CElifE, 24. JUNIJA 1976 — STEVII.KA 25 — LETO XXX — CENA 3 DINARJE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZOL CELJE, LAŠKO/SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Povsem razumljivo je, da ;e današnja številka v znamenju Balkanskih atletskih iger 76 in prav je tako. Nekateri bralci sicer niso navdušeni, če se nam šport preveč »raslesea po ča^opisv, vendar smo tokrat poskrbeli tudi za manj športne ocvirke za vse tisto, kar se je dogajalo ob tekmovanjih, kar ni bilo mogoče videti neposredno na ekranih ali prebrati v dnevnikih takoj naslednje dni. Blimjo se praznični dnevi občin naše celjske regije in ob teh dneh se bomo seveda bolj posvetili njim. Tako bo prihodnja številka v znamenju občine Laško, ki 2. julija p-^aznuje svoj občinski praznik. In ne pozabite — veliko nas je na dopustih, zato primite za pero in mm sporočajte novice iz vaših krajev. Vaš urednik SLG - OGLEDALO DRUŽBE - OBČANI TE - JU Višje, močneje, hitreje — tri besede, ki so karakte- ristične za atletski šport. Celjske balkanske atletske igre so pokazale, da je to res. Mnogi tekmovalci so vzeli vso zadevo na moč resno, saj jih že kmalu čaka največja športna prireditev — olim- pijske igre v daljnem Montrealu. Za marsikoga je bilo prav celjsko tek- movanje zadnja prilož. nost, da s| izbori vizo za Kanado, žal je bilo med jugoslovanskimi atleti naj- več takšnih, ki te prilož- nosti niso izkoristili. Vse skupaj .je šlo narobe tudi Petru Svetu, odličnemu celjskemu atletu, ki mu je ponagajalo zdravje. Na posnetku ga še vidimo v skupini, nato pa zaradi bolečin in dobljenih zdra- vil ni zdržal koraka z n.ji- mi, ampak je zdržal sam s seboj zaradi njegovega pravilnega odnosa do lju- di, ki ga radi gledajo in ceni.jo. Vsaj to bitko .je dobil. KOZJANSKO v drugi polovici aprila je bila v Laškem seja sveta še- stih kozjanskih občin. Na- men sestanka je bil; poiskati kar največ skupnih točk, na osnovi katerih bi se vse ob- čine, katerih pretežni ali do- ločeni deli FK)krivajo manj razvito kozjansko območje, dogovarjale, povezovale in zdi-uževale, da bi čim uspeš- nejše razvijale vse dejavnike za hitrejši razvoj tega ob- močja. Na sestanku je bilo obilo spodbudnih misli in besed, od ugotovitev, da se je tre- ba najprej združiti in poka- zati čvrsto voljo ter pobu- do v krajevnih skupnostih in občinah samih ter tako pridobiti večjo moralno pod- lago za pridobivanje širše družbene pomoči. Paleta pro- blemov, ki bi jih lažje re- ševali združeni, v določene naloge skupno usmerjeni, je bila široko razprostrta. Mor- da je res na videz in za ko- » ga bilo tudi precej prehite- vanja z iskanjem formalnih oblik, toda sklepi, ki so bili sprejeti, so bili jasni. Rečeno je bilo najprej, da je treba poiskati tiste stva- ri in probleme, ki so neiz- podbitno skupnega pomena in v interesu vseh šestih kozjanskih občin. Da bi ne govorili na pamet, naj bi do prvih poprazničnih dni v maju poslali v Laško, kjer je po naključju v tem času predsednik .skupščine tudj predsednik sveta kozjanskih občin, izvlečke iz srednjeroč- nih planov in sicer tiste pred- vsem, ki vsebujejo program- ski razvoj manj razvitih kra- jevnih skupnosti. Na osnovi takih programskih izhodišč bi naj v prvi polovici maja na ponovnem sestanku ugo- tovili strateške cilje za sode- lovanje kozjanskih krajevnih skupnosti, šestih občinskih skupščin med seboj in le-teh do vse slovenske družbe. Bi- lo je takrat celo izraženo upanje, da bi določene pred- loge na ravni sveta kozjan- skih občin še uspeli vgradi- ti v republiške dokumente, kot je na primer resolucija o družbeno-ekonomskem razvo- ju itd. Bilo je zelo spodbudno sli- šati predloge o povezanosti kozjanskih krajevnih skupno- sti v skupščino, ki bi tako z večjo politično močjo ter sa- moiniciativo reševale svoje probleme ob pomoči svojih občin in polagoma nehale bi- ti »varovanec« pod tutor- stvom občinskih forumov. Ta predlog sicer ni naletel pri vseh na enako odobravanje, toda tudi nasprotovanj ni bi- lo. Ideja je bila vsajena in bi lahko / doglednem času pognala v rast. Toda zataknilo se je že na začetku samem. Po podatkih, ki jim imamo na voljo, je sa- mo skupščina občine Šentjur posredovala v Laško dogo- vorjene materiale, predvide- vamo pa lahko tudi, da jih je imela pripravljene tudi la- ška občina. Ponovnega sestan- ka na ravni sveta šestih ob- čin kozjanskega območja ni bilo niti v maju, niti v juni- ju- So ideje, pobude, predlogi postali nezanimivi? Je zdaj, ko je postala družina manj razvitih okoli omizja, ki ga pogrinja slovenska skupnost, manj privlačna, -če te vrstice izzovejo od- govor, je namen dosežen. JURE KRAŠOVEC CELJE ,,BV, By'r BAi Celjske Balkanske atletske igre so končane, naslednje bodo prihodnje leto v Tur- čiji, v .4nkari ali Izmiru. Za- stava balkanskih iger je tako v nedeljo zvečer po letu dni bivanja pri nas odpotovala. V kratkem poročilu lahko zapišemo, da so vsi v en glas poudarjali, da bi zaradi oogo- varjal s predsedniki ko- misij za mednarodne od- nose pri občinskih komi- tejih ZiKS. Tema razgovo- ra v Šempetru je bila o izgradnji materialno-teh- nične baze v razviti so- cialistični družbi. CELJE: IZRAZI SOŽAUA FRANCU SIMONIČU Medobčinski svet ZKS Celje in občinski komite- ji ZKS širšega celjskega območja so izrazili svo.)e sožalje Francu Simoiiiču ob smrti njegove soproge Vinke, znane in prizadev- ne družbenopolitične de- lavke. Sožalje so izrekli tudi medobčinski svet SZDL Celje in občinske skupšči- ne širšega celjskega ob- močja. ŠENTJURSKI KOMUNISTI Na zadnji seji občinske konference ZKS v Šentjurju, kateri sta prisostovala tudi Vlado Janžič, namestnik se- kretarja Izvršnega komite- ja predsedstva CK ZKS in Janez Zahrastnik, sekretar medobčinskega komiteja ZKS Celje, so komunisti ocenili gospodarska gibanja v občini v obdobju prvih mesecev le- tošnjega leta. Ko so ocenjevali obstoječo družbenoekonomsko in politi- čno situacijo v gospodarskih organizacijah so bili mnenja, da nekateri komunisti niso izpolnili pričakovanj. Priča smo nadaljnji izgubi v TOZD »Klavnica« kmetijskega kom- binata v Šentjurju, kar pov- zroča vznemirjenost in zaskr- bljenost med občani. Komu- nisti niso opravili svojega po- slanstva na podlagi ocene ob- stoječega ekonomskega sta- nja ter odločnega nastopa za odpravo nezdravih medseboj- nih odnosov med posamezni- ici v tozdu in skupnih službah. šentjurski komunisti so si zastavili tudi več odprtih vprašanj v vsebinskem uve- ljavljanju neposrednega sa- moupravnega delovanja in ugotovili, da ponekod še ni za- živelo v oblikah skupine de- lavcev, hitrega informiranja in sprejemanja stališč nepo- srednih delavcev. Večjih naložb v letošnjem letu v gospodarstvo šentjur- ske občine ne bo, so poudari- li komunisti na svoji zadnji seji ter v zvezi s tem sprejeli še nadaljnje stabilizacijske ukrepe. Manjše naložbe bodo le v »Tajlimu«, in v Lesni in- dustriji Bohor. Pač pa bo za- sebni sektor kmetijstva reali- ziral številne modernizacije kmetij, kar poteka v skladu s predvidevanji srednjeročnega programa razvoja. Ob vseh vprašanjih, ki siO jih obravnavali na seji občin- ske konference so šentjurski komunisti sprejeli tud vrsto sklepov. Ocenili so, da se mo- rajo v bodoče bolj odgovor- no vključevati v družbeno- ekonomske odnose v združe- nem delu, komunisti na vo- dilnih delovnih mestili v go- spodarskih organizacijah pa sprejeti konkretne zadolžitve in jih tudi realizirati. ZDENKA STOPAR ZK V CELJU Pretekli teden je bila v Ce- lju 29. seja komiteja občin- ske konference ZKS, na ka- teri so čani komiteja ocenili samoupra\'ne i>olitične, de- lovne in gospodarske razme- re v sredinah, kjer živijo in delajo. V svojih razpravah so govorili o konkretnem vplivu Zveze komunistov na odnose v njihovi delovni sredini, oce- nili so uresničevanje temelj- nih