X
Kronika.
X
lettura dei classici che andavano per le scuole, in specie del suo Virgilio, di cui intendeva fin d'allora lo squisito magistero della forma e sentiva 1'alta e delicata poesia. L propabile che alla scuola di Brunetto Latini apprendesse le regole della rettorica medievale; certo dalle opere e dalla viva voce di lui ebbe amrnaestra* menti e consigli e conforti di dottrina e di prudenza, che devono aver lasciato traccia profonda nella sua anima; tanto e si tenero e 1'affetto, con cui rinnova col vecchio notaro il ricordo dela sua familiarita nella Commedia (Inf., XV, 79). A diciotfanni gia aveva «veduto da se medesimo 1'arte del dire parole per rima», certo leggendo e studiando le rime d'amore scritte nei volgari dltalia e di Francia. Nel tempo stesso le sacre carte dovevano porgere vitale nutrimento al suo intelletto e al suo cuore, e i romanzi di cavalleria proffitevole svago. Ed ai eavallereschi esercizi, alFarmeggiare, alle cacce, ai ginochi, alle cortesi radunanze dei giovani delle piu cospicue famiglie, egli avra pure partecipato. Si diletto altresi di musica, di suoni, di danze, e pronto com'era a gustare il bello delle arte figurative, apprese probabilmente il disegno. Quasi certo e che prima del 1288 frequento la Studio di Bologna senza pero conseguire nessun titolo acca* demico.»
Kakor je razvidno, je to baron Ljubibratič skoro doslovno prevedel, izpustil, oziroma skrajšal par brezpomembnih fraz, napačno prevedel «le sacre carte« s «filozofskim djelima« (ker se je Dante pečal s filozofijo v pravem po* menu šele po smrti Beatrike 1290.) in napisal trditev, da «Brunetto Latini nije bio Danteov učitelj u pravom smislu riječi», ne da bi to izkušal dokazati.
Naslednji odstavki so zopet doslovno ali prosto prevedeni iz Rossija vse do tja, ko prične Ljubibratič v zadnjem odstavku na str. 5. pripovedovati o Dantejevi čutni liriki in o njegovem prijatelju Foreseju Donatiju. Ali se tu in pri naslednjih straneh, kjer tako na dolgo in široko popisuje florentinske poli* tične boje, da se bralec, ki ni dobro podkovan v politični zgodovini srednjega veka, popolnoma izgubi v tem ohlapnem (in na tem mestu popolnoma nepotreb* nem) navajanju raznih dejstev, imen, ustavnih odredb itd. poslužuje Ljubibratič drugega vira, ali pa je to produkt njegovega študija (kar se mi zdi z ozirom na zgorajšnjo ugotovitev malo verjetno), nisem mogel dognati. Na vsak način bi bilo bolje, ko bi se i naprej držal Rossija, ki podrobno analizira Dantejeva manjša dela in navaja le dotične politične dogodke, katerih znanje je nujno po* trebno za umevanje Dantejeva mišljenja in izgnanstva. Izsledil sem pa vseeno še nekaj mest, ki so zopet prepisane iz Rossija, in sicer: na str. 12., zadnji od* * stavek (Rossi, str. 122), na str. 13.: Usprskos raznim zabludama ... (Rossi, 127, «Nonostante gli errori...») in na str. 18.: Ove su dvije knjige upererene... (Rossi, 129: Questi due primi libri...)
Nihče ni zahteval od Ljubibratiča, da bi napisal originalno študijo o Danteju in njegovih manjših delih, ker je to pri takem pregledu izključeno, a njegova dolžnost bi bila, da je navedel vire kjerkoli: pod črto, nad črto, spredaj ali na koncu. Toda tega ni storil nikjer, tudi g. Kršnjavemu ne, ki se mu je v dobri veri celo zahvalil za «lijepu raspravicu». S tako «prijateljsko suradnjo« je prof. baron Ljubibratič izredno lepi izdaji «Pekla» drja. Isa Kršnjavega storil zelo slabo uslugo.                                                          Dr. Alojzi] Res (Trst).
Pregled francoskega leposlovja 1.1921. Izprašujoč si literarno vest, so bili Francozi lahko zadovoljni koncem preteklega leta. Izšlo je dosti zanimivih knjig. Kritik je mogel položiti na stran vsak teden vsaj eno boljše delo. Nesmrtni seveda ne bodo tolikeri umotvori, ko pojde čas mimo njih. Oglejmo si v naglici
X                                                             Kronika.                                                              X
cvet najnovejše produkcije, ne da bi hoteli dati svojemu okusu obliko estetič* nega imperativa.
