovnega izoblikovanja za dosego boljše homogenosti, več notranje discipline, da bi zbor postal bolj prožen in o-sredotočen v lepoto izraznega oblikovanja. Na sporedu je bila Šivi-čeva Ob razhodu, Simonitijeva Moje sarc in Venturinijeva Lovska.
Sovodenjski nonet, ki ga vodi Zdravko Petejan, bo moral težiti k večji skladnosti v delovanju in prečistiti intonativno šibka mesta tenorjev, ki nižajo, pa izogibati se noriamentiranega prednašanja. Najboljše je bila pevsko in inter-pretacijsko izvedena Liparjeva Partizanovo slovo, pri kateri so bili zveneči basi v intonaciji najbolj trdni. V nadaljnjem bi svetovali večje i>o?lobitve pri oblikovanju, izogibajoč se odrskim e-fektoni. Na sporedu sta bili še Simonitijeva Pesem galebu in ljudska V GorjaJi v priredbi B. A-damiča.
Moški zbor Združenja šoferjev in avtomehanikov iz Idrije, ki ga vodi Ivan Rijavec, je potrdil svoje stalne delovne težnje, ki so mu letos prinesle uspeh: pesmi Bela breza Z. Prelovea. Te oči T. Ar beauja in V nedeljo popoldan R. Simonitiji, so bile solidno naštudirane; zbor je pridobil na zlitosti in pevski discinliniranosti ter na izgovarjavi. Petje je izrazito komorno. interpretacije odražajo prepričljivo nbčutenost. Pri končnih akordih v f —ff več kontrole proti izstopajočim glasovom!
Kakor ta zbor, je tudi mešani
zbor Anton Možina z Brja, ki ga vodi Stanko Benko, zapustil vtis resnih prizadevanj, ki so prisotna že od začetka «Primorske poje*. Mala vas je zbrala domala vse, kar lahko poje. Z maloštevilnim zborom ni imel pevovodja lahkega dela ne pri glasovni izobrazbi ne pri interpretacijah, vendar je u: spel izoblikovati zbor do relativno zadovoljive glasovne izravnanosti in ga usposobiti za sodobnejšo literaturo. Seveda ni vse najpo-polnejšc: priboriti s:i je treba večjo kompaktnost, v Ravnikovi Poljska pesem je bilo nekaj neenotnih vstopov ih zaključkov fraz, alti na nekaterih mestih niso dovolj sledili dinamičnemu tanjšanju, nekaj negotovost* je bil» žuliti v basih pri Premriovi V Korotan. Interpreta cije omenjenih p^smi kakor tudi Chailleyeve Les yeux de Maria-nita so bile dokaj plastične.
Moški zbor Vesna iz Križa, ki ga vodi Francko Žerjav, je imel na sporedu Vrabčevo Slovensko pesem, bosansko narodno Karan-file in Pavčičevo Potrkan ples. Prva in tretja sta bili interpretativno sprejemljivi, druga je bila glasovno preforsirana. Še nadalje posvetiti več pozornosti intonativ-ni čistosti in natančnosti v zadevanju ter enotnosti, zlasti pri drugih basih. Večja notranja pevska disciplina bi drugače glasovno sorazmerno dobremu zboru prinesla večjo kompaktnost in prožnost ob nadai'niem trudu za lepoto tona in enotnost pravilne izgovarjave.
Moški zbor- Golobar iz Bovca vodi Danilo Durjava, ki je za spored izbral Srebotnjakovo Nagelj, Rijavčevo Ob Kolpi in Hochreiter-jevo Gosposvetski zvon, med katerimi je relativno najprepričlji-veje učinkovala druga pesem. V zadnjem času je zbor nekoliko pri boril na glasovnem področju, pri svojem nadaljnjem delu pa bo moral polagati pozornost na intonativno plat, zlasti pri prvih tenorjih, dihanju, enotnosti ob vstopih, enotnem sodelovanju vseh pevcev pri dinamičnem razlikovanju in se izogibati «odprtih» glasov posameznikov.
Partizanski moški zbor Simon Gregorčič iz Kopra je pod vodstvom Matjaža Ščeka v zadnjih dveh letih zastavil intenzivno delo. ki mu prinaša tudi določene rezultate tako v pogledu prizadevanja za glasovno zlitost in izrav-
nanost kakor za natančnost pri študiju in nazornost interpretiranja del. Tudi to pot so bile pesmi — Ježeva Verzi, MokranjčeVa Njest svjat, Vrabčeva Bilečanka — solidno pripravljene in dovolj ubrano zapete, čeprav je bilo nekaj izstopajočih posameznikov v drugih basih, nekaj neenotnosti ob zaključkih fraze pa razlik v vokalizaciji. Interpretativno nazornost, ki, je bila prisotna v celotnem sporedu, je nekoliko prizadela oblikovalna zasnova Vrabčeve Bilečanke, ki se je ob koncu v nelogično s celotno skladbo povezanim prehitrim tempom nagnila v odvišen učinek.
Mešani zbor iz Divače, ki ga vodi Edi. Race, je imčt rfš”sfjdfč-: du Sattnčrjcvo Pozimi iž! 'šile, ih Vrabčevi Vsemu dane sp pijegra^ de ter Kresno jutro. Tudi ta zbor je v zadnjih letih napravil korak v glasovnem izobraževanju ih izvajalskih prizadevanjih. Poleg dokaj dobro pripravljenih prvih dveh je bila zadnja pesem morda le nekoliko pretežka oziroma je prezgodaj, še ne popolnoma dojeta,1 prišla do svoje izvedbe. Zbor je med redkimi, ki polaga veliko pozornost na pravilno izgovarjavo, ubranost in zlitost pa občasno moti intomativna plat sopranov, neenotnost ob zaključkih fraze in občasna ošibelost homogenosti v te-, nor j ih.
Moški zbor Franc Zgonik iz Branika, ki ga vodi Gvido Filipčič, je zapel Ježevo Verzi, Ravnikovo Kam si šla mladost ti moja in Deep river v Srebotnjakovi obdelavi. Tudi ta zbor ima lepe izvajalske rezultate za seboj. Mislim pa, da zahtevni prvi dve potrebujeta še nadaljnje obdelave, da bi se pevci Jj utrdili v gotovosti natančnega zadevanja, čvrsteje dojeli in doživeli vrednote skladb in tako verne je sledili oblikovanju otiplji-* vo nakazanega interpretativnega koncepta dirigenta, ki je zasledoval notranje logično povezano izpeljevanje.
IVAN SILIČ
ŠOLSTVO IN JEZIK: PROBLEMI PREDLOGI
7 e dni je pri Založništvu tržaškega tiska izšlo troje publikaciji na katere je potrebno posebej pozor Hi. čeprav so napisane v italijanskem. ježiku in so torej P1' venstveno namenjene italijanske mu občinstvu: So pa rezultat delo naših zamejskih institucij in P°' sameznih znanstvenikov in preti' stavljajo bogat vir informacij 1 problemih in realnosti Slovenci v Italiji, pričajo pa tudi o stopli' znanstvenega dela pri nas. Seveda želijo številne take italijanske 'z' daje Založništva tržaškega tiska zbuditi zanimanje in poglobiti znO' nje Italijanov o nas, kar naj dovedlo do bolj pospešenega rešf’ vanja problemov slovenske1 narod' nostne skupnosti v Italiji. ProO bi bilo, da bi se sedaj ndši. into-lektualci, politiki, kulturni delavci še potrudili in se tudi osebno zavzemali, da bi to gradivo prišlo v prave roke in na prave nasl°' ve, skratka, da bi naletelo na (fl*: odmev, kot ga zasluži.
Med zdajšnjimi novostmi sta tiri publikaciji Slovenskega raziskoval' nega inštituta o problemih našepo šolstva. Prva je razširjena »W lijanska izdaja zbornika prispevko* na posvetu o slovenskem šolstvu 11 Italiji ATTl DEL CONVEGNO SVILA SCUOLASLOVENA IN ITALI A ki na //reko tristo straneh nudi ro1 precizno sliko o stanju našega šol' stva, kakor se je izoblikovala t* posvetu septembra 1975. Velik ro-ziskovaln' in znanstveni, napor, k1 so ga vložili številni sodelavci, pričuje i zavesti, kako primarnega pomena je obravnavana problematika in kako nujne so spremembe in ustrezne rešitve problemom na tem področju.
Druga izdaja SLORI obravnave tudi šolo v Benečiji, predvsem *vprašanje materinščine in kraje1’’ nih kulturnih vrednot pri pouku " teh krajih. Avtorja publikacije L" SCUOLA NELLA BENECIA: PROBLEMI E PROPOSTE, ki obsege 72 strani, sta Viljem Čeriio in Pa' vel Petričič. Posebno slednji je 1 svojimi didaktičnimi m metodološkimi prijemi že zbudil širše zanimanje pedagoških krogov tako 1 movehijuAkot v Italiji. Njegoš ''Predlogi''v sestavku La ricercO tfdlnbieiKe nelle Valli dčl Natison‘ so tudi v slovenskem merilu kvaliteten prispevek k približevanj11 šolskega pouka življenju in kulturi družbe, v kateri šola deluje.
Tretja knjiga je zbornik prvega ciklusa predavanj na kulturni!1 dnevih «Nediže», študijskega centra, ki deluje v Špetru. Prinaša obravnave o jeziku, o izraznih tradicijah in slovstvu v Beneški Sloveniji pod naslovom LINGUA, SPRESSIONE E LETTERATUR* NELLA SLAVIA 1TALIANA, obsega pa 140 strani. Obdelava P ročja je temeljita in v marsičem prinaša nove izsledke in opozori11 na novo gradivo, za kar jamči]1 tudi imena sodelavcev: Tine Logar, G. B. Pellegrini, Pavle Mo1' kil, Milko Matičetov, Breda Pog* * * * v relec. Vsekakor bo po objavi ** publikacije, ki ji bo te dni sledil tudi njena slovenska izdaja, teP operirati z naivnimi psevdoznOO' stvenimi tezami ali diskvalifiM cijami o jezikil in narodnostnoH* značaju v Benečiji.
Te tri publikacije predstavijo!1 del knjižnih izdaj, katerih izid i1 pospešila in vzpodbudila napoOf’ dana Konferenca o probletnm manjšin v Vidmu, za katero bi P, leli, da bi se res čimprej uresP1' čila in tako prispevala k nove^ pristopanju do reševanja narod' nostnih problemov v videmski V1 krajini.
MARKO KRAVOS
............iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiHiiiiiiiimimtmiiii|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimmiiiiiiiiiii'"l'<
MONOGRAFIJA 0 MAKSIMI! GASPARIJI!
Če so nekateri slovenski umetniki šele po svoji smrti dobili svoje monografije, pa '.a nemila usoda v celoti ne velja za slikarja Maksima Gasparija, nestorja slovenskih slikarjev, ki je januarja letos praznoval 95 let svojega plodnega življenja. Res je sicer, da je moral čakati dolgo časa na monografijo, ki jo je napisal dr. Stane Mikuž in jo je nedavno izdala založba Mladinska knjiga. Toda če v tej knjigi pregledujemo literaturo o slikarju, lahko ugotovimo, da je bilo o Maksimu Gaspariju veliko Pisanega in napisanega, da je lako umetnik še za svojega življenja doživel kritično oceno svojega slikarstva. Mikuževa monografija, ki predstavlja v kritični in kronološki luči Gasparijevo živ Ijenjsko in umetniško pot, pomeni torej zaokroženje znanja o slikarju. njegovo predstavite, z žal so razmeroma nremalo številnimi reprodukcijami, zato na najbolj značilnimi, pa tudi počastitev visoke-* življenjskega jubileja. Mladinska knjiga je torej poskrbela za izid monografije pri kateri je sodeloval tudi dr. Mirko Juteršek, ki ;e odpravil bibliografijo, medtem ko je barvne peftnetke oskrbel Egon Kaše. Knjigo pa je opre-
mil in likovno uredil Aco Mavec, ki je skupaj z drugimi poskrbel za 1 *po izdajo, za knjigo velikega formata, s katere naslovne strani
nas prijazno gleda slikar v svojem tipičnem barvnem avtoportretu, z očali, polhovko, pipo.
Maksim Gaspari se je i’odil ja-
nuarja leta 1883. na Notranjskem (Selšček na Blokah), šolal se je
v Jubljani na realki: v Kamniku, potem pa na Dunaju, kjer se je dokončno posvetil slikarstvu in bil tudi eden od soustanoviteljev kluba slovenskih umetnikov Vesna. Preko secesije si je izoblikoval svoj lastni umetniški stil, predvsem pri prikazovanju slovenske folklore in motivov iz ljudskega življenja in ljudskih običajev. Tako je prav s svojimi deli iz ljudskega življenja s podobami slovenskih običajev in tipičnih ljudi vaškega življenja dosegel Gaspari veliko popularnost in njegova dela so znana izjemno velikemu številu ljudi, osebno še, ker je veliko njegovih del izšlo na reprodukcijah raznih priložnostnih razglednic, voščilnic in diplom. Ukvarjal se je tudi kot likovni pedagog in ilustrator, svojo živahno ustvarjalno dejavnost pa je ohranil do vi šokih let.	\
O vsej prehojeni življenjski ]i predvsem o razvoju umetniške f ti govori Mikuževa monografij9’ ki so ji dodani življenjepisni P9’, datki, pa seznam literature o metniku, Gasparijeva bibliografij* in povzetka v angleščini in nert ščini. Drugi del monografije P*1 naša barvne reprodukcije GaspjK rijevih značilnih del od leta 1^ pa do leta 1969, medtem ko demo reprodukcije nekaterih ris5 že med tekstom oz. na robu knjig*'
Monografija Maksima Gaspari? se uvršča med tiste vse pogosti' še, vendar še vedno ne prepoj ste, publikacije o slovenski unirt nosti in slovenskih likovnih um**' nikib, H kritično 'ovore o umetrt kih in njihova dela predstavlj9' jo širši javnosti. Ne da bi se sp9' ščali v oceno monografičnega del* avtorja, ker je ta ocena stvar strt' kovnjakov, lahko rečemo da srt? z Gasparijevo monografijo dob1’ lepo knjigo, ki jo je lahko ves9’ vsak prijatelj likovne umetnost1* Želeli bi pa končno večje števi? reprodukcij, ki so končno tudi b*' stveni sestavni del vsake likov«1* monografije.
Sl. IM.
r

l ; - J

L j'


■ ®W '
NUJNI SO POSVETI JAVNIH UPRAV CN PREVERJANJA SMOTRNIH UKREPOV
Pogozdovanje - Nizki in visoki gozdovi - Gospodarski načrti - Nekaj vprašanj - Sedanje stanje kmetijsko-gozdno-pasniskih površin in predlogi za njihovo ovrednotenje
Pogozdovanje
Padatek o pogozdeni površini na “paškem Krasu za leto 1972 smo objavili že v uvodnem delu tega Poročila o letošnjem januarskem re-pnskem diskusijskem srečanju o Kraških gozdovih.
Pred šestimi leti (1972) je torej *našala pogozdena površina tržaškega Krasa 3.156 hektarjev. Žal, podatkov o goriškem Krasu na srečanju ismo zvedeli, Drav tako ni bito povedano, kolikšna je bila pogozdena trav rti na lela 1977. V tem Pugledu je bilo torej uvodno poroto'0 o pogozdovanju vsekakor pomanjkljivo.
Referat o pogozdovanju je prebral or. Franco Musi, iz katerega smo Povzeli podatke (pomanjkljive) že v zadnjič omenjenem uvodu in ki je toed drugim o pogozdovanju Krasa Povedal še naslednje:
Najprej je naštel sedem poglavitnih težav, ki tih ptraozdovMci Krasa morajo upoštevati; neplodovita Površina, pomanjkanje rastlinskega toren a, zelo dolga obdobja suše, ourja, p-žari, paraziti in precejšen pritisk človeka. Ko je nato go-»Pril o z-rodovini pogozdovanja, Je omenil slavnega J. Ressla, ki je *e ob »začetnih načrtih kmalu ugotovil sušenje hrastovih sadik* in je toradi tega nato načrtoval tako i-menovane »preventivne kulture za Pripravo tal in za zaščito listav-°ev», kot nor. %rinie. nato je hrastu Pozneje dodal še jelšo, jesen, macesen in končno še črni bor, ki ga Je sadil zlasti Josip Koller na znani Poskusni parceli pri Bazovici (kjer Je še danes spominski kamen, ki Predstavlja svojevrstno zgodovinsko znamenitost, a je žal skoraj nedo-V'Pen; čeprav je nad Ključem tik ®b asfaltirani cesti. Kdor se podrobneje zanima za zgodovino pogozdo-Jtotl.ia, naj prebe-e v Jadranskem ■mledarju za leto 1968 (str. 207) zelo Poučen članek prof. inž. Fr. Sevni-Ka »Obnova gozdov na golem Kra-su»’ - op. P.G.)
Dr. Franco Musi je nato s posebnim poudarkom naštel še nasledil -i^rs^e gozdnega drevja, ki so jih najbolj prizadevni pogozdovalci Kra-?a že v prejšnjem stolet.ju preizkusili m katerih rezultate lahko še danes ugotavljamo poleg (med zadnjo vojno uničenega, op. P.G.) Kollerjeve-8® borovega nasada.
, »• Abis cephalonlca — grška Jel-** ~ To je morda najznamenitejši gozdič te, po vsem svetu cenjene Jalovine, katere prirodno domovanje J; oa na j več jem jonskem polotoku Rafalonije. Vsak tržaški izletnik s si Jto lahko ogleda na jugozahodnem Področju mejnega hriba Kokoš pri “kzovici. Dr. F.M. je udeležence o-Pjttoril, da se prav v tem gozdiču Pridobiva najboljše seme te grške Jelke v vsej Italiji.
. Bukov sestoj Porenta — Nastal Je tam, kjer je bil prej borov nasad, n- F.M. je poudaril, da ta pret-brba borovega v bukov gozd razpolavlja mnenje, da je kraški sub-njr®J neprikladen za bolj cenjene 'zke gozdove listavcev in dokazuje, dn k'^* ^ste vrste, ki so zaradi po-.,ebja zelo zahtevne, lahko prav °3ro živijo v kraškem oko’iu.