ustavnih določil, poveda- li so, kako v njihovih kolek- tivih' potekata akcija za vpis posojila za ceste in pa javna razjprava o osnutku zakona o združenem delu. Tako je član komiteja, sicer zaposlen v štorski železarni povedal, da je v tej veliki delovni or- ganizaciji mnogo članov Zve- ze komunistov na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih in da ima partija v njihovi sredini zelo velik vpliv. Pove- dal je tudi, da so delavci pre- cej zaskrbljeni zaradi gospo- darske situacije zadnjih me- secev, saj ugotavljajo, da sto- rilnost in produktivnost ras teta, ob tem pa padu financ na zmogljivost organizacije. Dva člana xomiteja, zaposle- na v EMO, sta v svojih oce- nah razmer le grobo orisala stanje v tem večtisoččlan- skem delovnem kolektivu Ce- lja. Gospoda-rska situacija se zaenkrat še ni izboljšala, v nekaterih tozdih se izguba celo veča. Ob tem pa sta poudarila, da sta vpliv in vlo- -ga Zveze komunistov v Emu še premajlina, da bi lahko bistveno prispevala k ra2ire- ševanju težkega položaja. Prav tako je majhna tudi odgovornost komunistov, ki velikokrat s svojim vedenjem in dvojno moralo slabo vpli- vajo na delo članstva celotne osnovne organizacije. Sekre- tar komiteja Stane Senlčar je ob koncu njune ocene de- jal, da bo ena naslednjih sej komiteja v celoti namenjena problematiki Ema in pa oce- ni dela komunistov v osnov- nih organizacij tega velike- ga celjskega delovnega kolek- tiva. To sita povzetka le dveh od številnih razprav članov ko- miteja. V vseh pa je prevla- dalo mnenje, da delovni lju- dje budno spremljajo delo organizacije Zveze komuni- stov, še posebej pa uresni- čevanje sklepov, ki jih orga- nizacija sprejme. D. S. KAJ BO Z RAZSTAVO IGRAČ? vtem ko so priprave na deveti sejem obrti in deseto zlatarsko razstavo v polnem teku, se je v pripravah na tretjo razstavo igrač zataknilo. V tem smislu je o proble- mu razpravljal tudi celjski izvršni svet. Čeprav bolj in- formacijsko pa vendar ne brez zavzetosti in stališča. Kolektiv trgovskega podjetja Tkanina kot organizator doslej dveh razstav ip-ač je imel pri lanski prireditvi iz- gubo. In tako v tej delovni sredini menijo, da se nadalj- njih razstav ne bodo lotevali. Še zlasti, če nimajo 2iago- tovila o denarni ali drugačni pomoči. člani izvršnega sveta so sprejeli to novico z obžalo- vanjem. Razstava igrač se je že doslej uveljavila ne samo kot jugoslovanska, marveč tudi kot mednarodna. Celje si je tako zagotovilo domicil za pomembno prireditev. Zato bi bila velika škoda, če bi se tej prednosti odpovedali. Seveda pa je vprašanje, kdo naj nosi tudi materialno od- govornost za izvedbo takšne prireditve, ki ima širši pomen in ni samo podjetniškega značaja. Gre tudi za E>omembno vzgojno prireditev. Navzlic temu, da izvršni svet oziroma občinska skup- ščina nimata finančnih sredstev za pomoč tej razstavi, se bo izvršni svet zavzel, da bi prireditev ostala v Celju. Ta- ko je tudi prav! MB Koordinacijski odbor predsedstva občinske kon- ference SZDL Celje SE ZAHVALJUJE vsem gostiteljem, T02D, OZD, delovnim skupno stim, OO sindikata, družbenim organizacijam, društ- vom in drugim ki so materialno ali organizacijsko so- delovali pri izvedbi letošnje manifestacije »Vlaka brat- stva in enotnosti«. Veliko razumevanje, ki so ga delovni ljudje in ob- čani izkazali s svojo pomočjo in ja\Tio manifestacijo bratstva in enotnosti ter prisrčne gostoljubnosti, je ponovni izraz naše pripadnosti skupnim napKDrom za sodelovanje in nadaljnje poglabljanje bratskih medse- bojnih odnosov v enotni socialistični in samoupravni domovini Jugoslaviji. LAŠKO KJE SI ZDRUŽENO DELO? v Laškem je. bila v po- nedeljek, 21. junija seja sveta za vzgojo in izobra- ževanje, ki so se je, če- prav so bila vabila zanjo odposlana pravočasno, udeležili le štirje od sed- mih članov sveta, tako da je bila seja komajda sklepčna. Dnevni red seje pa je bil zelo zanimiv in bi v največji meri koristil prav predsta\Tiikom iz de- lovnih organizacij, ki bi poslušali temo o pomem- bnosti usmerjenega izo- braževanja za združeno delo. Kje je ostalo devet od enajstih vabljenih predstaTOikov iz delovnih kolektivov laške občine, nam ni znano. Delo\ma organizacije bi morale bi- ti v prvi vrsti zainteresi- rane, da se o poteku na- daljnjega izobraževanja mladih za lastne potrebe dobro seznanijo, saj gre vendar za korenite spre- membe v naši družbi. Se- je bi se že iz lastne za- interesiranosti morali ude- ležiti predstavniki kad- rovskih služb, da bi kas- neje znali pravilno izbi- rati in usmerjati bodoči kader. Poleg tega so na seji ugotovili, da še ni nare- jen in v občinskem meri- lu usklajen program pre- hoda na celodnevno os- novno šolo v občini, kar je tudi treba čimprej na rediti. ^ V naslednji točki dnev nega reda je tekla beseda o ustanovitvi sveta za kul- turo in znanost, kajti te- ga področja ne more po- krivati svet za vzgojo in izobraževanje. V svet pa naj ne bi kadrovali samo tistih ljudi, ki to področ- je dobro poznajo, ampak tudi tiste, ki se za kultu ro in znanost zanimajo m jo žele spoznavati in spremljati, torej odjemal- ce kulture. M. P. GORICA PRI SLIVNICI: ODKRITJE SPOMENIKA Na dan borca, 4. julija, bosta krajevna organizaci- ja Zveze borcev in kra- jevna skupnost Gorica pri Slivnici ob deveti uri do- poldne odkrili pri Heleni spomenik padlim borcem I. štajerskega bataljona in borcem Bračičeve briga- de. Na odkritje spominske- ga obeležja pri Heleni so vabljeni člani zveze bor- cev in nekdanji borci Bra- čičeve brigade. V priredi- tvi bodo sodelovali pri- padniki splošnega ljudske- ga odpora, izvajali pa bo- do tudi kulturni program. Po odkritju spomenika bo pri Heleni tovariško sre- čanje. Kokošar Milan \/OJNIK — SKOPJA VAS USPEL KRAJEVNI PRAZNIK V počastitev krajevnega praznika Vojnika in škofje vasi, je bilo v nedeljo, 20. junija na Dobrotinškovi do- mačiji nad Vojnikom prijet- no slavje, ki so se ga ude- ležili, poleg številnih doma- činov in drugih gostov, še preživeli borci 1. štajerske- ga bataljona, ki se je tu p(xi vodstvom komandanta Fran- ca Rozmana — Staneta, v noči od 29. na 30. oktober u.stavil na počitku. Na pro slavi je o položaju in težavah v prvih dneh borbe spregovo- ril Ludvik Zupane — Ivo. Srečanja se je udeležila tudi delegacija koroških borcev, s katero je krajevna organi- zacija ZZB Vojnik pobrate- na. Po kulturnem programu, ki ga je pripravila šolska mladina so podelili 30 odliko- vanj nekdanjim borcem J« aktivistom. OBRAZI LOJZE NOVAK Tam, kjer se v Vrbnem Voglajna najbolj približa vzpetinam hribovja Brd stoji mlin in žaga kmetij- skega kombinata v šent iurju, ki ju že vrsto let ■upravlja letošnji jubilant Lojze Novak, ki je prav- kar izpolnil šestdeset let. Bolj kot po svojem priim- ku ga v občini poznajo pod imenom Podplašekov Lojz, njegovi znanci in prijatelji pa se bodo ver- jetno njegovemu jubileju čudili, saj Lojz teh let prav nič ne kaže. Lojzova žir>ljenjska pot ni bila prav nič rožnata. Pred vojno je spoznaval gospodarski položaj in ga tudi na lastni koži obču- til, med vojno je parti- zanu, po vojni pa se in- tenzivni vključil v obnovo domovine. Podplašekova družina je bila zelo številna in v hiši se je trlo otrok. Bilo jih je ducat in Lojz ve v šali povedati, da je bilo to- liko otrok pri hiši. da se ni prav nič poznalo na kmečki peči, če je kateri padel iz nje. še vedno je bila na peči kljub temu gneča. Pri očetu mlinarju in Žagarju se je tudi Lojz izučil obrti, katero še da- nes vodi z veščo roko. Delati in pravično živeti so ga učili v domači za- vedni družini, ki je že pred vojno nudila zatoči- šče revolucionarjem. To Nemcem ni ostalo prikri- to, zato so družino — oče- ta, mater in dve sestri pr- vo leto vojne izselili. Fantje so se z domačije raztepli in se pridružili narodnoosvobodilnem