Že izza Platona velja načelo, da imajo pesniki najbolj plastično, dovzetno dušo; v tisočerih dojmih in vtisih, katerih se niti ne zavedajo, se bodočnost oblikuje v njih. Bogovi prihodnosti govore skozi njih usta; v sleherni dobi so vede ali nevede njih klici postajali geslo drugim pisateljem. Začnimo torej pri Homerih.
Po svetovnem pokolju je več poetov, zamenjavši slavo s hrupom, objavilo eksotične ter omotične razglase, ki so smatrali za bistvo umetnosti: pisan ništrc. Lani se je ta ropot polegel; nobena nova struja ni vzklila. Splošno se pesniki bolj nagibajo proti glasbenikom nego proti slikarjem. Samo nazor o metriki in harmoniji jih loči. Skrajneži se ogrevajo za vse svoboščine simbolističnega stiho* tvorstva, verslibrizma in Claudelove kitice v prozi. Semkaj bi sodile pesmi, katere sta obelodanila po obzornikih Max Jacob in Andre Salmon, ali pa pleme^ nite L 1 e g i e s  Georgesa Duhamela.
Popolnoma na drugem koncu se sučejo Apolonovi desničarji, ki se vračajo h klasičnim pravilom; Malherbe in Mallarme sta jim bogova. Paul Valerv pa njun prorok. Označimo v tej skupini vznesene Poemes pour Aricie od Luciena Dubecha in sijajne stihe Charlesa Maurrasa.
Večina pa se ne veže z nikakimi teorijami. Rabijo ter izpopolnjujejo po* dedovane pripomočke, ki jih je ustvarila dolga veriga lironošev od Ronsarda do Regniera, žgoleč kakor tica na veji... Glasnika ljubezni se je pokazal Ernest Prevost v A m e Inclinee, ki vas domisli na notranji žarek Sully Prudhom* movih verzov. Navdušeni Joachim Gasquet je lani ugasnil ob svojem Bucher Secret;   Gaston  Picard  pa se  daje v   le   Coeur   se   donne.
Pri regijonalistih poveličuje Emil Ripert Provanso med vojno v Sirene blessee; Louis Pize slavi Vivarais in Ivonsko okolico z les Pins et les Cypres; Saisons normandes so bohotne slike od A.*P. Garniera. Pierre Jalabert je vnet aed «Terre d'oc». Nekateri osamljenci se zapirajo vase: Louis Lefebvre uglaša vLa Priere d'un Homme drhtaje dolge bolečine; Maurice Brillant ubira versko čustvo na velikih orglah, goslih in piščalih v Musique sacree in Musique profane. Fernand Divoire obnavlja orfistične simbole v resnih in čistih kiticah.
Elegiki so obširni: pripovedujejo vtise, ki vznemirjajo in oplajajo njih duše. V njih se zrcali vesolje. Charles Derennes nas vodi s P e r s ep h o n e na turobne vrtove, koder občujejo drage sence. Jean*Louis Vaudover spleta v Rayons croises najnežnejša čustvena priznanja z jedrnatimi, slikovitimi osnutki v neobične umetnine. L'Ombre doree od Charlesa Clerca je pro* žeta z mehko melanholijo, lamartinovec Julien Ochse (Repose ailleurs) in Andre Delacour (La Victoire de 1' homme) vzporejata ljubavne in vojne dožitke.
Med mladeniči se je izkazal kot izviren in izboren Roger Gaillard v L* I f et les Constellations. Francois Montel, Stephen Severt, Georges Bena* ben bratsko odsevajo iz Le Miroir in f i dele, samonikla in ljubka Georges Gabory in Raymond Radiguet očitujeta rahlo zbadljivost in duhovitost. Pogosto so omenjali zadnje čase mistika Loisa Labequa.
Fantazisti obžalujejo izgubo vernega pristaša P.*J. Touleta, čigar labodnica se zove Contre«Rimes; Tristan Dereme, iznajditelj «kontrasonanc», se kaj rad igra z ritmi in rimami, prim. Poemes de la Pipe et de 1'Escargot. Raoul Ponchon je stekel od Acad. Francaise nagrado za popevke L a   M u s e
—   446   —
X
Kronika.