, Gozd »Bazznni* — Dr. F.M. je j® gozd samo omenil, verjetno za-di tega, ker je postal dovolj zna-, boit, odkar je dnevno časopisje v h 'etih večkrat opozarjalo jav-doh ’ *C8''M) ®a un>čujejo zaradi prikrivanja apnenca za tovarno ce-. nta v industrijskem pristanišču, » K° da je ta gozd vsem zaradi te-’ žal, še preveč znan. skoraj polovico svojega referata Pogozdovanju pa je dr. F.M. se-Posvetil nasadom avstrijskega CrJtoga bora.
^ Najprej je povedal, da pokrivajo jjbssadi 90 odst. umetno pogozde-•toaške površine in nadaljeval: t *?rn> bor je omogočil naglo in r_ Jbo obraščanje skrajno degradira , terenov zaradi svoje značil-M s!iromnosti in odpornosti. Toda knt Vse^a začetka so ga smatrali le ski Upravljalno vrsto, t.j. v pionirske 'n kolonizatorski funkciji kra-j^ga terena in predvidevali, da ga n " zamenjali z domačimi vrstami bi H ^h Sozdov. Kljub temu, da stal ma<', pa predstavlja črni bor vil r*® gozdne sestoje in se v šte-mh primerih spontano obnavlja z ®to dobrimi rezultati.* bi^Jjkrati pa so postali težavni pro-ni j gojitve gozdov ter fitosanitar-p0vn uPravni problemi sploh, ki so *zani z vzdrževanjem borovih na-«Cv>t sestojev starejših pogoz-UJ. Postali so tako zapleteni in Pose *’ z-btevajo že neodložljive žan *e ^ Popravo skrajno poslab-bocpf9 stania- Zato je potrebno, da stani upoštevamo sedanje dejansko da Porovih nasadov, ki nas sili, da.Jiev'd*ramo celotno kraško goz-a^ko politiko.
n°sH • Čni- pose8' in finančne obvezno ‘fvtoh uprav se morajo obvez-^ odločiti med dvema altemativa-tem„ *!e več sajenje novih gozdov, « skrb za obstoječe.*
ei»i-.t^anažnjih gospodarskih in sp-no » P°8ojih je v resnici absurdno j'“KRi. velike vsote denarja (1,5 nova mil'j°na lir po hektarju) za ž^ati P°gozdovanja in nato prepu-razme akina|.dra«a dela neugodnim stoj, .m’ ki ogrožajo njihov ob-*voi ’ to ,^e Prav posebno podčrtal je ,°8 dr- F.M. in dejal, da s aJbnie novih sadik opravičljivo obiin, V Rusebnih primerih, ko gre za radi ^uničenih ali poškodovanih za-Poža^ -v - saj se ceni, da je ii*rW Unic,l okrog 7 odst. vse po-ne površine — in ko je treba
pogozditi tiste cone, ki imajo poseben krajinski ali arhitektonski pomen, vendar je treba v teh primerih poleg čmega bora uporabljati mešane vrste, kajti le tako se bo že od vsega začetka odstranila nevarnost, ki je v zvezi z monokulturami, še posebno napadov parazitov in nevarnost požarov. Govornik je nato pripomnil, da je vse te koncepte vsebovala državna gozdna zakonodaja, predvsem pa zakon R.D. 3267 iz leta 1923, »ki je pripisal vzdrževanju gozdov in pogozdovanju prvenstveno važnost*. Zato se to uvodno poročilo zaključuje z naslednjim poudarkom:
»Upoštevajoč pravilna načela državnih zakonov bi morale javne u-prave — predvsem deželna — ponovno v prvi vrsti poskrbeti za kulturne operacije v novejših nasadih in v tistih borovih nasadih, ki jih je treba spremeniti*. In prav to zahtevo vsebuje v bistvu četrta točka sklepov v resoluciji repenskega diskusijskega srečanja, saj so se z njo v glavnem strinjali vsi razprav-Ijalci v razpravi, ki je sledila uvodnemu poročilu in sicer:
Po prvem kratkem posegu predstavnika gozdarskih delavcev, ki je zagovarjal zahtevo, naj se doseže 30-odstotna pogozditev Krasa, je govoril inž. Čehovin, predstavnik Zavoda za pogozdovanje iz Sežane, ki pa se je omejil, da se ne bo spuščal v probleme s te strani meje: gozdov je 60.000 hektarjev, od teh je 40 odst. čmega bora, sečnja znaša 1-4 (Postojna) kub. m na hektar, velike razlike so tudi v kvaliteti. Občinskih gozdov je 30 odst., ostale upravlja »Samoupravna inte- j •■e na skupnost za gozdarstvo*. Gozdni požari so po zakonu »elementarne nesreče*. Požar je popolnoma un>čil doslej kar 400 ha borovih nasadov, toda katastrofalnih (kot je bil primer 5000 kub. m uničenih) posledic ni več zaradi naglih intervencij gasilcev. Letno se obnavlja okrog 200 ha gozdov, neguje pa 400-500 ha (od predvidenih 600 ha). Zamenjava sestojev črnega bora ni predvidena, ravno nasprotno: avtohtone sorte listavcev so tako napadalne in nerentabilne, da bodo borove nasade povečali, ker so tudi bolj donosni, vendar se bodo izogibali »monokulturam*, saj so znane negativne posledice monokultur znamenitega slavonskega hrasta. Ing. Čehovin je zaključil svoj poseg s prijaznim vabilom na ogled reševanja problemov sežanskega zavoda za pogozdovanje v letošnjem marcu ali aprilu.	v ,
Tretji dj^utant ,ipHW pr.of L. Poldini, ki se je navezal na(,svoj u-vMnt referat (o katerem 'srho pisali prejšnjo nedeljo) in govoril skoraj izključno o črnem boru in dejal med drugim, da je pogozdovanje z njim tudi »zgodovinska sugestija* ter predlagal, naj se omeji na pogozdovanje grebpnov. Zlasti na območju Tržiča je dal bor šibke rezultate, medtem ko na severnih po^očiih izpodriva krajevne vrste. »Pogozdovanje z borom na flišu pa je popolnoma zgrešeno*. Sicer pa je svetoval, naj se proučuje vsak primer zase.
Naj tudi v tem poglavju navedemo Poldiniieve mis'i iz njegovega članka v »Gospodarskem vestniku* in v reviji »Natura e trrntagna*, na katerega se je bil skHceval in se v bistvu strinia z dr. F. M"siiem:
«V prihodnje ne pogozdujmo kjerkoli in karkoli, amoak raje pospešujmo tiste sorte, ki so po naši hipotezi osnovna sestavina kraških gozdov, torej predpostavljajo njegovo klimatsko značilnost.*
»Kraškim gmajnam (pašnikom), ki so nastale zaradi človekove dejavnosti v preteklosti, pa je treba po drugi strani določiti ustrezno mesto in jim priznati njihov nenadomestljiv funkcionalni značaj. Te gmajne postopoma izginjajo in se spreminjajo v grmišče*. «V spontanem razvojnem procesu vegetacije so to sicer pozitivni razvojni členi. ... vendar ne bi smeli dopustiti, da bi izginile prav vse pašniške površine.*
»Glede črnega bora pa je ugotovljeno, da se na južnih pobočjih nikakor ne prilega rastišču, ker tam hirajo, slabo priraščajo, napadajo jih razne bolezni in škodljivci. Opustiti bi morali pogozdovanje z borom v toplejših in suhih predelih na območju Tržiča in na laporno peščeni obali. . . Sadili bi ga lahko le v severnejših predelih. Upoštevajoč njegovo veliko skromnost, naj bi pogozdovali z njim le na izrazito skalnatih površinah.*
Zadnji dopoldanski poseg v diskusiji je imel mladi openski gozdarski inž. Hilarij Sosič, ki je diskusijo pohvalil in se zahvalil zlasti prof. Pol-diniju, dr. Millu, B. Žuljanu in inž. Čehovinu ter gostom izrazil željo po sodelovanju z druge strani meje, ki izginja, saj je »ne poznajo ne gozdovi, ne lisice. . .».
žal je bila na popoldanskem nadaljevanju diskusije udeležba skoraj za polovico manjša, čeprav so bili argumenti morda še bolj važni in zanimivi.
Nizki in visoki gozdovi - Požari
Uvodni referat je prebral dr. Lulgi Corradini, uradnik deželnega ravnateljstva za gozdove, ki je najprej navedel tiste nepopolne statistične podatke, ki smo jih objavili že prejšnjo nedeljo: vseh gozdov na tržaškem in goriškem Krasu je več kot sedem tisoč hektarjev. Naštel
je nato tri elemente pomembnosti teh gozdov: higiensko-rekreacijske-ga, ekološkega in zaščitnega. Izključil pa je njihovo »produkcijsko funkcijo* zaradi njihove »nezadovoljive strukture* (Morda je prav to dejstvo vzrok odsotnosti kraškega kmeta na repenskem srečanju — op. P.G.). Iz te ugotovitve sledi logičen zaključek: nujno je poskrbeti za njihovo vzdrževanje, predvsem pa za njihovo izboljšanje na podlagi »naturalističnega gozdarstva.*
»To pomeni, da je treba potem ko se identificira »gozd climax», t.j. tisti spontani kraški gozd, začeti s posegi, ki vodijo tako drevesno zadrugo do ravnovejša z lastnim o-kol.jem.*
Nato je dr. L,C. obdelal po vrsti: nizke gozdove in njihovo pretvorbo ter visoke gozdove, potrebo »gospodarskih načrtov* ter se pri tem skliceval na veljavne najnovejše deželne zakone, predvsem na d. z. štev. 65 iz 1. 1976 o «Posegih za varstvo in razvoj gozdarskega sektorja*, od 20. decembra 1976 in d. z. štev.. 8 od 18. februarja 1977 o »Predpisih za varstvo gozdov pred požari*, kar mijno terja, da se v tem sestanku postavi vprašanje izvajanja teh zakonov po več kot e-nem letu. odkar so začeli veljati in pa takojšnjo ugotovitev, da na re-
Mejnik nekdanjega Kollerjevega
občinskega gozda iz leta 1859 pri Bazovici
? 1 1
lMlr.L>Vj i
penskem srečanju zadevnih podatkov o tem nismo slišali.
Uvodni poročevalec je o naštetih gozdnih oblikah povedal:
«1. Nizki (ali panjski) gozd. — Ta oblika je najbolj razširjena. Sestavljajo ga listavci: črni gaber, hrast graden, hrast dob, mali jesen, beli gaber in druge manjše vrste. To so večinoma trudni nizki gozdovi, šibki, s strukturo zapuščenega gozda, v katerem vlada neusmiljeno tekmovanje in večkrat v škodo dragocenejših vrst.
Za te ''ozd o ve se predlagajo najprej zboljševalna dela: čiščenie preveč gostega grmovja, redčenje, določanje matičnih poganjkov, čim bolj nizka sečnja, podaljšanje sečnega terena, vse z namenom, da se poveča strukturna in biološka stabilnost in boljše izkoriščanje, vštevši produkcijo drv.
Nato se predlaga preobrazba boljših gozdov v mešane visoke gozdove z zastiranjem ob nadzorstvu z blagim redčenjem in s puščanjem 250-31A) mat.čnjakov po hektarju. Visoki gozd listavcev je vsekakor bolj prikladen za že omenjene javne služnosti.
Stroški za izvedbo predloženih u-krecov so prav gotovo precej visoki: 1.000.000 do 1.500.000 lir po hektar j i, ki se ne morejo kriti z vrelnostjo doseženih proizvodov.
Visoki gozdovi. — Teh je samo 25 od sto vseh kraških gozdov in so skoraj vsi borovi. Nekateri borovi nasadi so zelo stari in se obilno obnavljajo le ob gozdnih robovih, toda na splošno je nemogoče jamčiti njegovo časovno stabilnost, ker bor ni spontana vrsta in ker so ti gozdovi želo občutljivi za požare.
Vendar se bor ne namerava izločiti, ker bodo arhitektonsko označevali določene grebene — pač pa borove gozdove spreminjati v visoke mešane gozdove, ali pa v nizke mešane gozdove, ali pa v nizke gozdove pod visokimi gozdovi. Nekaj podobnega vidimo lahko na poskusni parceli «Porenta», kjer je bil borov nasad spremenjen v visoki bukov gozd, kot je bilo obrazloženo v uvodnem poročilu o pogozdovanju. Ta gozd torej tudi po mnenju dr. L.C. dokazuje možnost vzgajanja visokih gozdov iz spontanih vrst — predvsem hrastovih in gabrovih.
Tudi te operacije so dražje od pridobljenih proizvodov, toda jamčijo dolgotrajnost takih gozdov, njihovo večjo socialno in gospodarsko uporabnost in so tudi odpornejši proti požarom.
»Vse te predlagane operacije*, je nadaljeval dr. Luigi Corradini, »bi morale biti uresničene po organskem načrtu; zato se pozivajo predvsem ustanove in konzorciji, naj poskrbijo za »Načrte za urejevanje*, ki jih stoodstotno financira deželni zakon št. 65/1976 in ki predpisujejo časovno in prostorsko vse operacije, da bi gozdovi ustrezali vsem so cialnim in gospodarskim fukcijam*.
Zaključni del uvodnega poročila obravnava gozdne požare na Krasu
in najprej ugotavlja, da so «zelo pogosti* in da so posledica brezvestnosti in slabe vzgoje meščanov*. Zmanjšanje števila požarov pa je mogoče doseči z izvajanjem drugega deželnega zakona št. 8/1977, ki predvideva med drugim prej omenjene operacije, predvsem pa tiste glede borovih nasadov. »Potrebna pa bo: 1. gradnja gozdnih cest 2, čiščenje gozdnih robov in obcestnih škarp pred žimo in 3. obnova po požarih poškodovanih gozdov*.
Zaključek: »želeti je, da bi javna uprava resno preučila te predloge in poskrbela za izvajanje potrebnih ukrepov*.
V razpravo o gospodarjenju s kra-škimi gozdovi so posegli: inž. Čehovin, dr. S. Oblak. prof. L. Pol-dini, marešalo (gozdnih čuvajev) Peric in dr. R. Querini, vsem pa je odgovoril — zlasti dr. CJuerindju — dr. L. Corradini, ki je imel za potrebno povedati, da je »le malo mesecev na Krasu*.
Inž. Čehovin je govoril najprej o izkušnjah, ki so jih imeli doslej na Krasu onstran meje s črnim gabrom, (katerega vitalnost pada), črnim jesenom in hrastom, za borove nasade pa je rekel, da »še niso dali, kar bi bili morali dati*. Nato je primerjal naš črni bor z bosanskim avtohtonim borom, ki je vsekakor donosnejši. «Mi seveda ne vztrajamo samo na črnem boru, zlasti v kraških vrtačah, kjer smo poskušali z duglazijo, z zelenim borom — Pinus Strobus in z ameriškim hrastom, vse s stališča kvalitete* ter dodal, da ni zagovornik velikih kompleksov čmega bora. Nato je govoril tudi o spremembah, ki so in še nastajajo glede živalskih vrst na Krasu in med drugim povedal, da se je v bližini Divače že pojavil jelen in celo medved.
Dr. S. Oblak je najprej ugotovil, da bi bilo možno izkoriščati črni bor za celulozo, kajti kot les za obdelavo nikakor ni pri nas primeren. Nato je obrazložil naslednja dva zanimiva predloga (govoril je kot predstavnik zadruge »Naš Kras*):
1.	V okviru Kraškega muzeja naj bi se ustanovil poseben »oddelek za zgodovino gozdarstva*.
2.	Jožef Ressel, izumitelj ladijskega vijaka in zaslužen pionir pogozdovanja Krasa, vsekakor zasluži, da se njegov spomin počasti, kajti sedaj je po njem poimenovana v Trstu samo neka zakotna uličica s štirimi hišami, medtem ko nosijo njegovo ime nekatere glavne ulice v Ljubljani, Pragi in celo na Dunaju. Zato bi zaslužil vsaj doprsni kip, kakšen je bit Že pred leti odkrit Josipu Kollerju v Trnovskem gozdu.
Prof. L. Poldini je poudaril, da se prav pri tej točki dnevnega reda razpravlja o osrednjem vprašanju: o ceni predlaganih posegov in o profitu in nadaljeval:
«Vprašam gozdarje, naj pokažejo koristi nizkih gozdov, visokih gozdov ter predlagam novo srečanje o teh rpecifičnih temah*.
Marešalo Peric je kot predstojnik gozdnih čuvajev dejal; «Mi živimo s kraško naravo in zdi se mi, da -mo na pravi poti: Pri Devinu smo namreč pogozdili sedem hektarjev veliko parcelo s črnim gabrom in hrastom, a danes smo slišali, da smo ravnali pravilno. Strinjam se tudi glede nujnošti spreminjanja gozdov in v tem smislu urejujemo neko parcelo na pobočju hriba Kokoš; toda zagotavljamo vam, da je to delo precej težavno, sicer "a nas 'e pred ne^ai d"evi obiskal deže’ni ravnatelj dr. Querini in smo o vsem z njim razpravljali. Prosili smo za ustrezne fonde, da bi mogli delati*, je med drugim povedal Peric v imenu gozdarjev s kraškega terena samega, vsekakor kot dober poznavalec dejanskih razmer. '
Dr. R. Querini je najprej govoril o različnih funkcijah kraških gozdov, nato pa poudaril:
1.	Potrebne so določene strukture in
2.	tehnike za izvajanje čl. 10 lanskega zakona, ki se med drugim glasi: «Za preprečevanje in gašenje gozdnih požarov se v vsaki občini dežele ustanovi seznam prostovoljnih gasilcev. . . podpira se ustanovitev prostovoljnih združenj... Deželni odbor pa bo dal občinam navodila itd., saj je dr. R. Querini verjetno mislil prav ta deželni za-
kon št. 8/77, (op. P.G.) in Periču o-čital, da zakona št. 8 ni omenil.
Tudi dr. R. Q. je predlagal sklicanje »posebnega srečanja* o teh vprašanjih gospodarjenja s kraškimi gozdovi ter dejal, da so nove hiše na Krasu uničile gozdne komplekse.
