CELOVEC TOREK 15. MAJ 1990
Letnik XLV. Štev.34(2549)
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec ^ Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Cena:7šil. din.10
P. b. b.
Dr. Teodor Domej ;e za /efo 1995 predlaga/ kr/f/čno deže/no razstavo o zgodov/n/ Korošce
Koordinacijski odbor: ZSO nikomur ne zapira poti!
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je odiočno zavrnila vse napačne izjave, češ da zapira pot do razširitve Koordinacijskega odbora koroških Slovencev. Trdi celo obratno. Predsednik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser je v izjavi za Slovenski vestnik izrecno poudaril, da se bo ZSO zavzela za to, da bodo v razširjenem Koordinacijskem odboru dobile mesto vse relevantne in nadkrajevne organizacije koroških Slovencev, če bodo to želele. To velja tudi za strankarskopolitične organizacije koroških Slovencev, je še dodal predsednik ZSO, kije tudi napovedal, da se bosta jutri sestala upravni in nadzorni odbor ZSO ter v tej zvezi sprejela jasne in nedvoumne sklepe.
SAK dobil derbi s Pliberkom 1:0
(Več na 8. strani)
Deželna razstava izhod iz 10. oktobrske diieme?
Okrogla obletnica koroškega plebiscita iz leta 1920 že meče sence na koroško politično sceno. Pogledi na dogodke pred sedemdesetimi leti se bistveno razlikujejo in skupnih imenovalcev za proslavljanje koroškega plebiscita ni videti veliko. Značilno je, da razlike v gledanju niso vezane na narodnostno pripadnost.
Tak vtis so odnesli obiskovalci podijske diskusije na temo „Kaj in kako praznujemo desetega oktobra," ki so
jo minuli četrtek zvečer v celovški delavski zbornici pripravile koroške organizacije za izobraževanje odraslih. Od slovenskih organizacij so sodelovale Katoliška prosveta, Katoliški dom prosvete v Tinjah in Krščanska kulturna zveza ter dr. Teodor Domej in dr. Reginald Vospernik. S celovško podijsko diskusijo se je zaključil krog skupaj štirih prireditev (vse so bile v Šentjurju/St. Georgen am Liingsee), med njimi pa je brez dvoma zbudila največ
odziva prav zadnja v Celovcu.
Dr. Domej je v okviru te podijske diskusije, v katero so se vključili tudi številni dis-kutanti iz vrst poslušalcev, vnesel v razpravo zanimiv predlog, ki je zbudil vsestransko pozornost in deloma celo izrazito podporo. Predlagal je, da bi v letu 1995 avstrijski in slovenski zgodovinarji pripravili posebno deželno razstavo, ki bi kritično prikazala obdobje zadnjih sto let koroške zgodovine.
Četrtkov besedni mnogo-
boj je odprl svobodnjaški deželnozborski poslanec dipl. inž. J. Freunschlag. Menil je, da koroško prebivalstvo več ne burijo toliko dogodki izpred sedemdesetih let, bolj tisti med drugo svetovno vojno in tik po njej. S tem je mislil na partizanski boj, vprašanje meje in usoda tistih Korošcev, ki so bili usmrčeni tik po koncu druge svetovne vojne. Freunschlag se je označil za navdušenega Avstrijca in še podčrtal pomen, (d#(/e na 2. .strani)
Nova v!ada v Sioveniji še ta teden?
Predsedstvo republike Slovenije na čelu s predsednikom Milanom Kučanom je za sestavo nove slovenske vlade poverilo krščanskega demokrata Lojzeta Peterleta. V Ljubljani pričakujejo, da jo bo predstavi! še ta teden, pri čemer pa ni nujno, da bo sestavljena izključno iz predstavnikov Demosa. Po najnovejših informacijah je prišlo do ponovnih razgovorov med Demosom in ZSMS - liberalno stranko. Seja skupščine je po tem vprašanju sklicana za sredo, 16. maja.
PREBER!TE
2	Heute im Slovenski vestnik
3	Razgovor z novim predsednikom skupščine Slovenije dr. Francetom Bučarjem
4	SV predstavlja glasbenika Gabriela Lipuša
5	Koroška v zrcalu
6	Vestnikov roman: „Za dolar človečnosti"
6	Koledar prireditev
7	Te dni na televiziji in v radiu
8	šport: spet odlična uvrstitev mladega kolesarja Petra VVrolicha
Prireditve v poklon materam
Številna krajevna društva so minulo soboto in nedeljo priredila proslave ob materinskem dnevu. V programih so nastopali večinoma otroci. V Šentjanžu v Rožu pa so pripravli celo igro (na sliki) Muca copatarica. Povsod so bile prireditve lepo obiskane. Več na 5. strani.
Šolstvo spet pred ustavnim sodiščem?
Predstavnika Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, podpredsednik Franc Kukoviča, ki je tudi predsednik Strokovnega združenja pedagoških delavcev, ter tajnik dr. Marjan Sturm, sta včeraj na Dunaju na skupni tiskovni konferenci s Flrva-škim akademskim klubom ter Hrvaško-gradiščanskim kulturnim društvom na Dunaju pred novinarji avstrijskih in tujih medijev ponovno zavzela kritično stališče do obeh zakonskih osnutkov o manjšinskem šolstvu na Koroškem oz. v Avstriji. Napovedala sta, da se bomo Slovenci v primeru sprejetja zakonskega osnutka o novelizaciji manj-šinskošolskega zakona za Koroško ter ustavnega zakona za manjšinsko šolstvo v Avstriji v sedanji obliki ponovno pritožili pri ustav-
nem sodišču in če bo treba tudi pri mednarodnem evropskem sodišču v Flaagu.
Tako Sturm kot Kukoviča sta sedanji osnutek za noveli-zacijo manjšinskošolskega zakona za Koroško ocenila kot nesprejemljiv, ker restriktivno razlaga razsodbo ustavnega sodišča in tudi utrjuje pot do nadaljnjega poglobljenega ločevanja ter do središčnih šol. Uvedba neobveznih vaj iz slovenščine pa bi pomenila nevarno spodkopavanje obstoječega elementarnega pouka na ljudskih šolah na južnem Koroškem.
Zastopniki hrvaških organizacij so poudarili, da so se vse manjšinske organizacije na Gradiščanskem odločno izrekle proti načrtovani novelizaciji manjšinskega šolstva.
fgor Schellander
SLOVENSKI
HEUTE
tM! DieSeite tur unsere deutschsprachigen Leser/innen
VESTNIK
Minderheitenschutgesetz: Wenn notig wieder bis zum VfCH!
Izjava KSŠŠ/D k Ljudskemu štetju 1991
Der Sekretar des Zentral-verbandes slowenischer Or-ganisationen in Karnten, Dr. Marjan Sturm, und der Vor-sitzende der Fachvereinigung zweisprachiger Lehrer, Franc Kukoviča, erklarten gestern im Rahmen einer Pressekon-ferenz in Wien, daB die Karntner S)owenen im Falle der BeschluBfassung der Ge-setzesnovelle zum Minder-heitenschulgesetz in Karnten in der derzeitigen Form ge-zwungen wurden, erneut den Verfassungsgerichtshof anzu-
Einen interessanten Vor-schlag, der auf breite, wenn tei)weise auch vorsichtige Zu-stimmung der Diskutanten und Zuhorer der Diskussion „Was und wie feiern wir am 10. Oktober?" stieB, prasen-tierte der Wissenschafter und Historiker Dr. Theodor Do-mej am vergangenen Don-nerstag in Klagenfurt/Celo-vec.
Domej regte angesichts des permanenten lO.-Okto-ber-Dilemmas an, daB oster-reichische und slowenische Historiker den 10. Oktober 1995 in Form einer besonde-ren Landesausstellung, in vvelcher Geschichte Karntens in den letzten hundert Jahren einer kritischen Betrachtung
rufen. Auch eine Klage beim internationalen Gerichtshof in Den Haag wurde in Erwa-gung gezogen, teilten Sturm und Kukoviča mit.
Wie ftir die Karntner Slo-wenen, so seien die Gesetzes-entwurfe auch fur die burgen-liindischen Kroaten nicht ak-zeptabel, betonte der Spre-cher des Kroatischen Akade-mischen Ktubs, der im Rahmen der Pressekonferenz den Standpunkt der burgenlandi-schen Kroaten prazisierte.
unterzogen werden solite, ge-stalten sollten.
Zur lO.-Oktober-Feier 1990, gab es keine neuen Er-kenntnisse, so daB anzuneh-men ist, daB der pompos ge-plante lO.-Oktober-Auf-marsch in Klagenfurt/Celo-vec ohne die Teitnahme der Karntner Slowenen stattfin-den wird.
Der Zentralverband hat sich gegen diese Art der Feier bereits klar ausgesprochen und stattdessen einen „Be-denktag 10. Oktober" vorge-schlagen, der Rat der Karntner Slowenen durfte - nach AuBerungen von Dr. Regi-nald Vospernik zu schlieBen -ebenfalls eine Teitnahme am Aufmarsch ablehnen.
Zloraba
Va/Hove/ša iz/ava prcJ.scJ.stva Narodnega ^veta AroroiGV; 5/oven-cev v zvez: z razi:'rdv(/'o No o rdin a c:y.sAr ega	od-
bora /coro.fbd? .Slovencev ne obeta n:c dobrega. 7on, v baterem /e napisana, dopa.sca rea-/bdčen .snn:, da so se znofra/ organizaci/e nvei/avde rad/ba/ne .sde, baterin: ne gre za sp o razu n; n e rešitve, tentveč za goio obia.st.
Način, babo bočejo priti do uje, /'e brezbon;-prond.sen,' -po wožno.sti ceio ^ pomočjo tretjega narodnopo/itičnega organa, v bonbretnem primeru N/uba ^ioven^bib občinsbib odbornibov. 7a naj namreč po sbZepa predsedstva N.SN.S imenuje organizacije, bi naj bi se udeieževa/e sej No o rdin a cijs bega odbora, dobier - tabo v izjavi - ne bo bonstituirano ..avtonomno zastopstvo borosbib .Siovencev", nebabsen organ, v bate-rem naj bi bde menda zastopane „vse reprezentativne po/itične si/e".