X
au  Cabaret,  Franc*Nohain pa je virtuozno pozdravil La Fontainovo tristo* letnico   z   modernimi   F a b 1 e s.
Največja sočasna pesnica grofica de Noailles, romunskega pokolenja, je dosegla višek*svojega lirskega loka s Forces eternelles: razdvojenost v tragičnem boju med ljubeznijo krepke narave in težnjami duše, ki stremi za enoto, to je znak knjige, posvečene po Akademiji z veliko nagrado za slovstvo (10.000 frc). Henri de Regnier pa, je pred tedni objavil Vestigia Flammae, globoko čustvene ognjevite verze. Pierre de Nolhac je izdal dovršene domo* ljubne sonete Vers pour la Patrie in Frederic Plessis plete umetno Couronne de Lierre, dočim ovija Paul Fort svoje vence okoli nizozem* skih  Ailes   des  Moulins.
Predlani je zmagoval povsod avanturni roman kot reakcija proti vojni realistični literaturi. Pa še sedaj je Pierre Benoit našel dovolj odjemalcev za L a c Šale, Louis Chadourne pa za Terre de Chanaan. Frederic Rouqette je napravil Le Grand Silence blanc. Dostikrat se čuje ime Pierre Mac*Orlan (A bord de 1' Etoile matutine; la Cavaliere Elsa), dasi meša med do* godivščine smešnost in simbol. Oni dan umrli Jean Pellerin je zapustil za seboj «Sous le Regne de la Debauche».
Med eksotične knjige, odgovarjajoče potrebi po neznanem in po tajni, je prišteti patetične Supremes visions d'Orient, ki sta jih priobčila Pierre Loti in njegov sin Samuel; mestoma nas uvajata v tolikanj tesnobno ozračje, da se čutimo kakor pod vplivom Poea ali Quinceya. V isti predal sodijo Charles Geniaux (les Musulmanes; Une Sultane marocaine), Claude Farrere (F Extraordinaire Aventure d'Achmet pacha Djemaleddine; Les Con« damnees a mort), Victor Margueritte (Un coeur farouche), Andre Salmon s svojo zgodbo brezkončnih posilstev in nasilij L'Entrepreneur d' 111 u m i = nations in slednjič črnec Rene Maran, kateremu je Goncourtova akademija priznala  ceno  za pravi  zamorski roman Batouala.
Vkljub velikemu slovesu naštetih del opažamo, da pustolovski roman po* jema in prepušča prostor dušeslovnemu. Antoine Albalat (Comment il ne faut pas ecrire) ugotavlja z obžalovanjem: «Eden najgotovejših vzrokov za pro* padanje in povprečnost današnjega romana je brez dvoma zloraba psihologije«, češ, vselej bo lažje umovati in modrovati brez kraja in konca, nego pripovedo* vati dejstva, risati značaje, opazovati natančno ter ustvarjati pravo psihologijo, ki je dejanje, točno razkladanje strastvenega kolesja, od nepotrebnega večnega komentarja,  brezplodnega   čvekanja.
Med mojstri te vrste se odlikuje Paul Bourget z enim najlepših svojih romanov Un drame dans le Monde, zgoščenim, utesnjenim, močnim umotvorom neusmiljene usodnosti: zgrajen je docela okoli dušeslovno drznega predmeta. Strani, slikajoče zamislek zločina v duhu žene, katera ni bila nikakor usposobljena za hudodelstvo, štejejo med najbolj genljive in jasnovidne pri Učenčevem avtorju. Edmond Jaloux pravi, da «občuduje pri njem to splošno , žarenje razuma, ki slednji posamezni slučaj takoj okoplje v toku vesoljnih zakonov». Henri Lavedan nadaljuje % Gaudias, obsežno družabno fresko, početo prejšnje leto z Irene O 1 e 11 e, in ki bi jo človek primerjal s sodob* nimi Miserables. Rene Bovlesve nudi v E1 i s e bolestno analizo ženskega srca, strtega po teži njenih sanj. Abel Hermant, najresnejši kandidat za Akade* mijo, predstavlja v le Crepuscule tragique zadnji čin zajetne trilogije čustev in misli, kjer je dogotovil portret generacije med obema vojnama. Leon
—   447   —
X                                                         Nove knjige.                                                          X
Daudet razkrinkuje v Entremetteuse zapleteno kovarstvo pokvarjene slavohlepnice. Andre Beaunier proučuje v Suzanne et le Plaisir kot bister moralist šibko dušo neznatne sodobnice, ki hira ter umira vsled izrazite ljubezni do plesa in poltenosti.   (Konec prihodnjič.)                          A. Debeljak.
