Domoznanski oddelek 35
PTUJČAN
1996
352(497.12 Ptuj)
II I HM Hilli 6005694,6/7
25. JULIJ/MALI SRPAN 1996
PROGRAM PROSLAVITVE PRVEGA PRAZNIKA
MESTNE OBČINE PTUJ
Osrednja prireditev ob proslavitvi prvega praznika mestne občine Ptuj bo 3. avgusta, in sicer:
16.00	MAŠA v cerkvi sv. Ožbalta
17.00	SLAVNOSTNA SEJA mestnega sveta mestne občine Ptuj
19.00	OSREDNJA PRIREDITEV ob prvem prazniku mestne občine Ptuj pred mestno hišo;
PROGRAM:
•	himna solista g. Janeza Lotriča s spremljavo
•	nagovor predsednika mestnega sveta g. Milana Čučka
•	fanfare, Pihalni orkester Ptuj
•	slavnostna prisega župana mestne občine Ptuj
•	izročitev županske ogrlice županu
•	slavnostni govor župana mestne občine Ptuj,
dr. Miroslava Lucija
•	nastop solista g. Janeza Lotriča s spremljavo
•	podelitev priznanj mestne občine Ptuj
•	nastop folklorne skupine Markovci
20.30 PTUJSKA NOČ
Ob 1. prazniku mestne občine Ptuj izrekava vsem prebivalcem mestne občine Ptuj iskrene čestitke ter želiva prijetno in sproščeno praznovanje.
Predsednik mestnega sveta mestne občine Ptuj Milan ČUČEK
Župan mestne občine Ptuj dr. Miroslav LUCI
Cena: 100 SIT
OBČINSKI PRAZNIK JE PRAZNIK NAS VSE H
Odkar obstaja človeštvo, obstajajo prazniki. Večina praznikov ima izvor v religiji, čaščenju bogov, boginj in naravnih pojavov, ki so kljubovali in uhajali človeškemu nadzoru. Veliko praznikov je povezanih s smrtjo, življenjem in ponovnim rojstvom. So pa tudi prazniki, ki posebej zaznamujejo posamezne dogodke naroda, države, lokalnih skupnosti in mest, njihove zmage, ki pa istočasno pomenijo za nekatere poraz.
Vseh teh dejstev smo se zavedali tudi na Ptuju ob določanju datuma občinskega praznika. Izbira ni bila lahka. Ptuj s svojo prek 4000 let staro bogato kulturnozgodovinsko tradicijo je povezan z mnogimi dogodki, ki bi bili primerni za praznovanje. Prvič je Ptuj omenjen leta 69 pri hostografu Tacitu ob izvolitvi Vespaziana za cesarja, vendar ni znan točen datum. Leta 1376 je Ptuj dobil mestne pravice, svoj prvi mestni statut, vendar tudi pri tem pomembnem dogodku ni znan točen datum. Prenovljen in dopolnjen statut Ptuja je bil potrjen 5. avgusta 1513. leta. V njem so opredeljene pravice in dolžnosti meščanov, mestnih svetnikov in mestnega sodnika. Kljub častitljivi starosti tega dokumenta bi bili nekateri členi uporabni še danes.
Mestni statut iz leta 1376 in dopolnjeni statut 1513 vključuje Ptuj že med evropska mesta z najstarejšo mestno tradicijo. Po vsebini pa nas Ptujčane in našo mlado
državo Slovenijo zavezuje, da gojimo to mestnotradicijotudi v bodoče.
Prav ta datum smo predlagali mestnemu svetu za dan občinskega praznika. Kljub pestri politični zasedbi v mestnem svetu in različnim interesom smo se tudi tukaj znali
poenotiti in po dobrem premisleku sprejeti odlok o prazniku mestne občine Ptuj: 5. avgust, dan potrditve statuta iz leta 1513.
Statut je bil potrjen na dan sv. Ožbalta. Na ta dan je bil zraven praznika takratne pražup-nije sv. Ožbalta tudi eden od 4 letnih sejmov na Ptuju. Ta sejem je imel v srednjem veku teritorialne in ekonomske razsežnsoti evropskega formata. Sejemski privilegij, ki ga je podeljeval cesar, je vseboval 14-dnevne posebne sejemske svoboščine, kar je pomenilo 14-dnevni trgovski vrvež v našem mestu pod posebnimi pogoji. Iz srednjega veka so se do danes ohranili trije Ifetni sejmi, med katerimi je tudi Ožbaltov.
Šele čas bo pokazal, ali smo izbrali pravi datum. Praznik pa je pomemben toliko, kolikor ljudi ga praznuje in če ga večina Ptujčanov vzame za svojega. Pomembno je tudi, da ob prazniku predstavimo rezultate našega dela in ustvarjanja. Upam, da so prvi rezultati že vidni in da bo v nadaljnjih letih prišlo do izvedbe projektov, ki bodo bistveno vplivali na nadaljnji razvoj mestne občine Ptuj.
Politično smo se že odločili, da na lokalnem nivoju skupaj zgradimo strategijo nadaljnjega razvoja. Upam, da nam bodo sledili vsi Ptujčani in okoličani, tako bomo praznik skupaj proslavili.
f/f ¿/L>f	Dr. Miroslav LUCI
DRAGE OBČANKE IN OBČANI!
Ob letošni prvi proslavitvi praznika mestne občine Ptuj vam v imenu mestnega sveta iskreno čestitam in vam želim prijetno
Današnji praznik, ki temelji na datumu sprejema statuta Ptuja, je obveza in dokaz, da naš mestni svet s svojim dosedanjim delom nadaljuje poslanstvo, ki so ga prvi in vsi naslednji statuti nalagali meščanom in sedaj občanom Ptuja. To dokazujejo vsi sprejeti, z ustavo in Zakoni predpisani akti, predvsem pa učinkovit sistem dela mestnega sveta, kar lahko
sami vidite v našem glasilu Ptujčan in njegovi prilogi Uradnem vestniku.
Uspelo nam je, da smo y času političnih razhajanj med strankami vzpostavili treznost, s tem pa zelo dobro učinkovitost, kar dokazujejo sprejeti programi in realizacija na področju šolstva, kulture, zdravstva, izgradnje vodovodnega, cestnega in plinskega omrežja, zagotavljanje možnosti za razvoj podjetništva, obresti, kmetijstva ter pridobivanja regijskih institucij...
Vsi ti napori in dosežki so dali rezultate, dosegli smo stanje in tempo razvoja, ki pomeni čim manjše zaostajanje za najbolj razvitimi mesti države, kar na žalost nekaterim sosednjim občinam, ki so bile prej pred nami, ni uspelo. Ti rezultati pa so rezultati nas vseh.
Zato bomo še naprej podpirali velike napore delavcev v družbenih in privatnih podjetjih, obrti in upravi, da bi našim občanom ohranili delovna mesta, za naše otroke in vas mlade pa odprli nova ter s tem zagotovili nam vsem boljše življenje.
Samo s trmo in enotnostjo se bomo lahko uprli siloviti centralizaciji, ki smo ji priča in ki je moto vseh slovenskih strank, ne glede na levo, desno ali sredinsko pozicijo ali barvo. Posebno bo to pomembno v tem "norem" predvolilnem času, ko bo treba vložiti vse moči, da bomo ne glede na stranke ostali predvsem "Ptujčani", kajti samo enotni bomo dovolj močni proti centru.
Drage naše občanke in občani,
želim vam prijetno praznovanje, z željo da bi bili zdravi in uspešni ter srečni in zadovoljni. Mi pa se bomo z vsemi svojimi močmi trudili, da bo ta občina dobra, saj se zavedamo, da je dobra samo tista občina, v kateri živijo zadovoljni in srečni ljudje.
ISKRENE ČESTITKE !
Predsednik mestnega sveta mestne občine Ptuj Milan Čuček
praznovanje.
Predsednik mestnega sveta MO Ptuj g. Milan ČUČEK
PREDSTAVITEV IZVOLITVE SODNIKOV MESTA PTUJA PO STATUTU IZ LETA 1513
Sodnik mesta Ptuja je imel skozi zgodovino široke pristojnosti. Vse pristojnosti razen tistih s področja sodstva je nasledil župan. Zaradi tega posredujemo način izvolitve sodnika,
opredeljen v statutu leta 1 513, in kot tak je lahko izhodišče za protokol pri prisegi župana in pri podelitvi njegovih insignij tudi k novemu veku. Sodnik mesta Ptuja je
uporabljal tri temeljne insignije oz. akte in sicer: STATUT, ŽEZLO IN SODNIŠKI MEČ. Vse to je za Ptuj ohranjeno iz srednjega veka, posebna obleka in ovratnica pa žal ne.
13.,14.in 15. členi statuta iz leta 1513 se glasijo: člen 13
Mestni svet izvoli pred vsakim praznikom sedeža sv. Petra (22. februar) štirinajst dni prej dva izmed svoje srede, izmed katerih naj eden postane mestni sodnik, in ju pred omenjenim praznikom naznani zbrani občini. In onemu izmed njiju, ki ga občina izvoli z večino glasov za bodočega sodnika, naj se na sam praznik sv. Petra izroči sodna služba iz rok prejšnjega sodnika.
člen 14
Zbrana občina meščanov izbere izmed sebe osem someščanov, ki imajo lastno hišo za
četrtne mojstre. In kadar se obravnava kakšna zadeva v zvezi z mestom, tedaj naj teh osem četrtnih mojstrov pokličeta sodnik in svet, da se pogovorijo z njimi o tej zadevi in ukrepajo.
člen 15
Ko so ptujski meščani določili in postavili sodno oblast s sodnikom in dvanajsterimi svetovalci, ki so vsi tukajšnji meščani, sposobni in pošteni, naj se svet, kakor je to bilo doslej vselej v navadi, tudi za naprej postavlja sam in dopolnjuje svoje število. Ta naj nato vselej na praznik sedeža sv. Petra postavi izmed svojih sodno oblast ter sodnika, izvoljenega z večino glasov, takega, ki bo po volji knezu in ki se bo razumel na mestni statut. Sodnik nato opravi prisego zvestobe takole: najstarejšemu članu
mestnega sveta za mestno občino ter knezu ali njegovi milosti vicedomu lipniškemu. Začetek sodne službe in njeno izvrševanje se pričenja vselej s praznikom sedeža sv. Petra in konča na isti praznik. Potem ko je sodnik bil izvoljen in mu je sodna služba bila izročena, naj brez razlike, revnim enako kakor bogatim, kadarkoli kdo terja pravico, deli leto brez odlašanja in ne postavlja zapreko temu, kar se dogaja s pravico."
Prevod: dr. Jože MLINARIČ
Original statuta je v Zgodovinskem arhivu na Ptuju, v Rokopisni zbirki.
Kristina ŠAMPERL-PURG, prof. zg.
SPOŠTOVANE PTUJČANKE IN PTUJČANI!