N.SN.S je Noordinacij-sbi odbor borosbib ,S/o-vencev očitno že pobo-pa/, ..umazano de/o" do dobončnega razpada pa naj opravi N.SGG, da se bo N.SN.S potem /abbo umi/ robe v vsej svoji nedo/žnosti.
NSGO si je na svojem zadnjem občnem zboru zastavi/ cdj, da postane povsem neodvisen in samostojen narodno-po/itični jabtor. To pa pomeni, da ne bo dovo-/i/, da bi ga baterabo/i organizacija izrabi/a v svoje namene, /z tega jasno s/edi, da se N.S G G v tej igri ne bi sme/ sam disb vu/diriruti.' -obs
Bliža se leto 1991 in s tem tudi prihodnje ljudsko štetje. Lahko bi rekli tudi preštevanje manjšine, saj se vprašalne pole niso bistveno spremenile od t.i. ..ljudskega štetja posebne vrste" 14. 11. 1976. Razlika je le v izražanju: takrat so spraševali po materinem jeziku, prihodnje leto pa bodo, pravtako kot pri zadnjih štetjih, spraševali spet po pogovornem jeziku.
Isti je ostal tudi vzrok za prikrito preštevanje manjšine: slej ko prej se rezultalti teh štetij uporabljajo v škodo narodnih skupnosti. Na osnovi teh štetij namreč mdr. določajo, kje je potreba po dvojezičnem krajevnem napisu (še vedno velja klavzula 25%; da je ta klavzula proti določilom 7. člena Avstrijske državne pogodbe, najbrž ni treba posebej poudarjati).
Da je občin z dvojezičnimi napisi čim manj, je poskrbljeno s tem, da vsak lahko obkroži tudi „Windisch", ali pa eno izmed teh kombinacij: Deutsch-slowenisch. Slowe-nisch-deutsch, Dcutsch-win-disch, Windisch-deutsch, Slo-wenisch-windisch, Windisch-s!owenisch.
Vindiš so uvedli pri ljudskem štetju leta 1939 in vse kaže, da nam bodo vse te možnosti ostale tudi v prihodnje, saj je hon. prof. dr. Ralf Unkart, ki je za to pristojen, že na Koroških kulturnih dnevih decembra lani dejal, da deželna vlada vprašalnih po! ne namerava spreminjati.
Kot vedno bodo najbrž tudi v prihodnjem letu občinski uradniki ..pregovarjali" ljudi, naj se vendar označijo z Vindiš. Tako je npr. tudi prof. Erik Prunč rekel, daje njegov pogovorni jezik oficialno vin-diš, ker je uradnik ..prepri-
čal" njegovo mamo, da ne zna slovensko. Ni namreč poznala slovenske besede za „Bahnhofsvorsteher".
Edina razlika med ljudskim štetjem posebne vrste 1. 1976 in ljudskim štetjem 1991 je le v zadržanju koroških Slovencev do teh nesramnosti: 76. leta je protest Slovencev in širokega solidarnostnega komiteja dosegel, da je bilo na Dunaju več Slovencev kot na Koroškem. Danes pa smo se očitno že spoprijaznili s tem. Nekateri celo predlagajo, da naj bodo ljudska štetja osnova za ugotovitev volilne pravice za volitve v „sloven-ski parlament". (Predlog udeležencev krajevnega sestanka NSKS v Dobrli vasi za ..slovenski parlament", nt, 16. marca 1990, stran 3).
Nedavno je centralni statistični urad sporočil, da namerava v naslednjih tednih razposlati nekaj poskusnih pol za ljudsko štetje 1991. Kdor jo prejme, jo lahko, če hoče, izpolni ter zapiše, ali mu katero od vprašanj ni všeč in zakaj ne.
Zato Klub slovenskih študentov in študentk na Dunaju na vse, ki boste prejeli poskusne pole, apelira: odločno protestirajte proti vprašanju po pogovornem jeziku, ker to je le prikrito preštevanje manjšine in s tem jasna diskriminacija vseh narodnih skupnosti v Avstriji.
Od centralnih organizacij, zlasti od NSKS, pa pričakujemo, da se jasno izrečejo proti takemu preštevanju manjšine ter se zavzamejo za črtanje tega vprašanja na popisnih polah.
KSŠŠ/D
Slovenski vestnik dvakrat tedensko
Gorenjski sejem v Kranju
Na razstavišču Gorenjskega sejma v Kranju bodo danes, v torek, 15. maja 1990 odprli 15. sejem kooperacij, industrije, trgovine in drobnega gospodarstva. Odprt bo do IS. maja.
Kritische Landesaussstellung 1995 ein Ausvveg aus dem 10.-Oktober-DHemma?
Dežeina razstava izhod iz 10. oktobrske diteme?
/Ncdu/jevcMjc.s' /. strun/j
ki ga je za nadaljnji razvoj dežele imela pravica do samoodločbe v letu 1920. Zanj je praznovanje desetega oktobra nesporno.
Za to, da bi kot zgodovinska praznika dobila vidnejši mesti petnajsti maj (dan podpisa Avstrijske državne pogodbe) in 26. oktober (avstrijski nacionalni praznik), se je zavzel dr. Vospernik, ravnatelj gimnazije za Slovence. Pristavil pa je, da si za koroške Slovence tudi lahko predstavlja sodelovanje pri praznovanju plebiscitnega dne. Predlagal je slavnostno sejo deželnega zbora s sodelovanjem Slovencev, nove oblike množičnega praznovanja pa naj bi po njegovem iskala mladina.
G. Spath, oficir avstrijske vojske in človek, ki se vključuje v koroške organizacije, ki gojijo vojaške in bojevni-
ške tradicije, vidi v bojth za ljudske stranke Leo Uster se državno mejo po letu 1918 le je spomnil tistih več kot deset boj Korošcev proti zuna- tisoč Slovencev, ki so 10. 10. njemu napadalcu. Med dru- 1920 glasovali za Avstrijo, gim pa je tudi menil, da je zanje pa je uporabil naziv vsak dvom o upravičenosti „Windische". Omenil je še, praznovanja desetega okto- da bo dežela za letošnja ple-bra sumljivo dejanje.	biscitna slavja izdala sedem
Deželnozborski poslanec milijonov šilingov. Napove-
ZVEZA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ NA KOROŠKEM vabi na
krajevni sestanek
v četrtek, !7. maja ob 20. uri v se jni sobi nad zadrugo v Železni Kapli
Predsednik ZSO dipl. inž. Feliks Wicscr in podpredsednik Franc Kukoviča vas bosta informirala o aktualnem položaju v šolstvu, o perspektivah sodelovanja z NSKS oz. o Koordinacijskem odboru, o stališču ZSO do dcsc-tooktobrskih praznovanj ter o možnostih gospodarskega razvoja v občini Železna Kapla.
VS) PRISRČNO VARLU NC
dal je tudi posebno publikacijo koroškega deželnega arhiva.
Kritično se je oktobrskih slavij dotaknil deželnozborski poslanec socialistov mag. Peter Kaiser. Predvsem je opozoril na to, da pri plebiscitu ni šlo za odločitev na jezikovni podlagi.
Da jo ob desetem oktobru obhajajo čudni občutki, je izpovedala mag. Maria Kir-cher-Kohl. Rekla je, da jo navdajajo skrbi, ker praznujejo plebiscitni dan v znaku mejnega mita in ker je antifašizem na Koroškem za mnoge sumljivo zadržanje.
Negodovanje med delom poslušalcev v dvorani so zbudile besede zgodovinarja dr. Teodorja Domeja, ker je plebiscitni dan označil tudi kot dan konfrontacije med narodoma na Koroškem, kot dan predsodkov, razočaranih upov in neizpolnjenih obljub,
praznovanje tega dneva pa tudi kot primer za zlorabo zgodovinskih jubilejev. Zagovarjal je odkrito soočenje z zgodovinskimi procesi in za leto 1995 predlagal že omenjeno posebno deželno razstavo, ki bi kritično prikazala obdobje zadnjih sto let koroške zgodovine.
Pripravljenost za organizacijo kritične zgodovinske razstave, ki naj bi jo v letu 1995 pripravili avstrijski in slovenski zgodovinarji, pa zbuja nekaj upanja. Očitno se ni mogoče argumentirano upreti prizadevanju, da se je treba soočiti tudi s konfrontacij-skirni obdobji novejše koroške zgodovine. Nekaj tega upanja seveda splahni ob dejstvu, da za dele koroškega prebivalstva velja, da se mita vojšakih bojev za mejo in plebiscita ne sme nihče dotakniti.
K besedi so se javili tudi številni diskutanti iz dvorane.
Aktuatni razgovor
z dr. FRANCETOM BUČARJEM, predsednikom skupščine Slovenije
9. ota/a 1./. y<? je v L/a/rZ/an/ A:oa.sJfa/Ta/ prv/ več-.ya*aa/rar.s&/ /lar/ameaf v povojni zgodovini repa/i/Jce ^/ovenije. Zn prcJreJnJta je bJ izvo/jen Jr. France Fnčar, preJ^7avni/c ,S7oven.s/ce Jemo/^rančne zveze, A:1 pripaJa Demosa. Z novim preJ.seJn;Ao/n, A:1 je s svojim na.slopnim govorom sproži/ raziične reakcije v sio venski javno.sli, se je pogovar/ai giavni areJni/c /van P. Pa&an.
Čimkrnjšabo
doba, ton večji bo u^eh"
Gospod predsednik dr. Bačar, najprej sprejmite naše iskrene čestitke k izvolitvi. Naše prvo vprašanje se seveda giasi, kako se nekaj minnt po izvolitvi počutite v tej odgovorni funkciji?