gi- banju. Hudi krvni davek je utrpela družina, ko je izgubila dva sinova — Jo- žeta in Franca. Stiki s Celjsko četo in njeno oskr- bovanje v Novakovi gorci v Brdih, kjer je tudi spo- minsko obeležje, je prisi- lilo Lojza, da se je umak- nil na Dolenjsko, kjer je nekaj časa živel v ilegali. Poleti 1943. leta pa se je pridružil borcem Gub- čeve brigade in se z njimi skupaj bojeval vse do os- voboditve. Lojzev nemirni duh tudi po koncu vojne ni poči- val. Aktivno je vodil or- ganizacijo zveze borcev in sodeloval pri vodenju ob- činske politike. Danes so- deluje v organih uprav- ljanja v kmetijskem kom- binatu v Šentjurju, skrat- ka tam, kjer njegova od- ločna beseda lahko tudi nekaj zaleže. Za svoje po- žrtvovalno delo je sprejel vrsto priznanj, med njimi Red zaslug za narod. Me- daljo za hrabrost in ob- činsko nagrado 18. avgust. Zaradi telesnih naporov v brigadah, ki niso bili majhni in zaradi življenj- ske nuje, da ne more ni- koli počivati, je Lojzevo zdravje rahlo načeto. Na- četo, pravimo njegovi pri- jatelji, vemo pa. da to ne pomeni še konec Lojzeve- ga dela. Ob njegovi šestdesetlet- nici pa mu vsi prijatelji in znanci želimo, da bi z ženo Anico, sinovama in hčerko še dolga leta zdrav in zadovoljen užival sado- ve svojega dela. ERNEST RECNIK St. 25 — 24. junij 1976 NOV! TEDNIK — stran 3 KOMENTAR PREPIH V Z«*^S Kako učinkovita je naša mladinska organizacija, je v največji meri odvisno od tega, kakšni mladinci dela- jo v njej in predvsem od tega, kako delajo. Kaj lahko ugotavljamo danes, leto dni po mladin. skem kongresu, ki naj bi bil prelomnica dejavnosti mlade generacije? Mladinska organizacija se je sicer s svojo dejavnost- jo vključila v družbenopolitično življenje. Tudi število članov ZSMS postopoma narašča. Vendar z doseženimi rezultati nikakor ne moremo biti zadovoljni. Saj ugo; tavljamo, da mladina še ni organizirana v vseh sredi- nah, da ni prisotna pri reševanju nekaterih aktualnih družbenih vprašanj, delegatskem sistemu itd. In ne na- zadnje, da se ukvarja preveč sama s sabo. O dosedanjem delu mladinske organizacije v Celju je v ponedeljek kritično razpravljalo tudi predsedstvo občinske konference ZSMS. To pa predvsem zaradi tega, ker smo pred jesenskimi volitvami za novo man- datno dobo. Že danes moramo namreč razmisliti, kdo bodo mladinski delegati in kdo funkcionarji ZSMS. Saj danes ne moremo biti zadovoljni z nekaterimi vodstvi in posameznimi funkcioruirji, ki s svojim delom niso opravičili poslanstm in zaupanja mladine. Marsikateremu voljnemu mladinskemu predstavniku ob sprejemu funkcij ni bilo jasno, da te funkcije niso »častne«, temveč obveza za odgovorno delo. Mnogim je novi položaj zameglil obzorje in jih odtujil od svoje baze. Da te temu tako, govori tudi podatek, da bo po. trebno več kot polovico članov vodstev zamenjati, reor- ganizirati programsko usmeritev občinskega vodstva itd. Veliko mladincev je razočaranih, ker v ZSMS ne naj- dejo tistega, kar so pričakovali. Mnogo pa se jih zaradi nezadovoljstva tudi raje umakne, kot da bi to nezado- voljstvo usmerili v odpravljanje slabosti, vse preveč se sliši za pojave karierizma, rivalstva in celo boja za stolčke med mladimi. Dogaja se tudi da mladinska vod- stva zelo slabo poznajo mlado generacijo, s katero ži- vijo in da se ne odziva njihovim željam in interesom. Delovni programi v predalih, nezdravi odnosi, fraze na jeziku, formalizem pri delu so pojavi, ki jih mladi ne smemo trpeti v svoji sredi. In če je stanje tako, sedaj pred volitvami, če ocena vsaj delno drži, to vsekakor pomeni, da nismo izbrali pravih, da nismo sproti preverjali njihovega (ne) dela. To spoznanje pa moramo imeti pred očmi sedaj, ko bo- mo izbirali nova vodstva. Od ljudi na teh odgovornih mestih je namreč zelo odvisno, kakšno mladino bomo imeli na papirju in kakšno v praksi. VILI KRAJNC IZJAVA NA BAI, KI JE NAMENJENA VSEM CELJANOM USPEH VSEH CEUANOV! V teh nekaj vrsticah, ki jih pišem za Radio Celje in Novi tednik bom poskušal biti do konca odkrit in iskren: Atletika je šport, na kate- rega sem sentimentalno ve- zan polnih 28 let. Poročal sem že s treh olimpiad, vseh evropskih prvenstev od leta 1958 v Stockliolmu do 1974 v Rimu, bil sem na brezšte- vilnih atletskih tekmovanjih sirom po svetu, ali vsako srečanje s Celjem je za me- ne svečanost, radost in po- sebno doživetje. Če izvza- mem moje rojstno mesto Zagreb, je Celje tisto, kjer bi zaradi atletike in neke posebne, intimne atmosfere, z največji)n zadovoljstvom živel in delal. Bil sem prepričan, da bo- do 35. Balkanske atletske igre v Celju popolnoma in vsestransko usjiele. V vsa. kem pogledu. Niti en sam trenutek nisem podvomil v sposobnost cel.jskih športnih in predvsem atletskih delav- cev. To je bila velika šport- na manifestacija, katere se bomo vsi zelo zelo dolgo spominjali z največjim spo- štovanjem, žal istega ne mo rern trditi tudi za rezultate, še posebej naše reprezentan- ce^ ki so milo povedano bili slabi. Takšen odnos do cel j. skega športnega občinstva, ki v atletskih krogih v Jugo- slaviji nima konkurenta, ni niti najmanj umesten. Naši atleti niso izkoristili doma- čega stadiona, odličnih tek- movalnih naprav in velikega spodbujanja številnega občin stva, ampak so nastopali brez volje, odstopali in do- segali slabe rezidtate. Celja- ni si tega niso zaslužili! Za- to obtožujem vodstvo repre- zentance, zveznega kapetana, trenerje in vse tiste, ki so osebne, egoistične interese dali pred interese reprezen- tance in ekipe. To je neod- pustljiva napaka! Kakšna škoda .je, da izvrstni dosežki organizatorjev niso sprem- ljani z adekvatniim rezulta- ti na stezi, zmagami in re- kordi domačih tekmovalcev! Tovariško čestitaim dobrim organizatorjem in atletsko Celje je ostalo dostojno svo- jega ugleda in slave. VINKO LUNCER, novinar Sportskih novosti Zagreb Tudi letos je redakcija Novega tednika in Radia Celje podelila ob koncu tekmovanja kri- stalni pokal najboljšemu celjskemu atletu v državni reprezentanci. Letos ga je dobil Dušan Prezelj za uspeh v skoku v višino. Preskočil .je 215 cm, izenačil svoj republiški re- kord, osvojil drugo mesto in srebrno medaljo. Po sprejetju pokala je Dušan povedal, da ga ni pričakoval (pokala namreč), da je uspeha vesel, vendar pa mu je žal ker ni izpolnil olimpijske norme (218 cm). To je njegova prva medalja na balkanskih igrah in njegov naj-i večji uspeh v karieri. Zdaj. ko je zamudil »vlak« za Montreal pa se bo pospešeno pri- • pravi,jal za evropsko prvenstvo. O Du.šanu, ki je izredno skromen športnik, bomo še pisali. ŽALEC SKRB DELEOACIJAM Pred dnevi so člani pred- sedstva občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva v Žalcu v osrednji točki dnevnega reda svoje se- je razpravljali o uresničeva- nju delegatskih razmerij v občini. Osnova za razpravo je bilo poročilo predsedstva občinske skupščine in sklepi občinske skupščine. člani predsedstva so se strinjali z ugotovitvami iz poročila, ki nakazuje smeri bodoče akci- je. Ta mora zagotoviti hitrej- šo rast in razvoj samouprav- nih delegatskih odnosov. Čla- ni predsedstva so ugotovili, da je treba predvsem poglo- biti stike delegacij z volilno bazo, prav tako pa tudi z vsemi družbenopolitičnimi or- ganizacijami, predvsem pa sindikatom in organizacijami SZDL v krajevnih skupno- stih in tozdih. S tem v zvezi so člani predsedstva občin- ske konference SZDL skleni- li, da bodo vse krajevne or- ganizacije najmanj dvakrat letno obravnavale na zborih občanov poročila o delu svo- jih delegacij. Več skrbi kot doslej bodo namenili tudi sti- kom delegacij za republiško skupščino z delegati občin- ske skupščine. Stališče pred- sedstva pa je bilo tudi, da bo že jeseni treba nedelovne de- legate odiX)klicati in izvršiti nadomestne volitve. V nadaljevanju so člani predsedstva