V	letošnjem letu slavimo prvi praznik mestne občine Ptuj, določen z odlokom, ki ga je sprejel mestni svet mestne občine Ptuj. Ne glede na dejstvo, da pri sprejemanju datuma mestne občine Ptuj ni šlo brez zapletov, smo svetniki socialdemokratske stranke vedno zastopali stališče, da mora praznik mestne občine Ptuj biti dan, ki ga bodo za svoj praznik sprejeli vsi prebivalci Mestne občine Ptuj
V	pogojih nove ureditve lokalne samouprave moramo prebivalci mestne občine Ptuj biti
enotni, saj lahko le na tak način vsak posebej in vsi skupaj prispevamo k celovitemu in hitremu razvoju mestne občine Ptuj, torej okolja, v katerem živimo, delamo in ustvarjamo. Praznik ni namenjen le praznovanju, namenjen je druženju, izmenjavi idej in mnenj, iz tega pa se rojeva nova kvaliteta sožitja in skupnega truda za boljši jutri.
Zaradi tega smo prepričani, da bodo vsi prebivalci mestne občine Ptuj novi datum praznika mestne občine počasi prevzeli tudi za svoj praznik in ga bodo izkoristili ne
samo za praznovanje, temveč tudi za to, da bo nam vsem skupaj v okolju, v katerem živimo, bolj prijetno.
Socialdemokrati Ptuja čestitamo vsem občankam, občanom in prijateljem Ptuja ob prazniku mestne občine Ptuj.
Občinski odbor SDS Ptuj Tomaž NEUBAUER podpredsednik
Ko so me zaprosili, da zapišem nekaj misli ob prazniku naše nove mestne občine Ptuj, sem pomislila, da to res ni zahtevna naloga. Vendar pa vse le ni tako preprosto.
Najbrž nikogar več ne zanima, da je bilo potrebno za določitev datuma praznika zelo veliko časa in dogovarjanj (kot da je to najpomembnejši akt tega mestnega sveta), preden smo zmogli toliko moči in razuma, da smo določili datum, ki je sprejemljiv za večino občanov, ne samo nekaterih svetnikov.
Praznik tudi ni primeren trenutek, ko bi se govorilo o ogromnih težavah, nejasnostih in nedorečenostih ob vzpostavitvi lokalne samouprave pred letom in pol, čeprav se te težave vlečejo še v današnji dan. Bolj praznično je lahko že to, da se razmere štabi-
SPOŠTOVANI!
lizirajo in da bo mestni svet lahko v drugi polovici mandata začel normalno delovati.
Ob prazniku se običajno govori o uspehih. Toda - katere izbrati? Ali to, da smo med prvimi v Sloveniji sprejeli svoj statut in poslovnik? Ali to, da s proračuni doslej ni bilo večjih težav? Uspeh je tudi vsaka naša pobuda mestnemu svetu, ki dobi podporo. Naš največji uspeh bo, ko bo realizirana naša pobuda, da začnemo skupaj snovati strategijo razvoja nove občine in da verificiramo že sprejete programe in usmeritve na posameznih področjih. Šele takrat, ko bodo vsi odgovorni akterji z roko v roki in ne drug mimo drugega gradili nov jutri, bodo prišli tudi pravi rezultati. Prepričani smo namreč, da je le to garancija za boljši in lepši jutri nas vseh.
Ob prazniku bi bilo treba torej zapisati nekaj "prazničnih" misli.
Vendar pa te ne bodo namenjene novim asfaltnim prevlekam, ne novim metrom vodovoda ali novim lucern, niti ne izrekanju zahvale za to, da ste nam izmed vseh strank ob zadnjih volitvah izkazali največjo podporo in zaupanje. Namenjam jih vam osebno.
Ob prazniku vam želim obilo zdravja, osebnega zadovoljstva in sreče. Želim vam, da bi lahko vselej s ponosom povedali, da prihajate iz Ptuja, mesta, ki je odprto za vse dobre ideje, za vse ljudi dobre volje, za vse popotnike tega sveta; iz mesta, ki je veselo, bogato in čisto -skratka iz mesta, v katerem živijo zadovoljni in srečni ljudje. Naj bo to naš skupni projekt in cilj. Mi se bomo po svojih najboljših močeh potrudili tudi za vas.
Vodja poslanske skupine LDS Lidija MAJNIK
NARAVNA DEDIŠČINA JE NAŠE NAJVEČJE BOGASTVO
Ptuj je z novo ureditvijo lokalne samouprave postal eno izmed enajstih razvojnih središč Slovenije. Status mestne občine pa našemu mestu, ki slovi po izjemno bogati naravni in kulturni dediščini, nalaga veliko odgovornost in nove naloge.
Poslanska skupina Zeleni Ptuja sl pri svojem delu v mestnem svetu prizadeva, da bi s sprejetimi sklepi pospešila reševanje ekoloških problemov v našem okolju. Pozorno spremljamo problematiko in predlagamo ukrepe, povezane z zaščito
vodnih virov in izboljšanjem kakovosti pitne vode, sanacijo divjih odlagališč, organizacijo zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov, plinifikacijoprometom...
Rezultati naše aktivnosti so otipljivi, saj se problematika na področju ekologije v naši občini odvija v pozitivni smeri. Vztrajali pa bomo pri hitrejšem reševanju in pri zakonski zaščiti naše evidentirane naravne dediščine, s katero se lahko ponašamo doma in v svetu ter predstavlja največje bogastvo ptujske občine.
Mestnemu svetu se dalj časa ni uspelo uskladiti pri določitvi datuma za praznik naše mestne občine Ptuj. Zaradi tega v letu 1995 Ptujčani nismo praznovali svojega občinskega praznika. Naša poslanska skupina se je zavzemala za takšen datum občinskega praznika, ki bi simboliziral zgodovinski in kulturni pomen Ptuja v slovenskem prostoru. Zato smo predlagali mestnemu svetu v sprejem predlog odloka o občinskem prazniku, ki zaznamuje simbolno omembo Ptuja iz leta 69 n.š., po kateri smo tudi slavnostno praznovali 1900-letnico našega mesta.
Za občinski praznik sta bila podana po našem še dva predloga, pa v predhodni razpravi nista dobila zadostne podpore.
V želji da sprejmemo datum občinskega praznika s konsenzom ali ob čim večjem soglasju ter s ciljem, da omogočimo našim občanom še letošnje praznovanje, smo v mestnem svetu podprli kompromisni pred-
NEKAJ MISLI
Vsako praznovanje daje poudarek nekemu dogodku, največkrat pa skuša obuditi spomin na kaj pomembnega iz življenja človeka, ustanove, življenja neke skupnosti, naroda ali države. To velja tudi za občine, mesta in kraje, in tudi za našo mestno občino.
Pomembnejši je slavljenec, pomembnejša je izbira stvari ali dogodka iz njegovega življenja, s katerim ga želimo počastiti in opozoriti na njegovo posebnost pri nas in v svetu.
Prav zaradi tega je bila izbira težavna. V izredno dolgi in pestri, skoraj 2000-letni zgodovini enega najstarejših mest v Sloveniji se je zvrstilo toliko dogodkov, ki so bistveno vplivali na življenje v njem, da je bilo treba poiskati nekaj tako pomembnega, tako posebno ptu-
log. Ta predlog je podprlo devet strank in poslanskih skupin v mestnem svetu.
Tako bomo letos prvič proslavili občinski praznik 5. avgusta, ko je 1513. leta veljati novi statut mesta Ptuja.
Ob občinskem prazniku želim vsem občanom v imenu Zelenih Ptuja, poslanske
jskega, nekaj, kar je usmerjalo in vplivalo na življenje v Ptuju in okolici skozi stoletja. Izbrati je bilo treba tisto, kar nosi v sebi sporočilo tudi naslednjim rodovom, pomembno za nadaljnji razvoj in delo v njem.
Izbrali smo ptujsko mestno pravo, mestni statut, s katerim se je urejalo življenje v Ptuju, postavljene so bile norme, zapisane so bile pravice in dolžnosti meščanov in njihovih izvoljenih predstavnikov. Izbrali smo dokument, ki se je skozi stoletja sicer spreminjal in pisal na novo, v sebi pa je nosil vedno iste ideje in želje za dobro mesta in dobro njegovih prebivalcev, prilagojene svojemu času do današnjih dni.
Premalo se zavedamo, na kako pomembnem kulturnozgodovinskem prostoru živimo. Sam-
skupine in svojem imenu veliko zdravja, dobre volje in veselo praznovanje.
Vodja poslanske skupine Zeleni Ptuja Vlado ČUŠ, prof.
ozavestni in ponosni smo lahko, da smo nasledili eno najstarejših mestnih tradicij v Evropi, ki nam nosi v sebi tudi sporočilo zgodovine za naša nadaljnja hotenja. Vsi smo odgovorni za nadaljnji vsestranski gospodarski, kulturni in politični razvoj mestne občine Ptuj in to nam bodi vodilo pri nadaljnjem delu ob praznovanju naše občine v samostojni državi Sloveniji.
S tem želim ob prazniku ptujski mestni občini vse najboljše, vsem občanom pa prijetno praznovanje.
Vodja poslanske skupine Desús
Dr. Mitja MRGOLE
O PRVEM PRAZNIKU MESTNE OBČINE PTUJ
ZEMLJICA TA NAŠA
Kdor zemljice naše te slovenske
ne ljubi iz srca,
morda se ne zaveda,
kakor red rodovitna mati biti zna.
Svobodno hodimo po zemlji naši, samo naj križem rok res ne drži, in svetlo pot mu sonce bo sijalo, če s pridno delovno roko obdeloval bo našo to zemljo.
Saj zemlja naša ta slovenska za vsakogar kaj dobrega ima, in tisti, ki jo resnično ljubi, dovolj mu ona kruha da.
Lepo so polja razpeljana po dolinah in gorah, ko ti človek tukaj hodiš, naj te ne bo nikdar strah.
Kdor v srcu svojem nosi prst slovenske zemljice, nikoli mu ne ugasne sreča, koder nosi ga po zemlji tej srce.
In če ravno daleč si v kraju tujem, ne pozabi ti nikdar, da mati rodna te slovenska zemlja zapustila te ne bo nikdar.
Vsak, kdor ljubi res to našo zemljo, naj še tak daleč bo od nje, rad vedno s srcem prav veselim vrne se nazaj do nje.
G. J.
Slovenska nacionalna stranka predsednik
_______________________Miro LETONJA
PRAZNOVALI SMO V MOSTECU
Člani območne organizacije ZLSD Ptuj smo se skupaj s člani območnih organizacij iz Pomurja in Podravja 22. junija 1996 udeležili tradicionalnega srečanja članov in simpatizerjev ZL - socialnih demokratov v Mostecu.
Kljub deževnemu vremenu se nas je zbralo blizu 2000 udeležencev in obnovili smo stara znanstva in sklenili nova, uživali ob nastopih mladih članov in simpatizerjev, na dražbi "politične kuhinje", šaljivem tekmovanju v retoriki in nabrali moči in poguma za nadaljnje delo, ki nas čaka pri
oblikovanju skupnega življenja in v bližajočem se predvolilnem obdobju.