Predvsem čutim odgovornost. Te funkcije nisem prav nič vesel v tem smislu, da bi mi prinesla neko oblast ali kaj podobnega. To funkcijo sem sprejel, ne da bi se delal skromnega, ker sem že tudi bolj v letih, prav zato, ker smatram, da se stvari same od sebe ne bodo spremenile, če jih ne bomo spremenili mi. Moja generacija, tudi jaz osebno sem med vojno sodeloval z osvobodilno fronto, za osvoboditev slovenskega naroda, zato mislim, da ima prav naša generacija dolžnost, da te stvari postavi na pravo meto, kar doslej ni bilo storjeno.
Pomeni to tud/, da bos te na nek način Izstopili Iz s trankarske vezanosti In se tako rekoč postavili nad vse stranke kot predsednik vsega parlamenta, kot ste to že rekli. To pa posebno pri pomembnih točkah, ki jih ne bi smeli strankarsko obravnavati, ampak dajati prednost narodnemu Interesu.
S tem se strinjam, vendarle mislim, da je moja izvolitev rezultat podpore stranke, kateri pripadam oz. koalicije Demosa. Jaz moram nekako uresničevati ta program. Veseli me, da je v osnovnih potezah v bistvu skladen tudi s skoraj vsemi strankami. V tem pogledu vidim svojo delovno nalogo skoraj nadstrankarsko in dejansko v interesu slovenskega naroda.
Nekateri poslušalci so posebno prvi del vašega nastopnega govora občutili kot zelo oster fgltj stolpec desno.9- &*!e v drugem delu ste trditve relatlvlrall. AH mislite, da je bilo treba o preteklosti poslancem In s tem tudi slovenski javnosti spregovoriti v taki obliki, namreč obračunati z njo In potem začeti na novo.
Prvi del govora se je tudi meni osebno zdei nekoiiko oster, pa sem ga namenoma tako postavil. Če hočemo zastaviti novo pot, moramo obračunati s preteklostjo, s preteklimi napakami in jih razjasniti. Mislim, da je to popolnoma jasno in celo nujno. Če hočemo napredovati, moramo odkriti naše napake v preteklosti. Brez tega ni rešitve.
Slovenska skupščina bo v prihodnosti nekako pristojna tudi za Slovence v zamejstvu, za slovenske narodnostne skupnosti v Ttalljl, A vstrljl In na Madžarskem pa tudi za ostale Slovence, ki živijo po svetu. Ičaj vi mislite, bo tudi pri tem potreben nov začetek, se bo tudi pri tem, kar se tiče preteklosti In bodočnosti, kaj spremenilo.
Ne vem, koliko se bo dejansko lahko takoj spremenilo. Dejstvo pa je, da je bila dosedanja politika do naših
ljudi zunaj naših formalnih meja popolnoma zgrešena, protinarodna, podrejena strankarskim interesom in če moramo politiko kje zastaviti resnično iz vidika interesov narodne celote, jo moramo predvsem v odnosih do naših sorojakov, ne bom rekel manjšin, ker se mi zdi to popolnoma neustrezen pojem iz preteklega stoletja. Do naših rojakov v tujini moramo vzpostaviti popolnoma drugačen odnos. Dokler tega ne bomo storili, je to pravi zločin proti slovenskemu narodu, namreč da mi najbolj osnovne in temeljne interese slovenskega naroda podrejamo strankarskim interesom. Pri tem pa mislim, da niso možni nobeni kompromisi.
Tla parlameulje Izvoljen za 4 lela. Mislile, da bo njegov mandat Izdržal to dobo, ali pa predvidevale, da bo program relorm, novega začetka, nove
ustave In velikih sprememb že prej obrodil tolikšne sadove, da bo prišlo do predčasnih volitev.
To je odvisno od tega, kako bomo mi uspeli z novo ustavo in z realizacijo teh naših ciljev. Pot do sprememb, ki jih hočemo doseči in ki so nujne, pelje preko nove ustave kot praga, ki ga moramo prekoračiti, in čimprej bomo ta prag prestopili, toliko prej bomo krenili v nove razmere. Sprejetju nove ustave mora slediti tudi rekonstrukcija celotne družbene zgradbe in s tem povsem razumljivo tudi naše skupščine. To pomeni, če bo šlo vse po sreči, ta skupščina ne bo zdržala 4 leta, ampak bistveno manj. Lahko rečem, čim krajša bo ta doba, tem večji bo uspeh.
Gospod predsednik, hvala za razgovor In veliko uspeha v tej funkciji.
Hvala, veselim se sodelovanja z vami.
1/ novem s/o venskem parlamentu je zastopan/ti devet raz//čn//i strank. Od teti j/ti je šest zdru-žen/ti v Demos, k/ /ma s 126 pos/anc/ od skupno 240 abso/ttfno več/no, /n s/ je po/eg predsednika /zg/asova/ tud/ oba podpredsednika...
dr. France Bučar
je bil rojen 2. 2 1923 v Bohinjski Bistrici. Sodeloval je v OF od leta 1941. Aretiran in interniran v Gonars. Po kapitulaciji Italije je bil odpeljan v Nemčijo. Od tam je pobegnil in se leta 1944 vključil v Gorenjski odred. V Koroškem odredu je bil komisar čete. Končal pravno fakulteto. Po diplomi I. 1947 dobil službo v republiški upravi. Zaposlitev je kot sam pravi „nova visoka šola in poguba hkrati, kajti začel je jesti od drevesa spoznanja."
France Bučarje dalj časa opozarjal na posledice prisilne konstrukcije družbene realnosti, zaradi tega je večkrat prišel v konflikt z njenimi nosilci in bil zato deležen raznih oblik eksku-munikacij. L. 1963 je začel predavati na Pravni fakulteti javno upravo. V letih 1976-77 je bil odstranjen s fakultete zaradi knjige Podjetje in družba, češ da je prozahodno usmerjena in ni v skladu s sistemom. Poleg omenjene knjige je napisal še: Uvod v javno upravo, Sodobne organizacijske teorije, Upravljanje -resničnosti in utvara, Usodne odločitve in vrsto strokovnih člankov. France Bučar je eminenten znanstvenik in angažiran kulturni delavec.
Spoštovani zbor!
Bolj kot občutek dolžne zahvale za izkazano zaupanje, da ste me izbrali za predsednika tega visokega zbora, me pretresa zavest o zgodovinski in usodni prelomnici sedanjega trenutka za slovenski narod. S konstituiranjem te skupščine lahko smatramo, da seje končala državljanska vojna, ki nas je lomila in hromila skoraj celega pol-stoletja. Državljanska vojna namreč ne more biti končana - naj gledamo na to kakorkoli že - če imamo opraviti z njenim najpomembnejšim in najbolj usodnim nasledkom t.j. monopolom ene politične stranke, ki je to vojno začela prav z namenom, da si prisvoji monopol oblasti in da s položajev te oblasti po svojih predstavah preoblikuje narodovo usodo.
Gre za popravek tiste usodne zmote, ki nas je huje prizadela, kot mnoge katastrofalne nesreče v naši narodni zgodovini. Če nam je bilo pogosto zelo hudo, če so se krivili naši hrbti pod udarci tuje pesti in tujega biča, je bil to vendarle jarem, ki so nam ga nataknili tujci. Nikoli pa niso mogli tujci doseči naše notranjosti, naše volje do življenja, našega človeškega ponosa. Jarem, ki smo si ga nadeli v tej državljanski vojni sami, je hujši, zlasti v svojih posledicah, kot vse, kar smo doživeli doslej. To je jarem domnevne posesti absolutne resnice, ki ve za vse zakonitosti družbenega razvoja, ki ve, kaj odloča o ljudski sreči ali nesreči, in ki zlasti ve, kako je treba družbo preoblikovati, da bomo dosegli tisti raj na zemlji, ki ga v svojih predstavah povsem jasno vidimo na obzorju.
In če smo v posesti absolutne resnice, če smo graditelji na znanstvenih temeljih zasnovane nove družbe sreče in blagostanja, je razumljivo, da je vsakdo, ki ima drugačne predstave, drugačno videnje človeške usode, že s tem samim ne samo naš sovražnik, ampak sovražnik človeštva: zapira mu pot do sreče. Take ljudi je treba neizprosno preganjati, treba jih je izbrisati in zatreti kot škodljivi plevel. Tudi fizično, če treba...
SV predstavna
VrM&r/A:/ „3Vpra^/av//a"gre /tvJ/ /o Ara/zag/a.s-Z?o. ^ogoror/z/A na.fega ar^a/Aa Aa^rgja AAiAo/a /?// w/a/// g/a^A^n/A GaAr/^/ L/p a A, Ar/ a/?/ra novo po/, Ar/ /o /aAAo .w?n/rnmo za večJ/mez/ona/-no, .s*a/ ie aAuar/a z v^č vr.s/am/ g/a.s'A>e. Afo/pevec y'e /a<^/ /n/erpre/ A/a^/čne g/aiAe, iao; pa poje /n /n.s/ra-men/a/no /z vaja /a^/ ^voye ^Ar/a^e, sever/a o/? soJe-/ovanja Arag/A g/a.sA<en/A:ov.
GaAr/c/ L/pai /ma v^e po/re/?ne g/a.sA<ene Ava///Z-A^ac/ye, A//aA /ema pa ^e ^e /zpopo/n/a/e pr/ znan/A nzop/r/A oz. g/a^A<en/A /ni///ac//aA. Po poAr//ca je ač//e/j g/a^Ae na en/ /zn?e<Z ce/oviAr/A yre<Znp'A: .so/, je /orej v ce/o// zapo^/en z g/a.sAo, Aar ve/ja .seveda /aJ/ za njegov prosi/ ča^, Aro .se za<Zržaje v ovojem g/a.s/<e-nem ^/a^Z/a /n Arompon/ra. ^A/a^//?e p/ye za an^am-Ae/ ,,P/eve/" /n /a.s/ne g/a.s/)ene nas/ope. M/aJerna a^/var/a/ca je g/a.sAa /a<Z/ .sre<is/vo njegove ame/n/-iAre /zpove^/.
Zan/rna/o nas je, AaAo na.s/ajajo njegove sA7n<P?e, AraAro g/e<Za na Aoro.sAro g/a.s/?eno sceno, AaAr^n/ so njegov/ načr// za /?o<^očnos7 /n se Aaj.