občinske konfe- rence SZDL ugodno ocenili potek akcije za vpis posojila za ceste, dobro pa so ocenili tudi potek javne razprave o osnutku zakona o združenem delu v žalski občini. S. B. PREBERITE Od 1. aprila dalje je v veljavi zakon, po katerem se je treba ravnati pri naročilih vsakršnih uslug ali nabavi materiala. V ta okvir sodijo tudi oglasi oziro- ma naročila za objave, razglase, razpise itd. Dogaja se še vedno, da prihajajo na našo oglasno službo iia- ročila, ki niso »veljavna«. Veljavna niso zato, ker na naročilnici ni napisan tudi način in rok plačila, ki je zaobsežen v omenjenem zakonu. Nočemo biti ne- vljudni in dvomiti v plačilo za storjeno uslugo pri oglaševanju, vendar se moramo tudi mi držati dogo- vorjenega reda, ki ga je potrdil zakon in ki ga mora- mo seveda v prvi vrsti najbolj spoštovati ravno mi, poklicani za to, saj bi v nasprotnem primeru prav se- be v prvi vrsti kritizirali. Prosimo za razumevanje. I-;0^;JICE ^356 VPISOV v konjiški občini je doslej vpisalo posojilo za ceste 2356 vpisnikov. Znesek, ki so ga zbrali, zinaša nekaj več kot tri milijone dinarjev ali 47 od- stotkov predvidenih sred- stev. Več organizacij združe- nega dela je že tudi zaklju- čilo vpis posojila za ceste. Tako so vsi delavci vpisaU posojilo v Ingradu, Kmetij- ski zadrugi, Merxu Celje — obratu Mlin, na Osnovni šoli Zreče, v Pekami in slaščičar- ni Rogla, na SDK, Občinski upravi. Občinskem sodišču, družbenopolitičnih organiza- cijah in v Lambrehtinovem domu.Ob teh organizacijah, ki so v celoti zaključile vpis posojila pa velja omeniti, da je v konjiški občini tudi ne- kaj takih organizacij, ki se akciji vpisa posojila doslej še niso odzvale. To velja predvsem za obe zreški to- varni in za tovarni v Vata- nju. Ko govorimo o vpisu poso- jila v občini Slovenske Ko- njice, moramo ometaiti tudi primer Julke Rusove. Upok> Jenka je stara čez sedemde- set let in živi v malem zasel- ku zunaj Konjic. Pa pride oni dan v tajništvo občinske sku- pščine in položi na mizo dve- sto starih tisočakov. »To je «a ceste,« je dejala Julka Ru- I sova. »Upam, da bo odslej tudi krvini davek manjši!« To je samo eden od prime- rov, ki kažejo na veliko pri- pravljenost nekaterih obča- nov in delavcev nameniti de- nar tja, kjer je najbolj po- treben. In kako bi laihko ob- resti še bolj povečali kot s tem, če bi res zmanjšali krv- ni davek na naših cestah? D. S. ŠENTJUR: TRETJINA VPISANA Vpisovanje posojila za ceste je v šentjurski obči- ni v polnem teku. Od pla- nirane vsote 3,34 milijo- na dinarjev je bilo doslej vpisanih že 1,22 milijona dinarjev. Veliko je podje- tij, kjer so vpis posojila za ceste že stoodstotno za- ključili, dočim so z vpi- som v krajevmih skupno- stih, kjer bodo posojilo za ceste vpisovali obrtni- ki in upokojenci, šele pri- čeli. E. Zdravstveni dom v Pod- četrtku že kaže svojo kon- čno obliko, kakršno mu je določil »Medicoingene- ring« iz Ljubljane. Seveda je do končne faze še da- leč. Tudi kozjanski zdrav- stveni dom je pravkar končan do druge plošče. Vsekakor obetavni po- datki za šmarsko zdrav- stvo, ki pa se jih, na ža- lost, ne moremo v celoti veseliti, saj še vedno ob- staja vprašanje zdravniš- kega kadra. Najbolj kri- tično je seveda v Kozjem, kjer še vedno nimajo zdravnika. MILENKO STRAŠEK 4. stran — NOVI TEDNIK Št. 25 — 24. junij 1976 TOZD RADIATORJEV EMO POKAZALI SO POT Tozd radiatorjev v EMO sodi med najmanjše. V njem 140 delavcev predela letno okoli 5.000 ton pločevine in ustvari približno 70 milijonov bruto realizacije. Kljub temu je prav ta mali tozd danes vzgled vsem večjim, ne le v EMU. Delavci tozda so nam- reč pokazali pot, po kateri se da s skupnimi prizadevanji in dobro zastavljenim ter enotno izvedenim stabilizacij- skim načrtom prihraniti ve- like zneske, gospodariti bo- lje in kljub hudi gospodarski krizi ustvariti dobre gospo- darske dosežke. Kako je de- lavcem tozda radiatorjev to uspelo? Sredi minulega leta so se v tem tozdu morali zamisliti nad zelo resnim položajem. Imeli so nad 10.000 ton ne- prodanih gotovih izdelkov, dober milijon izgube, plana niso dosegli, produktmaost je bila izredno nizka. Polo- žaj se je iz dneva v dan slabšal in zato je bilo treba hitro ukrepati, s sodelova- njem celotnega kolektiva je koordinacijski odbor za sta- bilizacijo v tozdu radiatorjev pripravil analizo stanja, na osnovi te pa se je rodil sta- bilizacijski načrt tozda, v katerem so ugotovili glavne zavore svojemu razvoju, sla- bosti pri delu in izračimali, kako lahko z enotno akcijo prihranijo čim več denarja. OdločiU so se, da je treba zmanjšati zaloge, znižati ma- terialne stroške, z boljšim vzdrževanjem strojev pa po- spešiti proizvodnjo in zmanj- šati pogoste zastoje. Zalog se je bilo mogoče znebiti le s pospešeno pro- dajo. Ugotovili so, da je ta slaba, da počiva na preživeli miselnosti, da bodo kupci prihajali sami in jih ni tre- ba iskati ter spodbujati k nakupom. S spremembo te miselnosti in novo prodajno politiko, ki je bližja kupcu, so v sorazmerno kratkem ča- su uspeli zmaxijšati zaloge na minimum. Nasle±ija naloga je bila v zmanjševanju ma- terialnih stroškov. Tu so bili dosežki še spodbudne] ši. S pazlivejšim rezanjem pločevi- ne so zmanjšali prej 8 od- stoten odpad na 4 odstotke, za 6 odstotkov so znižali stro- ške za energijo, z manjšimi tehničnimi izboljšavami, ki sO jih predlagali delavci in s spremenjeno organizacijo de- la, so zmanjšali zastoje v proizvodnji_ in ob koncu leta ustvarili dobra dva in pol milijona ostanka dohodka. Dosežki iz minulega leta so kolektiv spodbudili, da nada- ljuje s stabilizacijsko aktiv- nostjo danes še bolj poglob- ljeno. Ustanovili so samoup- ravne delovne skupine, ki so dale stabilizaciji v tozdu no- vo injekcijo. Vsaka ima nam- reč svoj lasten stabilizacijski načrt, z različnimi oblikami moralne spodbude in javnih pohval pa so te skupine do- segle enkratno enotnost vseh delavcev v prizadevanjih za stabilnejše gospodarjenje. Re- zultat takšnega dela je, da so kljub gospodarski recesi- ji letos dvignili proizvodnjo za 12 odstotkov nad lansko- letno, še bolj so omejili za- stoje in znižaU materialne stroške. Pri prodajni politiki so šli še korak dalje in da- nes prodajajo tudi izven re- publike, kar je bilo v prej- šnjih letih zanje nedoseglji- vo. Na ravni samoupravnih delovnih skupin so pričeli z akcijo inovacij in pričakuje- jo, da bodo delavci iz skupin letos predlagali več inovacij in izboljšav v proizvodnji kot kdaj koli poprej. Kolektiv tozda radiatorjev je torej do- kazal, celotnemu EMU in tudi drugim, kako je mogo- če s smotrno zastavljenimi in enotno izvršenimi naloga- mi iz stabilizacijskih načrtov gospodariti mnogo bolje in dosegati rezultate o katerih so poprej le sanjali, prav bi bilo, če bi po podobni poti krenili tudi delavci iz ostalih tozdov EMA pa tudi izven te delovne organizacije. BRANKO STAMEJCIC ROGATEC: POSKUSNA PROIZVODNJA Večletni boj Rogatčanov za dislocirani obrat je to- krat zares končan. Neda- leč od kraja že stoji lepo urejeno poslopje, v kate- rem bodo izdelovali kon- denzatorje za tovarno Go- ren.je iz Velenja, ki je obrat tudi postavila. V pr- vi fazi bo zaposleno okoli 80 delavcev, proizvodnja pa bo predvidoma stekla v kratkem. V nadaljni fa- zah se bo število zaposle- nih seveda še povečalo. Po vsej verjetnosti pa se bodo uresničile dolgo- letne želje tudi Bistriča- nom. V Bistrici ob Sotli naj bi Gorenje iz Velenja postavilo tovarno motor- nih škropilnic, za začetek pa bi delali kar v zasil- nih objektih. Nekaj podobnega se obeta tudi Šmarčanom, ki naj bi že v jeseni začeli s proizvodnjo stikalnih naprav. Obrat bo v pro- storih stare šole, investi- tor pa Tovarna stikalnih naprav Maribor. MS KOLEKTIV LAŠKE PIVOVARNE SPET DELOVNA ZMAGA Minulo soboto je bil za ko- lektiv laške pivovarne