Iz nagovorov vodilnih politikov stranke je bilo jasno sporočilo, da ZLSD vztraja pri svojem programu oblikovanja socialne države, ki bo prijazna in pravična do vseh svojih državljanov. Vmes so posamezniki in manjše skupine nastopili s partizanskimi in delavskimi pesmimi, nato smo se jim množično pridružili ostali udeleženci in tako oživili tudi spomin na našo častno in slavno preteklost.
ZLSD Ptuj
SMO IN BOMO PRAZNOVALI
tž^aznik pomeni dan, ko ni treba delati. Ima /eč pomenov: proslavljanje, priznanje, polivanje, pričakovanje... Ta dan je slovesnejši od astalih dni. Imamo različne praznike: osebne, :erkvene, verske in državne. Zato so tudi •azlično vrednoteni: državni prazniki so za zaposlene večinoma plačani, verski so nekateri dela prosti dnevi, nekateri tudi plačani, največ 'prazničnih" (pouka prostih) dni imajo otroci in mladina, upokojenci pa imajo večinoma vse dneve dela proste, razen tistih, ki so še zdravi in <i "nimajo časa".
Petindvajsetega junija smo Slovenci praznovali dan državnosti. Razdelili so nas politiki na dva tabora. Ni znano, kako velik je bil tabor pred praznikom in po njem in drugi na dan praznika. Verjetno je večina tistih, ki z negotovostjo pričakujejo kaj bo država
prinesla v bodočnosti, ali bo za ljudi dovolj preudarna, ali bo vedno dražja, ali bo dovolila prodajo slovenske zemlje. Ne samo Italijani, tudi drugi naši sosedje imajo nepozabljene apetite. Spomnimo se, da je bilo pred drugo svetovno vojno na Štajerskem 144 industrijskih obratov od 277 v nemških rokah, ali drug podatek: od 53.000 ha zemlje je bilo
21.000	ha v neslovenski lastnini. Na Ptuju je bilo 60 % hiš in hišnih parcel nemških! Tu je nekaj slovenske travme, zaradi katere bomo morali najti več volje, več moči, več strpnosti, več modrosti in zlasti več odgovornosti. Ne samo politiki, poslanci, svetniki, ministri, strankarski veljaki, tudi mi vsi volivci in volivke! Že prav, da gremo v Evropo, toda vse te evropske zveze so preračunljive, racionalne, premetene, za nas neizkušene ljudi silno, silno težek in nevaren partner. Realno
je ocenjevati nevarnost za našo zemljo, ker trenutno nima prave tržne vrednosti in veliko lastnikov, zlasti ostareli, bi jo prodali, če ne bo državne zakonske zaščite. Bližajoče se volitve so torej lahko mejnik, da ne bomo več največjega slovenskega praznika slavili razdvojeni.
čanke in občani mestne občine Ptuj bomo letos praznovali petega avgusta. Tako je sklenil mestni švet po letu in pol delovanja. Kazalo je, da bo datum določen že v statutu mestne občine, ki ga je mestni svet sprejel med prvimi v Sloveniji. Pa ni šlo, sprejet je bil le v osnutku. Jurjevo je bilo za nekatere zgodovinarje in stranke primerno, za večino pa ne. Vas občanov nihče ni vprašal! Mestna občina je prvo leto ostala brez praznika, pa bi brez njega še ostala, če ne bi župan dr. Luci združil antagonizme strank v mestnem svetu, ki so se zedinile o zamenjavi Jurija za Ožbalta oz. za zgodovinski datum sprejema mestnega statuta iz 14. stoletja.
Pred dvema letoma smo praznovali še 8. avgusta, iz časov Ljudske republike Slovenije, torej še štiri leta po osamosvojitvi! Kdo lahko poreče, da ptujska klima ni podobna klimi Slovenije? Kar se v Ljubljani dogaja na
Devetindvajsetega junija je obiskal Ptuj apostolski nuncij msg. EDMOND FARHAT, kot slavnostni govornik ob prazniku sv. Petra in Pavla, zavetnikov minoritskega samostana na Ptuju.
Kako si je samostan zaslužil tako pozornost? Obisk p. nuncija je bil povezan tudi s 300-let-nico današnje podobe minoritskega samostana. Pred 300 leti je namreč gvardian Gašper DIET - sicer doma iz Gradca - v samostan nadzidal, uredil knjižnico, refektorij, nekaj kleti, in kar je seveda največ, minoritski cerkvi je dodal najlepšo baročno fasado na Slovenskem, pa je danes žal ni več. Visokega
državnem nivoju, se na ptujskem dogaja na mestno-občinskem.
Toda kljub vsemu ali zaradi tega tudi Ptujčani gremo v Evropo! Ugotavljamo lahko tudi velike uspehe v kulturi (ustanovili smo gledališče, obnavljamo Mali grad za knjižnico), v šolstvu (OŠ Ljudski vrt, OS Hajdina), z vlado je dosežen konsenz za novo gimnazijo, v infrastrukturi zidamo podvoz, smo pred zidavo mosta čez Dravo, napreduje plinifikacija mesta itd. Zaostajamo v razvoju športnih objektov, ravno tako v odločitvah za sodobno kulturno-umetniško dvorano, ki bo morala še čakati na drugi ali celo tretji mandat župana oz. mestnega sveta.
Vsega ne moremo dohiteti. Doseženo pa lahko proslavimo ob občinskem prazniku v vseh mestnih in primestnih četrtih. Prizadevati si moramo za razumevanje in spoštovanje. Vsak človek je drugačen od drugega, saj je del narave, in ne more biti robot drugemu. Razumevanje drugačnosti nas bo zbliževalo in omogočilo večji in hitrejši napredek, boljše življenje! To si želimo ob prazniku mestne občine Ptuj!
a prvi občinski praznik prihaja med vas Ptujčan iz druge tiskarne. Po uspešnem javnem
OBISK
obiskovalca je tako, kot se spodobi, sprejel župan mestne občine Ptuj dr. Miroslav LUCI. Zadržani konzul in humanist je prisluhnil nagovoru župana, ki je izpostavil peto obletnico osvoboditve, vlogo Vatikana pri priznanju Slovenije in naša prizadevanja za naprej, s kratkim ozirom v preteklost. Humanistični center, Ptujska trojka, obnova minoritske cerkve so bili nunciju posebej predstavljeni.
Po slovesni maši na samostanskem dvorišču (minoriti so 30. maja letos dobili spet v last samostan) je sledila otvoritev razstave del akademskega kiparja in rest.spec. domačina
razpisu je komisija predlagala po natančni analizi v ožji izbor dva najugodnejša ponudnika. Niti uredništvo niti mestni svet se nista opredelila, zato je bila odločitev prepuščena izvršnemu organu občine. Sprememba je bila nujna zaradi nenormalnega, 100 % dviga cen dosedanje tiskarne, s katero smo bili zadovoljni, zlasti s tehničnimi delavci. Uredništvo se vsem zahvaljuje za sodelovanje, saj so zlasti oblikovalci orali ledino.
Za letos ne obljubljamo večjih sprememb v tehnični kvaliteti, zaradi omejenih proračunskih sredstev. Želimo pa izboljšati vsebino. Župan obljublja nujno pomladitev uredništva. Nova tiskarna Grafis d.o.o. iz Slovenske Bistrice nam obljublja stabilnost cen in primerno kvaliteto. Prevzeli so tudi lektoriranje in dostavo do gospodinjstev. Upamo, da bo dostava uspešnejša, kot je bila po pošti, če pa ne bo, nam to sporočajte, tudi direktno v tiskarno.
Uredniški odbor čestita vsem ob prvem občinskemu prazniku, vsem tudi želi, zlasti pa počitničarjem - šolarjem, dijakom in študentom - vesele počitnice oz. letni dopust, kjerkoli jih bodo preživljali.
Vam vdani v.d. odgovornega urednika Slavko BRGLEZ
Viktorja GOJKOVIČA, ki je po stropni freski v reflektoriju minoritskega samostana upodobil gvardiana g. Dietla, ki je pred 300 leti dal samostanu današnjo podobo v vrednosti približno dvaindvajset povprečnih hiš v mestu.
Zgled gvardijana Gašperja Dietla bi bilo dobro upoštevati in s skupimi močni doseči, da bi leto 1996 ostalo in postalo mejnik za prizadevanja dati mestu Ptuju nazaj še en izgubljen biser, to je obnovitev porušene minoritske cerkve.
Kristina ŠAMPERL-PURG, prof. zg.
DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ - PTUJ 1996
Organizatorji 7. razstave DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ - PTUJ 1996 so bili mestna občina Ptuj, ministrstvo za kmetijstvo - republiška uprava za pospeševanje kmetijstva z mrežo kmetijskosvetovalne službe in Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj - Kmetijska svetovalna služba.
Razstava je bila v minoritskem samostanu v Ptuju, od 12. do 15. aprila. Ocenjevanje razstavljenih dobrot so opravile tri strokovne komisije 10. in 11. aprila.
Na razstavi je sodelovalo 477 kmetij s 377 izdelki iz žita, 93 izdelki iz mesa in 84 izdelki iz mleka. Komisije so podelile razstavljavcem letošnjih dobrot medalje: v skupini izdelkov iz žita 61 zlatih, 50 srebrnih in 81 bronastih priznanj; v skupini izdelkov iz mesa 3 zlate, 7 srebrnih in 10 bronastih priznanj in v skupini izdelkov iz mleka 17 zlatih, 5 srebrnih in 8 bronastih priznanj. S kipcem kakovosti za trikratno osvojeno etnološko značilnost izdelkov iz vsake skupine po tri priznanja.
Strokovne komisije so ob koncu ocenjevanja dobrot poudarile, da se je kvaliteta izdelkov izboljšala glede na prejšnja leta.
Na letošnji razstavi se je posebej predstavila regija Pomurje in poleg razstavljenih dobrot pripravila bogat kulturni program. Na dvorišču minoritskega samostana so se v okviru razstave predstavile folklorne skupine severovzhodne Slovenije, v organizaciji ŽKO Ptuj. Poleg tega so podelili priznanja vinogradnikom, ki so sodelovali na tekmovanju Vino Ptuj 1996, in predstavljena sta bila dva projekta osnovnih šol, iz Markovec in Podlehnika.
Razstavo si je ogledalo prek 8000 obiskovalcev in so jo ugodno ocenili, zato smo nosilci projekta s pripravljeno razstavo lahko zadovoljni. Ožji organizacijski odbor je vseskozi skrbno spremljal izvajanje projekta ter dotok in porabo denarnih sredstev. Finančne obveznosti do opravljenih storitev, najema prostorov in opreme, nakupa materialnih sredstev so v celoti poravnane. Z izpolnitvijo ob-
veznosti vseh treh organizatorjev pa bo delno pokrito tudi delo kmetijske svetovalne službe.