¦**+»¦¦»¦*¦•»¦¦*»*
Nove knjige,
Uredništvo je prejelo v oceno sledeče knjige (z zvezdico * označene so natisnjene v cirilici):
Cankar, Ivan. Romantične duše. Dramatična slika v treh dejanjih. Ljub' ljana. L. Schwentner. 1922. 86 str. Broš. 12 Din, po pošti Din 13*50., vez. 18 Din, po pošti Din 19*50.
Gerbec, Ivan. Glasbene točke k Ribičičevi mladinski igri «V kraljestvu palčkov«.  Ljubljana.  Založba  «Jug».   1922.  34 str.
Gobineau. Preporod u Italiji. (La Renesance.) Prva knjiga. Preveo s fran= cuskog D. Grdenič. Narodna knjižnica. (Svezak 61.—69.) 1922. 168 str. Cena 12 Din.
*Kneževič, M. V. Miozotis. Beograd.  1921.  28  str.
Lah, Ivan. Začetki Slovenske Matice. Spominski spis k 501etnici. Ljubljana. Slovenska  Matica.  1921.  72 str.
Milčinski, F. Tolovaj Mataj in druge slovenske pravljice. S 15 risbami Ivana Vavpotiča. Druga izdaja. Ljubljana. Tiskovna zadruga. 1922. 151 str. Broš. 12 Din, po pošti 1 Din več.
Novakovič, Vlaho. Iz moga dnevnika. Pesme. Zagreb. St. Kugli. 1922. 80 str.
* Pesme, srpske narodne. Antologija. Priredio Vojislav M. Jovanovič. Beo= grad. Geza Kon. 1922. XLVIII + 350 str.
* Petrov, G. S. Evangjelje i život. Preveo s ruskog Stanimir Budim. Beograd* Sarajevo. J. Gj. Gjurgjevič. 1922. 172 str.
Pogonowski, Jerzy. Tvvdrczošč Milana Begoviča. We Lwowie. «Gazeta Lwow* ska». 1922. 31 str.
Rechnitz, Emil. Kako da othranjujem, njegujem i odgajam svoje dijete u prvo j godini života? Pet predavanja za pouku majkama i budučim majkama. Sa 31 slikom. Osijek. Hrvatski štamparski zavod d. d. 1922. 54 str. Cena 40 K.
Ribičič, Josip. V kraljestvu palčkov. Otroška igra s petjem v treh dejanjih. Ljubljana. Založba «Jug».  1922. 32 str.
Shakespeare, William. Julij Cezar. Žaloigra v petih dejanjih. Poslovenil Oton Župančič. Druga, izpremenjena izdaja. Ljubljana. Nova Založba. 1922. 121 str.  Cena broš. Din  12—, vez. Din 18—.  (Nova knjižnica, 7.)
Strug, Andrej. Jutri... Iz poljščine prevel Vilko Mazi. Ljubljana. Tiskovna zadruga.   1922.   85 str.   8 Din, po pošti 75 para več.   (Prevodna knjižnica, VII.)
Štrekelj, K. Historična slovnica slovenskega jezika. Snopič 1. Maribor. Izdalo s podporo Jugoslovenske Akademije znanosti i umjetnosti u Zagrebu Zgodovin:; sko društvo v Mariboru. 1922. 64 str. Cena 10 Din.
* Vasic, Dragiša. Utuljena kandila. Pripovetke. S predgovorom Slobodana Jovanoviča. Beograd. Geza Kon. 1922. 183 str. Cena 15 Din.
Verne, Jules. Kaj si je izmislil doktor Oks. Slovenski mladini priredil E. V. Ljubljana. Narodna založba. 1922. 65 str. Cena 7 Din, po pošti 8 Din.
¦»»»»*¦*¦¦¦¦•¦¦¦*»¦
Urednikov   «imprimatur»   28.  junija.   1922.
—   448   —
K
Kronika.
X
fine, pasivno vdane Marije Šaričeve. Nekoliko prešibak je bil Železnik, čeprav je pogodil ton, v katerem je nastavil svojega Mortimerja. Kralj ustvarja enotno postavo, vendar pogrešam pri njem poglobljenja do poslednjih utripov, zaradi česar se bojim, da ostane na pol pota. Lipah ni zmogel svojega Talbota, kakor tudi je pač stremel za ravnotežjem.