praz- nični dan. Nova pohiilnica, ki je že nekaj časa bila v po- .skusnem obratovanju, zdaj »redi sezone teče v polnem zagonu. Investicija je tako pri kraju, kar je še treba je ure- ditev okolja in obljubljena »sipodnja cesta« do priključka na Titovo cesto. Da pa bi združili koristno s prijetnim, so se v laški pi- vovarni odločili za delovni za- četek praznovanja. Tako so povabili na zbor kolektiva, ki je bil v začetku, MIRANA HERICA iz Ljubljane, ki je kolektivu v osnovnih črtah govoiril o predlogu zakona o zdniženeni delu. Svoje izva- janje je dopolnil z razmišlja- nji o organiziranosti, samo- upravnih odnosih v okviru združenja HP. O dosežkih kolektiva, zla- sti pa o pridobitvi, ki jo predstavlja za kolektiv nova polnilna z vrsto prepotreb- nih skladiščnih prostorov in dovolj razsežno nakladalno Predsednik delavskega sveta pivovarno Laško Rudi Zelenjak čestita Milici Kačičevi in Dagmar Furlanovi, ki sta delovnemu kolektivu zvesti sodelavki že polnih trideset let. ploščadjo, sta govorila tako predsednik delavskega sveta RUDI ZELENJAK, kot tudi direktor podjetja ing JOŽE STANIČ. K delovnemu uspe- hu je kolektivu čestital pred- sednik občinskega sindikalne- ga sveta MARKO MANFRE- DA. Sklepni del svečanosti je potekal v podeljevanju priz- nanj. Predlog bi bil seznam vseh, ki so dobili za po.seb- ne zasluge pri izgradnji nove- ga proizvodnjsga objekta po- sebna spominska darila. Tre- ba pa je nedvomno omeniti, da imajo v kolektivu dve zve- sti sodelavki, MILICO KAcI- ČEVO in DAGMAR PURU'^- NOVO, ki sta v tem delav- nem kolektivu že 30 let. Nov objekt, o katerem smo v tedniku že pisali, je bil zgrajen iz več ralogov. Prvo je to, da so v stari steklenič- nici komaj zmagovali delo, zlasti v sezoni. Zaradi tega so morale predvsem v tem ob- ratu zaposlene ženske oprav- ljati tudi nočno delo. Temu se bodo zdaj izognili, hkrati pa rešili še vrsto drugih pro- blemov, med drugun tudi vskladi.ščenja embalaže v zimskih mesecih. Po končanem zboru delav- nih ljudi je stekel kulturni prograin, v katerem č>o so- delovali: moški pevski zbor iz Laškega pod vodstvom di- rigenta MILANA KASESNI- KA, gledališki igralec JANEZ ŠKOF in zasebni ansambel JOŽETA RUSA iz Radeč. J. Kr. obvešča cenjene stranke, da CMH od 25. junija dalje že normalno posluje v prenov- ljenih poslovnih prostorih na Titovem trgu od 7. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 11. ure. LAŠKO: POGOSTITEV UPOKOJENCEV Pivovarna Laško priredi vsako leto za svoje upoko- jence ogled pivovarne in no- ve dosežke v njej, hkrati pa pripravi zanje tudi pogosti- tev. Tudi letos so jo pripra- vili, 10. junija, v menzi pivo- varne in jih v novim stekle- ni čnici tudi pogostili s pi- vom, hkrati pa so si ogledali tudi novo polnilnico. Za pozornost, vljudnost in pogostitev so upokojenci Pi- ^varini Laško zeio hvaležni. Poskusna proizvodnja v novi tovarni Gorenja v Rogatcu bo torej stekla. Okolico pa tudi nekatere notran,je stvari še urejajo, tako da je bil začetek tik pred nami. Kot pravijo v Rogatcu, je to v zadnjih letih največja pridobi- tev kraja. M.STRAŠEK GOSPODARSKI KOMENTAR: PiŠE B. STAMEJČlČ DRUŽBENI PLANI ŠE SPISEK ŽELJA Do 7. julija bodo v vseh slovenskih občinah pod- pisali družbene dogovore o temeljih plana razvoja do leta 1980. Ob tem pa se zastavlja vrsta vprašanj, saj se 'etos pndč srečujemo z novo kakovostjo srednjeroč- nega načrtovanja, ki je mnogo bolj konkretno in hkra- ti tudi bolj elastično kot poprej. Enovita ugotovitev ob vprašanju, kje smo trenutno pri sprejemanju družbenih planov je, da v večini ob- čin, celjska je tu izjema, zamujamo pri sprejemanju plana. Ponavlja se stara praksa, ko so v mnogih obči- nah menili, da lahko načrtovanje še počaka in da ne bo mogoče akcije izpeljati v dogovorjenem in že vrsto mesecev zaianem roku. Ob tem se zastavlja seveda vprašanje kakovosti planiranja, saj je odločitev padla in do 7. julija morajo v vseh slovenskih občinah dru- žbene dogovore o temeljih planov sprejeti. Kar zadeva celjsko območje, moramo ugotoviti, da je stanje dokaj urejeno. Velenjčani imajo načrt že nekaj let siprejet, v Celju je družbeni dogovor že pod- pisan, v preostalih občinah pa so tik pred sprejetjem sklepov o podpisu. Kljub temu se sprašujemo, če v nekaterih občinah pod pritiskom, da je plan treba v roku sprejeti, le niso preveč pohiteli in formalnost predpostavili kakovosti v planiranju, če je tako, po- tem velja povedati, da so v občinah krivi sami, saj je bilo časa za kakovostno in smotrno planiranje do- volj. V večini občin, še zlasti pa v celjski, je bil glavni problem pri planiranju seveda zahtevana prestruktu- ralizacija gospodarstva in preusmeritev nosilcev go- spodarskega razvoja na prednostne panoge v sloven- skem gospodarstvu. Ugotoviti je treba, da v Celju sicer načelno ni odporov proti prestrukturaliziranju, da pa dosti dalje od načelnih ugotovitev nismo prišli. Že kar kroničnemu oklepanju in zagovarjanju tradi- cije v proizvodnji se priključuje še vrsta drugih pro- blemov, začenši s kadrovskimi in s pomanjkanjem sredstev. Srednjeročni programi so začrtali osnovne naloge, mnogo več pa bo treba storiti, da bodo delav- ci v delovnih sredinah te programe dejansko vzeli za svoje in večino svojih prizadevanj usmerili k pozitiv- nim spremembam strukture gospodarskih organizacij. Ob pregledovanju srednjeročnih načrtov pa ne mo- remo še mimo ene ugotovitve. Mnogo načrtov je vse- binsko premalo dodelanih in v mnogih primerih gre še vedno bolj za spisek želja kot za konkretno začrtan tn v vseh pogledih izdelan plan razvoja in preusmerit- ve. To je postalo še zlasti jasno potem, ko so o sred- njeročnih programih razpravljale banke in v mnogih primerih ugotovile problematično strukturo investicij- skih načrtov, ki temeljijo preveč na željah in premalo na zagotovljenih virih sredstev. Za ilustracijo le poda- tek, da finančna struktura načrtovanih investicij v večini primerov temelji na 40 odstotkih lastnih sred- stev in 63 odstotkih tujih, pri čemer računajo na 30- odstotno udeležbo bank in 30-odstotno udeležbo tujih partnerjev. Prav ta 30-odstotna udeležba tujih poslov- nih partnerjev pa je še vedno preveč v oblakih in na- črtih in je odvisna predvsem od iznajdljivosti delov- nih organizacij samih. Ko ugotavljamo te pomanjkljivosti pri srednjeroč- nem načrtovanju moramo povedati, da so za »spiske želja«, ki so jih pripravili v nekaterih gospodarskih organizacijah so krive tudi banke. Te so se v proces načrtovanja vključile prepozno in tako je tudi prepoz- no postalo jasno, kaj je realno in kaj so le želje. Povedati pa je treba, da smo v celjski regiji sploh, še posebej pa v celjski občini pripravili dobre načrte, ki bodo solidna osnova za vsakoletno konkretizacijo načrtov v letnih planih in resolucijah o družbenoeko- nomskem razvoju in da, četudi mnogi od načrtov v težavnem gosp>odarskem položaju izgledajo preoptimi- stični, ti niso neuresničljivi, saj optimistično planirsh nje potrjujejo tudi izkušnje zadnjih let. BRANKO STAMEJCIC št. 25 — 24. junij 1976 NOVI TEDNIK — stran 5 KRAJEVNA SKUPNOST STRMEC PRI CELJU CESTA ŽE LETOS? V Novem tedniku smo v eni spomladanskih številk že pisali o proble- mih, ki jih čutijo občani krajevne skupnosti Strmec. Tedaj sem omenjala problem ceste, trgovine v Strmcu in Socki, mrliške vežice v Strmcu, šole v Socki, kulturnega oziroma starega zadružnega doma in kaj bi vse našte- vala. Pa sem se v teh dneh ponovno odpravila tja v strmški konec in poiskala Avguština Goloba, ki je član sveta krajevne skupnosti. Povprašala sem ga, kako so doslej razvozlali nekatere od najbolj zamotanih problemov v kraju. »v naši Icrajevni skupnosti se še vedno v največji meri | zadržujemo okrog proble- ma ceste. Tako ostajajo os- tali problemi skriti v njeni senci. S cesto pa je tako: doslej so nam asfaltirali del poti, ki pelje od odcepa ce- ste proti Dobrni do Strm- ca. Potem pa so dela usta- vili. Povedali =0 nam, da mo- ra cestno podjetje delati v Zagradu kjer pripravljajo vse potrebno zg občinski praznik Vendar pa so nam obljubili, da bodo takoj po 20, juniju z začetnimi deli nadalievali.