Listek.
513
Vabilo. »Pedagogiško društvo« se obrača tem potem do vseh slovenskih učiteljev in učiteljic, takcS tudi do slovenskega razumništva z nujno prošnjo, da bi mu blago-izvolili pristopiti,  ker le tedaj bode mogoče nadaljevati začeto pedagoško-slovstveno delo.
Ako se ozremo na zmoter tega jedinega slovenskega pedagoškega literarnega društva, menili bi, da ga ni učitelja, ni učiteljice, ki bi ne bil njegov podpornik, društvenik, sotrudnik. Žal, da temu ni tak6, in le malo je število društvenikov. Skoro bi mislili, da slovenskemu učiteljstvu ni mnogo do tega, ima li svoje literarno središče ali ne!
Propad našega društva bi bil v nečast učiteljstvu, uspevanje njegovo pa mu bodi v največji in najlepši stanovski ponos.
Tu nam ni treba kazati šele na druge stanove, kateri kar najpožrtvovalneje goje" svoje strokovno znanje. Ozrimo se jedino le na slična pedagoška društva hrvaška, češka, poljska, nemška i. t. d., in dvojimo, da bi našli pri njih mnogo učiteljev — učiteljic — nedruštvenikov. Zato pa ta društva tudi lepo uspevajo in širijo ugled učiteljskega stanu 1 Res, da se naše društvo ne more povsem meriti z jednakimi i ni mi društvi; a temu se takoj odpomore, kadar bi pristopili društvu vsi učitelji in vse učiteljice in deloma tudi sodelovali pri njem , zakaj mnogo tvarine je pri nas še neobdelane, mnogo dela in truda nas še čaka; sosebno nam še nedostaje specijalne metodike in pedagoških  klasikov.
Odbor se ne straši truda in dela, ako le najde duševnih sotrudnikov in gmotnih podpornikov.
Vzdramite se torej, častiti tovariši in tovarišice — brez izjeme! Žrtvujte malo letnino sebi v duševno korist,  stanu pa v čast in  ponos!
Ako bi se slovensko učiteljstvo ne odzvalo v obilem številu temu uljuduemu vabilu, bode najbrž odbor primoran opustiti nadaljno izdavanje »Letnika« in izdajati le še posamne spise, in to tedaj, kadar se oglasi zadosti naročnikov ali društvenikov, oziroma kadar se razproda večina društvenih knjig, katere ima odbor še v zalogi. Z raz-pečanjem teh knjig bi si društvo nekoliko izboljšalo svoje materijalno stanje. Zato za-jedno uljudno  vabimo slovensko učiteljstvo,  da nemudoma seže po teh knjigah.
Najprej namerjamo izdati »Jezikovnega pouka II. praktiški del«, potem »Nazorni pouk«, »Pouk o črtežih v pomnoženi izdaji« in »Na v od za obrtno strokovno risanje« i. t. d. Odbor je pa tudi pripravljen, vzprejemati spise druge vsebine. A tudi izdajanje teh spisov je, kakor rečeno, zavisno od p. n. učiteljstva in se utegne zavleči dotlej,  da se oglasi zahje zadosti naročnikov,  oziroma društvenikov.
Sploh pa prosimo častito slovensko učiteljstvo, naj se blago-izvoli po strokovnih listih izjavljati, kako želi, da bi se odslej uravnalo naše pedagoško-slovstveno društvo.
Letnina iznaša 1 gld. in IO kr. za poštnino. Primerni spisi razne vsebine naj se pošiljajo odboru.
V Krškem, meseca julija   1892.                                                           Odbor.
»Beitrage zur slavischen Fremdv/orterkunde.« Tako se imenuje razprava, katero je priobčil g. dr. K. Strekelj v XIV. zvezku Jagičevega časopisa »Archiv fiir sla-vische Philologie.« To je sedaj že druga zbirka tujih besed v slovanskih jezikih, katero je podal g. pisatelj; prva je izšla v ,,Archiva" XII. zvezku. Upoštevani so zlasti nemški in romanski elementi; med tujkami beremo dobro tretjino besed, ki so navadne v novi slovenščini.  Vsa razprava obseza 43  stranij  in  priča o korenitih  raziskovanjih.
Ein Defraudationsprocess aus dem Jahre 1782. Neutrudni proučevalec domače naše zgodovine, gospod prof. Ivan Vrhovec, priobčil je pod tem naslovom v izvestji novomeške   gimnazije   jako   zanimljive   črtice iz zgodovine   Novega   Mesta,  ka-