Vese! j e do g!asbe -uspeh v ustvarjanju
Pogovor smo začeli z običajnim, a za informacijo vendarle pomembnim vprašanjem, kdaj se je odločil, da se bo posvetil glasbi. Gabriel ni dolgo razmišljal in takoj dejal, da že v rani mladosti, se pravi že v ljudski šoli, in dodal, da tam pač ni imel prave možnosti za razvoj. Vendar si je prve izkušnje z instrumenti pridobil v tambu-raškem ansamblu Slovenskega prosvetnega društva „Zar-ja" v Železni Kapli, pri katerem je nekaj časa igral. Večje možnosti so se mu odprle z vstopom v slovensko gimnazijo v Celovcu. V dijaškem pevskem zboru in ob dobrih glasbenih pedagogih se mu je začel odpirati čudoviti svet glasbe. A že tedaj je spoznal, da glasbeno ustvarjanje zahteva resen pristop, vaje in učenje.
Gabriel je postal kreativen že v dijaških letih. V skupini JADAGANI se je uril na instrumentih in v interpretaciji moderne glasbe. Ta dijaška skupina je bila dejansko zelo uspešna in postala je znana tudi izven šolskih okvirov. Odločilno za njegovo glasbeno pot pa je bilo, je dejal Gabriel, da se je vpisal na pedagoško akademijo. Tam je srečal prof. Wernerja Gruberja, ki je odkril njegovo nadarjenost. „Prof. Gruber me je spodbudil, da sem se vpisal še na celovški konservatorij in študiral solopetje. Njemu se moram zahvaliti, da sem se odločil za študij glasbe", je poudaril Lipuš. „Po-leg solopetja sem se začel zanimati tudi za kompozicijo. Prof. Gruber mi je omogočil, da sem se učil tudi teh zakonitosti, rokodelstva, brez katerega ni mogoče ustvariti kom-
pozicije, zato sem mu iskreno hvaležen". To je bila tudi osnova za možnost nadaljnjega študija v Gradcu, na Dunaju ter za sodelovanje pri raznih skupinah kot so operni zbori in drugi glasbeni ansambli. Končal je tudi usposabljanje za igranje kitare in klavirje. Vendar je, kot sam pravi, njegov instrument glas -petje.
V času njegovega študija je nastal ansambel „P)evel". Z njim je izvedel vrsto uspešnih koncertov, izdal dve LP-ploš-či, prvo v samozaložbi, druga pa je izšla pri Založbi Drava v Celovcu. Skupaj s člani ansambla (Gunterjem Hofbau-erjem, Gunterjem in Robertom Lenartom, Markom Lacknerjem, Gertom Pri-xom) je zadovoljen, da sta obe plošči šli dobro v prodajo.
In kakšna je glasba, ki jo ustvarja Gabriel Lipuš? „Svoje glasbe ne bi uvrščal v posebno kategorijo, ker vse-
buje različne elemente pop-glasbe, jazza in šansona". To, kar je za Lipuša značilno, je brez dvoma kvaliteta. V tem oziru je dosleden. Kritiko, če je stvarna, z razumevanjem sprejme in se ob njej uči, zato je za vsako pripombo hvaležen. Svoje nove skladbe snema in preverja v skupnem studiu z Danielom Bogatajem. Naprave za tak studio niso poceni, a so za tako delo nujno potrebne, ker lahko na kraju samemu oblikuje melodijo in že takoj preverja izdelani „produkt".
Mnogokrat se samo po sebi postavlja vprašanje, ali nastane prej melodija in šele potem besedilo. Tudi na to je Lipuš jasno odgovoril, da je zanj primarno besedilo, razen če gre samo za instrumentalno glasbeno opremo, kot na primer za film, odrsko predstavo ali kaj podobnega. Posebej je pripomnil, da sam ne piše besedil in tudi ne takih melodij, za katere bi kdo pozneje pisal besedilo, kot se
pri skladateljih narodnozabavnih melodij često dogaja. Za nastanek Lipuševih melodij so odločilna besedila. Ta mu zbudijo inspiracijo za nove melodije. Pri tem pa je odločilna umetniška raven teksta. Seveda mora biti besedilo tako, da skladatelja nagovori. Iz pesmi, ki jih je uglasbil, je razvidno, da si je izbiral tekste najboljših slovenskih besednih umetnikov kot so Igo Gruden. Ivan Minatti, Kajetan Kovič, Dane Zajc, Tone Pavček in drugi. Išče pa tudi besedila domačih koroških umetnikov in pravi, da jih ima že nekaj, ki jih bo uglasbil.
V zadnjem času se Gabriel Lipuš posveča uglasbitvam pesmi za otroke. Njegova zadnja kaseta, ki jo je pred kratkim predstavil javnosti, „Juri Muri v Afriki" je prava glasbena pravljica, ki jo je zložil na besedilo znanega slovenskega pesnika Toneta Pavčka. Na predstavitvah pri naših društvih smo lahko prisluhnili tej čudoviti pravljici, ko se mali junak Juri Muri poda na pustolovsko pot v daljnjo Afriko. Prav s to kaseto (možno jo je kupiti v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu - tam so na voljo tudi plošče ansambla ..Plevel") je
Gabr/e/ L/puš /n Po/de S/b/č na preds(av/fv/ kasete „Jun Mun v Afr/k/"
Gabriel Lipuš
rojen 16. 3. 1965 v Železni Kapli, maturiral 1.1983, Pedagoška akademija - učiteljski izpit I. 1986; od tedaj učitelj glasbe, ta čas poučuje na gimnaziji.
Poleg delaje od leta 1984 študiral solopetje na celovškem deželnem konservatoriju (prof. J. Kampus), od leta 1986 teorijo jazza in klavir (dr. H. Neuvvirth); v letih 1989 - 1990 pa na Akademiji za jazz v Gradcu jazz-vokal pri Jay Clayton (ZDA).
Od leta 1985 do 1989 je bil član plesne skupine „Studio Gruppe" (H. Linkerhagner) v Celovcu - izrazni, moderni in jazz ples. Sodeloval je pri raznih zborih, med drugim tudi v mestnem gledališču Celovec
Nastopa v raznih formacijah; piše glasbo za televizijo, oder... od leta 1989 sodeluje tudi kot studio-glasbenik (pevec), aranžer in komponist pri raznih produkcijah. Izdal je dve plošči PLEVEL I in PLEVEL II skupine „Ple-vel" (Založba Drava) in letos aprila skupno s Poldetom Bibičem kaseto za otroke na besedilo Toneta Pavčka „Juri Muri v Afriki" - (Mohorjeva založba).
Njegov glasbeni stil vsebuje elemente jazza, popa in šansona.
Lipuš brez dvoma dosegel novo dimenzijo svojega ustvarjanja.
Gabriel o kvaliteti svoje glasbe noče dajati posebnih ocen, temveč pravi, da se strinja z znanim pisateljem Jaw-!enskym, kije rekel, da umetnost vsakdo razume tako, kakor jo pač sam lahko duhovno dojame. S tem pa smo tudi pri kritični točki, namreč pri glasbeni sceni slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Lipuš v tem oziru meni, da taka scena pri nas ne obstaja. S tem ne misli na izvajalce glasbe, pač pa na tiste, ki bi njen razvoj lahko podpirali in usmerjali. Konkretno na tiste naše ustanove, ki so odgovorne za naš kulturni razvoj. Nadarjene posameznike bi morali štipendirati in jim omogočati izpopolnjevanje doma in v tujini. Ansambla, ki bi ga smatral za perspektivnega, Lipuš ni hotel navesti, ker bi s tem morda storil krivico drugim, pač pa je dejal: „Zelo resno jemljem Emila Krištofa, kije res mojster svojega instrumenta."
Pohvalno pa se je izrekel tudi o Krščanski kulturni zvezi, kije bila njegovim prizadevanjem za ustvarjanje glasbe za mladino zelo naklonjena. To pa lahko zapišemo tudi za Slovensko prosvetno zvezo in Založbo Drava, ki bosta v knjižni dar SPZ za leto 1991 vključili Lipuševo kaseto novih pesmi. To pa je že tudi odgovor na vprašanje o bodočem delu Gabriela Lipuša, saj bo imel s skladbami in snemanjem nove kasete v poletnih mesecih dovolj opravka. Zaupal nam je še, da bo tudi pri tej kaseti vključil odlične sodelavce kot so Polde Bibič in drugi.
Ob koncu nam je Gabriel Lipuš še povedal, da z ansamblom ..Plevel" pripravljajo samostojni koncert, ki bo v četrtek, 31. maja v Mladinskem domu Slovenskega šolskega društva v Celovcu, Mikschallee 4.
SLOVENSKI VESTNIK
Oder v S/7čovsu je d/7 skoraj premajhen, foZ/Tto otrok je pr/š/o, da česl/la materam za prazni
Otroci so počastili matere
Številne proslave, ki so jih krajevna društva priredila minulo soboto in nedeljo, so bile namenjene materam. Na njih so jim otroci in odrasli izkazali svojo hvaležnost in ljubezen, saj matere preko leta mnogo žrtvujejo za svoje otroke, zato je prav, da se nanje spomnijo ob materinskem dnevu.
Tovrstne prireditve so prisrčne, saj jih po večini obli-
kujejo otroci, ti pa so vedno iskreni. Svojo hvaležnost mamicam izkazujejo na različne načine, z recitacijami, petjem, igranjem na instrumente ali kratkimi igricami.
V Šentjanžu v Rožu so materinsko proslavo razdelili na dva dela, prvega so oblikovali domači tamburaši in učenci glasbene šole, drugega pa mladi igralci, ki so prvikrat
Pogumni harmonikar /z Šentjanža
zaigrali Muco copatarico.
„Lani smo se odrasli predstavili z igro Dobrnik in požigalci, letos pa se z igro Muca copatarica predstavljajo naši najmlajši", je v imenu prireditelja dejal Hanzi Wieser. Igrica je bila res dobro pripravljena. Režiser Rado Mužan jo je prepletel s plesom, zbrali pa so tudi primerno glasbo. Muca je copate, ki so jih otroci zvečer pozabili na igrišču, pobrala - in zjutraj jih ni bilo. A ker so sklenili, da bodo z muco dobri in da bodo drugič bolj pazili, jim jih je vrnila. Stvar se je torej dobro iztekla. Obiskovalci so bili nad igrico navdušeni, veseli pa so bili tudi nastopajoči mladi igralci in igralke.