« »Kako pa .je z denarjem za ] cesto?« »V naši krajevni skupno- sti smo organizirali samo- prispevek, s katerim bi mo- rali zbrati nekaj več kot 30 milijonov starih dinarjev, člani sveta krajevne skupno- sti smo se dogovorili za kri- terije, po katerih bi vsako gospodinjstvo v krajevni j skupnosti prispevalo PO tri- deset starih tisočakov za ce- sto, lastniki avtomobilov po sto, mopedov po trideset in traktorjev po trideset starih tisočakov. S temi samopris- pevki bi tako j^brali ves po- treben denar.« »Kaj pa ostali denar, ki bi ga, poleg samoprispevka še potrebovali?« »Mi smo se dogovorili, da bomo za cesto zbrali tride- set starih milijonov. Ostali del, ki bo potreben pri as- faltiranju, pa naj bi prispe- vala podjetja, ki to cesto uporabljajo m pa občinska skupščina. Obrnili smo se tudi na podjetja, v katerih so zaposleni naši delavci, pa doslej še nismo naleteli na njihoa' odziv.« »Kako so krajani pristopi- 11 k zastavljeni akciji?« »Nekateri so kar kmalu prispevali dogovorjen delež za cesto, drugi pa se pris- pevka otepajo. S tistimi se bomo morali še posebej po- govoriti.« »Kaj pa ostali problemi, ki so v vaši krajevni skup- nosti? Morda bi mi kot pre- bivalec Soške naštel nekaj tistih, ki so vezani na vaš kraj?« Pn nas sta največja pro- blema trgovine in šole. Tr- govina je premajhna, postav- ljena pa je v hišo, ki je v privatni lasti. Tako smo ob- čani popolnoma odvisni od dobre volje lastnika, do kdaj bomo imeli trgovino. In ze- lo bi bilo nerodno, če bi •nam jo lepega dne zaprl. S šolo pa je tako: stara je in napol podrta. Lansko le- to smo krajani sami na no- vo prekrili streho, iz leta v leto jo tudi obnavljamo, pa se še vedno bojimo, da se bo lepega dne zrušila kaka stena na otroke. Menili smo, da bi nam postavili majh- no montažno šolo tu v So- oki, pa zaenkrat še ni nobe- nega glasu o tem.« »In še zadnje vprašan,je. Problemov je veliko, kolikš- na pa je pripravljenost vseh občanov za njihovo reševa- nje?« »Nekaj let nazaj smo ob- čani skoraj vse svoje prob- leme reševali na zborih ob- čanov, zadnje čase pa so zbori zelo slabo obiskani. Vzrok temu je dejstvo, da smo zaradi pomanjkanja sredstev uredili premalo ko- mimalnih in drugih zadev v našem kraju. Vendar pa je pri nas tako. da je skoraj vsak prebivalec vključen tu- di v kak.šno društvo, druž- benopolitično organizacijo, svet krajevne skupnosti ali v delegacijo. In tako mora kljub temu pristopiti k or- ganiziranim akcijam. Tako lahko rečem, da smo obča- ni vsi o vsem obveščeni in da smo tudi vsi, seveda pa so izjeme povsod- priprav- ljeni poprijeti za delo, ko je to potrebno,« DAMJANA STAMEJČIČ Tale napis smo »sneli« z vrat nekdaj izredno priljubljene izletniške točke Rautner na Gorah pri Bistrici ob Sotli. Ne pove dosti, le to, da lačni in žejni obiskovalci tu nima- jo kaj iskati in da bi občin- ska skupščina Šmarje pri Jelšah gotovo vedela kaj več. Da ve, ne dvomimo, saj je navedena tudi telefonska šte- vilka .. . MILENKO STRA.^EK Foto: DRACK) MEDVED KONJICE DRUŠTVO REJNIC Skupnost socialnega skrb- stva v občini Slovenske Ko- njice je imela doslej pod Svojim okriljem čez trideset rejnic za otroke, ki so zara- di različnih vzrokov ostali brez staršev. Odslej pa bo drugače. Skupnost socialnega skrbstva, otroškega varstva, izobraževalna skupnost, pa- tronažna služba in občinski odbor Rdečega križa se nam- reč pogovarjajo o organizira- n/i drušf-va poklicnih rejnic. Vanj pa ne bodo vključene vse rejnice, ki so doslej vzga- jale in redile otroke, ampak Samo tiste, ki bodo izpolnje- vale določene p>ogoje. Ti po- goji pa so: ustrezna izobraz- ba, zadovoljivo zdravstveno stanje, smisel za delo z otro- ki, starost in ustrezni prosto- ri za delo z otroki. Te rej- nice bodo morale tudi v po- .seben tečaj, v katerem se bo- do usposobile za pravilno vzgojo otrok, njihovo prehra- no in nego, strokovno izo- brazbo rejnic pa bodo ustrez- ne službe preko dopolnilnih tečajev še širile. V Konjicah kanijo tako že letos organi- zirati prvi tečaj, v katerega bodo vključili deset rejnic. Le dve od njih pa bosta pri- čeli prihodnje leto z novo obliko dela. To pomeni, da se bosta zaposhh kot poklic- ni rej niči, dobivali bosta stal- no plačo, bili bosta socialno in zdravstveno zavarovani in dobivali bosta tudi redno me- sečno oskrbovalnino za otro- ke. Na skupnosti socialnega skrbstva v Konjicah menijo, da bodo skrbele poklicne rej- nice za štiri do pet otrok, odvisno od potreb po rej- ništvu. Sicer pa je skupnost ravno v teh dneh razposlala v osnovne šole in nekatere druge ustanove anketo, s ka- tero želi ugotoviti dejanske potrebe p>o rejništvu v ko- njiški občini. Kajti v skladu s p>otrebami bo skupnost za- poslila tudi ustrezno število poklicnih rejnic. D. S. TURIZEM - VINSKA CESTA? Del virštanjskih goric, k: postajajo iz leta v leto bolj zanimive 25a obiskovalce. 2al ve za ta prijetni kotiček pre- malo ljudi, da bi se lahko od- ločili za nedeljski obisk. Da bi bila odločitev nekoliko la- žja, vam bomo na kratko opi- sali nekaj izletniških točk, ki jih lahko obiščete, vmes pa skočite na kozarček ali dva pristnega virštanjčana v vir- štanjsko klet na Banovini. Iz Celja ste v slabi uri v Bistrici^ ob SotU, naimogrede pa še skočite v Kumrovec in na Gore. Zlasti zanimive so slednje, ki vam bodo razo- dele celo tisočletje zgodovine. Na povratku boste premaga- li dva ali tri kilometre rna- kadama in se pri Golobinjeku obrnili na levo proti Viršta- nju. Na Banovini vam bo pri- jazna gostilničarka Micka Za- košek postregla z narezkom, morda pa tudi s čim toplim. Nato se bost-e obrnili in mi- mo Golobtnjeka zapeJjali^^do^ Podčetrtka, tam krenili levo in si ogedali še drugo najsta- rejšo apoteko v Evropi t Olimju. Ker boste že malo ut- rujeni, boste skočili še na ka- vico v Atomske toplice, zvr- nila kozarček zdravilne voda in se malo namočili v baze- nu. Ker bo najbrž preostalo le še malo časa, se boste čez Šmarje pri Jelšah vrnili do- mov. MILENKO STRAŠEK FQt^_Q&4GQ MEDVOD. USPEŠNE ADAPTACIJE »v Celju smo lahko ve- seli, da upravlja poslop- je, ki mu je dal podobo znani arhitekt Jože Pleč- nik, kolektiv, ki ima to- likšen smisel za ohranja- nje tega spomenika,« je med drugim dejal gradbe- ni inšpektor celjske obči- ne. In res, poslopje celjske podružnice Ljubljanske banke v Vodnikovi in Sta- netovi ulici je tisto, ki ohranja svoj prvobitni vi- dez. Tudi adaptacije so podrejene v celoti temu načelu. Nič spremeniti, kar je dal Plečnik, Zato tudi tolikšna po- zornost do pročelja. Ob- novitvena dela na proče- lju proti Stanetovi ulici so končana. In to uspeš- no. Nujna so bila pred- vsem zaradi zamakanja za glavnim ometom. Gro- zila je nevarnost, da bi se vse to naenkrat odlepilo in padlo na tla. To se ni zgodilo. In se tudi ne bo. V teku pa so še nekate- ra notranja dela. Uspešna je bila tudi pridobitev prostorov na podstrešju, ki so se naenkrat spreme- nili v lepe delovne sobe. Sicer pa ta dela še niso končana. Njihov potek je odvisen tudi od izprazni- tve nekaterih stanovanj. Sicer pa v Ljubljanski banki računajo, da bodo z vsemi deli na tem ob- jektu končali prihodnje leto. Preureditvena dela pri Celjski mestni hranilnici pa se bližajo koncu. Ra- čunajo, da bodo obnovlje- ne prostore znova izročili namenu jutri, 25. junija. Dela so se tu nekoliko zavlekla predvsem zaradi nepredvidenih težav, ki so se pojavljale ob ugo- tovitvi, da je zgradba zgrajena s silno slabimi materiali. No, konec bo dober in to kmalu. Poslopje