Dr. L. Corradini je nato odgovarjal predvsem dr. Queriniju in prof. Poldiniju. »Ne morem govoriti o dohodkih, ker nimamo izkušenj, vendar upamo, da nam bodo naši predpostavljeni to omogočili*. Povedal je, da se vršijo določena dela v občini Dolina na površini 750 hektarjev. Pretvarjanje gozdov in njihovo urejevanje pa je dejansko ista stvar: gre za posege s sečnjo, toda ne pretirano: »Nekaj drugega pa je redčenje nizkih gozdov*, je dejal dr. L.C. in s tem zaključil poglavje gospodarjenja.
Nekaj vprašanj
Če po vsem tem pregledamo predpise obeh omenjenih deželnih zakonov, lahko ugotavljamo, da je bilo le malo govora o njihovem neizvajanju, pač pa sta padla kar dva predloga (Poldini in Querini) za sklicanje posebnega srečanja verjetno tudi o vprašanjih, od katerih naj naštejemo le nekatera:
1.	Dež. zakon št. 65/76 o »Varstvu in razvoju gozdnega sektorja*:
Čl. L: Kaj je bilo storjeno za zboljšavo parkov in vrtov z brezplačnimi gozdnimi sadikami?
Čl. 2.: Koliko je bilo posegov na Isitrošike dežele za odstranjevanje škode zaradi »fizičnih in bioloških vzrokov*?
Čl. 3. in 10.: Ali je bil izdelan «izredni program za povečanje les ne proizvodnje* in nato tudi uresničen s 50 oziroma 60-odstotnim prispevkom dežele in koliko je od v ta namen določenih 450.000.000 lir odpadlo na Kras?
Čl. 6.: Kolikšen je bil doslej izdatek deželne uprave za izdelavo »gospodarskih rešitev* za kraške gozdove tudi v smislu člena 43 državnega zakona št. 3267, starega nič manj kot 55 let? Koliko teh načrtov je bilo doslej izdelanih?
Čl. 7.: Koliko študij, raziskav, o-pazovanj in poizkusov je bilo opravljenih na Krasu v smislu določb tega člena in kolikšen je bil izdatek dežele, ki je določen v čl. 9. in ki bi jih v celoti morala financirati deželna uprava?
čl. 8.: Kolikšen je bil dosedanji izdatek deželne uprave za upravljanje in zboljšavo kraških jusarskih in' drugih gozdov (med njimi tudi gozdne Zadruge v Padričah)?
2.	Deželni zakon št. 8/77 o »Predpisih za varstvo gozdov pred požari*.
Čl. 2. in 8.: V kakšni fazi je izdelava predpisanega petletnega »Deželnega načrta za varstvo gozdov pred požari* in v kolikšni meri bodo (ali so že) upoštevani kraški gozdovi? Kaj je bilo v ta namen o-pravljenega s petimi milijoni, določenimi za finančno leto 1977. Ali ie pripravliena priloga k temu deželnemu načrtu, ki jo predpisuje ta člen, t.j. «oi »nski o) o vi veii program* od ognja prizadetih gozdov s posebnim ozirom na kraška gozdna pogorišča?
čl. 4.. 17. in 18.: Koliko je bilo doslej nakazanih denarnih sredstev deželne uprave, ki določa’za štiri leta 1977 do 1981 skupno 158.900.000 lir za preventivne protipožarne u-krepe in za gašenje gozdnih požarov v deželi in kolik je bil delež za Kras? Koliko je doslej znašal prispevek dežele za izdatke izven »Pro-tipožart :ga načrta* od predvidenih
70.400.000	lir?
Čl. 5. in 19.: Od predvidenih
46.900.000	lir za leta 1977-1980 za obnovo pogorišč, koli) j hektarjev kraških gozdnih pogorišč (po podatkih dr. L. Uorradinija jih je doslej sedem odst. od nad 7.000 ha, t.j. o-krog 50 ha) in kolikšna vsota je bila za to obnovo nakazana?
Čl, 10.: Vprašanje izvajanja določb tega člena je postavil že sam deželni gozdni ravnatelj (kot je že zgoraj omenjeno).
Itd. — Seveda bi strokovni članek terjal natančnejše poročilo in o-ceno, ki pa v dnevno publicistiko, za katero je napisan ta sestavek, ne spada. Sicer pa je tudi res, da so skoraj vsa ta vprašanja upoštevana v že omenjeni in objavljeni
Pritlikavi borovci n« tržaškem Krasu
Stari hrasti pri Velikem Repnu
sklepni resoluciji, spričo katere je upati, da bo prišlo do predloženih posvetovanj in stalnega preverjanja nakazanih smotrov v roku največ treh let.
Namembnost in upravljanje
Uvodno poročilo o namembnosti in upravljanju kraških gozdov, o kmetijsko — gozdarsko — pašndški produktivnosti in o njihovi varstveno
—	higiensko — rekreacijski pomembnosti je prebral dolgo uvodno proročilo dr. Vladimir Vremec. Svoje raziskave, ugotovitve in predloge je razdelil na pet poglavij:
1.	Sedanje stanje v novih družbenogospodarskih pogojih.
2.	Neobdelane kmetijske površine
—	pretvorba in možnosti ovrednotenja v namene prostega časa.
3.	Prosti čas — Načrtovanje, ure jevanje, osnovne smeri, dostopnost in »zelena jMvezava*.
4.	Upravljanje, stroški, vzdrževanje, lastnina.
5.	Ukrepi občinske uprave.
1.	Kmetijstvo na tržaškem Krasu je pretežno ekstenzivno z nizkim številom kmetij, katerih lastniki se ukvarjajo izključno s kmetijstvom, kajti večina mu posveča le polovico časa. Ukvarjajo se z vinogradništvom. cvetličarstvom in predvsem z živinorejo, vsaj kar zadeva tržaško občino. Večji del kmetijske površine so travniki in pašniki, ki pa se ne izkoriščajo, odkar živinoreja upada. Toda to je moč zboljšati s pomočjo noviii zadružnih hlevov v občini Devin-N?.brežina, ki je v končni, in v občini Dolini, ki je v začetni fazi gradnje. Neizkoriščene bi ostale predvsem površine ob robovih gozdov in tiste, ki so najbolj oddaljene od kraških vasi, predvsem pa nivršine južno od državne ceste 202.
2.	Poleg tega postajajo kmetijske površine grmišče in gošče in tako spreminjajo tudi osnovne značilnosti tržaškega Krasa, t.j. tradicionalno kraško «kuiturno krajino*. Ta proces bi morali vsaj delno ovirati in eno izmed sredstev za to je zlasti kmetijstvo in v prvi vrsti živinoreja.
Za obrobne površine sta dve možnosti: za zasebne — opustiti popolnoma spontano pogozdovanje: za javno last pa bodo potrebni večletni intervencijski programi, če se bodo hotele te površine določiti za rekreacijo. Gozd bi postal »oaza tišine*, travniki in pašniki pa bi služili potrebam meščanov med njihovim prostim časom. S tem pa še ni rečeno, da tudi površine za spontano pogozdovanje ne bi služile prostemu ča-Toda potrebno ni bilo, da bi bila razprava in vse odločitve glede namembnosti kmetijsko — gozdno — pašniških površin jasne in konkretne.
Vsi sklepi pa bi morali biti sprejeti sporazumno s prizadetimi prebivalci.
Vrednotenje teh površin je delno povezano tudi z njihovo rekreacijsko funkcijo. Odnos med krajino in rekreacijsko vrednostjo pa označujejo zlasti: topografija in morfologija o-kolja: raznolikost površine, hribčki, pobočja in kotanje ne samo gozd, doline, graje in tako imenovana »kraška meja* (»ciglione carsico*) itd.
Važna je tudi raznoličnost okolja, kraški živalski svet, rastlinstvo, podnebje, številni načini obdelane zem-
lje. Vse te značilnosti so na Krasu zastopane v kar največji meri. Za njihovo valorizacijo in izkoriščanje -pa bi bilo potrebno tesno sodelova nje z »naturalisti*, agronomi, goz darji, biologi, urbanisti itd., ki bi vse te karakteristike bolje preučili ’ ’ ®a*«taffc namene, kat' ne bi niti mo-- ralo Minevati velikih stroškov.
^ t	čas in	meščanov
1 i>. TOPSta — ne šaimo Konec tedna sta za današnje čase še posebno značilna. Za Trst sicef ni ustreznici analiz, toda kljub temu je jasno,” da je potrebna »zelena politika*, ki naj bi se zavedala v&like socialne vrednosti zelenih površin.
Pri njihovi sistematizaciji in na črtovanju bi se morala upoštevati dva tipa potreb:
a)	tišina, počitek, uživanje samote, samotni sprehodi, športni tek po urejenih stezah, telovadba;
b)	igra, razne vrste gibanja, prostor za družabnost, razni drugi pro grami.
Gozd bi služil za tišino, travniki in gmajna za raznovrstno gibanje. Izbrati in določiti bi bilo potrebno vso zadevno opremo, naprave za «pic-nic*. za igre, za «dnižinski in skupinski šport*, določiti parkirne prostore, označiti smeri za tekmovalna udejstvovanja, ograde za »pustolovske igre*, ki nai bi se razgrevale od tistih, ki jim pravijo «robinson», omogočili netenje ognja, plezanja tekanja, kopanja kričanja, zažiga nja, nečenje na žaru, rvanje itd.
Prevoz iz mesta bi moral biti u-rejen tako, da ne bi trajal več kot 15 do 20 minut. Potrebna bi bila mreža zyez med posameznimi mestnimi okraji in kraškimi gozdovi.
4. Za ureditev upravljanja, cen in vzdrževanja bi bil najprej potreben točen načrt, nato pa tudi pravilnik, ki bi bil v skladu s predvidenimi funkcijami, vsekakor pa drugačnimi, kot doslej. Vendar pa sedanje zelo omejene finančne možnosti ne dopuščajo velikih stvari. Zato bo pozitivno rešitev omogočila lahko samo dežela.
Takšne površine, ki so v funkciji skupnosti, pa se vsekakor ne more jo vzpostaviti v breme tistih, ki so danes večinoma satno še navadni njihovi lastniki. Nujno je prenehati s tradicionalnim odnosom mesta do vasi. Vsekakor je treba najti na čine, da bi meščani imeli naloge bodočih čuvajev (paznikov in nadzo-rovalrev), koscev, izvajalcev redčenja, skrbnika snage, oskrbnikov morebitnih kioskov, pobudnikov kmečkega turizma itd. Tako bi krajevni prebivalci sami imeli park za sestavni del krajevnega gospodarstva.
5. Glede ukrepov občinske uprave se omenja najprej občinski statut iz 1. 1150, ki je vseboval zelo točne predpise glede oskrbovanja gozdov, vse "'o leta 1550, ko je nastopila določena liberalizacija. V okviru o-brazloženih predlogov pa bi bila dolžnost občine, da bi oskrbela za odvoz deblovine, vejevja, trhlih panjev itd. kajti občina nima dovolj sredstev in osebja, da bi mogla reševati tudi vprašanje načrtnega vzdrževanja in razvoja gozdov, kar financira dežela. Poleg tega ie dolžnost občine obiranje gnezd borovega prelca z občasno najetim osebjem.
Za pogozdovanje je občina pripravila načrt v okviru zakona za za poslitev mladine, da se določita dve delovišči za gozdna dela: eno na kraški planoti, drugo pa v Bošketu,
vsako po 15 oseb. »Toda, žal. so neznatna sredstva, ki jih je dalo na razpolago ministrstvo, povzročila o-mejitev načrta*. »Druge rešitve izven omenjenih. . . pa ne bodo mogle biti uresničene, če ne bo intervenirala deželna uprava...» je zaključil svoj| uvodni referat dr. V. Vremec,1 ki ie več let načeluje oddelku za kmetijstvo in gozdarstvo tr-Žaškirebčlnske uprave.
Razprave, ki je o teh zanimivih predlogih, sledila in trajala skoraj eno uro, so se udeležili: dr. Franco Perco, Edi Bukavec v svojstvu tajnika tržaške Kmečke zveze, prof. L. Poldini. dr. Paschi, kot predstavnik društva «Italia noštra*. nato tudi kot predstavnik WWF, dr. R. Querini in čebelar B. Žuljan.
Dr. F. Perco je govoril najprej o nekulturnem obnašanju meščanov med izleti na Krasu in zahteval za prekrške stroge kazni; nato je naštel med povzročitelji gozdnih požarov tudi avtomobiliste. Na odgovorne oblasti je naslovil vprašanje, kaj so ukrenile, da se ne hi-ponavljalo tisto, kar se dogaja v Devinu in kar je označil z izrazom »motorni terorizem*.
Edi Bukavec je označil to diskusijsko srečanje kot prvi spodbudni korak v naporih, da bi gozdarstvo imelo večjo vlogo, kajti »kraški gozdovi so sedaj zanemarjeni* in upravičeno je vprašanje, kaj bo z njimi. Doslej to vprašanje ni bilo sistematično obravnavano, zato je treba zamujeno popraviti. Poudaril je pri tem tudi potrebo sodelovanja vseh priaadetih in odgovornih z obeh strani meje.
Prof. L. Poldini je govoril o vlogi univerze pri reševanju nekaterih problemov kraških gozdov in pri tem pohvalil neko finančno pobudo miljske občinske uprave, kritično pa je omenil tudi Kraško gorsko skupnost in tržaško pokrajinsko u-pravo. Za izvajanje predlaganih del je svetoval majhne površine, pripravo konkretnih »načrtov upravljanja* in ponovno podčrtal koristnost sodelovanja univerze z občinami.
Dr Paschi je najprej vprašal, kaj je z «Beleijevim zakonom*, pozneje pa je govoril o zakonu o gozdnih požarih. Končno je rekel, da se pričakuje deželni zakon, ki naj bi poskrbel med drugim tudi. da se prepove promet čez pogozdene površine in dodal, da bi bilo potrebno govoriti tudi o odvrženih odpadkih ter prosil, naj se vključi v zapisnik naslednji sklep tega sestanka: »Preveriti iiajcozneje čez tri leta, kaj je bilo storjeno*.
Dr. R. Querini je za vsebino referata dr. V. Vremca dejal, da je vprašanje rekreacije težavno in da bi bil potreben «conski splošni načrt* in nato omenil tudi predlog prof. L. Poldinija, ki naj bi veljal .a vso cono. »Jedro problema je funkcija kraških gozdov*, je dejal in pristavil, da se bo treba posluževati deželnega zakona, ki je Že izdelan — potrebno ga je le obnoviti.
B. Žuljan je govoril o nujni povezanosti kmetijstva in gospodarstva čebelarstvom in povedal, kakšne uspehe ie kot čebelar že dosegel.
Predsedujoči pokrajinski odbornik L. Volk je za kil učil to usoešno diskusijsko srečanje z branjem koncepta sklepov za resolucije, ki so bile e našem dnevniku že objavljene.
P. O.
ŠE ENKRAT O JANUARSKEM SREČANJU: <<KAKŠNA PRIHODNOSTI ZA KRAŠKE GOZDOVE» (IL DEL)
NUOVA COMPAGNIA Dl CANTO NAPOLETANO
11 mesi e 29 giomi (EMI 3C 064 18295)
m mm
MMsŠistAfcr
i.
t
1! »a i 31
NBi iJLJUtm
ivori album te izredno plodne ■skupine, na čelu katere je znani Robert De Simone, obsega o-sem zabavnih skladb. Kot najbrž že veste, se člani skupine ukvarjajo s priredbami in modernizacijo raznih tradicionalnih italijanskih, zlasti pa neapeljskih motivov. Kako dobro pri tem uspejo, nam lahko pove samo dober poznavalec teh motivov. Vsi ti «stro-kovnjaki» soglasno pravijo, da je Nuova Compagnia zares vredna velike pozornosti. Naj še dodam, da člani te skupine (zlasti pa Roberto De Simone) ne jemljejo v poštev le priredb poznanih motivov, temveč se uspešno udejstvujejo tudi s sestavljanjem raznih skladb. Seveda se pri tem
opirajo na tradicijo in narečje dežele Campanie. Tako je tudi nastala mojstrovina z naslovom «La gatta Cenerentolat, ki smo jo že obravnavali v tej rubriki
Zastonj bi bilo ustavljati se pri posameznih skladbah obravnavane plošče, saj jih je nemogoče opisati. Nekatere so tako imenovane «tarantelle», nekatere pa «villanelle» in tudi t.i. «nenie», vse pa je še kar zanimivo tudi za tistega, ki so mu podobni motivi in tradicije popolnoma tuji. Marsikdo očita zato, ker da najbrž ni sposobna drugačnega načina glasbenega udejstvovanja. Vse lepo in prav, pravijo drugi kritiki, toda kaj bi bilo, če bi kar naenkrat zmanjkalo kampanjskih ljudskih motivov Po-mojem si ni mogoče postaviti tega vprašanja. To je tako, kot če bi se vprašali, ali bi bil neki orkester zmožen igrati rock glasbo, če bi kar naenkrat zmanjkalo klasičnih motivov.
THE MANHATTAN TRANSFER
Pa
(ATLANTIC W 50144)
The Manhattan Transfer so izbrali lahko pot izvajanja tradicionalnih in najbolj znanih ameriških motivov iz dobe 'okoli leta 1940. Njihov nostalgični revi val temelji na živahnem in še kar originalnem izvajanju teh plehkih in neumnih motivov, ki so bili takrat v modi. Nekateri bodo lahko mislili, da so moje besede proti-
slovne, vendar pa ni tako: dejstvo, da so bili motivi plehki, še ne pomeni, da jih ne moremo izvajati originalno in zanimivo. Prav to dela tudi skupina The Manhattan Transfer: zato jo lahko nagradimo kot najboljšo skupino med tistimi, ki nimajo kdo ve kolikšnega upravičenega slovesa.