Tudi materinska proslava, ki je bila v Bilčovsu, je povsem uspela tako s strani nastopajočih kot tudi obiska, kajti dvorana pri Miklavžu je bila nabito polna. Poleg domačega društvenega zbora in otroških skupin, je sodelovala tudi mladina bilčovske ljudske šole. Mamice (in tudi očetje) so bile za tako lep nastop mladih hvaležne in zelo počaščene.
Pri Karavanškem predoru vse po načrtih
ŠENTJAKOB. - Generalni direktor avstrijskih Turskih avtocest Karl Just je sporočil, da se tako avstrijska kot jugoslovanska stran držita časovnega načrta za zgotovi-tev Karavanškega predora, ki bo povezoval Koroško in Slovenijo na liniji Kot pri Šentjakobu - Hrušica. Zato je Just tudi dejal, da ta čas termin odprtja s 1. junijem 1991 ni vprašljiv.
Na avstrijski strani so doslej končali že skoraj polovico zaključnih del, za portal-nim poslopjem pa bodo - v sodelovanju z jugoslovanskim partnerjem - lahko že v doglednem času začeli z elek-tro-strojnimi inštalacijami. Zaživelo pa je tudi gradbišče, na katerem gradijo s predo-
Delničarska ABC
CELOVEC. - Veste, kaj je borza? Seveda: to je po natančnih pravilih organiziran trg z vrednostnimi papirji, ki deluje na določenem kraju in ob določenem času. Borza pa se imenuje tudi poslopje, v katerem poteka tako trgovanje. Borzni indeks pa je vsekakor vrednostno merilo za prikaz tečajnih sprememb, ki notirajo na borzi, je pa tudi pokazatelj za trend borze.
Več o abecedi, ki jo uporabljajo delničarji - morda tudi vi - vse to pa v slovenski razlagi, izveste iz priročnika „Delničarska abeceda", ki ga je izdala Zveza slovenskih zadrug skupno s svojimi posojilnicami.
Že kmalu prejšnje občinske meje?
CELOVEC. - Deželni zbor je sklenil, naj se ustvarijo možnosti za spremembo občinskih meja, saj kar v 28 nekdanjih občinah zahtevajo povrnitev v prejšnje stanje. Kot način, kako take iniciative lahko realizirajo to zahtevo, je deželni zbor določil, da morajo v teh nekdanjih občinah najprej zbrati podpise vsaj 5 odstotkov volilnih upravičenih za izvedbo posebnega glasovanja, pri katerem se mora za ponovno osamosvojitev izreči nad 50 odstotkov volilnih upravičencev.
Referent za občine pri deželni vladi Ambrozy pa je v razpravi tudi posvaril pred vzpostavljanjem nekdanjih občinskih meja. S primerom občin v Krški dolini (Glod-nitz, Deutsch-Griffen in Wei-tensfeld) je prikazal, da bi imele posamezne občine po taki strukturni reformi na voljo znatno manj sredstev. Pa tudi stroški za izvedbo samega prestrukturiranja bi bili ogromni:	znašali bi
namreč kar 250 milijonov šilingov.
rom povezane mostove, rastejo pa tudi že uradni carinski prostori, ki bodo 1,5 kilometra pred predorom, v carinskem in upravnem poslpju pa nadaljujejo z notranjimi deli. V zvezi z dovoznicami na karavanško avtocesto pa je Just poudaril, da so v glavnem že končane, manjka le še razpis za nekaj manjših gradbenih del.
Caritas bo zbira! stara oblačila
CELOVEC. - Za 19. maj 1990 Caritas napoveduje ponovno zbiralno akcijo starih oblačil. Vse Korošce naproša, da nepotrebnih oblačil ne bi odvrgli v koš, temveč se poslužili vrečk, ki jih bo Caritas razdelil še pred zbiralnim dnevom. S starimi oblačili, tako pravi Caritas, lahko tudi vi pomagate številnim ljudem po svetu.

Uspešna bilanca
CELOVEC. - Deželna organizacija Zveze upokojencev Avstrije je preteklo soboto v Domu sindikatov v Celovcu izvolila novo predsedstvo in podala poročilo o dejavnosti v zadnjih dveh letih. Za novega predsednika organizacije, ki samo na Koroškem šteje 35.000 članov (!), je bil izvoljen bivši državni poslanec Heinz Garntner, dosedanji predsednik Hans Pawlik je iz starostnih razlogov (75 let) odstopil. Deželni tajnik bo še naprej aktivni Franz Poganitsch (slika zgoraj).
Več nesreč...
CELOVEC. - V prvih treh mesecih se je na koroških cestah pripetilo kar 640 nesreč, pri katerih so bili udeleženci poškodovani. V primerjavi z istim časovnim obdobjem lani je število naraslo za 97. Pri teh nesrečah je bilo poškodovanih 842 oseb, nesreče pa so terjale tudi 20 smrtnih žrtev. Povečalo se je tudi število pijanih voznikov.
6 15. maj 1990
Kronika
SLOVENSKI VESTNIK
Datum Kraj	PRIREDITVE	Prireditelj
Slovensko prosvetno društvo .Edinost" v Piiberku organizira LETOVANJE OTROK NA MORJU v času od 4. do 14. avgusta 1990 v Baški na otoku Krku.
Cena znaša 1.700 šit. Prijave so možne do 25. maja 1990 na posojiinici v Piiberku.
Sreda 16.5. 19.30	veliki javni studio avstr, radia v Celovcu	SREČANJE MLADIH SLOVENSKIH GLASBENIKOV TREH DEŽEL sodelovali bodo solisti in orkestri iz Italije, Slovenije in Koroške	Društvo „G)asbena šola"
Sreda 16.5. 20.00	Dom prosvete v Tinjah	ODPRTOST ZA EVROPO ALI REGIONALNA IZOLACIJA? - podijska diskusija, sodelujejo: Lojze Peterle. Erwin Paska, Jože Mencinger, Arnulf Schatzmayr, Joža Habernik, Taras Kermauner, Janko Zerzer, vodja diskusije Pavel Apovnik.	Sodalitas
Petek 18.5. 19.30	Mladinski dom v Celovcu, Mikscha)lee4	JURIJ TEPČEK (osramočeni zakonski mož) Molierova komedija - gostuje igralska skupina „GEOSS"zVačpri Litiji	SPZ, MDSSD
Petek 18.5. 20.30	gostilna Juenna v Čepičah	FILMSKI VEČER ..Severna in Južna Amerika" predvaja Jože Balant iz Ljubljane	SPD Celovec
Sobota 19.5. 20.00	Mohorjeva v Celovcu	ŠOLSKI PRAZNIK-1. ROJSTNI DAN DVOJEZIČNE LJUDSKE ŠOLE MOHORJEVE V CELOVCU Na prireditev vabijo združenje staršev, otroški vrtec „Naš otrok" in Pastoralni center	
Sobota 19.5. 20.00	v dvorani Schvvarzl v Pliberku	VlGREDNl KONCERT-nastopajo: Koroški oktet z Raven na Koroškem, otroška folklorna skupina iz Globasnice. Mlada Podjuna in MePZ „Podjuna-P)iberk"	MePZ .Podjuna-Pliberk"
Sobota 19.5. 20.30	avlja ljudske šole vBilčovsu	KONCERT ŽENSKEGA ZBORA KD IVAN GRBEC IZ TRSTA recitira gledališki igralec Stane Raztresen	..Vaščani pojo"
Sobota	gradb. stavb. 19.5.	vDobrlivasi 8.30-12.00 pri skladišču Rutar-centra		PREDAVANJE S PRAKTIČNIM UVAJANJEM NA POLJU za kmete in kmetice	Podjunski krožek
Sobota 19.5. 19.30	farna dvorana v Selah	MATERINSKA PROSLAVA Sodelujejo: otroci z igro ..Darilo za mamo", otroški zbor ljudske šole. mladinski zbor. učenci glasbene šole, mladinski zbor s Kota	KPD .Planina"
Četrtek 24.5. 20.00	pri Tišlerju v Šentjanžu	IGRA DOMOV (F. Mitterer) gostuje igralska skupina SPD ..Radiše"	SPD Šentjanž
četrtek 24.5. 10.30	gostilna Hafner vžvabeku	OTROŠKI DAN - KULTURA Spored: zbiranje pri gostilni Hafner, pozdrav in predstavitev kasete .Juri Muri v Afriki". 12.30 kulturni spored. 16.30 zaključek s skupnimi igrami.	
Četrtek 24.5. 14.00	kulturni dom všentprimoiu	10 LET KULTURNEGA DOMA ..DANICA' nastopajo: godba na pihala Šmihel, mlajši mladinski zbor. učenci glasbene šole. mešani pe^kilsbor, ansambel ..Zmeda" in MoPZ „Vinko Poljanec" iz škocijana.	SPD ..Danica"
JEZIKOVNE POČITNICE V NOVEM MESTI'			
od 15. julija do 4. avgusta 1990			
Jezikovne počitnice so namenjene mladim od 10. do 15. leta. Krščanska kulturna zveza je pripravila tritedenski tečaj za mladince, ki želijo temeljito obvladati slovenščino. Če se zanimate, se javite na KKZ in zahtevajte podrobnejše informacije. Naslov: Viktringer Ring 26.9020 Celovec, te!.: (0 463) 516243.			
RAZSTAVE	t			I
			
Cetovec
- Gaierija 61 - Rudi Benetik, „Danes", - Dom umetnikov - Zoran Mušič, risbe, akvareti.