V    Otoku in Strugi je Medvedova pokazala, da zmore več, kot smo videli do sedaj. Če premislim njeno igro v Revizorju in tukaj, mi je jasno, kar sem doslej le sumil, da je njena letošnja pot vodila po stranpotih. Tavčarjevo sj&vjiost pa bi v dramski obliki uprizorjeno «Cvetje vpjeseni« ali vsaj dela «Visoška kronika« gotovo povzdignila  do trajnejšega spomina.      '  °*:f~oM> "+*> ir^^>
S Sardoujevo Madame Sans Gene nam je Danilova podala ene svojih rajboljših vlog. Kdor pa je videl v Napoleonih preočitno razliko, je bil pač brljav. Poleg glavne junakinje se je edino Kralj odlikoval, kot še ne zlepa.
Nušičev Knez Semberijskijebil ena najmizernejših predstav letošnje sezone,   čeprav   ni   zaslužila,   da   jo   zagrnemo   s   plaščem   pozabljenja.
V  Mornarjevem Liliomu je nenavadno oživel oder. Rogoz tekmuje v tej vlogi lahko z najboljšimi igralci. Diskretnost, lastna njegovemu podajanju, je njegovo kreacijo začrtala z nepozabnimi konturami. Celo Wintrova je to pot zadovoljivo igrala in njena vdana resigniranost je dihala prepričujoče življenje. Trebuhoviču Peček ni kos, ker ni ustvaril nikakega tipa, dočim je prvi kot gost nekatera mesta psihološko odlično podal. Šestova režija je iz harmonične igre, dobro premišljenih efektov razsvetljave ustvarila lepa razpoloženja, ki so igral= cem dobesedno pomagala. Realistične osebe Rakarjeve, Železnika in Rogozove so razodevale krasno pojmovanje in skupnost igre. Tako so skoro vsi sodelujoči storili vse, da je postal Liliom ena najboljših predstav prošle sezone. Drama sama pa izgubi v svojih zadnjih dveh dejanjih prvotno moč in preide v novelo.
V  zadnji predstavi Svatbi Krečinskega je Putjata igral tako umi-v j eno, kakor ga še nismo videli. Lahko trdim, da to leto ni podal boljšega, kot je bil njegov v vsakem ozru dovršeni Razpljujev.
S «Svatbo Krečinskega« in z dokaj simpatičnim poizkusom Sem Benellijeve «Ljubezni treh kraljev«, ki so jo vprizorili gojenci dramatične šole gospe Dani* love, se je zaključila sezona in za zaprtimi vrati v Gradišču se vrše priprave za bodočo sezono. Letošnja je strmoglavila prejšnjega intendanta in nova uprava z g. Hubadom na čelu ni prevzela bas lahke dediščine: materijelno ogromen deficit, artistično neizpolnjene obljube lanskega repertoarja ter pomanjkanje " slovenske drame, zajkatero je gledališče zgrajeno. Daleč je še ideja popolnega slovenskega gledališča, toda vnema in delavnost letošnjih igralcev omogočuje vodstvu pot naprej. Po vseh dosedanjih predstavah leže na dlani zmožnosti osebja in izpričujejo, da brez koncentracije boljših sil ne kaže nadaljevati. V žarišču in pri zibelki slovenske dramatske umetnosti bi se morali strniti vsaj vsi boljši igralci. Kjer to ni mogoče, n. pr. v slučaju Marije Vere, bi morala uprava prirediti vsaj par predstav, v katerih bi gostovali pomembnejši odsotni y slovenski igralci. To bi bil korak naprej, dokler ne vstane osebnost, režiser ali igralec, ki bo s svojim ognjem posvetil v temo dosedanjih slovenskih igralskih poizkusov. Pot do nastopa osebnosti mora biti, je potrebna, a brez take oseb* «, nosti, pa če hočete dramatika, igralca,  režiserja, ne bo  slovenskega  gledališča. ~
Juš Kozak. Pregled francoskega leposlovja 1.1921. (Konec.)
Za temi prvaki ubira pot darovit naraščaj. Henri Duvernois nam je podaril la  Brebis  galeuse  in   Gisele, eno najlepših podob deviške sramežljivosti
—   509   —
X
Kronika.