DON MC LEAN
Prime time (EMI 3C 064 60098)
Don McLean: tole ime vas bo najbrž spomnilo na tenkočutne, romantične pesmi, primerne za poslušanje ob luninem svitu. V tem primeru vas bo pravkar o-menjena plošča razočarala. Pe-
vec se je namreč vrnil z motom: malo vsega — zagotovljen uspeh. Tako je možno zaslediti v tem albumu nostalgično melodijo in hiter rock’n roli, countrg glasbo, nato motiv, igran samo z banjam; dulcis in fundo pa je se-seveda predstavljal znani motiv «South of tlie border*. To ploščo — mešanico bi rad oka-rakteriziral z drugim izrekom, nekako takole: premalo za vse, preveč za enega samega. Res me je ta plošča razočarala tako glasbeno, kot tudi idejno. Mislil sem, da bo znal Don McLean bolje izkoristiti svoj glas. Očitno se sam ne drži načela, ki ga tako lepo razglaša v neki pesmi iz tega albuma: «Speak if you need ton —
govori (oblasi se), še čutiš potrebo po tem.
KOTO NEW ENSEMBLE
«Le quattro stagioni»
(EMI 3C 065 82391)
-1 •*£ riitr

h
Za konec še nekaj klasične glasbe. Zavedam se, da je bilo danes v tej rubriki, res malo pop - glasbe, vendar pa se mi je zdelo vredno vzeti v poštev tale japonski orkester. To pa zato, ker uporablja pri izvajanju te znane Vivaldi jeve kompozicije nam manj znani instrument — koto, ki je eden najbolj upoštevanih japonskih glasbil. To so neke vrste citre, ki pa se bistveno razlikujejo od klasičnega tovrstnega glasbila.
Koto je eno najstarejših japonskih glasbil, saj so ga prinesli na Japonsko Kitajci že okoli leta 700. Od takrat dalje se je zelo razširilo po vsem japonskem
otočju. Obstajale so tudi razne šole in vsaka je poskušala še kak dodatek ali izboljšavo na tem glasbilu. Micino Migagi je leta 1921 bistveno spremenil koto, tako da so bili možni dosti nižji toni. Primeren je torej bil za za-padni način glasbenega izražanja., ki je poznal dosti nižje tonalitete. S tako spremenjenim instrumentom je Koto Ensemble posnel omenjeno «Le guattro sta-gionh. Rezultat je zelo zanimiv, čeprav bodo glasbeni «puristi» vihali nos.
Lestvica najbolj prodanih plašč v Trstu v tem tednu: (podatke so nama posredovali trgovine s ploščami : Discoteca Triestina, Raifon ter II flauto magico).
45 OBRATOV
1.	Gianna — Rino Gaetano
2.	Sotto il segno dei pešci — A. Venditti
3.	Moon Boots — O. Riva Sound
4.	Heidi — E. Viviani
5.	Up tlie discoteque — Lipstick
33 OBRATOV
1.	Sotto il segno dei pešci — A. Venditti
2.	Singin’ in the rain — Sheila B. Devotion
3.	Incontri ravvicinati ... — O-riginal Soundtrack
4.	And than these were these — Genesis
5.	Come e profondo il mare — L. Dalla
(Sandi Perlor ter Pavel Ugrin)
Sestavljajte TOP lestvico
TOP LESTVICA — RADIO TRST A
ZGODOVINAR AKADEMIK GRGA NOVAK SLAVIL 90. ROJSTNI DAN
Dolgih sedem desetletij posvetil samo znanosti
Sam hvarski ambient ga je navajal v študij zgodovine * Izredno bogata znanstvena bera - Član akademije in njen dolgoletni predsednik - Veliko priznanj
Pred dnevi je hrvaška in z njo vsa jugoslovanska znanost slavila lep praznik. Predsednik jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti (JAZU) prof. Grga Novak je slavil svoj 90. rojstni dan. Medicinska znanast sicer povsem utemeljeno zatrjuje, da tudi človeški organizem s starostjo ošibi, nekako izrabi. To velja v splošnem, vendar to baje ne velja za znanstvenike in umske delavce na sploh, ker da se pri teh ljudeh v dolgi življenjski dobi nakopiči veliko znanja in izkušenj, kar se da. seveda ob primernem ostalem zdravstvenem stanju, primemo uporabiti tudi v pozni. starosti. To velja tudi ali še posebno za Grgo Novaka, ki .je pri vsej visoki starosti še vedno aktiven.
Grga Novak se .je rodil leta 1888 na otoku Hvaru, torej v tistem delu Dalmacije, kjer Je veliko zgodovinskih spomenikov in kjer tako rekoč vse «diha preteklost*. Zato ni nič čudnega, da se .je tudi sam lotil proučevanja zgodovine in tudi predzgodovinskih obdobij. Za staro zgodovino, za t.j. antiko je pokazal izredno nagnjenje že kot študent, saj je še pred koncem študijev objavil svojo krajšo razpravo o starem Egiptu.
Naslov njegove doktorske teze leta 1913 pa je bil «Benetke in Slovani*. Grga Novak se je to rej že v času študijev lotil teme. ki .je tedaj težila skoraj vse razumnike dalmatinskega področ-čja in razumnike vsega vzhodnega Jadrana in sicer teme o vlogi, ki so jo Benetke imele skozi stoletja pri razvoju civilizacije in družbe v Dalmaciji, začenši z Rabom, Trogirom in Splitom pa vse do samostojne republike Dubrovnika. In ker je Grga Novak prišel pred štiridesetimi, morda celo petdesetimi leti na dan z utemeljenimi podatki, da je na vzhodnih obalah Jadrana cvetela civilizacija že tri tisoč let pred našim štetjem, je s to svojo trditvijo vzbudil na eni strani za dovoljstvo, na drugi pa je dvignil veliko prahu Seveda v krogih, ki so vztrajali na tem, da je vzhod na obala Jadrana doživela svojo prvo civilizacijo v dobi starega Rima. Saj je res, da se danes tovrstne polemike zdijo smešne, toda bili smo v dobi, ko je v Sredozemlju vladal fašizem in ko so veljala gesla, da je bil stari Rim edino jedro civilizacije vsega Sredozemlja in vse Evrope. Toda Grga Novak je neizpodbitno dokazal, da je bilo v Dalmaciji že v neo-litiku več pomembnih migracijskih procesov, s čimer so se posamezne kulture in civilizacije u-veljavljale in puščale za seboj svoje sledove, o čemer Grga Novak zelo konkretno razpravlja v svojem temeljitem delu «Predzgo-dovinski Hvar*.
Grga Novak se je, kot smo že rekli, rodil na Hvaru, gimnazijo pa je opravil v Splitu, univerzitetne študije pa v Zagrebu, Pragi in na Dunaju, koder je študiral zgodovino, zemljepis in arheologijo. Doktoriral pa je v Zagrebu leta 1913 a že dve leti prej bil suplent na splitski realki, hkrati pa je od 1914 do 1920 bil zaposlen kot «pomožna znanstvena moč* v splitskem arheološkem muzeju.
S svojo znanstveno dejavnostjo se je kmalu uveljavil in bil 1920 imenovan za docenta, štiri leta pozneje pa za izrednega profesorja za antično zgodovino v Skopju, istega leta pa je že prešel na filozofsko fakulteto v Zagrebu, kjer je ostal vse do svoje upokojitve
leta 1958, torej pred tridesetimi leti, v kolikor ne upoštevamo krajše prisilne upokojitve ali bolje izločitve v času tako imenovane Neodvisne hrvaške države, torej v času, ko je na Hrvaškem zavladal fašizem. Nekaj časa je bil Grga Novak dekan filozofske fakultete v Zagrebu, dve leti pa tudi rektor univerze.
Za svoje velike znanstvene dosežke je Grga Novak dobil veli- -ko priznanj. Že leta 1936 je postal član jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, zadnjih dvajset let je njen predsednik, pred dnevi, ob velikem jubileju pa so ga izvolili za častnega predsednika JAZU. Istočasno je Grga Novak član cele vrste jugoslovanskih in tujih akademij ter znanstvenih ustanov. Doslej je dobil že veliko odlikovanj in drugih priznanj, med katerimi je tudi velika nagrada AVNOJ za življenjsko delo, predsednik Jugoslavije Tito pa ga ,jeT odlikoval z Redom republike z zlatim vencem. Ne moremo našteti vseh domačih in tujih priznanj, vsekakor pa bomo omenili vsaj izredno priznanje, vitežki križ, ki mu ga je podelila britanska kraljica v znak priznanja za njegove dosežke na znanstvenem področju.
Nemogoče h bilo navesti vse njegove študije, vsa njegova znanstvena dela, posebno ker je mnogo njegovih del izšlo tudi v raznih tujih publikacijah. Grga Novak je bil temeljit in je v znanstvene namene veliko potoval in je posebno vneto brskal po beneških arhivih. O stoletni nadoblasti beneške republike v Dalmaciji je napisal več knjig.
Pa ne le da je veliko pisal, Grga Novak je dajal tudi pobudo drugim znanstvenikom, da so se u-kvarjali s tem ali onim problemom in o njem pisali. Bil je pobudnik in urednik vrste publikacij, revij in knjig. Njegova zasluga je. da je akademija izdala celo vrsto znanstvenih del, med drugim tudi
dva velika zvezka z naslovom «Pri-morskj zbornik*. Ker sam ni zmogel vsega, si je pridobil dobre sodelavce, kot sta dr. Andro Moho-rovičič in dr. Bogdan Tomašič, sedanja podpredsednik in tajnik JAZU, ki sta po rodu iz Istre ali točneje s kvarnerskega področja. Morda je prav temu treba pripisati pobudo za velikansko delo z naslovom «Zgodovina Istre*, ki je v pripravi.
$ Kurirčkove slikaniee
(Nadaljevanje s 6. strani)
slov «Naši kurirji*, za njim pa se skriva dokaj duhovita, nekonvencionalna in enkratna podoba tistih znanih in neznanih partizanov, ki so prav kot partizanski kurirji odigrali y pašem boju izredno pomembno in usodno vlogo. Zorman na lahkoten, razviden in šegav način pojasnjuje mladim bralcem vso zapletenost in učinkovitost partizanske kurirske mreže, pa tudi vse nevarnosti in težave, ki so te neutrudne «partizanske poštarje* spremljale nenehno na njihovi poti po okupirani domovini. S takšno vedro, duhovito predstavitvijo je Zorman uspešno predstavil svet, mentaliteto in trdoživost partizanskih kurirjev, v ilustratorju Marjanu Mančku pa je našel ustreznega sodelavca, ki je z rahlo karikirar.ostjo in dokajšnjo anek-dotičnostjo domiselno dopolnil besedilo in zelo nazorno, razumljivo, barvno bogato predstavil tudi likovno ta svet, ki je morda našim najmlajšim še najbolj blizu tako po svoji dinamičnosti, si-žejski napetosti in ne navsezadnje tudi po mladosti, saj so bili prav partizanski kurirji med najmlajšimi aktivnimi udeleženci našega narodnoosvobodilnega noja.
• O goriškem šolstvu
(Nadaljevanje s 5. strani)
Svojo naklonjenost do obeh narodnosti, ki sta živeli in živita na tem področju, pa pokaže Mario Brancati z objavo govorov v deželnem svetu, kjer je izrečena želja, da bi v slovenskih šolah učili obvezno italijanski jezik, v italijanskih pa obvezno slovenski jezik. Tako bi se skupaj živeča naroda pobliže seznanila in tudi medsebojno spoštovala.
Prav ker smo istega mnenja kot avtor, v tem pogledu, želimo obilo uspeha njegovi knjigi, tudi ker smo prepričani, da bo v drugi izdaji s'*'e zanimive knjige, in želimo oa bi do tega čim-prej prišlo, dopolnil s preučeva njem slovenske publicistike takratno realnost slovenskega šolstva v mestu Gorici in na celotnem področju goriško-gradiščan-ske grofije, ki je bila takrat e notno upravno telo.
Iz Gabrščka namreč posnamemo, da so bile tam že okrog leta 1800 slovenske šole v Tolminu, Cerknem, Bovcu, Kanalu in Črničah. V Gorici so bili leta 1847 na takratnem modroslovnem učiteljišču ustanovljeni slovenski razredi. V normalki v Gorici je bilo leta 1860 od skupnega šte rila 678 učencev 283 Slovencev/ Leta 1865 je -goriški mestni odbor skle nil prošnjo namestništvu, naj sle' vse šolstvo v Goriči premi redi v narodnem smislu: v italijanske in slovenske šole, kajti to sta deželna jezika; nemščina naj se poučuje od tretjega razreda dlje kot predmet. Prošnje pa dunajska vlada ni uslišala. Na goriški gimnaziji je bilo v teh letih zelo veliko slovenskih profesorjev in dijakov. Na tej gimnaziji, kot na ostalih šolah v Avstriji, so morali dijaki javno povedati kakšne narodnosti so. Leta 1863 je bilo na goriški gimnaziji 234 Slovencev. 96 Furlanov, 54 Italijanov, 40 Nemcev in drugih.
Materiala za nadaljnje preučevanje šolstva na Goriškem, tudi v letih po 1874, :ma torei avtor zanimive, a po sili razmer pomanjkljive, študije o šolstvu v nekdanji pokneženi goriško-gra-diščanski deželi, še veliko. * v
Mario Brancati:	«L‘ organi zzazione
scolastica nella Contea principesca di Gorizia e Gradišča dal 1615 al 1874».

S POTI PO BLIŽNJI ISTRI
Slovo od lepih «hoškarinov»
Ne gre za dilemo ali vol ali traktor, pač pa gre za «krizo kmečkih gospodarjev», ki se starajo in jih je vedno manj...
Prisppvujlp sa
DIJAŠKO MATICO
Še ni dolgo od tega, ko je bilo samo v vasi Oskoruš pet «boška-rinov*, pet velikih, lepih, belih volov istrske pasme, ki. če so dobro rejeni, dosežejo tudi težo • ene tone in ki so tako vajeni jarma, da more en sam vol po istrskem kolovozu potegniti tovor ene tone. Bili so lepi in veliki in ko jih je človek opazoval, mu je prišlo na misel, da je moral biti takšen tudi sam Zevs. ko se je prelevil v bika, da bi prevaral in ugrabil Evropo. ..
Sedaj, pa je v Oskorušu, v vasi blizu Buj ostal le en sam «boškarin» in še tega bodo v kratkem prodali oziroma ga zamenjali s — traktorjem.
Pravijo, da je doba belega istrskega vola minila. Pa ni, zares ni tako ali morda ni prav tako. Lahko se v zvezi s tem vprašamo, ali je res minila doba te lepe trpežne, močne in pohlevne živali ali pa gre morda za kaj drugega. Beli vol istrske pasme je bil v preteklosti in je še danes zelo primeren za področje gornje Bujščine, ker je zelo močan, ker ima razmeroma dolge oziroma visoke noge in ker mu ne škoduje makadamska torej kamnita cesta ali kolovoz. Prikladen je za vleko lesa iz gozdov, na tudi za spravo sena s senožeti in travnikov, pa tudi
za delo po trtah, za oranje med brajdami.
Ima pa istrski «boškarin» eno veliko napako. Močan je in odporen. a veliko poje in zato mora kmet pripraviti za čez leto veliko sena. Nekoč je bilo drugače, saj je kmet poskrbel le za zimsko krmo volu, ko pa je bilo pri hiši veliko otrok, ki so od začetka pomladi pa do pozne jeseni gonili živino na pašo in so suho krmo, v glavnem seno potrebovali le za zimo. Danes je o-trok zelo malo in še ti so šolarji ali študenti in nimajo časa za pašo.
Rekli smo, da je bilo v Oskorušu pet lepih «boškarinov», danes je le še eden in še ta že tako rekoč na poti. . . Iz tega bi mogli sklepati, da kmetje nimajo radi teh živali. In vendar temu ni tako. kajti ljudje se s težavo ločijo od svojih lepih volov, s katerimi so dolga leta opravljali veliko kmečkih del in se z njimi tako rekoč spoprijateljili. Močna in trpežna istrska vprežna žival je. kot smo rekli, zelo pohlevna in ubogljiva, saj je mogel kmet sam z enim volom rezati brazde po vinogradu, ker se je vol, ko je prišel na konec lehe, sam o-brnil v drugo zvrst med dve brajdi. In tudi pametna žival je istrski beli vol. Ko je gospodar odhajal z volom ali s parom vo-
lov v gozd ali na polje, gospodinja ni bila nikoli v skrbeh, da bi se mu kaj zgodilo, saj je vedela, da če bi do nesreče prišlo, bi tudi vol sam prišel domov, iz česar je nato lahko sklepala, da je
v gozdu ali na polju kaj narobe in da bo treba pogledat.
S težkim srcem se gospodar ločuje od svojega «boškarina». To velja za gornje bujsko področje, pa tudi za druge predele Istre. Toda drugega izhoda ni, saj so na kmetijah ostali le stari ljudje, ki ne morejo vsemu kaj, še najmanj da bi redili težke vprežne živali, ki jim ne morejo služiti kot so jfm nekoč, saj se priletni človek ne more več o-prijeti pluga.
Ker pa smo ugotovili, da je včasih v gričevnatem področju Istre prikladnejši «boškarin» in ne traktor, se postavlja logično vprašanje, ali je res. da je doba istrskega belega vola minila in da je nastopil čas traktorja? Ne bomo zanikali napredka, ne bomo odklanjali traktorja, in vendar bi ne smeli dopustiti, da bi ta zelo dobra vprežna žival izumrla. Nekdo je v zvezi s tem zelo lepo povedal, da ne gre za krizo belega vola, da ne gre za vprašanje ali vol ali traktor, pač pa da gre za krizo kmečkega Bosno darja.	T. F.
Nedelja, 9. aprila 1978 Ponedeljek, 10. aprila 1978
TRST A
8.00,	11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro po naše;
8.30	Kmetijska oddaja; 9.00 Maša;
9.45	Oddaja o Benečiji; 10.15 Vedri zvoki; 10.30 Šolska prireditev;
11.05	Mladinski oder: Vijolica Vera; 11.35 Nabožna glasba; 12.15 Glasba po željah; 13.00 Ljudje pred mikrofonom; 13.20 Poslušajmo spet; 15.00 Nedeljsko popldne.