Kombinacijska križanka
MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 10.5.1990			
	dobite (šii.) piačate (šii.)		
za 1 ameriški dolar	$	11,30	11,90
za 1 angieški funt	2	18,90	19,90
za 100 franc, frankov	f	204,00	214,00
za 100 itai. tir	Lit	0,935	0,985
za 100 dinarjev	DiN	90,00	110,00
za 100 švic. frankov	sfr	813,00	837,00
za 100 hotand. guidnov Hfi		616,50	634,50
za 100 nemških mark	DM	694,00	712,00
lf*^i Posredujeta: Posojitnica-Bank 1 —^1	Zveza-Bank, Ceiovec			
SLOVENSKE
Nadstrankarski
VESTNIK s,
Uredništvo/Redaktion: Tarviser StraBe 16, 9020 Ce!ovec/K!a-genfurt. Avstrija. Teiefon 0463/514300-30 do 34. teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Usmerjenost !ista/B!att!inie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
Glavni urednik/Chefredakteur: Ivan P Lukan Uredniki: Andrej Kokot. Andrej Mohar.
izdajatelj in založnik/Herausgebcr und Verleger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem. Tarviser StraBe 16.9020Ce!o-vec/Klagenfurt. telefon 0463/514300. teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071.	_____________
Tisk/i)ruek: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava. Tarviser StraBe 16. 9020 Celovec/Klagenfurt. Avstrija, telefon 0463/50566. teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071.
Oglasi/Anzeigen: Tarviser StraHe 16. 9020Ce!ovec/K)agenfurt. Avstrija, telefon 0463/514300-30 do 34 in 40. teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071.
Zastopstvo za Jugoslavijo: AD1T-DZS. Glonarjeva 8. 61000 Ljubljana, Slovenija, telefon 061/329761. telefaks 061/311123.
Letna naročnina: za Avstrijo 370 šil. (za penzioniste 280 šil ); za Jugoslavijo 400 din. (za penzioniste 310 din ).
Spodnje besede vpišite v lik vodoravno in navpično tako, da se bodo med seboj pravilno ujemale. Ko boste križanko rešili do konca, boste v prvi in drugi vodoravni vrstici prebrali dve besedi, ki pomenita človeka, ki je bolezensko nagnjen h kraji in vrtno rastlino za kompote.
2 črki: TR;
4	črke: ANIS KILA OSAT STOT TELO TREF;
5	črk: AREAL EBOLI KRSTA LATEN MARŠI NAFTA OBTOK PATOS
sestavi! Jože Petelin



3 H t9 22	29	42	(t3)
Joker: 361727	b.j.
/van Do/enc
Za dolar človečnosti
Povedal mi je še, da tudi Mike, njegov hišni zidar in tesar, postopa po mestu brez dela.
Na uradu za delo skorajda ni bilo žive duše. V čakalnici sta sedela dva mlada fanta, to je bilo vse. Uradnik v svojih predalih ni imet ničesar zame.
„Z gradbeništvom je malone konec za letos," je povedat. „Saj tudi ni bito dosti povpraševanja za delovno sito sredi poletja. Nihče nič večjega ne gradi, zasebniki pa si zbijajo svoje
družinske hišice sami."
Ali bom res obtičal v osam-ijeni trdnjavi zunaj mesta? sem se vpraša). Za vedno?
„Tadva sta tudi komaj prišla v naše mesto. Eden je zidar, drugi pa tovarniški delavec. V Portageu la Prai-rie sta nekaj zaslužila na železnici, kanadska Nacionalna in kanadska Pacifiška, se tam srečata.
Približat sem se fantoma.
„Kako pa je v Portageu? Je tam kaj deta?" sem vpraša). Ko sem to reke), sem se takoj ugrizni) v jezik. Kakšna neumnost - ati bi bila tukaj,
če bi lahko tam kaj zaslužila?
Fanta mi nista odgovorila. Samo gledala sta me in mot-čaia.
Me sploh razumeta?
„Odkod pa sta?" sem vprašal in stopit še korak bliže k njima.
..Jugoslavija," je odgovoril tisti, ki je imel svetle lase in je bil videti mlajši od drugega. Nekam žalostno je gledal. Drugi ni rekel nobene.
..Pozdravljena!" sem ju pozdravil v srbohrvaščini. Prepričan sem bil, da sta Hrvata.
..Govorite naš jezik!" je planil na noge drugi, ki je tičal v delavski obleki, kakršno dobiš v konfekcijski trgovini sredi mesta za nekaj doiar-jev.
„Tudi jaz sem iz Jugosiavi-je," sem veseto izjavil. „Tu sem bil doslej menda edini. V Oak Laku je še en Srb."
„No, zdaj smo štirje," je poskočil svetloiasec. Ponudil mi je roko.
„Kdaj pa sta prišta?" sem pohitel dalje.
„Pred letom dni."
„Sem - v to mesto?"
„Ne, v Portage."
„Od kod pa sta doma?"
„iz Murske Sobota sva."
„Stovenca! Me zeio veseli! Od VVinnipega dalje še nisem srečal Slovencev."
„Brata sva. Jaz sem Florijan, on pa Cene."
Spet smo si stiskati roke.
„Ste tudi vi brez dela?" se mi je zasmejal brat.
Razložil sem jima, kako je z menoj. Onadva pa sta mi povedala, da sta v Portageu vso pomlad in vse poletje delala v žetezniškem „gan-gu": vozila sta se z drugimi po progi in opravljala razna popravita, živeta pa kar v vagonu, ki je stal na stranskem tiru. Pred ietom dni je bito zaslužka konec, zato sta prišla v „večji kraj".
„Kaj pa bosta tukaj?"
„Nekaj časa bova vlekta
brezposelnino, nato pa bom spet zidal."
„Si zidar?"
..Seveda."
„in Cene?"
„On deta vse, kar pride -najrajši pa spi."
Vmešal se je Cene:
„ Florijan sanja o svojem tastnem gradbenem podjetju. Zato je prišet v Kanado."
..Atako?"
„imel ga bom, pa če se ubijem z deiom," je zaklical mlajši brat. „Sem si že vse pogiedal... Zidarjev zunaj VVinnipega na preriji ni dosti."
„Kje pa živita?" sem ju vprašat.
„Na Pacifiški aveniji." Dala sta mi svoj naslov.
Obljubi) sem jima, da se bom oglasil, če ne prej, čez kak mesec, ko bom vedel, kaj bo z menoj.
Prijateljsko smo si stisnili roke v slovo.
To naše srečanje ni bilo zadnje.
TV AVSTR! JA 1
TV AVSTR! JA 2
TV SLOVENIJA
TEDN!NATELEV!Z!J!
15.5.
9.05 Sinha Moča; 10.30 Večni Rembrandt; 14.20 Batman; 14.45 Hiša na Eaton trgu: 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Dom za živali; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.15 ..Univerzum" v kraljestvu lam; 21.07 Giulia; 22.00 Pogledi s strani; 22.10 Pesti v temi; 23.45 Aktualno; 23.50 Serpico; 0.35 Poročila.
16.55 Leksikon umetnikov; 17.30 Orientacija; 18.00 sinha Moča; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Ja ali ne; 21.07 Zunanjepolitični report; 22.00 Čas v sliki; 22.20 šport; 22.40 Kavarna Central; film po želji.
9.00	Spored za otroke: Zgodbe iz školjke; Šolska tv; Kmečki upori na Slovenskem; 11.15 Osmi dan; 15.00 Žarišče; 15.30 Sova - Shaka Zulu; 16.30 Dnevnik; 16.45 Mozaik; 17.45 Spored za otroke: Lonček kuhaj;
19.00	Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Moja poslednja sanja; 21.05 Cirkom mušica; 22.05 Dnevnik; 22.25 Sova - Shaka Zulu; Videostrani.
9.05 Sinha Moča; 10.30 Neskončna prerija; 14.25 Batman; 14.50 Vesoljska ladja Enterprise, v 30 nadaljevanjih; 15.30 Otroški spored;
18.00	Mi; 18.30 Dom za živali; 19.30 Čas v sliki; Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Dediščina Guldenburgovih;
21.00	Pogledi s strani; 21.10 Bosonoga grofica; 23.15 Aktualno; 23.20 Gledališče groze; 1.00 Poročila.
16.55 Leksikon umetnikov; 17.30 Dežela in ljudje; 18.00 Sinha Moča; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Smrtni posel; 21.45 Novo v kinu; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Šport; Poročila.
9.00 Spored za otroke: Nana, mala opica; Predvidljiv umor; Moja poslednja sanja; 15.00 Žarišče; 16.30 Dnevnik; 16.45 Mozaik: Judje v Sloveniji; 18.05 Spored za otroke; 19.00 Risanka; 19.20 Dobro je vedeti; 19.30 Dnevnik; 20.05 Hladni medij; 21.45 Dnevnik: 22.05 Arena -zvezde leta; 22.40 Sova - Shaka Zulu; Videostrani.
9.05 Sinha Moča; 10.30 Bosonoga grofica; 14.20 Batman; 14.45 Vesoljska ladja Enterprise; 18.00 Mi; 18.30 Dom za živali; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Grand prix ljudske glasbe; 22.00 Pogledi s strani; 23.10 Aktualno; 23.15 Revanža; 0.55 Poročila.
16.10 Leksikon umetnikov; 16.15 Šport; 17.15 Odkritja pod vodo;
18.00	Sinha Moča; 18.30 VVurlitzer;
19.00	Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Notranjepolitični report; 21.05 Kulturni report; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Klub 2; Poročila.
9.00	Spored za otroke: Grizli Adams; Šolska tv; 10.05 Šolska tv; Kulturna dediščina; 10.35 Mostovi; 15.05 Žarišče; 16.30 Dnevnik; 16.45 Mozaik: 18.20 Spored za otroke: Poletje v Dolini ribnikov; 18.35 Ovčar Hobo; 19.00 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Vnovič v Bridesheadu;
21.00	Tednik; 22.05 Dnevnik; 22.25 Leta odločitve, slov. film.
„Univerzum" — v deže!i !am
Torek, 15. 5.1990, TV Al, 20.15 - V pritjubtjeni poljudnoznanstveni oddaji „Univerzum" bomo tokrat spoznaii kraijestvo iam. Woifgang Bayer je avtor dokumentacije o živijenju iam, ačpakov, gua-nadov, južnoameriških sorodnikov vetbtodov. Ekspedicija bo vodita od visoke pianjave Andov prek step do samote Ognjene dežeie.