X
v vseh časih; prvovrstnemu Marcelu Proustu se imamo zahvaliti za le Cote de Guermante II in za Sodome et Gomorrhe, nadaljevanje široko zasnovane zbirke «A la Recherche du Temps perdu». Edmond Jaloux popisuje v la Fin d'un beau jour gnusobo razdejanja, katero zakrivi ljubav v srcu nadarjenega starca. La Protectrice, posmrtnica Paula Ackera, razkriva brezdno, kamor vleče posvetnjaška častilakomnost čistega umetnika. Gospa Marcelle Tinavre razgalja bogastvo ženskih duš, katere je varala usoda (Lam= pes Voilees).
Valentine Pacquault od Gastona Cherausa predočuje zgodbo po« nižnega, poprečnega, vsakdanjega životarjenja. Tolstojanec Chardonne je v širokopoteznem E p i t h a 1 a m e, ki je bil blizu Goncourtove nagrade, načrtal dvoje antipatičnih bitij, ki ju zakon in trajna navada končno vendarle zedini. L.sL. Martin je utelesil v Tuvache ou la T r a g e d i e pastor ale omejen nega duha in preprosto srce oratarja, prikovanega na grudo. Maurice Brillant pro= matra v Annees d'apprentissage de Sylvain*BrioIlet ostro« umno in naklonjeno duhovske kroge. Evo še nekoliko nadaljnjih analitičnih romanov: F. Mariac: Preseance; J. Schlumberger: Un Homme heureux; Georges de Lauris: Germaine Ravenel, mal m a r i e e. Pernette Gille: Un A m o u r, ob katerem podčrtajmo dejstvo, da bi bila gospodična skoro odnesla prix Femina.
Četvorica sledečih naslovov vsebuje neki fatalizem kot skupno vez. Auguste Baillv: Helene Jarry (kornelijanska sramežljivost); Ernest Foissac: Fa* t u m, Ojdipova legenda v moderno dobo presajena, ki je upala na Goncourtovo nagrado kakor tudi Martiala Piechauda genljiva Derniere Auberge. Enaka usodnost preveva pretresljivo zgodbo M e a C u 1 p a Alberta Emila Sorela. V to skupino uvrstimo še Un Coquin od gospe Elie Dautrin, avtobiografske spise, kot Emila Henriota Temps perdus ali Henrika de Montherlant Releve du matin in naposled Eurydice deux fois perdue od Paula Drouota, ki je padel na polju slave.
Dušeslovnega romana mlajši bratec, idejni roman, je slabše zastopan. Ome= nimo Pilori, sramotni oder, kamor pribija Maurice Rostand ženija, žrtev človeške neumnosti; Anatheme Louisa Autina, ki se sočutno sklanja nad dušo  mladega  svečenika,   razdvojenega  po  modernizmu.
Pokrajinski roman se bavi domala samo z vnanjim vsakdanjim bitjem in žitjem. Tu pa tam se pa povzpne nad vso deželo, kakor Ronde des F a u = n e s, kjer Izabela Sandy ovija Pireneje v čar prvotnih bajk; nadarjeni gospo* dični je država naklonila narodno ustanovo za potovanje. Da ga ni povozil vlak v Ameriki, bi bil dobil prvo slovstveno nagrado francoske Akademije rajni Louis Hemon, ki je v Marie Chapdelaine spretno predočil dalj* no francosko naselbino, svojo domovino Kanado. Ožji okoliš objema Joseph de Pesquidoux z narodopisnim Chez Nous, opevajoč običaje in šege po kmetski Gaskonji. V Or des Ruines primerja Ripert današnjo Provenco z Mistralovo. Pozabiti ne smemo Abeilles mortes od Leona Lafagea, Abbesse de Guerande Chaxlesa Le Goffica, navsezadnje pa še Cante* g r i 1, za katerega je ženska akademija prisodila konservatorju Edmondu Escho« lieru nagrado  Femina.
V nasprotju z mladini se mude priletnejši romanopisci še pri bojnih do* živetjih, zasledujoč posledice groznega klanja. Opomnimo na bujne in burne les Pures et les Impures Rosnyja starejšega, na La Resurrection de    1 a    C h a i r,   plemenito,    patetično    dramo   izpod    Bordeauxovega   peresa.
—   510   —
X
Kronika.