KOPER
7.30,	10.30, 12.30, 14.30, 20.30,
22.30	Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 Nedelja z Gisello Pagano; 9.15 Orkester James Last; 9.30 Na našem gramofonu;
10.00	Z nami je ... ; 10.15 Glasbeni portret: 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi;
11.15	Poslušajmo jih; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Pičice na i;
14.00	Avto story; 14.33 Najlepše popevke tedna; 15.00 Iz Benečije;
15.15	Orkester Paul Mauriat; 15.30 Folk in ne; 16.00 Jaz poslušam, ti poslušaš; 16.30 Sosednji kraji in ljudje; 16.50 Od hiše do hiše;
17.30	Primorski dnevnik; 18.30 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Srečanje z jug. pevci; n“u party; 21.45 Mala debk strov; 22.45 Plesna gl«
RADIO 1
8.00,	10.10, 13.00, 17.30, 19.00,
23.00	Poročila; Glasbeno prebujanje; 8.40 Kmetijska oddaja; 9.30 Maša; 10.20 V pr v j vrsti; 11.15 Itiheradio; 12.20 Popevke; 13.45 Perfida Rai: 14.45 Glasbena oddaja; 16.20 Vse o nogometu; 17.40 Program z Pippom Baudom; 19.35 Alfonz in Estrella. radij, priredba,
RADIO 2
7.30.	8.30, 11.30, 12.30, 13.30,
19.30,	'2.30 Poročila; 6.00 in 7,55 Vprašanje Radiu 2; 8.45 Televizijski program; 9.35 Gran Varie-ta; H.OO Ne, ni BBC; 12.00 Športne vesti; 12.15 Revi val; 12.45 Kviz oddaja; 13.40 Romance; 14.30 Popevke serie A; 15.00 Glasbeni program; 15.30 športna nedelja; 16.25 Oddaja z G. Bramierijem; 18.15 Disco azione; 19.50 Poje Bob James; 20.10 Opera ’78; 21.00 Glas bene novosti za mladino; 22.45 Lahko not EvroDa.
SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.00 , 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00,	13.00,	14.00,	15.00,
17.00,	19.00, 22.00, 23.00 Poročila;
6.15	Danes je nedelja; 7.15 Zdra-
vo, tovariši vojaki!; 8.07 Radijska igra za otroke; 8.41 Skladbe za mladino: 9.0; Še pomnite, tovariši ... ;	10.05 Nedeljska pano-
rama lahke glasbe; 10.30 Humoreska tega tedna; 10.50 Glasbena medigra; 11.00 Pogovor s poslušalci; 11.15 Glasba po željah;
13.10	Zabavna glasba; 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 13.45 O-bisk pri orkestru in zboru RTV Ljubljana; 14.05 Nedeljsko popoldne; 14.25 Nedeljska reportaža;
17.50	Zabavna radijska igra; 19.30 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer: 22.20 Jugoslovanski umetniki pred mikrofonom; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Plesna glasba:
TRST A
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 13.00, 14.00,
15.30,	17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.2 Dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Pevci in ansambli; 9.30 S kuhinjo po svetu; 9.45 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.30 Razgovori o ženski stvarnosti v literaturi; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Poslušali boste; 13.15 Slov. zbori; 13.35 Melodije; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Glasba od tu in tam;
15.00	Glasbeni ping, pong; 16.30 Mladi izvajalci; 17.05 Operne e-nodejanke; 18.05 Trst in njegove prometne zveze; 18.20 Klasični album.
KOPER
7.30.	9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	15.30, 16.30, 18.30, 19.30, 20.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Strani iz, albuma; 9.32 Na našem gramofonu; 10.10 in
15.20	Življenje v šoli; 10.35 Pesem dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.32 Poslušajmo jih; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Športni ponedeljek, 14.10 Plošče; 15.20 Orkester El Coco; 15.40 Popevke;
16.05	Orkester La Verg„Romagna;
16.40	Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 IPjimOTski dnevnik; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.35 Iz zborovskega arhiva; 20.00 Jazz;
21.00	Diskoteka sound.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 15.00,
17.00,	19.00, 21.00 Poročila; 6.00 in
7.30	Glasbeno prebujanje; 9.00 in
10.35	Radio anclVio; 12.05 in 13.30 Vi in jaz; 14.05 Plošče; 14.30 Lo spunto; 15.05 Prvi Nip; 17.10 Južna glasba; 18.00 Avtorjeva pesem;
19.35	Nagradno tekmovanje med poslušalci; 12.05 Koncert;
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 10.00, 12.30, 13.30,
16.30,	19.30 Poročila; 6.00 in 7.00 Oni drugi dan; 8.45 TV v glasbi; 9.32 Radij, priredba: 10.12 Telefonski pogovori; 13.40 Romance; 15.0' in ‘6.37 Tu Radio 2; 17.55 Da in ne; 19.50 Prijetno posluša-nje; 20.40 Paolo Ribecco, mornar, radij, priredba: 21.29 Radio 2
SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 15.00,
18.00,	19.00, 22.00, 23.00 Poročila;
6.20	Rekreacija: 6.50 Dobro jutro, otroci!; 8.08 Glasbena matineja;
9.05	Ringaraja; 9.20 Izberite pesmico; 9.40 Vedre melodije; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Za vsakogar nekaj; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti,
12.40	Pihalne godbe; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Amaterski zbori pred mikrofonom; 14.30 Glasba po željah; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.45	Kulturna kronika: 16.00 «Vr-tiljak»; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Izročila tisočletij; 18.25 Zvočni signali; 19.20 Zabavna glasba;
19.35	Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z nsamblom Jožeta Burnika;
20.00	Kulturni globus; 20.10 Predstavljamo vam nov posnetek opere «Andre Chenier* Umberta Giordana; 22.20 Popevke
IME IN PRIIMEK: NASLOV:	_____-
GLASUJEM ZA POPEVKO:
IZVAJA:
Izpolnite gornji glasovalni kupon in ga pošljite na naslov: RAI • Radiotelevisione Italiana • Postaja Trst/A • Ulica F. Severo, 7 - Trst, v kot pripišite TOP LESTVICA. Deset najbolj poprašanih popevk boste lahko poslušali vsak torek od 15.35 do 16.30 v oddaji TOP LESTVICA.
VAŠA TOP LESTVICA
Ta teden ste izbrali popevke:
1.	(1) ...E DIRSI CIAO — Matia Bazar
2.	(5) A MANO A MANO — Riccardo Cocciante
3.	(3) ČAO BAMBINA, ČAO — Tomislav Ivčič
4.	(2) GIANNA — Rino Gaetano
5.	(6) FIGLI DELLE STELLE — Alan Sorrenti
6.	(4) SINGIN’ IN THE RAIN - Sheila B. Devotion
7.	(8) THE HOUSE OF THE RISING SUN — Santa Esmeralda
8.	(9) U RAZDELJAK TE LJUBIM — Ansambel Žetva
9.	(10) PENSIERO STUPENDO — Patty Pravo 10. (7) 1/2 NOTTE — Daniel Sentacruz Ensemble
w
Nedelja, 9. aprila 1978 Ponedeljek, 10. aprila 1978
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
11.00	Maša
11.55	Nedeljska srečanja
12.15	Oddaja o poljedelstvu;
13.00	Dnevnik — OB 13. URI
14.00	V teku nedelje
14.15	Športne vesti
14.25	Disco ring
15.10	Mannix — 11 passo degli angeli -— TV film
16.15	Uffa, jutri je ponedeljek!
17.15	90. minuta: nogomet
18.15	Italijansko nogometno prvenstvo
20.00	DNEVNIK
20.40	OSTRŽKOVE PRIGODE, 5. epizoda
21.45	športna nedelja
22.45	Napoved programa za prihodnje dni
Ob koncu DNEVNIK
Drugi kanal
12.30	— Neverjetni par, risanke — Tin Tinove prigode, 4. e-pizoda
13.00	Dnevnik 2 — OB 13. URI (
13.30	Ona druga nedelja
15.30	Neposredni športni prenos Kolesarstvo in konjske dirke
18.00	Tigroče brigade, 2. del
19.00	Italijansko nogometno prvenstvo w	.-...iz UVI
19.50	Dnevnik 2 — ODPRTI STUDIO
20.00	Nedelja sprint
20.40	Čudovito leto ’50, glasbena oddaja
21.50	Dnevnik 2 — DOSSIER
22.45	Dnevnik 2 - ZADNJE VESTI
23.00	XXXII. glasbeni sejem v Umbriji:
Monteverdi: Magnificat
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.30	Za nedeljsko dobro jutro
9.30	M. Kerstner: Gruntovčani
10.30	Kaj je narobe: Helge, mladinski film
11.10	Puf in Muf — risanka
11.30	LJUDJ^ IN ZEMLJA
15.30	Svet, v katerem živimo
16.00	Vaš šlager sezone
17.30	Športna poročila
17.15	Okrogli svet
17.40	Pggmalion, film
19.15	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.00	D. Jovanovič: HIŠNA POMOČNICA
21.00	Kreta, dok.
21.30	DNEVNIK
21.55	Športni pregled
Koper
19.30	Otroški kotiček
20.00	27. kanal
20.15	STIČIŠČE
20.35	SREČNEŽI, film
22.05	Noč Ciganov, zabavnoglasbena oddaja
Zagreb
14.15	Bela griva, mladinski film
15.00	Nedelisko popoldne
19.30	DNEVNIK
20.00	D. Jovanovič: Konec tedna
21.00	Svet neuvrščenih: Alžir
ŠVICA
17.00	Po sledeh Marca Pola
18.50	Prijetna glasba
19.40	Svet, v katerem živimo
20.30	DNEVNIK
20.45	A Dio piacendo, 8. epizoda
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti
13.00	Knjižna rubrika
13.30	DNEVNIK
14.00	Posebna oddaja iz parlamenta
14.25	Jezik za vsakogar: Italijan-
17.00	Ob petih z Giulianom Cane-vaccijem
17.05	Mladinske igre
18.30	Oddaja o poljedelstvu
18.50	Osmi dan
19.20	Izgubljeni otoki: DVOBOJ, TV film
20.00	DNEVNIK
20.40	ČLOVEŠKA ZVER, film Fritza Langa Kino jutri
22.15	BONTA' LORO
Ob koncu Dnevnik, Danes v parlamentu
Drugi kanal
12.30	Vidim, slišim, govorim
13.00	Dnevnik 2 — OB 13. URI
13.30	Vzgoja in dežele
16.15	Rim: Izžrebanje za svetovno prvenstvo v odbojki
17.00	Sezam, odpri se 17.30'PbMisIčkf
18.00	Laboratorij 4
18.25	Iz parldmenta
Dnevnik 2 - ŠPORTNE VESTI
18.45	Programi pristopanja
19.00	Dribbling
19.45	Dnevnik 2 — ODPRTI STUDIO
20.40	Vrata v temo:
SOSED, prva epizoda
21.40	Habitat
22.30	Protestantizem
Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
10.00,	11.10, 15.05 TV šola
16.10	KMETIJSKA ODDAJA
17.15	Sedem stopnic do glasbe
17.30	Britanska enciklopedija
18.05	Da bomo laže odločali: KAJ JE SKUPNI DOHODEK
18.20	Čas in računanje: SREDNJEVEŠKA MATEMATIKA
18.45	Mladi za mlade
19.30	DNEVNIK
20.00	H. Havran: ANDREJA, TV drama
21.15	Kulturne diagonale
21.55	DNEVNIK
22.10	Mozaik kratkega filma: DŽAFRA
Koper
20.00	Otroški kotiček
20.15	Odprti prostor
20.30	DNEVNIK
20.45	Človek brez meja:
Glasba iz korenin
21.15	NEMIRNA LJUBEZEN, m. del
22.30	Baletni večer: HRESTAČ
Zagreb
20.00	TV drama
21.35	Glasbeni trenutek
21.40	Srečuje, kulturna odd.
22.40	Dokumentarni film
ŠVICA
18.05	Program za otroke
19.10	DNEVNIK
20.45	TV ENCIKLOPEDIJA
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 11. DO 15. APRILA 1978
TOREK, 11. aprila
8.30, 10.00 in 14.30 TV v šoli; 16.05 šolska TV; 17.25 Poročila;
17.30	Črna dama; 18.00 Obzornik: 18.10 Mali svet; 18.45 Zdaj zaori, pesem o svobodi, oddaja iz cikla Čas, ki živi; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Mi med seboj; 20.55 M. Dombrovvska: Noči in dnevi, nadalj.; 21.45 Iz koncertnih dvoran; 22.15 Dnevnik.
KOPER
19.30 Odprta meja; 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Odprti prostor;
20.30	Dnevnik; 20.45 Aktualna tema; 21.20 Zgodbe Thomasa Hardy-ja: Sošolca; 22.10 Turistični dokumentarec; 22.25 Narodna glasba: Poljska folklora.
SREDA. 12. aprila 8.35 in 10.05 TV v šoli; 17.20 Poročila; 17.25 Kosovirja na leteči žlici, pravljica; 17.45 Popotovanje v deželo lutk; 18.05 Obzornik; 18.15 Na sedmi stezi; 18.50 Tako v duši
lep trenutek zbeži, iz cikla Moč zborovskega zvoka; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik: 20.00 Film tedna: Lina Brake; 21.35 Sodobniki: Janez Pirnat; 22.05 Dnevnik. KOPER
20.00	Otroški kotiček; 20.15 Od prti prostor; 20.30 Športna sreda;
21.45	Dnevnik; 22,15 Ivan Grozni, film.
ČETRTEK, 13. aprila
9.00,	10.00 in 10.30 TV v šoli;
14.50	Šolska TV; 15.25 Nogomet: Čelik - Partizan; 17.25 Poročila:
17.30	Poljudnoznanstveni film;
18.20	Obzornik; 18.35 Profesor Baltazar, risanka; 18.50 Tehtnica za natančno tehtanje; 19.15 Risanka;'
19.30	Dnevnik; 20.00 Obleka, to sem jaz; 20.35 Očj kritike; 21.15 Na zvezi; 2’.45 Dnevnik; 22.00 Jazz na ekranu: Mombasa.
KOPER
17.40	Nogomet: Čelik - Partizan;
20.00	Otroški kotiček; 20.15 Odprti
prostor; 20.30 Dnevnik; 20.45 Samuraj, film; 22.50 Jazz na ekranu: Janez Gregorc.
PETEK, 14. aprila
9.00, 10.00 in 15.00 TV v šob; 17.20 Poročila; 17.25 Polieder H 3; 17.40 Ostržek, serija: 18.05 Obzornik; 18.15 Slovenski ljudski plesi: Prekmurje; 18.48 Človeško telo; 19.15 Risarka: 19.oO Dnevnik; 20.00 Zabavnoglasbena oddaja; 21.05 Razgledi: Kidričevi nagrajenci; 21.35 Dnevnik; 21.55 Serpico, serijski film; 22.40 Poročila.
KOPER
20.00	Otroški kotiček; 20.15 Odprti prostor; 20.30 Dnevnik; 20.45 Zločin na prvi strani, film; 22.00 Reklamna oddaja; 22.15 Nokturno: Richard Wagner - Prizori iz glasbenih dram.
SOBOTA, 15. aprila
8.00	Poročila; 8.05 Profesor Baltazar. risanka; 8.20 Kosovirja na leteči žlici, pravljica; 8.35 Sedem
stopnic do glasbe; 8.50 Tehtnica za natančno tehtanje; 9.20 Mali svet; 9.50 študij na univerzi: Mon tanistika; 10.20 Dokumentarna oddaja; 11.00 G. Durieux: Paul Gauguin, nadalj.; 15.20 Poročila; 15.25 Nogomet: Partizan - Budučnost;
17.45	Obzornik; 18.00 Nukijine dogodivščine, film; 19.15 Risanka;
19.30	Dnevnik; 20.00 A. Newman: Šopek z bodečo žico. nadalj.; 21.00 Slovenija Jugoslaviji: Prireditev lige za boj proti raku; 21.45 Dnevnik; 22.00 Gospa, kj izginja, film;
23.30	Pogovor z gledalci; 0.10 Poročila.
KOPER
15.25	Nogomet: Partizan - Budučnost: 19.30 Otroški kotiček; 20.15 Odprti prostor; 20.30 Dnevnik;
20.45	Govori obramba: Med dnevom in nočjo, TV film; 21.35 Evropa in svet, oddaja iz cikla Svet v letih 1900 - 1939 ; 22.25 Paolo in Francesca, film.
Pri!nor?^"3noviilk
9
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
9. aprila 1978
nogomet
V C LIGI
Triestina (v krizi) danes v Trevisu
Vse kaže, da bodo Tržačani tudi v tej tekmi ubrali obrambno taktiko
delnem spodrsljaju v doma-
^ srečanill 7 Piollacoiom rtn.
. srečanju z Biellesejem go «uJe danes Triestina v Trevisu, šnin ^ bo spoprijela s tamkaj-t J . eklP°. katero je v prvem le--lem srečanju, z golom v zad-ki-al minutah, tesno premagala. Ta-1 Je Treviso ubral strogo o-»f ,° takti ko, ki je nemalo ovi-nn3 tr*aške naPade in le odlični .lorija je onemogočil gostom , niV>• dragocene točke v borbi ne Si ‘g0- Prav zato se bo da-t ® Treviso lotil »maščevanja* v ce* ko Preživlja Triestina pre-,?° kri2« (predvsem v tujih stopil) Na zatožni klopi je v v * ,vrst'' tržaška obramba, ki je zadnjih spopadih zagrešila vrsto '■epornljivih napak. Te so bile u one za ekipa in so potisnile pstino nazaj med moštvi, ki se 3‘JO Proti izpadu v C-2 ligo. Naj •p kritik sta deležna branilca «in!f0pane ‘n Schiraldi, v zadnjih h a- lb P3 se Je znatno poslabšal TOt Salvadori. ki je bil dc tedaj P^avi, steber tržaške obrambe. Za L,? ;pa velja' predvsem slaba psi; no,08 Priprava, posledica katere je ■ uPrav*ten strah, ki je zajel vse ip,e.. Ne, smerno pa pozabiti,, da tudi poškodba Lucchette odlo n° vplivala na stanje tržaške obrambe,
Katera naj bi bila torej rešitev? o našem mnenju bi morala Trie-; 03. korenito spremeniti način mr nfš Največ pozornosti bi mo-teri Tržačani posvetiti napadu, ka-, roga bi moral trener okrepiti, ta-o da bi v akciji sodelovali prav ‘igralni, tudi branilci, ki so že na j** dokazali, da jim igra v nj i‘adu mnogo bolj ustreza. To pa • za Tržačane nič novega: tako toš • est‘na igrala na začetki: le-- ^ ga prvenstva (točneje v sre-loc^h Prnti Omegni, Leccu in A sandrii), ko je v treh srečanjih , segla z lepo in učinkovito igro ar sodem zadetkov.
i. N.aže pa, da bo trener Tagliavini ui tokrat ubral obratno pot, s m da bo še bolj okrepil obram UP- Ponovno bo igral Marcato. na-ri. Pda pa bosta verjetno tudi mla-* Clemente in Zariutel. Tvegana P°t07-a, ki ponovno dokazuje, da je anJe v tržaškem taboru precej ne.iasno.