Leta od!očitve — s!ov. fi!m
Četrtek, 17. 5. 1990, TV Siovenija 1, 22.25 - V
okviru retrospektive siovenskega igranega fiima bo ta večer na sporedu fiim Leta odiočitve. Ljubiteiji siovenske fiimske umetnosti bodo spet imeii priiož-nost videti in spoznati enega izmed dosežkov sodobnega siovenskega fiima.
Bosonoga grofica - amer. fiim
Sreda, 16. 5. 1990, TV Al, 21.10 To je ameriški
RADtO KOROŠKA
18.10-19.00 Torek, 15.5.:
„lzgon in vrnitev" (M. Pandel)
Sreda, 16.5.
Glasbena sreda
Večerna 21.05-22.00: Zvočno pismo Mednarodna tekmovanja violinistov (R. Klopčič)
Četrtek, 17.5.
Rož-Podjuna-Zilja
!zgon in vrnitev
kiasični fiim, posnet ieta 1954, ki prikazuje miije fiimske industrije, menedžerja, ki išče igraiko. Pri tem igra seveda pomembno viogo tudi ijubezen. V giavnih viogah bomo videii Humphreyja Bogarta in
Spomin na dobo izseljeništva, na usodno jutro 15. aprila 1942, je še danes živ, saj je takrat nacistični raznarodovalni aparat načrtoval popolno uničenje slovenskega življa na Koroškem: zakrivil je izgon skoraj 300 družin, okoli 1300 pregnanih, zaprl je blizu 1000 oseb, v taboriščih ali zaporih je umrlo okrog 200 koroških Slovencev. Elizabeta Morak iz Šentpetra na Vašinjah in Helena Igerc iz Podkraja se spominjata, kako boleč je bil prisilni izgon z doma, kakšno trpljenje v taboriščih in kakšni so bili trenutki ob vrnitvi. V pretresljivih besedah opisuje vsa ta travmatična doživetja Elizabeta Morak v svojem dnevniku: „Niko!i se ne bodo zbrisali sledovi te prestrašne krivice; rana, ki je bila zadana vsakemu posamezniku, ne bo zacelila nikoli..."
Avo Gardner.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V CELOVCU IN SLOVENSKA PROSVETNA DRUŠTVA
vabijo na
OTROŠKO GLEDAUŠKO PREDSTAVO
V DEŽEL! OTROK
(Janez Bitenc, Jana Miičinski)
Režija: Peter Miiitarov Scena: Saša Kump
Nastopajo: Grega Dolinar, Brane Potočnik, Mare Eržen, ivica Klobasa, Barbara Knapič, Nataša Pust, Anica Šuštaršič, Ulla Hamberger, irena Miiitarov
Glasba, kostum, tehnika: Vitja Avsec, Polona Kus, Matej Rovšek, Tomaž Bergant
Čas: v petek, 18.5. ob 9.30 uri Kraj: otroški vrtec v Šentprimožu Čas: ob 12.30 uri Kraj: otroški vrtec v Šmihelu Čas: ob 17. uri
Kraj: farna dvorana v Železni Kapli čas: v soboto, 19.5. ob 15. uri Kraj: pri Ftorjanu v Vogrčah Čas: ob 18. uri
Kraj: v sobi pod cerkvijo v Škocijanu
Govorilne ure za naše kmete
Diptomirmm inženirja Stefan Domej in Han/i Mik! inta!a vsak torek redne gnvnritne nre v
zadevah kmetijstva. Za pogovor sta na votjo od 9. do )2. ure v htagovnem oddeiku Zveze stovenskih zadrug v Cetoveu, Rožan-ska eesta 85, tek-fon (d 463) 5!-23-65-0.
Koncert skiadb stovenskih skiadatatjev v ORF-studiu
V sredo, 16. maja se bodo na že tradicionalnem Vil!. Srečanju mladih slovenskih glasbenikov treh deže! v celovškem studiu ORF zbrali učenci slovenskih glasbenih šol iz Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in Koroške. Nastopili bodo solisti in komorni ansambli z različnimi glasbih, sodelovali pa bodo tudi šolski godalni orkester Glasbene matice iz Trsta in slušatelji zborovodske šole s komornim zborom iz Celovca.
Mladi glasbeniki bodo izvajali dela slovenskih skladateljev B. Adamiča, M. Bravničarja, Z. Cigliča, F. Juvanca, M. Lipovška, V. Lovca, D. Meseca, S. Mihelčiča, P. Šivica, L. M. Škerjanca, D. Škerla in A. Weinger-la. Na programu bo tudi krstna izvedba skladbe mladega slovenskega skladatelja Dimitrija Rejca iz Gorice. Izvedli bodo tudi več priredb slovenskih narodnih pesmi v instrumentalni in zborovski izvedbi.
Vabilo
Odbor šotske skupnosti na Zvezni gimnaziji in zvezni reatni gimnaziji za Stovence v Ceiovcu prireja v nedetjo, dne 27. maja 199)). ob 14.30 uri v veliki dvorani doma sindikatov v Ceiovcu
Eintadung
Der SchuigemeinschaftsausschuB am Bundesgymnasium und Bundesreai-gymnasium fiir Siowenen in Kiagenfurt veranstaitet am Sonntag. dem 27. Alai um !4.30 Chr im Festsaa! des Gewerkschaftshauses in Kiagenfurt eine
šoisko akademijo
pod gestom „GREMO V VES"
Schiderakademie
unter dem Motto „DORFGESCH!CHTE(N)"
Poteg raznih skupin Zvezne gimnazije in zvezne realne gimnazije za Stovence sodetujejo kot gostje kutturni ustvarjatci Katoliškega prosvetnega društva iz Šmiheta in dijaki HTL iz Betjaka.
Odbor šoiske skupnosti na Zvezni gimnaziji in zvezni rcaini gimnaziji za Stovence
Neben verschiedenen Gruppen des BG und BRG fiir Stowenen wirken ats Gaste auch Kutturschaffende des Kathotischen Kutturvereins ausSt. Michaet und Schuter derHTLVittach mit.
Der SchuigemeinschaftsausschuB am Bundesgym-nasium u. Bundesrcalgymnasium f. S!owenen
S!ovenski vestnik dvakrat tedensko
PmMORSKO
DRAMSKO
(jLEDAHŠČE
Sreda, 16. maj 1990 ob 20.
uri, dvorana Sotkan, - Ira Levin SMRTNA PAST, predpremiera za abonma S-sreda in izven.
Četrtek, 17. maj 1990 ob 20.
uri, dvorana v Sotkanu - Ira Levin SMRTNA PAST, premiera za red premiera in izven.
Petek, 18. maj 1990 ob 20.
uri, dvorana v Sotkanu - Ira Levin SMRTNA PAST za red S-petek in izven.
SMRTNA	PAST
(DEATHTRAP) ameriškega avtorja !re Levina, ki jo PDG predstavtja kot zadnjo uprizoritev v tetošnji sezoni, je krimi-natka. Žanr, ki ga stovensko gtedatišče skorajda ne pozna. Kot v intertekstuatni fakturi že v prvi reptiki napoveduje, avtor sam obtjubtja ..sočen umor v prvem dejanju in nepričakovan razvoj dogodkov v drugem". Dovotj obetavno za vrste čakajočih pred dvorano, ki jih s svojimi ekstra senzibit-nimi sposobnostmi ugteda jasnovidka Hetga ter Dorp.
V uprizoritvi, ki jo pripravlja režiser Janez Pipan s sode-tovanjem prevajatke Atje Predan, scenografa Vojteha Ravnikarja, kostumografke Doris Kristič, dramaturginje Diane Kotoini, sktadatetja Gregorja Strniše, strokovnjaka za posebne efekte Dušana Mi-hajtoviča in tektorja Srečka Fišerja, igrajo Bine Matoh, Dušanka Ristič, Iztok Mtakar, Stane Leban in gostja Vesna Jevnikar v vtogi jasnovidke.
SAK po sreči premaga! Ptiberk-^Marjan Ve!ik dosege! zmagoviti go!
^Ramšak naj trenira SAK!"
Med prvenstveno tekmo SAK-Ptiberk so se v vse večji meri pojavili glasovi, ki od odbora Slovenskega atletskega kluba zahtevajo, naj za naslednika trenerja Alojza Jagodiča pridobi dr. Ivana Ramšaka.
To zahtevo je posebna iniciativna skupina izrazila s transparentom in letakom. Iniciativno skupino	podpirajo
zaslužni bivši igralci SAK kot na primer Mag. Peter Wa!dhauser in Jožko Wrolich ter
ustanovitelj slovenskega nogometnega kluba dr. Zdravko Inzko.
Njihovi najbolj tehtni argumenti za Ramšaka: igralce zna motivirati in ljubi ofenzivno igro, sodi med najboljše trenerje na Koroškem.
Komentar dr. Ramšaka: „Taka akcija mi je seveda v veliko čast, a je tudi velik pritisk v primeru mojega prestopa, saj z njim vsi pri SAK pričakujejo osvojitev naslova koroškega prvaka.
Borba za vsako žogo.* Ga/o (c/esno) v dvoboju z /gra/cem Pliberka.
SLOVENSKI
VESTNIK
ŠPORT
Wro)ich drugi na Bledu
Dijak slovenske gimnazije Peter Wrolich iz Loč nadaljuje serijo odličnih nastopov in rezultatov. Na kolesarski dirki „ob Blejskem jezeru'', je v kategoriji za mlajše mladince osvojil odlično drugo mesto in bil s tem najboljši tekmovalec iz inozemstva.