X
Veliko nagrado za roman je dosegel Pierre Villetard za nežno, otožno Cha = teau sous les rose s; v mehkobi se mu približuje Paul Cazin z zgovor« nim Humaniste a la guerre, med tem ko tuli na drugem bregu viharni Ouragan (Florian s Parmentier); dočista nespravljiv pa je profesor Louis Dumur v  silovitem   Boucher   de   Verdu n.
Fantastični roman je sila bohoten. Gospa d' Houville je izdala hudomušni, sanjarski Tant pis pour to i; ga. Colette pa nam je poklonila C h e r i. Jean Giraudoux je iznašel nov način pisanja v Suzanne et le Pacifique, kjer paradoksalno stavi dekličjo dušo pred vesoljno brezkrajnost. Navedimo duhovito Souris Japonaise od gospe Rachilde; razborite transpozicije antičnih legend v Etienne Revevi L'Ariane; Pavillon du Mandarin, kjer se zbira prevejana modrost Francisa de Miomandre. Andre Lamande nas je seznanil z zvonkim in zvitim Castagnolom; L'Aventure des 13 filles de Mile d'Oche je moderna mrtvaška fantazmagorija, kjer spominja Francois Poncetton na srednjeveški fabliau, predelan po Edgarju Poeu. Iz podobnega vira se zde zajete jedre novele Georgesa Duhamela, ki najjačje udejstvuje nauk unanimistične struje: Hommes Abandonnes. Paula Moranda Tendres stocks so sveže razjedanke najznačilnejših šeg iz naše razvalovljene dobe. L'Enfant qui meurt je najboljše, kar je po= kazal dosorej BinetsValmer. Louis Artus je zgradil neobično M a i s o n d u Sage,  Gilbert de Voisins pa napisal čudovito   la   Conscience   dans   le
m a 1.
t
Med izvrstne začetnike spadajo Marcel Jouhandeau (La Jeunesse de Theo-phile), Benjamin Cremieux (Le Premier de la Classe), Georges Imann (Les Nocturnes),  Gonzague Truc  (Tiberiade), Louis Aragon (Anicet).
Med kritičnimi zvezki zabeležim samo Suaresov Poete tragique in Jacquesa Boulengera Mais 1'art est difficile, da preidem na zgodo-vinske   spise,  ki  so   večkrat  zanimivejši  mimo   beletrije.
Le Roi Louis XVII (G. Lenotre) je osvetlil zelo zamotan problem. Frederic Masson je obdelal na dramatičen način La Vie et les C o n s p i = rations du general Mallet. Pravielov Assassinat de M. Fuah des oživlja celokupno provincialno življenje za Restavracije. Slovstvenemu historiku bo poseben užitek La Joyeuse Jeunesse de Tallemant des R e a u x, kjer je Emil Magne obudil vso Francijo v dobi preciznosti in Fronde, dočim je Andre Beaunier zasledoval la Jeunesse de Mme de La Fayette in še nekaj drugih eksistenc iz 17. veka. Ob priliki Napo-leonove stoletnice je nastopil Lacour=Gayet s prigodnico mojstrovino Napo« le on, sa vie, son oeuvre, son temps. Ernest Lavisse in sotrudniki so do svetovnega spopada nadaljevali Sočasno Zgodovino kot dodatek ogromni enciklopediji Histoire de France. Vzporedno, toda po drugače nem osnutku stavijo Gabriel Hanotaux in njegovi pomagači Histoire de la Nation Francaise; zadnjič so ji primeknili 1'Histoire des Let* t r e s, segajočo do Ronsarda; tu je novopečeni akademik Joseph Bedier jedro« vito povzel, na kak način je vrnil narodu njegove velike epske pesnitve. Picavet je izbrskal zajetno francosko književnost, pisano v latinščini, Jeanroy pa stika po starofrancoskih pisateljih.
V povestnico in poezijo sega Barresov domoljubni Genie du Rhin. J.sJ. Rousseau je našel novega raziskovalca v Ernestu Sellieresu. Maeterlinckovo razglabanje o našem poslednjem koncu (Le grand Secret) izzveni v Dubois Ravmondov    «ignoramus    et    ignorabimus»,    Bernard    Latzarus    osvežuje    1 e s
—   511    —
X                                                         Nove knjige.                                                          X
Idees Religieuses de Plutarque; Pierre de Nolhac je po 401etnem iskanju raztolmačil v zlati knjigi Ronsard et 1'Humanisme, kako sta moderna umetnost in  sodobni  duh oplojena  po  starodavni  misli in  modrosti.