Projekt Dobrote slovenskih kmetij Ptuj 1996 je bil ovrednoten z 9,958.118,00 SIT. Prihodki organizacije prireditve so bili
9,943.474,00	SIT, stroškov je bilo skupaj 8,082.691,10 SIT. Iz navedenega je razviden pozitiven rezultat 1,860.782,90 SIT in ga bo nosilec projekta namenil za pripravo 8. razstave DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ v letu 1997.
Projekt Dobrote slovenskih kmetij Ptuj 1996 je v celoti gledano uspel. Kmetijska svetovalna služba je potrdila, da je ta projekt sposobna voditi vsako leto in ga obdržati na Ptuju. Če je zaupanje v to službo tudi pri mestni občini Ptuj in ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - republiški upravi za pospeševanje kmetijstva, potem lahko že sedaj začne pripravo na razstavo v letu 1997.
Predsednik organizacijskega odbora Peter PRIBOŽIČ, dipl. inž. kmet.
SANACIJA IN VITALIZACIJA PTUJSKEGA JEZERA
Zaradi velikega zanimanja občanov za stanje in "zdravje" vode v našem velikem dravskem jezeru, smo naprosili gospo Darinko IGNJATOVIČ, dipl. inž gradb. iz VGP PTUJ, za skrajšani prispevek. Podala ga je na 3. srečanju objezerskih mest in krajev Slovenije na Ptuju 1. junija letos.
Mesto Ptuj se je skozi stoletja razvijalo kot mesto ob vodi, ob reki Dravi, njegovi prebivalci pa so živeli v sožitju z njo, z njenimi številnimi rečnimi rokavi, mrtvicami in logi.
V	sedemdesetih letih je bila zgrajena hidroenergetska akumulacija, in močno posegla v prostor ptujske občine. Z njeno izgradnjo je nastalo 420 ha veliko jezero, ki akumulira 22 mio m3 vode. Zajezitev Drave in nastanek Ptujskega jezera sta obvodne karakteristike mesta še bolj poudarila, vendar le na prvi pogled. Prejšnji neposredni stik z vodo, tudi skoraj vsakoletne poplave, je omogočal drugačno sožitje od tega, kar ponuja sedanji umetni objekt.
Zgrajen je bil akumulacijski prostor ogromnih dimenzij. S svojimi strmimi brežinami nasipov, ki so na eni strani omejene še z drenažnimi jarki in na drugi z asfaltno oblogo, je odrezal prebivalce od vode.
Pridobivanje energije je bil edini namen tega jezera.
Mir pred ljudmi, velika vodna površina in bližina Šturmovca, avgohtonega naravnega rezervata, so privabili številne vrste ptic, tako da zdaj gostuje na jezeru skoraj 240 vrst ptic. A prepustiti največje jezero v Sloveniji le pticam, najbrž ni preveč prijazno do ljudi, ki živijo ob njem.
Zato je jezeru treba dati vsebino, ki bo omogočila sožitje človeka in narave.
Ptujska občina je v letu 1992 naročila študijo Sanacija in vitalizacija Ptujskega jezera, da bi ugotovila stanje kakovosti vode in sedimentov v jezeru.
Ta podatek je osnova za načrtovanje smeri razvoja jezera, saj je treba vedeti, ali se lahko jezero izrablja za vodne športe, morda celo za kopanje, ali je voda primerna za razvoj ribištva in za namakanje kmetijskih površin.
Kvaliteto vode iz jezera namreč ogrožajo velike količine suspendiranega mulja oz. plavin s primesmi težkih kovin in drugih škodljivih snovi, ki se zaradi upočasnjenega toka odlagajo v jezeru. Ti povzročajo postopno dviganje dna in sprožajo biokemične procese v vodi.
Poleg tega se v Dravo gorvodno od Ptuja izlivajo industrijske in komunalne odplake Maribora.
V	okviru študije so bile izvedene dokaj obsežne biokemijske, biološke, limnološke in hidrodinamične raziskave, ki jih je vodil
•	Vodnogospodarski biro Maribor, sodelovali pa so:
•	Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja
•	Biotehniška fakultuteta Ljubljana
•	Fukulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana
•	Inštitut za ekološki inženiring Maribor.
Vzorčna mesta smo določili na že registriranih profilih, ki jih uporabljajo Dravske elektrarne Maribor pri meritvah jezerskega dna. Izbrani so bili profili vzorčevanja na kanalu in strugi Drave ter več profilov prek jezera.
Določeno je bilo, da se bo izvajalo vzorčevanje in analiza vode in sedimenta v tipičnem zimskem času, ko smo zaradi povišanih temperatur pričakovali živahnejšo biološko produkcijo.
Vzorčevanje vode smo ponovili še v času jesenskih visokih voda, ko je vsebnost sedimentov v vodi največja.
Vzorci so bili v vsakem profilu odvzeti na levem bregu, na sredini in na desnem bregu akumulacijskega jezera.
Zaključke prve faze naloge smo strnili v nekaj točk, ki bodo osnova za razvojni program jezera. Kratek povzetek je sledeč:
1.	KVALITETA VODE
Voda v jezeru je sicer onesnažena predvsem s snovmi, ki izvirajo iz komunalnih odplak, ni pa onesnažena s toksičnimi ali posebno škodljivimi snovmi.
Taka, kot je, ni primerna za kopanje, čeprav bi bilo mogoče lokalno doseči tudi to.
Omogoča razvoj raznih športov, vključno s športnim ribolovom.
Ribolov za prehrano ni priporočljiv, potrebne so dodatne raziskave, ki bodo preučile privzem težkih kovin iz sedimenta prek prehranjevalne verige v ribjo populacijo.
Evtrofikacijski procesi v jezeru so, vendar so negativni vplivi omejeni le na manjše predele jezera.
Voda je primerna za uporabo v kmetijske namene (namakanje), ni pa primerna za oskrbo s pitno vodo.
Izboljšanje kvalitete vode je mogoče doseči le z učinkovitim čiščenjem odplak na gorvodnih pritokih, predvsem pa čiščenjem odplak Maribora.
2.	KVALITETA SEDIMENTA IN PROCESI SEDIMENTACIJE
Tudi onesnaženost sedimentov izvira predvsem iz komunalnih odplak.
Možnost premeščanja sedimentov je zaradi visokih vsebnosti spojin žvepla in toksičnih kovin omejeno na premeščanje znotraj jezera. Premeščanje mora potekati postopno, biti mora spremljano s fizikalno-kemijskimi in biološkimi analizami.
Premeščanje sedimenta pomeni, da bi odstranili sediment iz plitvin, kjer je oviran razvoj vodnih športov. Z njim bi zgradili umetne otočke ali pomole tam, kjer to ustreza namenu.
Primerno je le umetno preoblikovanje nanosov s plovno mehanizacijo v časovnih obdobjih, ko kaljenje vode ne ogroža razvoja vodnega živalstva.
3. SKLEPNE UGOTOVITVE
Jezero je umetni sistem, ki v sedanjem stanju deluje kot prezračevalni bazen, kjer se voda zaradi dokaj ugodnega razmerja med volumnom in površino še čisti po naravni poti.
Če želimo ta sistem ohranjati v sedanjem dokaj ugodnem stanju, je treba jezero vzdrževati, saj bi že samo povečanje nanosov sedimentov pospešilo evtrofikacijske in anoksične procese.
Kot enega izmed nujnih posegov predlagamo umetno premeščanje sedimentov z izgradnjo otočkov in revitalizacijo asfaltnih brežin v prijaznejše blage in zatravljene brežine.
Enako nujno je čiščenje odplak, ki se gorvodno od Ptuja zlivajo v Dravo, še posebno industrijske in komunalne odplake Maribora. Za te bo treba zagotoviti vsaj učinkovito dezinfekcijo za zmanjšanje bakteriološkega onesnaženja Ptujskega jezera. Tako bi bila dosežena željena kvaliteta vode jezera, ki bi omogočila tudi kopanje oz. razvoj športov, ki so z njim povezani.
Z ozirom na številne interese po eksploataciji vode v jezeru in jezerske obale je treba jezero sanirati in opredeliti režim uporabe za posamezne cone.
Poleg rekreacijske - športne cone se posebno zavzemamo za ohranjanje in povečanje mirnih predelov jezerske obale in vodne površine, namenjene nemotenemu razvoju flore in favne, predvsem ornitofavne, kar bi lahko v povezavi s Šturmovcem uspešno vključili v turistično ponudbo višjega razreda.
Prva faza predstavljene naloge je bila zaključena že v letu 1992, druga faza Idejna zasnova kompleksnega razvoja Ptujskega jezera, ki opredeljuje coniranje jezera, pa je bila zaključena v letošnjem letu in bo predstavljena v naslednji številki Ptujčana.
Darinka IGNJATOVIČ, dipl. inž. gr.
VGP PTUJ
INVESTICIJSKA VLAGANJA V OSNOVNOŠOLSKI PROSTOR
Prehod osnovnega šolanja na 9-letno obdobje in enoizmenski pouk za vse osnovne šole, predviden z novo šolsko zakonodajo, je spodbudil tudi v mestni občini Ptuj razmišljanje o tem, da je treba večino naših osnovnih šol primerno sanirati, adaptirati stare stavbe in v posameznih primerih dozidati manjkajoče prostore. Občina Ptuj je na razpis ministrstva za šolstvo in šport za sofinanciranje vlaganj v šolski prostor prijavila domala vse osnovne šole s podružnicami. Po spremembah lokalne samouprave smo začrtano pot nadaljevali. Trenutno tečeta v okviru mestne občine Ptuj dve investiciji v okviru osnovnega šolstva.
OSNOVNA ŠOLA LJUDSKI VRT - adaptacija in nadzidava šole
Šola je bila prijavljena na razpis s projektom adaptacije stare šole, nadzidavo in prizidkom s telovadnico. Celoten projekt je bil po ocenah na dan 1.1.1994 ovrednoten na
449,069.981,00	SIT. Prva faza izgradnje, ki se je pričela v letu 1994 s pridobivanjem
načrtov, je v zaključni fazi - ureditev fasade in okolice. Šoli so nadzidali učilniški in upravni trakt (994 m2). S tem so pridobili osem novih učilnic, v celoti pa je adaptirana tudi sedanja zgradba šole. Šola je tako dobila novo enotnejšo podobo, ki se vključuje v kompleks Ljudskega vrta. Projekte so pripravili v ptujskem Projekta inženiringu (ga. Alenka DEBENJAK), dela pa sta izvajali podjetji Gradis, gradbeno podjetje Gradnje iz Ptuja in podjetje Korpar d.o.o. Višina sredstev, ki so bila vložena v sedanjo fazo izgradnje, je 229 mio SIT.
V drugi fazi izgradnje je predviden prizidek s specializiranimi učilnicami, jedilnico, knjižnice in telovadnico po kriterijih in merilih ministrstva za šolstvo in šport.