M/ad/ B/ajs (7evoJ je b// v prvem po/času eden naj-bo//š/d /gra/cev S/ovenskega at/e/skega k/uba.
sM/; Franc Ru//fz
Koroška tiga H Spodnja tiga-vzhod
1 WAC	22	12	8	2 39:14 32	1. Treibach	22	13	6	3 40:15 32
2. Trg	22	12	5	5 28:16 29	2. ASK(EDV	22	13	5	4 49:26 31
3. Ptiberk	22	!2	4	6 34:20 28		22	12	7	3 38:21 31
4. SAK	22	8	12	2 22:12 28	4. Žrelec	22	12	4	6 43:18 28
	22 n		5	6 38:19 27		22	7	9	6 23:24 23
	22	7	10	5 18:13 24	6 Bruck)	22	8	6	8 26:30 22
	22	8	6	8 36:32 22		22	6 10		6 28:36 22
8. Breie	22	7	7	8 34:36 21	8. Vetrinj	22	6	9	7 22:20 21
9. Ktopinj	22	7	7	8 28:37 21	9. Bitčovs	22	4 12		6 25:27 20
10. Beljak	2!	6	7	8 24:22 19	10. Ruda	22	7	6	9 20:30 20
	22	5	7	10 25:34 17	11.ASV	22	6	7	9 28:29 19
12. Wo]fsberg	22	6	4	12 23:38 16		22	5	9	8 18:29 19
13. FC MoHtal	22	6	3	13 17:34 15		22	2	6	14 15:41 10
14. Irschen	2!	2	3 16 14:53 7		14. Frantschach	22	3	4	15 20:49 10
11. srečanje šahistov štirih sosednjih dežei
Prizadevni člani šahovske sekcije Zveze slovenskih športnih društev v Italiji - Trst, kijih vodi šahovski mojster dr. Božidar Filipovič, se skrbno pripravljajo na organizacijo tradicionalnega 11. srečanja šahistov iz Pirana, Kopra, Ilirske Bistrice, Tolmina, Nove Gorice, Slovenske športne zveze - Celovec, Monoštra iz Porabja (Madžarska) in ZSŠDI - Trst, ki bo potekalo v okviru tekmovalnega programa Primorske šahovske zveze - Koper.
Srečanje bo 19. in 20. maja letos v prostorih prosvetnega doma na
Opčinah pri Trstu, sodelovale pa bodo 8 -članske ekipe mest iz štirih sosednjih dežel, ki bodo turnir odirale po Bergerjevem sistemu.
Na dosedanjih desetih srečanjih so imeli največ uspeha šahisti Pirana, ki so zbrali 223,5 točke, slede:	Nova
Gorica 204,5, SŠZ -Celovec ! 159, ZSŠDI -Trst 133,5, Tolmin 113,5, Monošter 50,5, Bekštanjn 26, Eltern-dorf 18 in SŠZ-Celovec 11 2 točki. Ekipi Kopra in Ilirske Bistrice letos sodelujeta na srečanju prvič.
Silvo Kovač
SAK spet v igri za prvaka
Tisoč gledalcev je v petek zvečer gledalo sicer napeto, a kljub temu samo povprečno tekmo med Slovenskim atletskim klubom in Pliberkom. SAK je v 75. minuti izgubil branilca Lojzeta Sadjaka zaradi rdečega kartona.
Napadalci Pliberka kakor tudi njihovi tekmeci v vrstah SAK pa so bili tako nesposobni, da je derbi spodnjekoro-ških nogometašev moral odločiti „stara sablja", Marjan Velik iz prostega strela. Dve minuti pred koncem je iz oddaljenosti skoraj štiridese-
Spodnja tiga-zahod
1.	RaikaMatrei	22	[2	6	4	56:23	30
2.	SVLendorf	22	1]	5	6	35:27	27
3.	Brnca	22	10	6	6	44:34	26
4.	Trebinje	22 10 5 7 27:27 25
5.	Šmohor	22	8	7	7	37:34	23
6.	Rožek	22	7	8	7	38:35	22
7.	Baldramsdorf	22	9	3	10	43:40	21
8.	Landskron	22	8	5	9	26:24	21
9.	Baško jezero	22	9	3	10	28:38	21
10.	Sachsenburg	22	9	3	10	34:49	21
11.	Šentjakob	22	8	3	11	37:38	19
12.	Magdalen	22	6	6	10	30:39	18
13.	Wernberk	22	6	5	11	29:39	17
14.	Radenthein	22	6	5	11	32:49	17
tih metrov posiai v mrežo nizko vrtečo žogo - mimo piiberškega zidu in skozi noge goimana Ratza v mrežo. Igralci in tisočgiavna množiča gledalcev skoraj niso mogli verjeti svojim očem, da je kaj takega sploh mogoče. Za Pliberk je ta gol pomenil hud udarec v borbi za osvojitev naslova, SAK pa se je z zmago spet vključil v spopad na vrhu lestvice, saj bo igral še proti obema vodečima ekipama (WAC in Trg).
SAK je tekmo proti Pliberku pričel brez Franca Sadjaka.
1.razred D
1.	Velikovec 2118 2 171:1138
2.	Grebinj	21	15	4	2	39:13	34
3.	Metlova	21	11	5	5	44:25	27
4.Sentpavel	22	8	8	6	33:30	24
5.	Železna Kapla 22	7	8	7	34:36	22
6.	Fokrče	22	9	3	10	34:30	21
7.	Reichenfels	22	8	4	10	32:40	20
8.	Podkrnos	22	8	4	10	30:38	20
9.	Labot	22	9	2	11	20:34	20
10.	Globasnica	21	6	7	8	38:41	19
11.	Galicija	21	8	3	10	35:46	19
12.	Šmihel	21	7	2	12	20:27	16
13.	Sinčavas	22	6	3	13	30:53	15
14.	Sele	22	1	5	16	21:57	7
ŠAHOVSKA RUBRiKA
Šahovska naloga št.: 74
RANTANEN-
HERTNECK/Danska
1989
Po 17. potezi beiega
Lg5 je v francoski obrambi omenjene partije nastata pozicija, ki je na diagramu. Beti po f-tiniji in diagonatah nevarno ogroža črnega
8 7 6 5 4 3 2 i
a ti c d e ( g h
H	HI
1 i
L i ^
g R AŽ
i
iA g
nag M
^
%
kratja. Toda tudi črni, ki je na potezi, ima v obrambi tep motiv v betem kralju, ki je sredi šahovnice.
Kako je črni uspet zaščititi svojega kratja in v protiigri ogroziti betega, je natoga reševatcev.
Rešitev naioge št.: 73
Cvitan je s potezo 31. Sd8:! preseneti) nasprotnika in hrabro žrtvovat damo, ki jo črni ni smet vzeti, saj na 31...Sb2: stedi :	32.Tc8:	Dd7
33.Lh3! in beti zmaga.
Hansen je zato v partiji vzet trdnjavo, nakar je stedito 31...Sci: 32.Sc6 Dc5 33.1)e5 DfS 34.Dc7 Lg4 35.Se7+ Kh8 36.f3 Se2+ 37.Kf2 in črni seje vda), saj izgubi figuro!
NOGOMETNO OGLEDALO
SAK-Pliberk	1:0 (0:0)
Trnja vas, 1000 gtedatcev, sodnik Haring (povprečen, izključitev Lojzeta Sadjaka preostra kazen); postava SAK: Oraže, Urank, Štern, A. Sadjak, Čertov, M. Kreutz, Velik, Sadjak, Fiorjančič, Galo, Blajs (57. Hanser). - Pliberk: Ratz, Hutter (46. Krauste), Terčič (70. Habernig), Lopinsky, Liesnič, Diopst, Wunt scheck, Urnik, Pachoinig, W6!bl, Škof. Gol za SAK: Marjan Vetik (88. minuta, prosti stret). Rdeči karton: Lojze Sadjak (75. minuta, prekršek).
ASK/EDV-Celovec - Bilčovs 2:0 (1:0)
ASK-igrišče, 150 gtedatcev, sodnik Hauk (povprečen); postava Bilčovsa: H. Schaunig, G. Schaunig, Partt, Schtemitz, F. Ouantschnig, S. Hobet, Ogris, W. Kuess, A. Ouantschnig, J. Kuess, Kartovčan. Gola za ASK: Schoppitsch (25.) in Prentner (78.).
Bitčovščani so za poraz sami krivi, saj niso znati izkoristiti najmanj dveh stoodstotnih možnosti, ki jih je zapravit W. Kuess, ko ni zadet praznega gota. Sokriva pa je bita tokrat tudi obramba na četu z vratarjem Schaunigom, ki je pri drugem gotu nasprotniku četo „servi-rat" žogo za zadetek. Generatka za tekmo proti prvourvščenemu moštvu iz Treibacha prihodnji vikend je spodteteta, toda na domačem igrišču so Bitčovščani sposobni presenetiti.
WSV Frantschach - Dobrta vas 1:1 (0:1)
Frantschach, 150 gtedalcev, sodnik Benko (dober). postava Dobrle vasi: Hofstatter, Pasterk (75. Lesjak), Appe, Karet, Opetnik, Mischitz, Prosen, Jorg, Sienčnik, Wegscheider, Roscher (54. Gotautschnig). Gol za Dobrto vas: Prosen (26.).
V derbiju med zadnjim in predzadnjim na testvici je Dobrta vas vodita do dveh minut pred koncem z 1:0, toda zmagata kljub temu ni. Zaradi boljše got-raztike je Dobrta vas ob-držata predzadnje mesto, nima pa nobenih možnosti, da se reši izpada iz lige.
Šentpavel - Sele	6:1 (4:0)
Rezultat te tekme pove vse! Setani so se že spo-prijazniti z izpadom iz t. razreda v „nogometno ktet". Edini zadetek je dat Užnik v drugem pot-času in na ta način „omitit" hud poraz.
Ostali rezultati L razreda D: Globasnica -Sinča vas 5:1 (3:0), goti: Btažej (3), Gregorič in Dutter oz. Miktau; Galicija - Podkrnos 2:1 (1:0), goti: Rcinwatd in Ktančnik oz. Smote. Schmautzer (Galicija) in Smote (Podkrnos) sta bita izktjučena; Metlova-Velikovec 1:1 (l:t), stretca pred 600 gtedatcev (!): Sadovnig oz. Sahternig; Reichenfels - Labot 2:1 (1:0); Po-krče-Železna Kapla 1:2 (0:1)