Postava na.j bi bila torej nasled-1 • •
ma društvoma. Do sedaj so že iz peljali tekmovanja v namiznem tenisu in v mladinskem nogometu; prvič so bili uspešni člani presvet nega društva Kras iz Dola in Poljan, drugič pa mladinci Danice. Nedeljski rezultat je torej privedel v vodstvo Doljane. To pa še ne pomeni, da bo pokal ostal ietos v rokah nedeljskih zmagovalcev.
Po končani nogometni tekmi smo prosili kapetana obeh ekip naj nam na kratko začrtata pomen teh sre čanj. Srečko Vižintin nam je odgovoril: «S podobnimi srečanji skušamo utrditi stike med vasmi. V naprej bo treba posvečati več po zornosti predvsem kulturnemu sodelovanju. Z letošnjim potekom so delovanja smo zelo zadovoljni.*
Darin Devetak pa nam je pove dal: «Med bližnjimi vasmi naj bi prihajalo do tesnejših stikov, ne samo med društvi, ampak tudi med samimi prebivalci. Na žalost, to sodelovanje ovira predvsem pomanjkanje primernih prostorov in igrišč; Vse tekme: se namreč odvijajo , v zasebnih prostorih in improvizira nih igriščih, ki nam jih blagohotno dajejo na razpolago posamezni člani društva.*
K. D.
KOŠARKA
TEDENSKI PREGLED NA GORIŠKEM
STANJE OB POLOVICI PRVENSTVA V L MOŠKI DIVIZIJI DOKAJ JASNO
Kaže, da je v zadnjih tekmah Dom izšel iz krize
1. MOŠKA DIVIZIJA
Na Goriškem so odigrali zadnje kolo prvega dela prvenstva 1. moške divizije. Čeprav morajo odigrati nekatere ekipe še nekaj zaostalih srečanj, je položaj zelo jasen. Krmin-ska ekipa Mobilcasa, ki vodi na lestvici (kljub temu da ima tekmo manj) je dokazala, da se je za letos zelo dobro pripravila. S prihodom nekaterih igralcev se je tako ojačila, da ji ni bila kas nobena ekipa goriške skupine, to pa je tudi potrdila v zadnjem kolu. Kar se tiče slovenskega zastopnika v tej skupini moramo reči, da si je z zelo slabim začetkom zapravil vse možnosti. V zadnjih kolih pa se zdi, da je Dom izšel iz krize, vendar v drugem delu prvenstva bo kvečjemu popravil svoj trenutni položaj samo z.a mesto višje.
IZIDI PETEGA KOLA Villesse - Mobilcasa 61:105, Pa-gnossin - Sagrado 93:63, Begliano -Dom 87:100.
LESTVICA
Mobilcasa in Pagnossin'8, Dom 6, Villesse 2, Begliano in Sagrado 0.
DOMOVI STRELCI PO PRVEM DELU PRVENSTVA Semolič 70, Hvalič 60, Prinčič 54, M. Dornik 51, I. Kont 31, Cej 19,

ROD MODREGA
TABORNIŠKI
KOTIČEK
GORICA %
•<
>
H
sc
cn
H
fia: Bartoli ni tri -
Zanutel, Berti, Mi-
Doberdob
Drugo srečanje družin Rodu Modrega vata smo napovedali za nedeljo, 23. aprila, v Doberdobu. Medtem pa je prišlo do spremembe datuma zaradi šolskih izletov slovenskih šol na Giriškem. Tako smo prenesli športno srečanje družin na nedeljo, 30. aprila, vsi o stali sporočeni podatki pa ostanejo v veljavi.
Modri val
Po krajšem presledku bo v kratkem spet izšla številka glasila taborniškega . glasila «Mod ri ti ah. Tudi ta številka bot tematska, kot so že bile vse zadnje, številke našega glasila: Poleg dragefja bomo tokrat spregovorili o osnutku tretje ga taborniškega izpita RMV. V vednost lahko povemo (seveda ne tabornikom), da je pivi izpit oziroma prvi val obvezen za vse člane RMV, brez katerega se ni mogoče udeležiti rednega letnega ta bor jen ja. Drugi izpit pa ni obvezen. ampak ga lahko opravi, kdor se želi spoprijeli s taborniško problematiko. Velja še dodati de se drugi iz pit v glavnem ne izpraša je, ampak se posamezne točke pri znavajo, ko kandidat dokaže izčrpno znanje o določenem problemu. Zadnje čase se je število tabornikov, ki so opravili drugi izpit, relativno razširilo in začeli smo premišljevali o tretjem taborniškem'. izpitu. Sedaj izdelujemo osnutek, ki ga bodo dali v diskusijo, nakar bo treba sestaviti podrobne teze.
& teSSŽSŽMPBE
m. Marcolmi (Fran^ ,M
A. K.
v PRIJATELJSKI TEKMI
Zmaga PD Kras nad PD Danica
noSometne ekipe prosvet-§a društva Danica so v nedeljo .£*** odšli poraženi z lmprovi-fvfnega nogometnega igrišča v u. Po nodajjških so jih z enajst-. rovko premagali igralci doma-r(ga Prosvetnega društva Kras z Kraultat*m 2:1. Oba gola za ekipo VrKSa 'e *abil Franko Peric, za °^oe p8 je bil uspešen Mar
*a^Lknia sodi' v okvir tekmovanja ^0 .Prehodni pokal, ki se odvija v e°v’ahju med obema prosvetni
Brigade
Kmalu bodo stekle mladinske delovne akcije širom Jugoslavije, o-ziroma Slovenije. Mlade sile, razporejene v številnih brigadah, bodo tako odločilno prispevale pri izgradnji številnih potrebnih objektov. Nedvomno pa je udeležba na mladinskih delovnih akcijah tudi temeljita politična šola, kjer mla dinka in mladinec mnogo pridobita v razmeroma kratkem času
Ena izmed večjih zveznih delov nih alccii je tudi letos MDA Posočje 78. ki ho izvedena na potresnem področju in bo trajala kar štiri mesece. V tem sklopu o odo tudi leto:; 1 %d<i'šlbvanski taborniki pripravili 'dbUv-nb brigado. ki bo' sodelovala Oti' obnovi Posočja. ‘ glavnem bodo sodelovali taborniki iz Srbije, Hrvatske in Slovenije. Slovenske tabornike bodo zastopa li taborniki iz Kopra in z Jesenic.
Skupščina
hrvatskih tabornikov
V nedeljo. 26. marca, so hrvat-ski taborniki podali obračun mojega delovanja na 14: skupščini Zveze tabornikov Hrvatske. Delegati so zasedali v Domu JLA v Zagrebu.
Razstava
taborniške fotografije
Odred Vinko Megla iz Ormoža je pred dnevi razpisal natečai za taborniško fotografijo. Iz prispelih fotografij bodo ormoški taborniki pripravili razstavo ob dnevu mla dosti, rojstnem dnevu tovariša Tita.
Devetak 18, Mozetič 9, Čubej 8, Ter čič 4 in G. Nanut 2.
PARI PRIHODNJEGA KOLA (15.4.)
Begliano - Villesse, Sagrado - Mobilcasa, Pagnossin - Dom (v Pala-sport ob 18.30).
NARAŠČAJNIKI V goriški skupini prvenstva naraščajnikov je položaj na vrhu lestvice še zelo zapleten, čeprav do konca prvenstva manjka samo šest kol. V razmaku štirih točk je zbranih kar pet ekip, ki se borijo za dve razpoložljivi mesti v finale. V Tržiču je domači Italmonfalcone nepričakovano, z veliko lahkoto premagal Arteja, v Gorici pa so zelo razpoloženi do-movci porazili prvouvrščeno ekipo Pagnassina. V prihodnjem kolu pa bi moral ostati položaj na lestvici nespremenjen.
Vse vodeče ekipe se bodo namreč spoprijele s šibkejšimi ekipami s spodnjega dela lestvice.
IZIDI ZADNJEGA KOLA Italmonfalcone,- Arte 72:56, Dom -, Pagnossin 85:70, Grado - Turriaco-102:48, Ardita - Staranzano 78:61, Pom - Mobilcasa 87:58.
LESTVICA
Italmonfalcone 24, Dom in Pagnossin 22, Arte in Grado 20, Ardita 16, Pom 14, Turriaco 12, Mobilcasa 4, Staranzano in Villesse 0. (Dom, Grado, Ardita, Mobilcasa, Staranzano in Villesse imajo tekmo manj).
DOMOVI STRELCI D. Devetak 506 (povprečno 36 točk na tekmo), U. Dornik 294, Sancin 146, Bučinel 73, M. Orzan 63, Can-telli 40, M. Kont 18, Vižintin 15 itd.
PARI PRIHODNJEGA KOLA Villesse - Pagnossin, Mobilcasa -Grado, Italmonfalcone - Pom, Arte -Staranzano. Turriaco - Dom.
PROPAGANDA
Mladi Domovci so po predvidevanju zgubili proti vodeči, še neporaženi ekipi Arteja in tudi v ostalih srečanjih ni bilo presenečenj.
IZIDI ZADNJEGA KOLA Dom - Arte 24:56: Ardita - Pagnossin B 40:44, Mobilcasa - Pagnossin A 45:49.
LESTVICA
Arte 16, Pagnpssin A 12, Dom 8, Mobilcasa in Pagnossin B 4, Ardita 2.
PRIHODNJE KOLO Dom - Mobilcasa, Arte - Ardita, Pagnossin A - Pagnossin B.
Vladimir
RADIO
ure do 16.30 vodi Ivan Peterlin, bo prof. Franko Drasič, predsednik Trenerske zveze ZSŠDI. Beseda bo tekla o šolski telesni vzgoji in na splošno o problematiki zamejskega športa.
PLAVANJE
LENINGRAD — Sovjetinja Julija Bogdanova je postavila nov svetovni plavalni rekord na progi 200 m prsno s časom 2'33-”32.
Prejšnji SR je pripadal njeni rojakinji Marinr Ročevaji z 2’33”35.
KOLESARSTVO
SAN SEBASTIAN - Španec Gonzales Linares je že četrtič osvojil mednarodno kolesarsko dirko po Baskiji.
Samotna jadralka Francozinja Ou-dry je med svojo plovbo okoli sveta obplula Rt Hom in je prva ženska, kateri je uspel ta podvig.
Znani pilot Avstrijec Niki Lauda si je med smučanjem v Arlbergu poškodoval palec in tako ni gotovo, če bo lahko nastopil na dirki za VN Monaca, ki bo 7. maja v Monte Carlu.
Obetajoča košarkarja Darko Bradassi (Bor) in Štefan Gulič (Kontovel)
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiriuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiJimiiiiiii
MINIBASKET
TEDENSKI PREGLED
ODLOČITEV ZA ZELENO MIZO 0 TEKMI SOKOL A DORO
Pri seštevanju točk je baje prišlo do napake zapisnikarja
PRVENSTVO ZINI & ROSENVVASSER Finalna skupina
Derbi med Sokolom in Borom so že odigrali 13.3. Tekma se je končala z zmago borovcev s 47:46. Vendar izgleda, da je zapisnikar napravil napako pri seštevku, tako naj bi
Sokol zmagal z 48:47. O tem bo vse-: kvotirani Don Bosco A kakor odločal pristojni organ. Točki I Tntot, um. .
Miljah imeli dokajšnjo mero smole in so izgubili s tehnično slabšim nasprotnikom.
Bor B je v zaostali tekmi premagal Libertas in po tej zmagi je četrto mesto praktično že v rokah slovenskih predstavnikov.
Nadaljuje se Serija slabih nastopov Kontovelovih košarkarjev: tokrat jih je visoko premagal sicer
ODDAJA :w O 'ŽAKtejSKEM ŠPORTU
Gost jutrišnje radijske oddaje »Glasbeni ping-pong», ki jo od 15.
lllllimillMtllllllllllllHIIIIIIIIlIllillitlllMHliiiiiHniiiiMiiiHiMniriiiiliiiltliiiiiiiiiiiiiililillllllllMIllIlllllllllll
I>i vsekakor bolj potreboval Bor za ©hranitev, četrtega mesta, kot pa So-kol,-ki mora nujno zmagatiis Ferro-fiariom, če se hoče izogniti' repu lestvice. Nabrežinci so namreč v
81:51
ODBOJKA
Za svetovno prvenstvo
DELOVANJE ZSSDI
Skupščina OZS
odhf,Metek P°P°Wne so se delegati liani arskih klubov zbrali v Ljub-2e „.na skupščini Odbojkarske zve-oan. 0venije, ki kot strokovna or-tektv,aC1,’a Prireja vsa republiška der pania ‘n skrbi za sodniški ka-s0 0 Pregledu opravljenega dela v	apai Pregledali tekmovalne ob-
skusr- ' v tem letu, v živahni di-ana] Jl- Pa. 80 Se podrobno dotaknili in Prav'Z"a*' vse asPekte odbojke. Če-sledifV u^solutnem merilu ni za-ka 1 ““bitnega kakovostnega sko-Pred Pif ‘e b‘l dosežen viden na-dinsif u na Področju izbranih mla-glasii 1 rePubliških selekcij, je na-dehai- predsednik Bruno Thaler. V orin ' so se dotaknili vprašanja li SQ0v.med OZS in klubi, govori-hiemh0 trenerski organizaciji, o po lesno n°St' trenerjeve vloge za te-ittiain m .družbeno vzgojo, če naj tudi- ,Vs*. ligaški klubi obvezno Ve]jK “ledinsko ekipo in podobno, kakšiv Je ,bil° govora tudi o tem, y' naJ bodo odnosi s šolo ne	krovne	zamejske šport-
t>ornivkanizac‘ie je pozdravil od-SinZ ,za odbojko pri ZSŠDI Boris hieritZ ■' ki Je podčrtal odlične eiiarrf i06 st‘ke med organiza-m0va,a' ki se odražajo tako na tek-k°vni.nem P°dročju, kot pri stro-nerskPpom<?či za usposabljanje tre-zamB,Za in igralskega kadra v skušni-Vu' T° sodelovanje bodo «•- • " v skladu z zadnjimi dogo
v°ri ^
karsko Z ba..bi organizirali odboj-
tneinpT; Popestriti posebno na ob rn°^Host pbmočju in proučuje se
nje lr*terligo. Kar zadeva letoš-ki u. et°yno odbojkarsko prvenstvo skurimV ftaliji (ena kvalifikacijska Se ji L h® igrala v Vidmu), pa za	^SDI ponudilo kot posrednik
in	g°tovitev vstopnic, penzionov
boikB • ov tistim ljubiteljem od-ogledM-2 sl°venije, ki bi si radi al' posamezna srečanja. Odbojkarski Revival 78 sredo je bil na sedežu ZSŠDI
sestanek predstavnikov ekip, ki so se prijavile na letošnje rekreacijsko odbojkarsko tekmovanje »Revival 78».
Po podrobni analizi raznih aspektov tekmovanja in rešitvi nekaterih kočljivih vprašanj, so javno izžrebali skupine in določili tekmovalni koledar. Kar zadeva mešano konkurenco (prijavili sta se le dve ekipi) je bil sprejet sklep, da Starine nastopajo v moški, Adria pa v ženski konkurenci, prvaka pa bo določilo medsebojno srečanje.
Skupine so sestavljene tako: SKUPINA A (moški): Kasta, Ne-bojsega. Sokol, Ciceronovci, Kras, ZTT in Hranilnica Opčine. SKUPINA B (moški); Jamaha, Breg A, Breg B, Klapa, Bor, Mladina in Starine.
SKUPINA A (ženske):	Mladina,
ZTT, Bor, Trim in Adria. SKUPINA B ■ (ženske):	Kras A,
Kras B, Klapa, Ekipa 10 A, in E-kipa 10 B.
Kar se tekmovanja tiče, bo steklo že od 17. t.m. dalje, točen urnik in kraj tekmovanja pa bo organizator izdelal v prihodnjih dneh. V vsaki skupini bo vsakdo igral z vsakim (brez povratnega kola), torej v moški po šest in v ženski konkurenci po štiri tekme. Dve prvouvrščeni ekipi iz vsake skupine se bosta uvrstili v veliki finale, zaključek tekmovanja s piknikom pa naj bi bil 4. junija. V prvem kolu bodo na sporedu naslednja srečanja:
SKUPINA A (moški)
Kasta - Nebojsega Sokol - Ciceronovci Kras - ZTT
Počiva:	Hranilnica Opčine
SKUPINA B (moški) Jamaha - Breg A Breg B - Klapa Starine - Bor Počiva: Mladina
SKUPINA A (ženske) Mladina - ZTT
Adria - Bor
Počiva: Trim
SKUPINA B (ženske)
Kras B - Klapa
Ekipa 10 B - Kras A
Počiva: Ekipa 10 A
Trenerska zveza
V	torek si je delegacija Trenerske zveze ZSŠDI, ki jo je vodil predsednik prof. Franko Drasič, ogledala v Ljubljani športno knjižnico na VŠTK in je izbrala knjižni material, ki bo v najkrajšem času dostavljen na desež ZSŠDI.
Kar se pa poletnih strokovnih tečajev za vaditelje in inštruktorje tiče (za vaditelje košarke in odbojke ter inštruktorje nogometa in namiznega tenisa), le ti ne bodo v Mozirju, temveč kar pri nas v zamejstvu od 15. do 19. julija, da bodo lažje dostopni čimvečjemu številu zamejskih trenerjev.
Trening reprezentance
Danes zjutraj bo ob 10. uri v šolski telovadnici pri Banih redni trening ženske odbojkarske reprezentance ZSŠDI, ki služi kot priprava za bodoče skupne nastope.