PRIZIDEK IN TELOVADNICA PRI OSNOVNI ŠOLI HAJDINA
Stara hajdinska šola, ki v kratkem praznuje svojo 100-letnico, je v letu 1995 dočakala
pričetek izgradnje dodatnih učilniških prostorov in telovadnice, kjer bodo lahko imeli otroci in ostali krajani športne aktivnosti. Projekt je izdelala ga. Alenka DEBENJAK, dia. iz Projekta inženiring Ptuj. Prizidek z učilnicami, kabineti, kuhinjo z večnamenskim prostorom in telovadnica s skupno površino 1448 m2, je po normativni vrednosti ministrstva za šolstvo in šport ocenjen na 207 mio SIT (1.1.1995). Zidalo je podjetje Gradis, gradbeno podjetje Gradnje iz Ptuja, od lanskega novembra, in ob stari šoli sta zrasla prizidek in telovadnica. Telovadnico, ki je za 230 m2 večja od normativnih velikosti šolskih telovadnic, bodo sofinancirali tudi uporabniki. Načrt letošnjega leta, vreden 115 mio SIT, je pokrit objekt, opremljen s stavbnim pohištvom in celotno strojno opremo (toplotne črpalke, klimati), ki bo omogočilo ekološko čisto in varčno izkoriščanje energije.
Zdenka RISTIČ strokovna sodelavka za področje izobraževanja in športa, oddelka za družbene dejavnosti
IZGRADNJA NOVE KNJIŽNICE V STAVBI MALEGA GRADU
Razmere, v katerih posluje Knjižnica Ivana Potrča, v prostorih minoritskega samostana so funkcionalno in prostorsko neprimerne. Nezadostna kvadratura in nosilnost stavbe, neustreznost prostorov, premajhna skladišča, dislocirane enote so samo del pogojev, ki ne ustrezajo normativom in standardom matične oz. osrednje knjižnice.
Zato je bilo leta 1987 odločeno da se knjižnica preseli na novo lokacijo. Določeno je bilo, da za potrebe knjižnice izvedejo rekonstrukcijo stavbe Mali grad v Prešernovi ulici 37. Poslopje Malega gradu je dragocen kulturni spomenik, njegova gradbena zgodovina sega v drugo polovico 12. stoletja, po najnovejših arheoloških raziskavah celo v 9. stoletje, obenem pa s svojo pojavno obliko predstavlja karakterističen poudarek zahodnega dela ptujske vedute. Za rekonstrukcijo Malega gradu v knjižnico, na parceli št. 1342, k.o. Ptuj, je bila izdelana lokacijska dokumentacija št. 247/88 v juniju leta 1988.
Nova knjižnica ima tri osnovne enote na skupni površini 3260,50 m :
•	knjižnico za odrasle, dijake in študente (objekt A) z vsemi upravnimi, pomožnimi prostori in spremljajočimi dejavnostmi 2,498,30 m2
•	potujočo knjižnico (objekt B), 343,10 m2
•	mladinski oddelek (objekt C), 419,10 m2
Leta 1994 je bil končan in predan namenu mladinski oddelek (objekt C), junija 1996 pa še potujoča knjižnica (objekt B). Sedaj izvajajo dela na osrednjem objektu A. Do 30.6.1996 so bila v izgradnjo vložena sredstva:
•	za nakup 11 nadomestnih stanovanj	(1992-1995)	35,058.820,00
•	za podpisane pogodbe in anekse z	Gradisom (1993-1995)	196,950.114,00
•	za opremo	mladinskega oddelka	(1994)	14,691.681,00
•	za opremo	potujočega oddelka	(1996)	2,840.733,00
SKU PAJ:	249,541.348,00
• še potrebna sredstva za gradbeno dokončanje objekta A po predračunu Gradisa od junija 1996 dalje	426,701.374,00
SKUPAJ (sredstva niso valorizirana na današnje cene)	676,242.722,00
V ta znesek niso zajeta sredstva za lokacijsko in projektno dokumentacijo, kineto, prestavitev TV in oprema objekta A.
Ptuj, 10.7.1996
PRIPRAVIL: Ivan VIDOVIČ,
pomočnik vodje oddelka za družbene dejavnosti
mestne občine Ptuj
SANACIJA V POKRAJINSKEM MUZEJU PTUJ
Na seji mestnega sveta mestne občine Ptuj 27.5.1996 in seji občinskega sveta občine Ormož 6. 6.1996 je bil sprejet odlok o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj. S sprejetjem tega odloka je dana možnost, da se v muzeju vzpostavijo organi upravljanja (svet, strokovni svet in direktor) ter pripravijo akti na osnovi katerih zavod posluje (statut, akt o sistematizaciji delovnih mest in drugi).
Po sprejetju zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91) in Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Uradni list RS, 75/94) muzej ni prilagodil svojega poslovanja tem zakonom in je posloval brez organov upravljanja in brez aktov. V.d. ravnatelja je bil zadnjič imenovan leta 1992, z enoletnim mandatom.
Po zaključnem računu za leto 1995 je muzej v bilancah, ki jih je predložil Agenciji za plačilni promet, prikazal izgubo 12,5 mio SIT. Kasneje je bilo ugotovljeno, da izguba za leto 1995 dejansko znaša 22 mio SIT, in je nastala predvsem zaradi:
•	več zaposlenih, kot jih priznava ministrstvo za kulturo;
•	sklepanja škodljivih pogodb za poslovanje muzeja;
•	najemanja kreditov brez soglasja ustanovitelja (v nasprotju z zakonom o financiranju občin, Uradni list RS, št. 80/94);
• izvedb akcij, ki niso bile odobrene v državnem in ne v občinskem proračunu.
Na zadnji seji mestnega sveta mestne občine Ptuj v mesecu juniju 1996 je bil imenovan v.d. direktorja v muzeju, za šest mesecev od veljavnosti odloka o ustanovitvi.
Naloga v. d. direktorja je vzpostaviti organe poslovanja, pripraviti akte muzeja in prilagoditi poslovanje muzeja finančnim zmožnostim. Ker izguba nastaja tudi v tekočem poslovanju, je treba najprej poravnati izgubo 22 mio SIT iz leta 1995, da se odpravijo blokade poslovanja in prepreči nastajanje nove izgube kot posledice
plačevanja tekočih obresti iz kreditnih aranžmajev in tekočih obresti do dobaviteljev.
PRIPRAVIL: Ivan VIDOVIČ Pomočnik vodje
19.	SEJA SVETA MESTNE OBČINE PTUJ
Junijska seja mestnega sveta, ki je bila 27. junija, je imela obširen dnevni red, ki pa ne bi zahteval velikega podaljšanja, če ne bi bil občinski urad vključil pod točko razno nepripravljenega materiala. Od 14 točk je bila tretjina predlogov v II. fazi, ko po navadi ni daljših razprav (potrebni so amandmaji). V začetku je bilo štiriindvajset svetnikov in vse štiri svetnice, dva sta bila opravičena, dva pa odsotna brez opravičila. Ob koncu seje se je prisotnost razpolovila v nesklepčnost. Na kratko bomo opisali delo mestnega sveta po dnevnem redu:
1.	POTRDITEV ZAPISNIKA 18. SEJE
Je bila soglasna z nebistvenima pripombama.
2.	POBUDE IN VPRAŠANJA
Točka v začetku seje si dobro utrjuje namen. Iz treh strank (SDS, SKD in SN/DS) so bila dostavljena pisna vprašanja in pobude, pisne odgovore pa je dostavil tudi občinski urad. Bila so tudi številna ustna vprašanja. Svetniki niso bili zadovoljni s pisnimi odgovori oddelka za okolje, zaradi nepopolnih odgovorov in zaradi nerazumljivega sistema. Predlagajo, da se pred odgovor napiše tudi vprašanje, ne samo števila (Gornik, Štrucl, Rižner). Svetnik ŠTRUCL je apeliral, naj se ne govori o "kraji" gramoza v Štur-movcu, saj je bilo v prejšnjih časih z videmskega področja odpeljanega mnogo več gramoza (Tržeč) za vse sedanje občine. Odgovoril mu je svetnik F. OBRAN, z vprašanjem, ali bi povabil tatu avtomobila na kosilo. RIŽNER je predlagal, da bi odgovore objavljali v Ptujčanu ( o tem je razpravljal uredniški odbor). PREMUŽIČ je spraševal, zakaj so zaklenjena vrata v park turniškega gradu, nadalje, ali bodo ukinjene železniške zapornice na Ptuju po končani zidavi predora - podvoza, ali ima Gradis uporabno dovoljenje za betonarno in ali je res betonarno odkupilo podjetje Tampon za asfaltno bazo. Na zadnje vprašanje je odgovoril g. NAPAST. Betonarna je res prodana, soglasja pa mestna občina ne more izdati za asfaltno bazo. Zapornice bodo ukinjene po letu 1998.
3.	PREDSTAVITEV LOKACIJE ZA MOST ČEZ DRAVO IN LOKACIJE ZA PODHOD POD ŽELEZNICO ZA PEŠCE
a) MOST ZA PEŠCE
Lokacija za most za pešce je že znana, saj bo na kraju, kjer je že bil lesen most (od Zadružnega trga - k Ribiču). Projekt mosta z modelom in sliko je predstavil projektant PONTINGA iz Maribora g. Marjan PIPENBAHER, dipl.ing.gr. in predavatelj na tehniški fakulteti v Mariboru in Gradcu. Projekt predvideva na štirih stebrih lahko samonosno jekleno konstrukcijo z betonsko ploščo in leseno ograjo, ki se ujema z mestno veduto. Dolžina mosta je 160 m, neto širina pa 6 m. Višina mosta nad normalnim vodostajem je 4 m. Globalna trajnost je projektirana za 100 let. Most bo namenjen pešcem, kolesarjem in po potrebi intervencijskim vozilom. Projektant je poudaril dobro sodelovanje z znanim slovenskim projektantom prof. GABRIJELČIČEM, kot tudi s ptujskimi arhitekti ter ptujskimi in maribor-
skimi institucijami. Sledila so številna vprašanja svetnikov in svetnic: Ali je že znana investicijska cena (S. BRGLEZ), ali bo tudi za intervencijska vozila - režim (ŠTRUCL) razsvetljava (FAJT), zakaj ni predstavljenih več variant konstrukcije, je premoderna za staro mesto (L. HAZABENT), računalniško izdelana slika ni posrečena (ČUČEK), ali je možna razgledna ploščad po ali v sredini (GORNIK), ali je bil razpisan javni natečaj in ali je bilo sodelovanje z zavodom za kulturno dediščino (L. MAJNIK), so predvidena parkirišča (več svetnikov), neprimerna barva itd.
Na večino vprašanj sta odgovarjala projektant in župan mestne občine. Verjetno bo cena višja od predvidenih osemdeset milijonov SIT, saj bo površina okrog 1000 m2, režim bo moral dovoljevati intervencijska vozila le v skrajnih potrebah, bilo je obdelanih več variant (odpadla je varianta visečega mosta z dvema pilonoma...). Javni natečaj sta zamenjala zbiranje in obdelava pet ponudb, parkirišče ni zajeto, je pa predvideno kot nujno, saj surovina kaže razumevanje za preselitev. Svetniki so projektanta nagradili z aplavzom, kar je bilo priznanje županu in službam za hitro opravljeno delo, saj je od odločitve do razpisa za izvedbo preteklo nekaj nad tri mesece. Teoretično bo možno že letos izvesti vsa groba gradbena dela.