Opomba. Pričujoče poročilo sem si zamislil kot kažipot ljubiteljem francoske kulture pri nakupovanju knjig. Opiral sem se pri sestavi seznama na le Sennove vsakdanje kritike v La France, na La Press e, zlasti pa na novoletne številke novin: Le F i g a r o, L' Lc 1 a i r i. dr. O prvovrstnih leposlovnih delih nameravam izpregovoriti podrobneje.             Anton Debeljak.
Popravek. V 7. številki se je v črtico «Junak» vrinila groba korekturna na* paka, ki jo izvoli čitatelj popraviti. Prvi stavek črtice se mora glasiti: Poldansko solnce je dremotno sijalo skozi fini jesenski pajčolan, ko sta odhajala iz trga.
¦»*¦¦¦ *»• »•¦»»¦¦»» »M».»«. » - * » »¦»¦¦¦¦¦¦¦»¦¦»*¦«'
Nove knjige.
Uredništvo je prejelo v oceno sledeče knjige (z zvezdico * označene so natisnjene v cirilici):
Andrejev, Leonid. Plat zvona. Novele. Poslovenil Jos. Vidmar. Ljubljana. Tiskovna zadruga. 1922. 132 str. Cena 12 Din, po pošti 1 Din več.
* Collodi. Neposlušni Čira. Priča o jednom nestašnom lutku. Sa 40 slika. Za našu decu po italijanskom udesio Mihailo Dobrič. Beograd. S. B. Cvijanovie. 1922. 144 str. Cena 15 Din.
Farrere, Claude. Gusarji. Preložil F. J=o. Ljubljana. «Jutro». 1922. 201 str.
Gradnik, Alojz. Pot bolesti. Ljubljana. «Jug». 1922. 90 str. Cena nevezani knjigi 10 Din, vez. 13 Din, v usnje vez. s pesnikovim podpisom 50 Din.
Ibsen, Henrik. Gospa z morja. Igra v petih dejanjih. Iz norveščine preložil Vojeslav Mole. Ljubljana. Tiskovna zadruga. 1922. 160 str. Cena 15 Din, po pošti 1 Din več.
Kočevar, F. Mlinarjev Janez, slovenski junak ali Uplemenitba Teharčanov. Šesti natis. Celje. Goričar & Leskovšek. 1922.  142 str. Cena 7 Din.
Niva, lidovy mesičnik obrazkovy. Roč. X. Čis. 4. Za redakci odpovida Fr. V. Pokorny. V Brne.  1922. Na rok Kč. 10-80.
Nušic, Branislav. Gj. Navaden človek. Šala v treh dejanjih. Poslovenil Fr. Go? vekar. Ljubljana. Tiskovna zadruga. 1922. 69 str. Cena 6 Din, po pošti 40 para več.  (Zbirka «Oder».)
RibičičVVouk. Šest mladinskih iger. Trst. Mladinska knjižnica «Prosvete». (Prvi zvezek.)   1922.   111  str.
Sienkiewicz, Henrik. Z ognjem in mečem. Povest iz davnih let. Iz poljščine prevel dr. Rudolf Mole. Ilustracije Olivove. Ljubljana. Tiskovna zadruga. 1923. 64 str.  (1. snopič.)  Cena snopiču 7 Din, po pošti 7 Din 50 par.
Tolstoj, L. N. Narodne priče. Preveo J. Pasarič. Ilustrirao Lj. Babic. Zagreb. Matica Hrvatska. 1922. 142 str. Cena za člane 72 K, za nečlane 88 K.
Verbic Franc. Blagoznanstvo za dvorazredne trgovske šole. Del I. Anorgaiu sko blago. Ljubljana. Kr. zaloga šolskih knjig in učil. 1922. IV -4- 122. Cena 11 Din.
Verbic, Franc. Blagoznanstvo za dvorazredne trgovske šole. Del II. Organsko blago. Ljubljana. Kr. zaloga šolskih knjig in učil. 1921. VI -j- 223 str. Cena 21 Din.
Wendel, Hermann. Von Belgrad bis Buccari. Eine unphilosophische Reise durch Westserbien, Bosnien, Hercegovina, Montenegro und Dalmatien. Frank* furt. Frankfurter Societats^Druckerei.  1922. 144 str.
*-»«*•»»•*»*****••#.
Urednikov   «imprimatur»   4.  avgusta  1922.
—   512   —