Jutri predavanje
za trenerje
V	okviru ciklusa strokovnih predavanj za trenerje, ki jih organizira Trenerska zveza ZSŠDI, bo jutri bo 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu dr. Miran Čuk, dekan na ljubljanski VŠTK predaval na temo: «Psihologija športne grupe*. Pričakujemo in vabimo, da bi bila tokrat udeležba trenerjev bolj množična kot na zadnjih dveh predavanjih.
Sstanek s FIPAV
V	torek bo ob 18. uri na sedežu
ZSŠDI uradno srečanje med pokrajinsko odbojkarsko zvezo FIPAV in odborom, oziroma odbojkarsko komisijo ZSŠDI.	-bs-
Jutri bodo v Rimu zaključili žrebanje
Ena od kvalifikacijskih skupin bo igrala v Vidmu
Krona letošnjih mednarodnih odbojkarskih tekmovanj bo prav gotovo svetovno prvenstvo v moški in ženski konkurenci. V moški konkurenci je bila poverjena organi zacija lega velikega tekmovanja Italiji. Prvenstvo bo trajalo od 20. septembra do 1. oktobra. Prve tri dni (od 20. do 22. septembra) bodo kvalifikacije, od 24. do 27. istega meseca polfinale ter 30. septembra in 1. oktobra odločilna srečanja za končni vrstni red.
Pravico do igranja na letošnjem prvenstvu .je imelo najprej prvih enajst reprezentanc z zadnjega sve tovnega prvenstva v Mehiki leta 1974 ter Italija kot organizator. Te države so naslednje: Poljska. SZ, Japonska, NDR. Češkoslovaška, Romunija, Bolgarija, Kuba. Brazi lija, Mehika in Belgija. Tej dvanajsterici se je pridružilo še drugih 12 ekip, ki so si priborile pravico do igranja na raznih kontinentalnih kvalifikacijskih tekmovanjih in zadnjem evropskem prvenstvu v Helsinkih lani za tri zastopnike našega kontinenta. Ta dni ga dvanajsterica je naslednja: Madžarska, Francija, Finska. ZDA, Kanada, Portoriko, Južna Koreja, Kitajska, Venezuela, Argentina, Egipt in Tunizija. Med temi izbranci bi morala biti tudi Jugoslavija, kot zastopnik Evrope, s sedmim mestom na lanskem prvenstvu. Toda kot smo pisali prej; šnjo nedeljo je Jugoslavija zaenkrat diskvalificirana in ne sme za eno leto igrati na nobenem med narodnem tekmovanju. Verjetno bo ta kazen znižana na šest mesecev in tako bo morda «plava» vrsta le igrala na tem prvenstvu. Konč na odločitev pa bo padla šele na kongresu 22. maja, ko se v Sofiji sestane mednarodni odbor FIVB.
Prvih dvanajst držav je bilo že izžrebanih v šest (z dvema nosilkama) kvalifikacijskih skupin, ki so naslednje:
A: Italija in Belgija B: Poljska in Mehika C: SZ in Brazilija D: Japonska in Kuba E: NDR in Bolgarija F: češkoslovaška in Romunija Jutri bo v Rimu žrebanje za preostalih dvanajst udeležencev, ki bodo razvrščeni v šest skupin po štiri. Izločilna tekmovanja bodo imela naslednja italijanska mesta: Rim (že sedaj je znano, da bo igrala v tem kraju Italija), Benet-
ke, Bergamo. Videm, Parma in Ancona. Glede na to. da bo ena kvalifikacijska skupina igrala v Vidmu, naša dežela ne bo tako izločena iz tega velikega in zanimivega tekmovanja. Polfinalna srečanja bodo v Rimu in Benetkah. Za končni vrstni red od 1. do 8. mesta pa spet v Rimu. od 9. do 12. mesta v Neaplju in 13. do 24. v Benetkah.
Jutri bomo tako dokončno zvedeli, kako bodo izločilne skupine sestavljene. Žrebanje bo ob 16.15 in ga bo neposredno prenašala tu di televizija, na prvem programu. Če bo Jugoslavija lahko igrala bo prevzela mesto Finske. To so seveda samo ugibanja, ker je dokaj težko, da se bo ta gordijski vozel odmotal v korist Jugoslavije.
Svetovni naslov brani Poljska, ki je temu uspehu dodala še olimpijsko zlato na igrah leta 1976 v Montrealu. Veliki poljski strateg in pristaš intenzivnega ter napornega treninga Wagner je s tem dosegel najvišji odbojkarski uspeh. K temu moramo dodati še srebrno kolajno na evropskem prvenstvu leta 1975 v Beogradu. Že sedaj lahko rečemo, da bo Poljska izredno težko ubranila svetovni naslov. Lansko evropsko prvenstvo je dokaj nazorno pokazalo, da bodo imeli svetovni prvaki tudi to pot najhujše nasprotnike pri Sovjetih, ki imajo ta čas najboljšo šesterko ©a svetu in se izredno intenzivno ter načrtno pripravljajo za prihodnje olimpijske igre, ki bodo v njihovem glavnem mestu Moskvi. Pod cenjevati pa ne gre niti vse boljše Kube in Japonske, ki je, čeprav z nekoliko starejšim Nikodo, še vedno v svetovnem vrhu Zadnje svetovno prvenstvo v Mehiki .je prineslo Italiji skromno 19. mesto. Tudi to veliko tekmovanje, kot doslej, je pokazalo, da italijanski odbojkarji doslej niso bili dobro pripravljeni za turnirska tekmovanja. Morda se bo to končno spremenilo sedaj, ko je prevzel krmilo italijanske reprezentance Poljak Ed-ward Skorek, ki je bil eden ključnih poljskih igralcev na zadnjem svetovnem prvenstvu in olimpijskih igrah v Kanadi. Vprašanje pa je, če bo lahko zastavljeni, izredno zahtevni program uresničil in je tudi zelo nevarno, da italijan skim odbojkarjem dolge priprave celo škodijo, ker jih niso navajeni.	G. F.
Inter 1904 - Ferroviario Inter Milje VNiritim rlP"-r Kontovel r Doh“ Bpščb A " 52.'72
Sokol A - Bor B .............46:47
Servolana A Oberlas'""^" '72152' ZAOSTALE TEKME Ferroviario - Inter	Milje	49:36
Inter Milje - Sokol	A	37:36
Libertas - Bor B	49:59
LESTVICA
Visintini (16 odigranih tekem) 28, Servolana A (14) 26, Don Bosco A
(15)	24, Bor B (16) 22, Inter 1904 (14) 18, Libertas (13) 11, Kontovel
(16)	10. Inter Milje (16) 8, Ferroviario (16) 4, Sokol A (17) 2.
Sokol A ima točko manj zaradi odpovedi tekme.
STRELCI NAŠIH EKIP
BOR B: Bradassi 408, A. Tavčar 119, Volk 106, Semen 56, Jogan 20, Jagodic, Krapež in Slama 8, Paoli 7. B. Tavčar 6, Zaccaria in Lokar 4.
KONTOVEL: Gulič 498. Sedmak 85. Starc 82, Emili 31, Piras 19, Pertot 19, Gruden 9, Grilanc. 8, Brischia in Škabar 5.
SOKOL A: Ušaj 288, Devetak 173, Bandelj 79, Nevenko Pertot 16, Klanjšček 23, Niko Pertot 16, Grilanc 13, Žbogar 8, Della Schiava 6, Ko-janec 4, Bogateč 3, Legiša 1.
Tolažilna skupina
V tej skupini so odigrali še dve preastali tekmi 16. kola, zaostalo in anticipirano tekmo.
Lepo presenečenje sta pripravila Bor A in Polet, ki sta premagala Servolano B: škodenjska ekipa je namreč v prvem delu prvenstva gladko odpravila naša nasprotnika. Še posebno so zadovoljili Tavčarjevi varovanci, ki igrajo iz tekme v tekmo bolje.
Breg je, kot predvideno, proti še nepremagani ekipi RCT visoko klonil. Brežani pa imajo še možnost, da posežejo po šestem mestu, seveda. če bodo v preostalih nastopih uspešni.
IZIDI 16. KOLA
Bor A - SGT	49:80
Don Bosco B - Servolana B 38:33 Polet. - CAMB	41:41
RCT - Breg	60:28
ZAOSTALA TEKMA Servolana B - Bor A	22:29
ANTICIPIRANA TEKMA Polet - Servolana B	42:21
LESTVICA
RCT (14 odigranih tekem) 28, CAMB (15) 25, SGT (13) 18, Don Bosco B (14) 16, Polet (14) 11, Servolana B (14). Breg (13) 8, Bor A (13) 4. Sokol B (14) 2. STRELCI NAŠIH EKIP
BOR A: Bertocchi 35, Kovačič 30, Rudež 27, D. Sedevčič 21, Ci-vardi 14, Smotlak, Počkaj in Pisani 13, Vecchiet 12, Barbiero 10, Germani 8, Hmeljak 4. Košuta 2.
BREG: Klabjan 102, Bavčar 83, Korošec 42, R. Žerjal in M. Štrajn 35. Pregare 28, M. Slavec in B. Žerjal 8, G. Štrajn, Gabrielli in P. Žerjal 2.
POLET:	Feri 150, Furlan 62.
Granier 61, Fabi 37; Košuta 33, Husu in Persi 27, Zajec 9, Ipavec 6. Hrovatin in Komar 4, Ballafontana 3, Kerpan 2.
SOKOL B: Terčon 59, Busan 53, F. Pahor 45, I. Legiša 21, Zidarič 13, Braida 12, Bandelj 4, Trampuž 3, Caharija 2.
8:59
66:37
59:26
33:28
ni uspel pod-
PRVENSTVO SAN SEBASTIANO Finalna skupina
IZIDI 11. KOLA Saba - Visintini Don Bosco - CAMB Inter 1904 - Ferroviario
ZAOSTALA TEKMA Inter 1904 - CAMB
LESTVICA
Don Bosco 14, Inter 1904 13, Vi 9Q i 4'« t sihtltd''lžf‘CAMB 10, Ferroviario 4, Servolana 2, Saba 0.
Tolažilna skupina ^Niti Boru, niti Bregu r vig, da bi premagala ekipi, ki si tre nutno delita prvo mesto.
IZIDI 8. KOLA
RCT - Kontovel	n.o.
Libertas - Bor	26:12
Breg - SGT	17:41
LESTVICA
Libertas (7 odigranih tekem) in SGT (6) 10, RCT (6) 8, Breg (7) 6, Bor (8) 2, Kontovel (4) 0.
STRELCI NAŠIH EKIP BOR: Kašuta 31, Pieri 25, Lokar 19, Žetko 5, M. Pertot in Paulina 4, Antonietti 2.
BREG: Korošec 92, Ražem 35, I. Sancin 27, Prašelj 26, D. Kocjan 9, Mitja Ota 6, Vodopivec, S. Kocjan, N. Sancin in Marko Ota 2.
KONTOVEL: A. Pertot 17, Piras 5, Bogateč in Compare 3, Starec in Ceinar 2, Sterni 1.	Marko
DOMAČI ŠPORT
DANES
NEDELJA, 9. aprila 1978
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Tržiču ARA Tržič - Bor
KADETI 11.00 v Skednju Servolana - Breg
NARAŠČAJNIKI
11.00	na Opčinah Polet - Servolana
* * «
12.00	v Trstu, športna palača
Inter 1904 - Bor
»PROPAGANDA*
11.00	v Dolini Breg - Sokol
» * •
15.45	v Gorici, na Rojcah Dom - Mobilcasa
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA 15.30 na Proseku Primorje - S točk
• * •
2.	AMATERSKA LIGA 15.30 v Štandrežu Staranzano - Juventina
* # «
15.30 v Dolini
Breg - Primorec # # *
15.30 na Padričah
Gaja - Rosandra * * •
15.30 v Bazovici Zarja - Costalunga
3.	AMATERSKA LIGA 15.30 v Doberdobu
Mladost - Azzurra » * #
15.30 v Gorici
Audax - Sovodnje » • *
15.30	v Križu Vesna - Union
NARAŠČAJNIKI
9.30	v Štandrežu
Juventina - Pro Romane * * *
9.30	v Sovodnjah
Sovodnje - San Marco * * *
12;15 v Trstu, Ul. Flavia Inter SS - Breg
NAJMLAJŠI
13.45	na Proseku
Primorje - Portuale * * #
10.30	v Bazovici
Zarja - Esperia
ZAČETNIKI
11.00	v Štandrežu
Juventina • Poggio * * •
14.00	v Dolini
Breg - Inter SS * « •
11.45	v Trstu, Sv. Ivan Esperia - Kras
* # *
12.45	v Trstu, Vrdelska cest* Soncini A - Gaja
CICIBANI 10.30 na Proseku Primorje - Soncini
KOLESARSTVO
DIRKA DRUGOKATEGORNIKOV
14.00	pri Benetkah Sodeluje tudi Adria
DIRKA MLADINCEV
13.45	v Sacilah Sodeluje tudi Adria CIKLOAMATERJI - VETERANI
10.00	v Bazovici Sodeluje tudi Adria
ODBOJKA
ŽENSKA C LIGA
11.00	v Padovi Don Bosco - Breg
2. ŽENSKA DIVIZIJA
10.00	v Gorici Hrast - Kennedy
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiaiiimmiiimiiniiiiiiiiiMiiiiiiiHiiimmiiiiiitiiiiiiiimiiiimiiiMiiiiiiimiiiiiiiiimn*
Izšla je 24. knjiga «šahovskega informatorja*, zbornika, ki dvakrat na leto objavlja najboljše in najlepše partije z vsega sveta. V najnovejši številki je objavljenih 660 partij predv-sem iz druge polovice 1977, vključno dvoboj Korčnoj - Spasski. Kakor običajno, prinaša knjiga tudi izid glasovanja žirije devetih velemojstrov, ki vsakokrat izberejo 10 najlepših partij iz prejšnjega zvezka »Informatorja*, tokrat torej za prvo polovico 1977. Izmed 90 možnih glasov je dobila 76 glasov partija Tatai - Karpov iz turnirja v Las Palmasu 1977. Drugo mesto je z 49 glasovi pripadlo partiji Planinc -Gligorič iz lanskega četrtega Vidmarjevega memoriala v Ljubljani in Portorožu, tretje z 41 partiji Smejkal - Ljubojevič iz moštvenega prvenstva Evrope v Moskvi 1977 in četrto z 32 partiji Bronštejn - Uhlmann iz Tallinna 1977.
Zanimivo je, da je tako že drugič zaporedoma dobila najvišje priznanje partija svetovnega prvaka Karpova, toda z razliko, da je tokrat Karpov partijo dobil, v prejšnjem zvezku pa izgubil. Obakrat vsebujeta partiji nenavadno žrtev dame.
Tokrat jo je Karpov žrtvoval Ta-taiu, v prejšnjem zvezku pa Geller Karpovu.
ANGLEŠKI FIANKETO Beli; TATAI	Črni: KARPOV
(Las Palmas 1977)
I.	S/3 c5, 2. c4 Sf6, 3. Sc3 d5,
4. cd5: Sd5:, 5. g3 g6
Druga možnost je 5. ... Sc6, 6.
Lg2 Sc7 ter nato e5.
6.	Lg2 Lg7, 7. Da4 +
S tem se začenja ponesrečen
poizkus belega, da bi nasprotniku ovrgel otvoritev.
7.	... Sc6, S. Sg5?! e6!
Verjetno edina, toda tudi dovolj
dobra poteza. Nenavadna je v toliko. ker po fianketu Lg7 črni običajno ne vleče e6.
9. Sge4 Sb6!, 10. Db5 c4!
Črni je moral na zelo originalen način preprečiti takojšnjo izgubo kmctfl
II.	Sa4 0-0, 12. Sb6: ab6:, 13.
Dc4:
Sedaj .je kmet sicer padel, toda črni si je zagotovil znaten naskok v razvoju, kar mu daje celo nekaj prednosti.
13.	... e5. 14. Dc2?
To pa je prva težja napaka. Lar-sen je navedel kot bolje 14. d3 Le6, 15. Lg5! Dd7, 16. Del z zadovoljivo pozicijo.
14.	... Sd4, 15. D bi
Edino, ker na 15. Ddl sledi 15. ... Le6 z neubranljivo grožnjo 16. ... Lb3.
15.	... 15, 16. Sc3 e4, Vt. d3 bi. 18. Le3
Ne gre niti 18. de4: trt. 19. Sd5 b3, 20. 0-0 Sc2.
18. ... b4, 19. Sdl Te8, 20. de4: fe4:. 21. Ld4:
Če hoče beli rokirati, mora seveda odstraniti skakača. Ni šlo 2L Le4:? Te4:, 22. De4: I,f5 itd.
21.	... Dd4:, 22. a3?
Morda je še šlo 22. Dc2. Po igrani potezi .je beli gladko izgubljen.
22.	... Lg4!, 23. Dc2 Dd3!
Lepa in odločilna žrtev dame, ki pa je ni bilo ravno težko najti.
24. ed3:?
Beli se odloči za hitrejši konec. Bolje bi bilo 24. Dd2 Dd2:+, 25. Kd2: Tad8 + , 26. Kel Lf3!, 27. ef3: ef3: + , 28. Kfl fg2:+. 29. Kg2: b3 in črni bi pač zmagal v končnici. ker je položaj belih figur napotiloma pasiven.
24. ... ed3:+. 25. Kd2 Te?-1-», 2«. Kd3: Td8 + , 27. Kc4 Tc2:+	28
Kb4: Tcd21, 29. /3 Lf8 + , 30 ‘ KaS Ld7l. Beli se vda.
Po 31. Lfl gre med drugim 31. ... Td6 z grožnjo 32. ... Ta8+, nakar samo težke materialne izgub« preprečijo takojšnji mat.
Vasja Pir«
T
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchl 6. PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 795823 7614 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. 83 3 82 57 23
Naročnina
Mesečno 2.900 lir — vnapre| plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija tDAN».
V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din, za organizacije In podjetja mesečno 55,00, letno 550.00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Oglasi
2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS - 61000 L|ubl|on« Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mnf 13.000 lir. Finančno-upravnl 600, legalni 600, osmrtnice 25® sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir besedi Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijskt krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dež® v Italiji pri SPI.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 10
9. aprila 1978
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja | in tiska V
ZTT V Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
NOGOMET
1. ITALIJANSKA LIGA
Juventus-Inter 2:2
Vse štiri zadetke so dosegli v prvem polčasu
Juventus — Inter 2:2 (2:2)
JUVENTUS:	Zoff; Cuccureddu,
Gentile (od 58. min. Cabrini); Furi-no, Morini, Scirea; Causio, Tardel-li, Boninsegna, Benetti, Bettega.