3.b) PODHOD POD ŽELEZNICO
G. NAPAST je predstavil za lokacijo podhoda za pešce pod železnico dve varianti (prva je iz smeri Ormoške ceste 1, proti prodajalni Borovo, druga pa od Čučkove hiše do polnilnice vina. Prva je za občane ugodnejša (Lackova ul. avtobusna postaja, železniška postaja), vendar dražja, druga pa malo oddaljena, vendar cenejša. Večina je za prvo varianto, torej za tisto, ki bi bila ugodnejša za občane. Naložba bo
financirana tripartitno (republika, železnica in mestna občina).
SKLEP: Svet se bo odločil za varianto na naslednji seji, ko bo dobil investicijske ocene za obe varianti.
4.	PREDLOG DOGOVORA O SODELOVANJU NA PODROČJU INVESTICIJSKIH VLAGANJ V ŠOLSKE IN ŠPORTNE OBJEKTE V MESTNI OBČINI PTUJ (1995-2002)
Ministrstvo za šolstvo in šport pripravlja podobne dogovore z mestnimi občinami iz dveh razlogov: zakon o šolskem tolarju bo potekel I. 1999 in pet let pozneje bo veljal zakon o devetletni osnovni šoli, zato bi do takrat uredili vse za osnovne šolarje. Oddelek za družbene dejavnosti je z vabilom za sejo poslal predlog dogovora, ki ga je izdelal na osnovi dogovora vseh ravnateljev OŠ (28.5.1996), in "prioritet širitve šolskega prostora", ki jih je sprejel in uskladil Izvršni svet občine Ptuj 26.11.1991. Z dodatnim gradivom je bil poslan nekoliko popravljen dogovor (slabši za Ptuj) in na seji so svetniki prejeli še tretjo variatno. O vseh treh variantah je razpravljal odbor za družbene dejavnosti in svetnikom predlagal stališča s pripombami. Na seji je bil g. Niko ZIBRET, svetovalec vlade oz. ministra, in je pristal na večino pripomb oz. stališč dogovora odbora za družbene dejavnosti razen za naložbe v športne objekte, za kar je pristojen drug svetovalec - prof. STREL. Dogovor bomo objavili v našem Uradnem vestniku, in ga bosta podpisala minister Slavko GABER in župan mestne občine Ptuj dr. Luci. Mestnemu svetu je bila posredovana informacija, da je republika poravnala sredstva za OŠ Ljudski vrt in Hajdino za lansko in letošnje leto. V letih 1996-2002 se bo po letih vlagalo v adaptacijo in prizidke še v
OŠ Mladika, Olge Meglič, dr. Ljudevita Pivka, Grajena in glasbeno šolo.
Srednje šole: gimnazija s programom za maturo naj bi bila končana septembra 1998! Za lokacijo se mora z mestno občino dogovoriti več ministrstev do konca septembra letos. Višje šolstvo obstaja v programu, so pa manjše možnosti do leta 2000. Lokacija za Kmetijsko šolo je problem mestne občine.
5.	PREDLOG ODLOKA O NAČINU IZVAJANJA PODELITVE KONCESIJE IN POGOJIH ZA OPRAVLJANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE DISTRIBUCIJE ZEMELJSKEGA PLINA V MESTNI OBČINI PTUJ
Predlog odloka je bil soglasno sprejet.
6.	PREDLOG ODLOKA O GOSPODARJENJU S KOMUNALNIMI ODPADKI NA OBMOČJU MESTNE OBČINE PTUJ
K 33. členu je bil dan amandma (S. BRGLEZ SLS), da je treba nadzorno službo tudi imenovati za NS za gospodarjenje s komunalnimi odpadki. Amandma je bil soglasno sprejet in nato tudi odlok.
7.	PREDLOG ODLOKA O USTANOVITVI SVETA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU
Odlok je bil soglasno sprejet.
8.	PREDLOG PRAVILNIKA O FINANČNIH INTERVENCIJAH ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA V MESTNI OBČINI PTUJ
Pravilnik je bil sprejet brez pripomb, saj so bile upoštevane pripombe v razpravi osnutka.
9.	PREDLOG PRAVILNIKA O KNJIGOVODSTVU MESTNE OBČINE PTUJ
Sprejet je bil predlog za hitri postopek. Statutarna komisija in svetniki so zahtevali obrazložitev predlagatelja za vzrok sprejemanja po hitrem postopku. Predlagatelj (oddelek za finance) tega ni pripravil, zato je dal obrazložitev predsednik odbora za finance svetnik J. Bedrač. Pravilnik je potreben za morebitno računsko revizijo. Nato je bil soglasno sprejet.
10.	PREDLOG SKLEPA O PODELITVI KONCESIJE TATJANI MRŠNIK ZA OPRAVLJANJE JAVNE SLUŽBE V OSNOVNI ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI FIZIOTERAPIJE
Odbor za družbene dejavnosti je zahteval odgovor na vprašanje, kako je zagotovljen strokovni nadzor. Oddelek za družbene dejavnosti je dal odgovor, nato je bila soglasno izglasovana koncesija.
11.	PREDLOG SKLEPA O IZDAJI SOGLASJA JAVNEMU ZAVODU LEKARNE PTUJ ZA ODPRTJE NOVE LEKARNIŠKE ENOTE V MESTNI OBČINI PTUJ
Svet je sprejel sklep, vendar so svetniki v razpravi izrazili željo, da se realizacija čim prej začne. Lokacija pa naj bo po možnosti na desnem bregu Drave.
12.	PREDLOG SKLEPA O SOGLASJU K STATUTU JAVNEGA ZAVODA GLEDALIŠČE PTUJ
Mestni svet je na predlog oddelka za dužbene dejavnosti in odbora dal soglasje brez pripomb. S tem je gladališče tudi formalno ustanovljeno, saj ima statut in potrebne organe.
13.	VOLITVE IN IMENOVANJA
a)	Predlog sklepa o imenovanju predstavnikov mestne občine Ptuj v svete OŠ na območju mestne občine Ptuj. Imenovanja so objavljena v Uradnem vestniku mestne občine Ptuj.
b)	Predlog sklepa o imenovanju vršilca dolžnosti direktorja javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj.
Svet se je s predlogom za imenovanje Ivana VIDOVIČ za v. d. strinjal, ne pa z njegovim pogojem, da je treba pokriti izgubo 22 mio SIT. Svet predlaga, da se dopolni sklep z nalogami (konstituiranje, predlog sanacije in zagotovitev dosedanjega delovnega mesta v občinskem uradu). Za poslovanje se predvidijo sproti določena finančna sredstva.
14.	RAZNO
Vodja oddelka za okolje in prostor g. NAPAST je predlagal rezervno traso ptujske obvoznice in predhodno soglasje za igrišče za golf. Nadalje je izvršni odbor skladu stavbnih zemljišč predlagal soglasje mestnega sveta k spremembi letnega plana, da se odobri okrog 20 mio SIT za soinves-titorstvo pri gradnji atletske steze pri SŠC Ptuj. Svetniki so postopek kritizirali in predlagali, da se za prihodnjo sejo pripravi predlog projekta in razmisli, ali res moramo pokrivati to, za kar je zavezana republika. Za nadstandard proračun mestne občine in sklada stavbnih zemljišč nimata sredstev, saj jih primanjkuje za nujne potrebe v osnovnih šolah, za kar je mestna občina odgorovna. Sklepati tudi ni bilo možno, ker ob koncu ni bilo potrebne večine.
Pripravil: Slavko BRGLEZ
PTUJČAN KAM?
V	ptujskem prostoru je bilo veliko govora o primernosti informiranja občanov o delu v občini, o delu v Krajevnih skupnostih in o stališčih in predlogih, ki so jih posamezne politične skupine predstavljale in zagovarjale v različnih organih. Po oblikovanju mestnega sveta v novi Mestni občini Ptuj, je med vodji poslanskih skupin bilo dogovorjeno, da se prične izdajati občinsko glasilo, ki bo imelo nalogo, seznaniti vse občane z delom mestnega sveta, občinske uprave in z delom drugih javnih inštitucij v naši občini. Ob oblikovanju predloga smo bili soglasni, da mora biti Ptujčan vsebinsko tako oblikovan, da bo seznanjal občane in vse druge z različnimi predlogi in alternativami, ki se pojavljajo pred in po sprejemu širših odločitev. Hkrati je bilo izrecno zagotovljeno, da Ptujčan ne sem postati klasični časopis, ker to ni njegov namen.
Mestni svet je izbral uredniški odbor, ki danes ureja glasilo in s pristopom uredniškega odbora sem vedno bolj nezadovoljen. Uredniški odbor postaja klasični organ cenzure, ki že v naprej odloča, kdo sme objaviti posamezne prispevke.
V	roke sem dobil odločitev uredniškega odbora za 6. številko Ptujčana, ki bi naj izšel koncem meseca julija. Uredniški odbor zahteva, da morajo biti vsi prispevki poslani do 9. julija 1996. Hkrati odreja vsebino prispevkov, ki bodo obljavljeni po posameznih straneh. S takimi odločitvami postaja Ptujčan nezanimiv,
saj zahteva prispevke že dva tedna pred objavo in poleg tega določa vsebino in avtorje.
Poslanske skupine imajo po sklepu uredniškega odbora zagotovljen določen prostor in kljub temu uredništvo ni objavilo izstopne izjave stranke Slovenskih krščanskih demokratov iz koalicije strank slovenske pomladi na Ptuju. Izstopna izjava je bila zagotovo tako pomembna inforamcija, da bi z njo morali biti seznanjeni vsi občani.
Izstopno izjavo smo pozneje posredovali ptujskemu tedniku in Tednik jo je tudi v neokrnjeni obliki objavil.
V Ptujčanu pogrešam prispevke posameznih svetnikov, poslanskih skupin in vseh tistih, ki delajo v različnih javnih inštitucijah. Občani niso seznanjeni z različnimi predlogi, ki jih ti javni delavci zagovarjajo pri oblikovanju posameznih odločitev. Niso seznanjeni z razlogi, ki so občinske organe vodili pri odločitvah recimo za obnovo ali neobnovo posameznih infrastrukturnih objektih, še manj o razlogih, ki utemeljujejo neizpolnjevanje že sprejetih odločitev. Veliko govora je bilo o stanju v muzeju, o izgradnji ceste v "Gajke", o ptujski deponiji, o ureditvi mestnega pokopališča, o določitvi občinskega praznika, o izgradnji in obnovi osnovnih šol...
Upam, da bo uredniški odbor Ptujčana kritično analiziral svoje delo in da bo spremenil sedanjo
nesprejemljivo politiko in poskrbel za izhajanje glasila, ki bo opravljalo svojo prvotno temeljno nalogo. Če kaj potrebujemo, zagotovo ne potrebujemo takšne cenzure, saj cenzure uradno nismo imeli niti v najbolj nedemokratičnem času po vojni.
Ivan JURKOVIČ
Kratek odgovor v. d. odg. urednika:
Vaš članek g. Jurkovič ni bil objavljen iz treh razlogov:
1.	) Bil je predlog, enkrat daljši, kot je določen od uredništva za stranke in
2.	) januarja letos ste podoben članek že objavili v glasilu SKD "DRAMILO", na katerega ste dobili odgovor v Slov. Brazdah. Za javnost torej ni bil več aktualen.
3.	) Ni bilo jasno, ali je to vaše osebno stališče ali tudi občinskega odbora SKD.
Več vam bo odgovorilo uredništvo, v katerem so zastopniki vseh političnih strank (mimogrede - vašega na zadnji seji iz neopravičenih razlogov ni bilo).
Veseli pa bomo, če boste povedali svoje mnenje tudi bralke ali bralci - občani.
SPOŠTOVANI
Najprej bi vas rad vse pozdravil v svojem imenu in imenu tistih, ki so me vzpodbudili, da napišem to pismo.
Sem osemnajst let star gimnazijec in redno prebiram vaš časopis. Marsikdo me pozna kot pesnika, saj sem objavil že veliko pesmi. Dobil sem že več knjižnih nagrad in priznanj. Aktivno sodelujem tudi v umetniškem krožku na naši šoli. Seveda tega nisem napisal zato, da bi se hvalil, ampak želim pohvaliti vas. S tem časopisom ste prispevali k hitrejšemu razvoju našega mesta, osveščanju ljudi in večji informiranosti. Posebno so mi všeč članki, ki govorijo o našem gledališču in ptujski kulturi. Zasledil sem tudi veliko pesmi in drugih literarnih prispevkov, ki so mi zelo všeč.
Navedel sem že, da sem do sedaj objavil veliko pesmi in zdi se mi prav, da nekaj prispevam, tudi za "naš" časopis. Pesem, ki sem jo priložil k pismu, je že pregledala moja mentorica in meni, da je primerna za objavo, seveda pa boste o tem presodili vi.
Na koncu vam želim še obilo uspehov in veliko jubilejev, predvsem pa, da bi bil Ptujčan še naprej tako dober.
David BEDRAČ Ul. 25. maja 19 2250 PTUJ
MOJE MESTO
ičZ&ljane in hribčki in rečica Drava, mostovi, domovi veselih ljudi, tam daleč na reki zdaj čolnič plava, na svetu tem širnem lepšega ni.
3šo moje je mesto, kjer jaz sem doma, kjer gradič veliki ponosno stoji, to mesto, ki tisoč luči ima, na svetu tem širnem lepšega ni.
'/Usahli vodnjak iz preteklosti pravi, da grofje nekoč tu mimo so šli, čudili so se tej mestni postavi, ker lepšega mesta nikjer več ni.
Ži, res je lepo mesto moje, tisoč srečnih je ljudi, saj tu vesela pesem poje, da lepšega na svetu ni...
DAVID BEDRAČ
GOSPOD HOVNIK!
Pregledal sem Tednike za leto 1995, ker so me v računovodstvu opozorili na Vaša dopisa v zvezi z neizplačanimi honorarji za lani, in našel tele Vaše sestavke:
Tednik 18, stran 7: Hajdina: Iz življenja in dela upokojencev Tednik 44, stran 20: Prejeli smo: Redki trgovci ne iščejo zaslužka z obrestmi
Tednik 46, stran 20: Prejeli smo: Potrošnika velja m3 vode 247 tolarjev
Tednik 48, stran 14: Prejeli smo. Na hrbtu torba, v ustih čik
Samo za prvi sestavek, t.j. o hajdinskih upokojencih, je bil obračunan honorar (10 točk), preostali trije, objalvjeni v rubriki Prejeli smo, kjer bralci izražajo svoja stališča do dogajanj v svojem okolju, pa se ne honorirajo. Ker v letu 1995 niste napisali več nobenega sestavka, ki bi ga honorirali tudi 10 točk nismo izplačali (oziroma na Vašo zahtevo nakazali na Karitas).
Možno je, da sem kakšen sestavek spregledal, zato Vas prosim, da še sami pregledate svojo evidenco v Tedniku objavljenih sestavkov in me na pomoto opozorite.
S spoštovanjem
Jože ŠMIGOC pom. odg. urednika RADIO-TEDNIK PTUJ
O O O
ODGOVOR G. FRANJA HOVNIKA
Gospoda ŠMIGOCA sprašujem, kakšne kriterije je recimo lahko uporabil za prispevke pod naslovom Redki trgovci ne iščejo zaslužka z obrestmi in Potrošnika velja m3 vode 247 tolarjev. To sta brez dvoma aktualni temi medtem, ko pa bi prispevek pod naslovom "Na hrbtu torba v ustih čik" res spadal kot pravi, da stališč do okolja ne honorirajo, čeprav je bil brez dvoma splošno aktualen glede na kajenje mladih s torbami na hrbtih.
Resnica je, da sem z uredništvom Tednika sodeloval kar dobrih 33 let od leta 1962), vse od časov, ko je bil odgovorni urednik g. Bauman, pa pozneje, ko je Tednik urejal g. Fideršek in so bili naši odnosi zelo dobri. V času urednikovanja g. Fiderška smo zunanji sodelavci poleg primernega honorarja prejeli še obračun in vsak objavljen prispevek je bil tudi plačan.
Sedaj, od kar pa je direktor lokalnega časopisa Tednik g. Franc LAČEN, ki je hkrati tudi odgovorni urednik (dve funkciji), mi ne utegne odgovoriti niti na tri moja pisma. Na prva dva mi je odgovoril g. ŠMIGOC (fotokopija) na tretjega pa sploh ni bilo odgovora oz. pojasnila z nekam nenavadno politiko honoriranja objavljenih prispevkov.
Začuda uredništvo ni nakazalo niti honorarja (za 10 točk) Karitasu, kar je tudi razvidno iz dopisa. Morda bodo Karitasu vsaj sedaj nakazali moj honorar, ki sem ga njim odstopil?
Resnica je, da so že mnogi, tudi dolgoletni sodelavci Tednika opustili, da bi sodelovali z sedanjim vodstvom. Ne bom jih našteval. Vem, da so se kot pravimo - tiho umaknili. Njim se pridružujem. Uredništvo občinskega glasila PTUJČAN kot občan in meščan prosim, da prispevek brezplačno skupaj s fotokopijo dopisa od g. ŠMIGOCA objavite.
Franjo HOVNIK
SVETI MESTNIH IN PRIMESTNIH ČETRTI SO SE SESTALI IN IZVOLILI SVOJA VODSTVA
MESTNA ČETRT CENTER predsednik : Boris KRAJNC namestnik : Ivan PUŽ
MESTNA ČETRT LJUDSKI VRT predsednik: Milan OSTRMAN namestnik; Franc CIGLAR
MESTNA ČETRT PANORAMA: predsednik: Jože ŠTRAFELA namestnik: Rudi BELŠAK
MESTNA ČETRT JEZERO predsednik: Marjan MUNDA namestnik: Zvonko KOKOL
MESTNA ČETRT BREG predsednik: Franc ŠTRUCL namestnik: Alojz ŠEGULA
PRIMESTNA ČETRT MARKOVCI: predsednik: Stanislav TOPLAK
PRIMESTNA ČETRT HAJDINA predsednik: Rado SIMONIČ
namestnik: Karl SVENŠEK
PRIMESTNA ČETRT ROGOZNICA predsednik: Jože PETROVIČ namestnica: Marica VILČNIK
PRIMESTNA ČETRT GRAJENA: člani sveta se še niso sestali in izvolili svojega vodstva.
ČESTITAMO!
Oddelek za splošne zadeve občinskega urada mestne občine Ptuj
PS: Vsem izvoljenim - članom svetov in funkcionarjem tudi čestitke uredništva, z željo da bi bilo sodelovanje s PTUJČANOM plodno in koristno!
REZULTATI VOLITEV
V MESTNE ČETRTNE SVETE Z VIDIKA LISTE KS MESTA PTUJ
Mestna občina Ptuj, ki je nastala iz 15 krajevnih skupnosti, sestavlja mesto Ptuj (okoli
19.000	prebivalcev) in še 25 obmestnih naselij z okoli 1 3.000 prebivalci.
Odlok o ustanovitvi mestnih in primestnih četrti Mestne občine Ptuj in o določitvi njihovih območij ustanavlja mestne in primestne četrti kot pravne naslednice krajevnih skupnosti. Le-te so uradno nastale z konstituiranjem na prvih volitvah izvoljenih svetov novih četrtnih skupnosti.Volitve so bile izvedene, dne 16.06.1996. Rezultati volitev za člane svetov v mestnih četrtih (CENTER, LJUDSKI
VRT, PANORAMA, sledeči: 1. Skupina volivcev	JEZERO,	BREG) so
(lista KS mesta Ptuj)	15 članov	(39,5 %)
2. LDS	8 članov	(21,0 %)
3. SKD	7 članov	(1 8,5 %)
4. SDDS	4 člani	(10,5 %)
5. ZELENI	2 člana	( 5,5 %)
6. ZLSD	1 član	( 2,5 %)
7. SLS	1 član	( 2,5 %)
SKUPAJ	38 članov (100,0%)
Za 38 svetniških mest je kandidiralo 144 občanov, večina je strankarskih pripadnosti. Lista KS mesta Ptuj kot nestrankarska lista je, da je zadovoljila volilni zakonodaji na volitvah sodelovala preko skupine volivcev. Kandidirali so Ptujčani, ki so se s svojim delom že izkazali v včerajšnjih krajevnih skupnostih.
Na volitvah je kandidiralo tudi 6 svetnikov izvoljenih v Mestni svet Mestne občine Ptuj (2 iz Liste KS mesta Ptuj, 3 iz SKD in 1 iz stranke Zelenih). Volivci so se odločili le za oba svetnika iz Liste KS mesta Ptuj.
Prve volitve v četrtne svete so tako pokazale, da volivci razumejo novo lokalno samoupravo kot nadgradnjo dosedanje samouprave v krajevnih skupnostih, kjer se je ta razumela in izvajala kot urejanje in ureditev kraja in ne kot "visoka politika".
DOPOLNITEV UREDNIŠTVA:
MČ CENTER, izvoljeni:
1 SKD, 2LDS, 3SKUP.VOL., 1ZE
MČ LJUDSKI VRT, izvoljeni:
1ZL, 1 SDS, 1SKD, 1 LDS, 4SK.V. 1ZE, 1 SLS
MČ PANORAMA, izvoljeni:
2SDS, 1 SKD, 1 LDS, 2 SK.V.
MČ JEZERO, izvoljeni:
2SKD, 2LDS, 4 SK.V.