INTER: Bordon; Bini, Fedele; Ba-resi, Gasparini, Facchetti; Roselii (od 77. min. Merlo), Oriali, Alto-belli, Marini, Muraro.
STRELCI: v 25. min. Bini, v 26. min. Muraro, v 33. min. Bettega, v 42. Cuccureddu.
SODNIK: Serfaino iz Rima.
GLEDALCEV: 55.000.
TURIN — V anticipirani tekmi 26. kola prve italijanske nogometne lige je včeraj milanski Inter nepričakovano, a zasluženo iztržil Juven-tusu točko.
Milančani so celo vodili z 2:0, nakar so domačini ostro reagirali in že v prvem polčasu stanje izenačili.
V drugem delu tekme se stanje, kljub napadom obeh ekip, ni spremenilo in Juventus je tako moral prepustiti gostom točko, kar bo seveda v veliko spodbudo Milanu in Torinu (ki se bosta danes srečala v Milanu), da zaigrata na vse ali nič, da bi se približala vodečemu Juventusu na tri točke.
Poraz Dinama
OSIJEK — V anticipirani tekmi * 24. kola prve jugoslovanske nogometne lige je včeraj Osijek premagal zagrebški Dinamo z 1:0 (0:0). Strelec edinega zadetka v tem srečanju je bil Lukačevič v 57. minuti.
V anticipirani tekmi 3. italijanske nogometne lige A skupine je včeraj Lecco premagal Audace z 1:0 (0:6).
KOŠARKA
MEDNARODNI TURNIR
Tesna zmaga ZDA nad Jugoslavijo
CHAPEL HILL — V drugem kolu mednarodnega košarkarskega turnirja so ZDA premagale Jugoslavijo z 88:83. (Kičanovič 22, Delibašič 19, Dalipagič 18).
V drugi tekmi tega kola je SZ odpravila Kubo s 108:78.
Danes bo v Lexingtonu zadnje kolo, in sicer: Jugoslavija - Kuba ter ZDA - SZ.
leženec prejel spominsko značko, najbolje uvrščeni pa še posebne nagrade.
Da bi pomladanski pohod čim bolj poživili je organizator sklenil obrniti se na čitatelje z željo, da bi mu slednji priskočili na pomoč pri sestavljanju vprašanj in nalog, ki jih bo treba na tem pohodu reševati. Prispevke nasovite na SK Devin, Devin 77/b - Trst. Najboljše prispevke bo organizator nagradil.
Š. F.
Rezijanski občinski svet izglasoval resolucijo o zaščiti jezika in kulture
Treba je ohraniti etnično in jezikovno bogastvo Rezije
MINIBASKET
TROFEJA SAN SEBAST1ANO
Podvig Brežanov
Ricreatorl — Breg 24:24
BREG: Prašelj 2, I. Sancin, Ra-žem, Korošec 22, N. Sancin, Vodopivec, Piras, Švara, Mitja in Marko Ota.
V nadaljevanju prvenstva v mini-basketu za trofejo S. Sebastiano so včerdj najmlajši Bregovi košarkarji poskrbeli za pravi podvig, saj so igrali neodločeno z močno peterko Ricreatorija. »Plavi* bi celo zmagali, ko bi ne, sicer najboljši košarkar tekme Fabrizio Korošec, zgrešil oba prosta meta pet sekund pred koncem tekme.
Nedvomno pomeni ta rezultat enega največjih uspehov te mlade Bregove peterke in veliko zadoščenje in priznanje za mladega in navdušenega trenerja Henrika Maverja.
In še en izid tega kola:
Kontovel - Bor	26:42
PRVENSTVO Z & R
Sokolu za las ušla zmaga
*ENIS
Connors in Ramirez finalista
ROTTERDAM - Američan Jim-my Connors in Mehikanec Raul Ramirez bosta danes igrala finale za prvo mesto na velikem teniškem turnirju v tem kraju.
Connors je v polfinalu premagal rojaka Gerulaitisa s 4:6, 6:4, 6:4; Ramirez pa je odpravil Romuna Na-s^aseja s 7:5, 6:3.
ODBOJKA
MOŠKA A LIGA
CUS Trst - Lloyd (12, 13, 9)
Lib. Parma - Altura (14, 13, 12)
0:3
0:3
0:3
ŽENSKA C LIGA
Sloga - Treviso
( 'l’ MOŠKA3)DIVIZIJA Kras - PAV Natisoma 3:1 (10, 13, -3, 13)
VČERAJ NA »PRVEM MAJU*
Velik uspeh Borove prireditve
Ob izredno velikem številu prisotnih so včeraj pri ŠZ Bor odprli nove športne prostore.
Na sporedu je bilo tudi več tekmovanj.
Izidi:
Lestvica tekmovanja «med dvema ognjema*: 1. Bor A; 2. Karel Širok; 3. ŠD Mladina; 4. Katinara; 5. Bor B; 6. Sv. Jakob.
»Miniodbojka*: Bor - Ciril in Metod 2:0 (10:2, 10:5); Bor dečki - Bor deklice 2:0 (15:5, 15:12).
O tej prireditvi bomo še poročali.
FINALNA SKUPINA Inter Milje — Sokol A 37:36 (15:11)
SOKOL A: Ušaj 15, Devetak 14, Bandelj 6, Sedmak, Bogateč 1, Žbogar, Pahor, Niko Pertot, Nevenko Pertot, Kojanec.
PM: Sokol A 6:16, Inter Milje 3:6.
Po napeti tekmi je Sokolu za las ušla zmaga na rrriljskem igrišču. Nabrežinci so začeli precčj slabo in domačini so si že v prvem delu nabrali nekaj točk prednosti. Nato so to prednost čedalje bolj večali, dokler ni kakih šest minut pred koncem značala 14 točk. Tedaj pa so Sokolovi košarkarji z učinkovitim presingom povsem onesposobili nasprotnikove napade, Ušaj pa je v napadu zadeval kot za stavo, žal, je moral tri minute pred koncem Sokolov kapetan na klop zaradi petih osebnih napak in je Miljčanom v razburljivem finišu uspelo ohraniti točko prednosti.	Marko
TOLAŽILNA SKUPINA Breg — Bor A	35:22
KADETI
Bor - Inter 1904
72:104
»PROPAGANDA*
Inter Milje — Bor 86:25
VIDEM — Občinski svet iz Rezije je soglasno izglasoval resolucijo, ki priznava specifičnost kul ture in jezika Rezije. Nadvse zanimivo pa je dejstvo, da hoče občinski svet postati aktivni dejavnik v razvoju rezijanske kulture in se ne zadovoljuje le z omejeno in zaprto zaščito. Sodimo, da .je resolucija s svojim nespornim poudarkom slovenski kulturi važen demokratičen dokument. Besedilo ki ga je predložil svetovalec Danilo elemente se glasi: »Občinski svet iz Rezije namerava ob priliki konference o etničnih in jezikovnih skupnostih v videmski pokrajini poudariti pomen in specifičnost rezijanske kulture in jezika, ki sta temeljni vrednoti za istovetnost naše skupnosti. Rezijanski občinski svet sodi* da se lahko uresničiti uspešna zaščita tega etnično-jezi kovnega bogastva, le s priznanjem specifičnosti izrazov našega jezika in kulture, ki sta v več kot tisoč letih ohranila med vsemi zgodovinskimi težavami posebno značilnost naše doline. Rezijanski ob-
činski svet poudarja, naj na videmski konferenci pridejo do izraza programske smernice, ki naj upoštevajo značilnosti vseh etničnih skupnosti in naj spoštujejo posa mezne značilnosti slednjih, saj bi z odpravo teh značilnosti dosegli rušilno odtujenost vseh krajevnih kultur*.
V videmski pokrajini izvolili predstavnike v šolske okraje
ČEDAD — Videmski pokrajinski svet je na svoji seji 6. aprila izvolil tri predstavnike za vsakega od devetih šolskih okrajev pokrajine in dva pred. stavnika pomembnejših kulturnih društev. Od treh predstavnikov je dva imenovala večina, enega pa manjšina. V šolski okraj Tricesima je bil tako izvoljen z glasovi KPI in PSI prof. Cemo, predsednik kulturnega društva Ivan Trinko, v čedadskem šolskem
okraju pa učiteljica Rita Cueli - Ve-nutti. Manjšina v pokrajinskem svetu je po dogovoru imenovala tudi šest od osemnajstih predstavnikov kulturnih društev. KPI in PSI sta za čedadski okraj imenovala prof. Paola Petrici-ga iz študijskega centra Nediža. Tudi večinski stranki, KD in PSDI, sta v čedadski okraj imenovali predstavnika slovenske manjšine, ki je učitelj Ennio Dorbolo iz Tarčeta.
ČEDAD — župan iz špetra Slove-nov je pooblastil študijski center Nediža, da v prvem nadstropju petjaške osnovne šole priredi prvi glasbeni tečaj za klavir, saksofon, harmoniko in druga glasbila. Pobuda študijskega centra Nediža je rezultat lanskoletnega pripravljalnega tečaja, ki bo letos zajel vse osnovne šole občine Špetra Slovenov. Vodja tečajev bo prof. Nino Specogna, ki bo razvil glasbeni načrt v sodelovanju z Glasbeno matico iz Trsta. Na bližnjem organizacijskem sestanku s prof. Grgičem bodo določili umik tečajev in rešili druge zahteve, med katerimi tudi način vpisovanja.
miiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMrfilitiiiiiimitmii...........i„inii>iiiiiiiiiiiiiiiimiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii................................
CARLI VIRGILIO sporoča vsem prijateljem in znancem, da je odprl novo prodajo vseh vrst starih in novih avtomobilov. Na zalogi 500 L 71 750 68 126 76 127 72 128 71 73 A112 73 128 coupe 73 130 AR 70 1500 C 66 850 S 70 simca 1301 72 citroen DS 20 71 citroen 1220 73 124 68 71 125 70 A 111 72 124 coupe 72 in še druge na izbiro. Obiščite nov salon v Ulici Brigata Casale št. 7. tel. 826084.
ŽELITE se poročiti? Informacije a-gencija »Conoscersi*,. Ul. Pelliccerie 6, Videm — odprto od sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Tel. 295923.
SLOVENSKO podjetje išče sodelavca/ko: obvezno znanje nemščine, po možnosti srbohrvaščine. Predvidena potovanja v tujino. Ponudbe na O-glasni oddelek »PD*
Mali oglasi
SEIKO
izvrstna, čudovita izbira:
—	moških in ženskih avtomatičnih ur
—	servisno vzdrževanje in popravila
—	bogata izbira zlatnine K-18
URARNA IN ZLATARNA Laurenti Trst
Largo Santorlo 4 - tel. 723240
KOZ M ETI C; KI HALON
HOjTA
f« >1 il 'Nl-.( •	- JO *■ \ .
L-l iViu/
ku/.i<"ri -5 Ut Janč'ir
«CiTltOEN» - mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov Ul. Rittma.ver 4/a.
POTUJETE V RIM? V slovenskem hotelu Bled Imate na razpolago ho telske usluge po različnih cenah, restavracijo z jedili po naročilu, zaprt parkirni prostor, ugodno menjavo dinarjev. Vsaki vaši prošnji rade volje ustrežemo. Obrnite se na u-pravo hotela Bled, Via 8. Croce in Gerusalemme 40, 00185 Rim telefon 06/777102.
ZARADI smrti prodamo jedilnico stil Liberty. Telefonirati v ponedeljek 410372.
ROLICH
NABREŽINA
Kamnolomi 35/c — Tel 20-03-71
KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE
Restavracija «DA FLEGOi
TRŽIČ (Monfalcone)
Ul. Bagnl 39 - Tel. (0481) 73389
Velika banketna dvorana: poroke, birme, obhajila ipd. Domača kuhinja z ribjimi specialitetami in divjačino. Veliko parkirišče.
SMUČANJE
TRENTO — Avstrijec H. Klingen-schmidt je zmagal na najdaljšem veleslalomu na svetu (»Gigantissi-mo»), dolgem kar 8 km, na Marmeladi. Drugi je bil Italijan Francesco Miari Fulcis.
LAZZARI
Ul. Cassa di Risparmio 9 Telefon (040) 64895 TRST
NAD POL STOLETJA NA RAZPOLAGO ODJEMALCEM
Vse za opremo stanovanja:
zavese, posteljna pregrinjala, rjuhe, odeje, blazine.
Tapetniška dela vseh vrst:
obnovitev sprejemnic, naslanjačev, žimnic, pernic, itd.
PRODAJA NA VELIKO IN NA DROBNO
VLJUDNO prosimo gospoda, ki je dne 14. februarja fotografiral v Mavhi-njah pogrebni sprevod pok. Avguština Sirce, naj se zglasi na tel. štev. 209449.
PRODAM trosobno konfortno stanovanje v Izoli — 68 kv. m takoj vseljivo. Cena 45 milijonov. Ponudbe pošljite na: ADIT - DZS, p.p. 171 - 61001 Ljubljana.
POHIŠTVO
RENAR
OPČINE, Proseška 3 Telefon 212-255
Lastna obrtniška delavnica in prodajalna
Nudimo po ugodnih cenah: SPALNICE, KUHINJE, DNEVNE SOBE, SEDEŽNE GARNITURE, POSTELJICE IN POHIŠTVO ZA OTROKE, OTROŠKE VOZIČKE IN STAJICE.
Obiščite nas!
Ce ti je center mesta pretesen
obišči naš novi
MARCHI G0MMA MARKET - UL Baiamonti 56/13
racionalno urejen prostor za nakup, izven mestnega prometa, z velikim parkiriščem ter z veliko izbiro proizvodov: za družino, dom in prosti čas.
torej
ARCHI
omma
ARKET
ULICA BAIAMONTI 56/13
prišla je pomlad...
Nudimo po konkurenčnih cenah na tisoče modelov
spomladanske obutve
ZA MOŠKE, ŽENSKE IN OTROKE ter usnjeno galanterijo in kratke jopiče iz pravega usnja
VSAKO SOBOTO BREZPLAČEN PREVOZ Z AVTOBUSOM: iz TRSTA (izpred Akvarija) odhod 8.30 prihod v Trst 13.45 iz GORICE (na Travniku) odhod 9.25 prihod v Gorico 12.50
CALZATURE DA PIERO
P0ZZU0L0 DEL FRIULI, ob državni cesti VIDEM - LIGNAN0
NAJVEČJA PRODAJALNA ČEVLJEV V FURLANIJI
ORIENTACIJSKI POHOD
V ORGANIZACIJI SK DEVIN
Ocenjevalni pohod
S tekmovanjem, Id je blo v nedeljo 2. aprila, se je zaključila dolga in uspešna zimska sezona smučarskega kluba Devin. Da ne bi ostali kri žem rok čez pomlad, poletje in jesen bo skrbela planinska sekcija.
Devin, Medja vas, Grmada, Ko-hišče: to so štiri glavne točke orientacijsko - ocenjevalnega pomladanskega pohoda, katerega bo izpeljala zgoraj omenjena sekcija 7. maja. Organizator že sedaj vabi vse ljubitelje narave in športa, da ■e udeležijo tega pohoda. Vsa športna in kulturna društva pa bodo še posebej prejela vabilo. Kot je pri SK Devin že navada, bo vsak ude-
podjetje
FURLANI
TRST — Ul. Milano 25 tel. (040) 62200
V TRSTU NAJVECJA IZBIRA kmetijskih strojev in nadomestnih delov za:
FERRARI
BENASSI
GOLDONI
PINZA
LOMBARDINI idr.
VSE ZA: POLJEDELSTVO — KMETIJSTVO - VINOGRADNIŠTVO — VRTNARSTVO
ŠTIRILETN
ZAKLADN
ZADOLŽNIC
l_J
12%
1. APRIL 1982
OPERACIJE ZA JAVNI PODPIS IN OBNOVITEV DEVETLETNIH ZADOLŽNIC PO 5% IN ŠTIRILETNIH PO 7%, KI SO ZAPADLE 1. APRILA 1978, SO V TEKU PRI ZAVODU BANCA DTTALIA, PRI KREDITNIH PODJETJIH IN ZAVODIH, TER IZKLJUČNO ZA OBNOVITEV ZADOLŽNIC PRI POŠTNIH URADIH. EMISIJSKA CENA
NOVIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV JE 97,75 UR ZA VSAKIH 100 LIR NOMINAL-
NE VREDNOSTI. ČE UPOŠTEVAMO ŠESTMESEČNO PLAČILO OBRESTI, ZNAŠA DEJANSKI LETNI DONOS 13,14%. PRI OBNOVITVENIH OPERACIJAH BO PRINO-SITELJU OB PREDAJI ZAPADLIH ZADOLŽNIC IZPLAČAN ZNESEK 2,25 UR ZA VSAKIH 100 LIR OBNOVLJENE NOMINALNE VREDNOSTI. NOVE ZADOLŽNICE, OBRESTI TER IZPLAČANI ZNESEK OB OBNOVITVI SO OPROŠČENI VSAKEGA SEDANJEGA IN BODOČEGA NEPOSREDNEGA DAVKA, DAVKA NA DEDIŠČINO, DAVKA NA DARILNI PRENOS PRI POGODBAH MED ŽIVIMI IN PRI USTVARJANJU PREMOŽENJA, DAVKA NA DOHODEK FIZIČNIH OSEB, DAVKA NA DOHODEK PRAVNIH OSE P IN KRAJEVNEGA DAVKA NA DOHODEK. POLEG TEGA SE LAHKO UPORABLJAJO ODREZKI TEH ZADOLŽNIC ZA PLAČILO NEPOSREDNIH DAVKOV DRŽAVI V KATEREMKOLI OBDOBJU POLLETJA PRED ZAPADLOSTJO ISTIH.
DO 21. APRTPA ZA JAVNI PODPIS
OPERACIJE ZA ORNOUIEV SE BODO ZAKLJUČILE 12. MAJA