MČ BREG, izvoljeni:
1 SDS, 2SKD, 2LDS, 2 SK.V.
PČ MARKOVCI, izvoljeni:
6SKD, 2LDS, 3SLS
PČ ROGOZNICA, izvoljeni:
1SD, 3SDS, 4LDS, 2SK.V.
PČ GRAJENA, izvoljeni:
5SDS, 1 LDS
PČ HAJDINA, izvoljeni:
1ZL, 1 SDS, 1 SKD, 4SK.V. 1 SLS SKUPAJ, izvoljeni:
1SD, 2ZL, 13SDS, 14SKD, 15LDS, 21 SK.V. 2ZE, 5SLS
USTA KS MESTA PTUJ
ČESTITKA NOVO IZVOLJENIM SVETNIKOM ČETRTI
Slovenski krščanski demokrati Ptuja čestitamo vsem novo izvoljenim svetnikom v svetih četrti j in jim ob izvolitvi želimo veliko zadovoljstva pri I njihovem bodočem delu za kvalitetno življenje j v njihovih četrtih. Kot stranka jim bomo pri delu t pomagali in s pomočjo poslanske skupine pod- j pirali njihove želje in predloge ob sprejemanju S odločitev v Mestnem svetu.
1
1
Prepričani smo, da bodo vodili tako politiko, ki j bo občanom zagotavljala kar najbolj mirno in srečno življenje in da bodo s pomočjo tako sveta in občinske uprave, zagotovljeni najnujnejši pogoji za razvoj vzgoje, športa, sociale in za urejene medsebojne sosedske odnose.
Še enkrat hvala vsem, ki ste zbrali dovolj korajže za volilno bitko, vsem izvoljenim pa veliko uspeha in zadovoljstva pri vašem delu.
SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI PTUJ
TRI SPOROČILA
V nedeljo 30. junija letos je imela upokojenska zveza pri SLS v Ormožu občni zbor. Poleg volitev predsednika, upravnega in nadzornega odbora je po diskusiji sprejela program dela. Iz ptujske podružnice SLS je bil v upravni odbor izvoljen Rajko TOPOLOVEC, za predsednico pa ponovno dr. Berta JEREB.
ooo
Obveščamo vse člane in ljubitelje SLS, da bo 8* TABOR SLS SLovenije, imenovan "GORIŠNICA '96" v Moškanjcih v nedeljo, 18. avgusta 1996 na letališču.
PROGRAM:
ob 9. uri: godba na pihala ob 10. uri: ansambel PREROD ob 12. uri: nastop balonarjev, zmajarjev in letalcev ob 13. uri: koncert ansambla LOJZETA SLAKA
ob 14. uri: kulturni program in nagovor predsednika SLS g. Marjana PODOBNIKA
Sledi družabno srečanje; ČUKI, PREROD, Oto PESTNER, Tadej HRUŠOVAR - Pepel in Kri, Anka HORVAT, Nataša MIHELIČ, otroški program Romana OGRIN, Manja ŠALAMUN, Marina ROŠKARIČ, lutke, kmečke igre, srečolov, nogomet,...
Pridite, veselo in prijetno bo. Poskrbljeno je za vse kar je na TABORU potrebno!
Možnost prisostvovanja pri svetih mašah na ptujski gori in v Goršinici -ob 10. in 11. uri.
ooo
V četrtek, 8. avgusta 1996 ob 18. uri OMIZJE v kleti minoritskega samostana na Ptuju: volilni program SLS za prihodnost Slovenije, urejanje odnosov s Hrvaško, kmetijska problematika,...
za SLS, podružnico Ptuj pripravil Slavko BRGLEZ
MESTNA OBČINA PTUJ Mestni svet
Na podlagi 1. odstavka 35. člena poslovnika mestnega sveta mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, štev. 11/95)
SKLICUJEM
20. sejo mestnega sveta mestne občine Ptuj, za
torek, dne 30. julija, ob IO. uri
v sejni sobi na Magistratu na Ptuju, Mestni trg 1 /I, soba 8
PREDLOG DNEVNEGA REDA:
1.	Potrditev predloga zapisnika 19. seje mestnega sveta mestne občine Ptuj.
2.	Pobude in vprašanja.
3.	Predlog odloka o ureditvi cestnega prometa na območju mestne občine Ptuj.
4.	Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Ptuj za obdobje 1986-2000 za območje mestne občine Ptuj, dopolnjenega v letu 1996.
5.	Predlok odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1986-2000 za območje mestne občine Ptuj, dopolnjenega v letu 1996.
6.	Osnutek odloka o spremembah odloka o sprejemu zazidalnega načrta za območje P11 -P1, Industrijska cona 1 Ptuj.
7.	Osnutek odloka o sprejemu zazidalnega načrta za jugovzhodni del stanovanjskega območja P11-S6/III, Rabelčja vas-zahod ("Breg").
8.	Osnutek pravilnika o zbiranju, transportu in odlaganju komunalnih odpadkov v mestni občini Ptuj.
9.	Dopolnitev programa in finančnega načrta Sklada stavbnih zemljišč mestne občine Ptuj v letu 1996.
10.	Informacija o poteku del na OŠ Hajdina in odločitev mestnega sveta glede talnega ogrevanja telovadnice.
11.	Odškodnina občanom na vplivnem območju odlagališča Brstje.
12.	a) Predlog sklepa o določitvi dela plače za delovno uspešnost direktorja JZ Zgodovinskega
V programu proslavitve prvega praznika mestne občine Ptuj so še prireditve:
2. in 3. avgusta »Ptujska poletna noč v organizaciji GIZ Poetovio Vivat
2.	avgusta • otvoritev obnovljenih pločnikov v Stojncih, organizator je primestna četrt Markovci
3.	in 4. avgusta • mednarodno tekmovanje za padalski pokal v organizaciji Aerokluba Ptuj
4.	avgusta • mednarodni folklorni festival v organizaciji Folklornega društva Markovci
5.	avgusta • odprtje oddelka potujoče knjižnice v organizaciji Knjižnice Ivana Potrča, Ptuj
• tradicionalni Ožbaltov sejem - od ranega jutra dalje
od 5. do 16. avgusta • program prireditev v organizaciji Ptujskega gledališča na prireditvenem prostoru v dominikanskem samostanu
• kulturni poletni večeri v starem mestnem jedru, v organizaciji Društva umetniških ustvarjalcev Ptuja
8. avgusta • koncert PAN-TRIO v refektoriju minoritskega samostana, v organizaciji mestne občine Ptuj
11. avgusta • mednarodna karting dirka v organizaciji AMD Ptuj
EKOLOŠKI TABOR DRAVA 96
Zeleni Ptuja so skupaj z Raziskovalnim društvom Zlatovranka v času od 1. do 7. julija uspešno izvedli že osmi ekološki raziskovalni tabor DRAVA 96.
Tabora se je udeležilo deset mladih raziskovalcev iz Ptuja, Kranja, Sevnice in Ljubljane, v času trajanja tabora pa so bivali v CŠOD Štrk, Špuhlja pri Ptuju.
Razdeljeni so bili v tri delovne skupine, ki so obravnavale tri različna področja:
•	izdelava kataloga naravnih znamenitosti na področju bivše občine Ptuj,
•	raziskava vodnih virov pitne in nepitne vode na področju bivše občine Ptuj,
• raziskava javnega mnenja s področja varstva ptujskih rek in jezer ter ravnanja z odpadki.
Vsi udeleženci so imeli vsak večer organizirana tudi predavanja iz astronomije, podprta z opazovanjem vesolja s pomočjo teleskopa.
Kljub težavam z vremenom je vsem skupina uspelo izvesti načrtovane programe do konca in predstaviti rezultate na zaključni prireditvi.
Vsem, ki bi jih omenjeni rezultati zanimali, so le ti na voljo v pisarni Zelenih Ptuja.
Lep zeleni pozdrav!
Zeleni Ptuja
arhiva Ptuj.
b) Predlog sklepa o določitvi dela plače za delovno uspešnost ravnateljice Knjižnice Ivana Potrča, Ptuj.
13.	Predlog sklepa o podelitvi priznanj mestne občine Ptuj.
14.	a) Izguba v Pokrajinskem muzeju Ptuj v letu 1995.
b) Začasno poslovanje v Pokrajinskem muzeju Ptuj.
15.	Spremembe in dopolnitve začasnega sklepa o količnikih za določitev plače funkcionarjev mestne občine Ptuj in povračila stroškov.
16.	Volitve in imenovanja.
17.	Obravnava poročil o delu:
1.	Razstava Dobrote slovenskih kmetij v letu 1996.
2.	Kurentovanje '96.
3.	Poslovno poročilo GIZ Petovio Vivat za leto 1995.
4.	Poročilo o delu zavoda BISTRA za leto 1995.
5.	Poslovno poročilo Komunalnega podjetja Ptuj za leto 1995.
6.	Poslovno poročilo Čistega mesta Ptuj za leto 1995.
7.	Poročilo o izvajanju del na komunalni deponiji v Brstju.
8.	Realizacija programa komunalne dejavnosti od 1.1. do 15.6.1996.
9.	Realizacija programa Sklada stavbnih zemljišč mestne občine Ptuj od 1. januarja do 15. junija 1996.
10.	Realizacija dejavnosti otroškega varstva in J VVZ Ptuj za leto 1995.
11.	Realizacija finančnega načrta socialnega varstva in Centra za socialno delo Ptuj za leto 1995.
12. Poročilo o aktivnostih turističnega društva Ptuj ob 110. obletnici delovanja društva.
18. Razno.
Obveščam vas, da je 20. seja mestnega sveta mestne občine Ptuj zaradi obsežnosti napovedanega dnevnega reda sklicana bolj rano kot običajno in da bo seja predvidoma trajala v dveh del in (tudi 31. julija 1996).
Pričakujem vašo udeležbo na seji.
Predsednik
mestnega sveta mestne občine Ptuj Milan ČUČEK
Izdajatelj: mestni svet mestne občine Ptuj. Uredništvo: Konrad RIŽNER - LDS, Franc SAMO-JLENKO - SKD, Hilda SLEKOVEC - SDS, Slavko BRGLEZ - SLS, Aleksander MLAKAR - ZE Ptuja, Milan ZUPANC - DESUS, Dragi STOJADINOVIČ - ZLSD, Jože MAUČEC - Lista KS mesta Ptuj, Peter LETONjA -SNS/SND. Naklada 10.000 izvodov. Glasilo prejmejo gospodinjstva mestne občine Ptuj. Glasilo PTUJČAN se šteje med proizvode, za katere se plačuje davek po stopnji 5%. V. d. odgovornega urednika Slavko Brglez. Priprava reklamnik oglasov: Ida BRODNJAK, s.p. telefon 776-653Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Ž.Rž 52400-630-20701. Oblikovanje, teh. urejanje, lektoriranje, tisk in dostava: GRAFIS d.o.o., Slovenska Bistrica, telefon 811-191.