celjske podružnice Ljubljanske banke v Vod- niikovi ulici po obnovi pročelja ob Stanetovi uUci. 6. stran — NOVI TEDNIK St. 25 — 24. junij 1976 MLADI MOJSTRI, A JUTRI? Posnetek je z nedavno končanega republiškega pionirskega prvenstva v šahu, ki je bilo v Žalcu. Mnogi od mladih šahistov bodo že čez nekaj let iz malih postali veliki mojstri plemenite igre. Foto: B, S. KOT OBADI v sredo 16. junija je moralo viseti nekaj v zra. ku. Nekateri vozniki so bili kot razdraženi obadi v poletni pripeki pred ne- vihto. Na primer na 10 kilometrih ceste sem imel najmanj štiri imenitne pri. ložnosti za karambol, za- hvaljujoč kamikazam, ki so ta dan vstali prepozno in najbrž z levo nogo po- vrhu. V Laškem pred poslop- jem KZ, na križišču Tito- ve in Kidričeve ulice. Oži- na, ki na cesti s pred- nostjo komaj omogoča srečavanje. Pa ti iz Ki- dričeve nekdo s polovico avtomobila zapre pot za polovico cestišča. Pa to še gre. Po mestu voziš po- časneje . . . Lasje gredo pokonci člo- veku v usodnem Tremer- skem klancu, ki je terjal že več življenj. Na nepre- glednem ovinku, v klanec prehiteva kolono rdeča 101 CE 749-46 in se tik pod vrhom klanca komaj zagozdi nazaj na desni vozni pas, ko že pridrvi nasproti tovornjak. Pa smo spet enkrat imeli srečo, mar ne ... Pri odcepu z glavne ce- ste za Košnico. pri zna- menitem »Jungfrausprun- gu« zagleda v koloni vo- zeči voznik znanko in jo sklene pobrati. Ustavi na voznem pasu in na nepre- glednem ovinku. Vozniki za njim so lahko praktič- no preizkusili, koliko ve- ljajo njihove zavore. Saj pravim, da je tisti dan pritiskalo nekaj k tlom, pa so vozniki bili kot obadi pred nevihtno. In takih dni je vedno več kot onih, ko vse gladko teče. Žal. -ec. ŠMARJE: STRAN S PRAHOM v šmarski občini je v preteklem tednu bilo vpi sanih štirideset starih mi- lijonov posojila za ceste, ki jih je vplačalo 160 de- lavcev. S tem se je akcija za vpis pravzaprav šele začela. Kot prvi v šmarski ob- čini so vpisali posojilo de- lavci SDK in Ljubljanske banke. Prvi so dogovorje- no vsoto prekoračili za 60.000 starih dinarjev. Manj kot 50 % osebnega dohodka niso vplačali ni- kjer. Po zadnjih informacijah bodo v šmarski občini zbrali 739 starih milijo- nov. M. S. SAMOZAŠČITA: STALNA NALOGA Na drugi problemski kon- ferenci občinske konference Socialistične zveze v Celju o nekaterih aktualnih vpraša- njih in nalogah pri nadalj- njem uresničevanju di-užbe- ne samozaščite v občini, so delegati sprejeli številne skle- pe kot akcijsko osnovo vseh družbenih organizanov v ob. čini. Občinski konferenci SZDL pa so naložili nalogo, da mora spremljati in oce- njevati izpolnjevanje spreje- tih stališč in sklepov. V zve- zi s tem je v zadnjem In- formativnem biltenu občin- ske konference SZDL nani- zan potek realizacije nekate- rih sprejetih stališč in skle- pov problemske konference. Tako je zapisano, da je ko- ordinacijski odbor za ljudski odpor in družbeno samoza- ščito že pripravil posvet s predstavniki delavske tmiver- ze v Celju ter se z njimi po. govarjal o vključevanju var- nostne kulture v vse izobra- ževalne programe rednega, izrednega, usmerjenega in družbenopolitičnega izobraže- vanja. Tudi poslovno zdru. ženje Formator Celje je v skladu s sklepom problem- ske konference pripravilo posvet o nadaljnjem uveljav- ljanju družbene samozaščite v poslovanju gostinstva in obrtništva. Osnovne organi- zacije ZKS so v mnogih go. spodarskih organizacijah in krajevnih skupnostih organi- zirale posvete in razgovore za člane vodstev družbeno- političnih organizacij o ures- ničevanju stališč in sklepov druge problemske konferea ce, komite občinske konfe- rence ZKS Celje pa priprav. Ija za konec meseca partij, sko konferenco o nekaterih aktualnih vprašanjih in na. logah pri nadaljnjem uresni. čevanju družbene samozašči. te in v pripravah na splošni ljudski odpor v celjski ob- čini. To je le nekaj uresni, čenih stališč in sklepov z druge problemske konferen- ce SZDL, ustrezni organi pa bodo morali čimprej podrob. no pregledati realizacijo spre. jetih nalog. ŽALEC: SRECA V NESREČI Minuli četrtek se je Ivan Satler, doma iz Gotovelj, pe- ljal s tovornjakom s prikoli- co iz iSiempetra v Žalec. Ko je v Žalcu zavil proti skla- dišču podjetja Gradnja je z vrhom prikolice podrl re- klamni dimnik pred vhodom v podjetje. Dimnik je padel na parkirni avtomobil Marti- ne Bašič s Polzele. Škode je za 40.000 dinarjev. Na srečo v avtomobilu ni bilo nikogar. Tekst in foto: T. TAVČAR VPRAŠANJE JAVNEMU DELAVCU EDU STEBLOVNIKU, PREDSEDNI- KU AMD »SLAVKO ŠLANDER« Vsi vemo, da je AMD Slavko šlander pripravilo v Celju že vrsto zanimivih in uspelih prireditev ter iz- šolalo veliko število voznikov motornih vozil. Kljub temu bi radi izvedeli odgovore na tri osnov- na vprašanja, ki jih večkrat postavljajo občani: 1. Cena šolske ure vožnje voznika kandidata je zo- pet povišana in to na 93 novih dinarjev. Na podlagi česa je formirana takšna cena? 2. Kakšni so delovni pogoji vaših inštruktorjev? To vprašanje F>ostavljamo iz naslednjih vzrokov: ko- liko časa ima voznik inštruktor po končani .šolski uri, da se pogovori s kandidatom in koliko, da pripravi na vožnjo naslednjega kandidata; kakšna je obremeni- tev inštruktorjev, ki (predvsem je verjetno to pro- blematično v poletnih mesecih) neprestano sedajo v avtomobil z neveščimi kandidati in a.li nimajo s tem sJabšega pouka kandida'.i ob koncu dne? 3. Kako daleč je z izgradnjo a\'topralnice, o čemer poslušamo že dalj časa? MILAN SENICAR ŠTUDENTJE V UNIFORMAH A LASJE iN BRADA? LETOS SE ZAČNE V PRA- KSI LTRESNIČEVATI NOV KONCEPT IZ IZOBRAŽEVA- NJA IN VZGOJE MLADINE O VOJAŠKIH VEDAH IN SPRETNOSTIH. Doslej se je mladina le de- loma strokovno in organizi- rano usposabljala za sploš- no ljudsko obrambo. Pouk, možnosti in vzgoja na sploh, pa so bili dokaj različni. Ve- likokrat se je dogajalo, da so nekateri mladinci večkrat obravnavali isto snov, po drugi strani pa je bilo veliko takšnih, ki do svojega 27. le- ta niso bili zajeti v obramb- ne priprave. Namen vzgoje in pouka je predvsem ta, da se mladina moralnopolitično, psihofizično in strokovno usjposobi za us- pešno izpolnjevanje nalog, ki izhajajo iz splošne ljudske obcrambe. Letos bodo vpoklicani v te oblike usposabljanja samo redni študentje višjih in vi- sokih šol. Prihodnje leto pa pridejo na vrsto tudi sred- nješolci. Za vse mladince — študen- te bo vojaško izpopolnjeva- nje organizirano v posebnih centrih pri določenih enotah JLA. Vpoklici bodo prilago- jeni šolskemu letu in izpit- nim rokom. Tako so študent- je letos vpoklicani julija in avgusta v dve izmeni po 16 dni. Na usposabljanju bodo nosili vojaške uniforme s posebno oznako. Vsi mladinci pa bodo pred- hodno tudi zdravstveno pre- gjedani. Letošnji progtam usposat Ijanja mladine po tej metod je zelo raznovrsten, v njen je dovolj časa za strokovn izobraževanje, kakor tudi 2 svobodne aktivnosti. OpravS bodo tudi nekaj streljanj puško, puškomitraljezom, m< tanje bomb itd. Precej čas pa je namenjenega tudi ide; nemupolitičnemu delu in xu po sabljanju. Kaj pa dolgi lasje in brt da? V pravilniku piše, da lasij ne bodo smeli segati čez oi ratnik, brada pa primem skrajšana, da jo bodo lahlJ stlačili v zaščitno masko. Sicer pa velja načelo, i morajo biti mladinci v vs kem pogledu primemo ure> ni. VIKI KRAJU V skladu s 15. in 18. členom samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu Tovarne modne konfekcije TOPER Celje in po sklepu delavskega sveta TOZD Moško perilo razpisuje delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v TOZD MP 1. VODJO PROIZVODNJE Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnje- vati še naslednje posebne pogoje: — da imajo višjo šolo organizacijske ali konfek- cijske smeri in — 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali podobnih delovnih mestih — da so družbeno-politično in samoupravno raz- gledani, moralnopolitično neoporečrn in so doslej pozitivno delovali pri razvoju samoupravljanja — da imajo organizacijske sposobnosti — da pismeno predložijo ustrezen program razvoja službe oziroma svoje osebne poglede na organiza- cijo dela na delovnem mestu in na glavne smeri samoupravnega in vodstvenega delovanja. Za razpisano vodilno delovno mesto je v samo- upravnem sporazumu določeno, da delavski svet delovne organizacije vsako leto preizkusi ali je de- lavec na delovnem mestu uspešno opravil delo in uresničeval naloge in smotre delovnega mesta. Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in s kratkim živ- ljenjepisom na naslov: Tovarna modne konfekcije TOPER — CELJE kadrovska služba — za razpisno komisijo. Rok prijave je 14 dni od objave. Istočasno Tovarna modne konfekcije TOPER Celje razpisuje v šolskem letu 1976/77 naslednje štipendije: POKLICNA ŠOLA 15 štipendij — konfekoionarji(-ke) EKONOMSKA SRiEDNJA ŠOLA 2 štipendiji UPRAVNA ADMINISTRATIVNA ŠOLA 1 štipendija VISOKA EKONOMSKO-KOMERCIALNA ŠOIA 2 štipendiji — finančna smer 1 štipendija — zunanja trgovina PRAVNA FAKULTETA 1 štipendija — gospodarsko pravo VISOKA SOLA ZA ORGANIZACIJO DELA 1 štipendija — računalništvo VIŠJA pru^VNA ŠOLA 1 štipendija EKONOMSKA F.^ULTETA 1 štipendija — plansko analitska TEKSTILNA TEHNIČNA ŠOLA 2 štipendiji — konfekcijska VISOKA TEHNIČNA ŠOLA MARIBOR 1 štipendija — konfekcijska smer VIŠJA KONFEKCIJSKA ŠOLA ZAGREB 1 štipendija Kandidati za štipendije pošljejo svoje vloge na na- slov: TOPER — CELJE — kadrovska služba. K vlogi, ki mora biti izpolnjena na obrazcu 1,65 DZS naj kandidati predložijo: — spričevalo zadnjega letnika in zaključnega izpita oz. potrdilo o opravljenih izpitih z ocenami (štu- dentje, ki so že vpisani) ter frekventacijsko potr- dilo — potrdilo o premoženjskem stanju in dohodkih družinskih članov o družinski skupnosti za leto 2976 — obrazec 0,12 — potrdilo o višini otroških doklad oz, potrdilo, da le-teh ne prejemajo. Kandidati za poklicno šolo — konfekcionarji(-ke) — bodo izbrani s pomočjo iz\'edenih testov, pri ostalih štipendijah pa imajo prednost kandidati, ki stanujejo v bližini organizacije, imajo boljši učni uspeh, so v slabšem materialnem položaju in so otroci iz delavskih in kmečkih družin. Upoštevali bomo vse vloge dospele do 5. julija 1976. št. 25 — 24. junij 1976 NOVI TEDNIK — stran 7 ŠOLSTVO V LUČI SPREMEMB NOVO V GIMNAZUl Reforma celjske gimnazije, ki naj poveže vzgojno-izobraževalni proces t delom v proizvodnji, zagotovi permanentnost izobraževanja, skratka, uvede takšne notranje spremembe, ki bodo mladega človeka usposabljale za samostojno delo, je v času usmerjenega izobraževanja nujna. O tem je tekla beseda s prof. JOŽETOM ROTARJEM iz celjske gimnazije. »Programska osnova v prvi fazi usmerjenega izobraževa- nja bo skupna, zato bo lah- ko novi izobraževalni center, sedanja gimnazija, v okviru 30 odstotkov učnih ur dal poudarek tisti vzgojno - izo- j braževalni vsebini, ki pome- ni predvsem pripravo za ra- zne usmeritve v finalnem izobraževanju v drugi fazi. Za ta del programa je zato primeren takšen koncept j kombinacij vzgojno - izobra- ževalne vsebine, ki izhaja iz jezikovne, naravoslovno-ma- tematične, umetnostne in družbeno-ekonomske usmeri- tve, ki bi bile temelj za izo- braževanje vrsto poklicev v drugi fazi izobraževanja. V tej drugi fazi, v finalnem izo- braževanju, bo preje omenjeni del programske zasnove raz- šiirjen, poleg skupnega vzgoj- no - izobraževalnega progra- ma pa bodo vključeni še specialni programi, ki bodo ozko povezani na ustrezne programe posameznih pokli- cev za neposredno delo in za nadaljnje izobraževanje. V tem smislu bi lahko dajal novi center dokončno izobraz- bo vrsti poklicev tehnikov: elektro, likovni, veterinarski, grafični tehnik in podobno. Za poklice inženirja, profe- sorja, sociologa, politologa, zdravnika in druge, pa bi se študij razširil na več. seme- strOT ter povezal z ustrezni- mi višjimi in visokimi šola- mi. Pri tem bi veljalo pre- misliti, katero višjo šolo bi r skladu z družbenimi potre- bami Po kadru lahko orga- nizirali v okviru novega cen- tra. Zato naj bi novi iaobra- Prof..Iože Rotar ževalni center zajemal pred- vsem družbene veje, jezikov- ne, matematično - fizikabio, biološko - kemijsko smer. Računamo, da bi lahko cen- ter vzgajal kadre tudi za ti- ste stroke, ki jih bodo druž- beno-politične skupnosti po- trebovale in niso zajete v ostale centre, čeprav bodo temelj posameznih program- skih smeri zahteve določene- ga profila poklica, bo potreb- na diferenciacija po zahtev- nosti in sorodnosti poklicev, s tem pa prevzem dela pro- grama, ki ga bodo predvide- le višje in visoke šole. Pri pripravi takšne preob- razbe gimnazije pa se pojav- lja več bistvenih problemov. Tako bo programiranje druge faze usmerjenega izo- braževanja moralo upošteva- ti družbene potrebe, kar bo mogoče doseči le z dogovo- rom s samoupraTOimi insti- tucijami združenega dela v celjski občini in regiji. Pri pripravi predmetnika in učnih načrtov bodo mora- le sodelovati višje in visoke šole, ki bodo morale izdelati predloge za tista predmetna področja in obseg snovi, ki predstavljajo osnovo za štu- dij na teh fakultetah in v ^ ustreznih poklicih. Večji po- i udarek bo treba dati poklic- nemu usmerjanju mladine že v prvih letih šolanja, saj bo novi sistem šolanja omogo- čil bolj premišljeno odloči- tev za poklic. Novi izobraže- valni center bo moral nuditi mladini celjske regije mož- nost, da se usmerja po svo- jih nagnjenjih in interesih, združenem delu pa najširše možnosti za pridoibitev ustre- znega kadra. V prvo fazo usmerjenega izobraževanja se bo pričel vpis v šolskem letu 1977/78, zato se bo izobraževanje v okviru druge faze začelo v letu 1979/80. V tem času, ki je torej na razpolago, bo možno solidno pripraviti tak program vzgo- je in izobraževanja v novem centru, ki bo s kombinacijo kurzne, seminarske in pred- metne organizacije dela omogočil bolj kakovostno iz- vedbo načela individualizaci- je pouka ter preizkušnje zna- nja v praksi. S tem pa bo novi center lahko nadaljeval in še izpopolnil dosedanjo uspešno tradicijo gimnazije v Celju, ki je dala slovenske- mu narodu že veliko ustva.r- jalnih delavcev in borcev za socialistično družbo.« M. P. USMERJENO IZOBRAŽEVA- NJE: SMO STORILI DOVOLJ Pred nami je zaključek prve faze javne razprave o usmerjenem izobraževa- nju. In če ocenimo, kako je doslej potekala razpra- va, bi lahko rekli, da bo- lje, če bi bila povsod te- meljito pripravljena. Raz- prava je sicer stekla ta- ko, kot je bilo dogovor- jeno; v vzgojnoizobraže- valnih zavodih, KS, TOZD in drugje. Vključile so se tudi družbenopolitične or- ganizacije, izobraževalna skupnost in mladina. V razpravi je bilo izre- čenih veliko vprašanj in mnogo pomislekov, spod- budila pa je tudi veliko za- nimanja. Na nekatera vprašanja pa, žal, povsod v razpravj nismo zadostili z odgovori in ponekod so razprave izzvenele simbo- lično, samo zato, ker pač morajo biti. Sicer pa je bila ta faza razprave o usmerjenem izobraževa- nju predvsem informativ- nega značaja. Težak tekst predlagate- lja tez je postal razumljiv šele pK) uvodnih razlagah strokovnjakov, zato so tu- di vprašanja bila temu primerna. Največ vprašanj je bilo postavljenih v smeri kadrovske politike, oblikovanju izobraževal- nih centrov, zagotovitvi materialne osnove ipd. V drugi fazi razprave pa bo verjetno treba od- govoriti tudi na bolj vse- binska vprašanja usmer- jenega izobraževanja. De- loma smo torej z razpra- vami lahko zadovoljni. Vendar le deloma, kajti po sedanjih podatkih raz- prave v vseh sredinah na- še občine še niso zaklju- čene, čeprav je rok že minil. VIKI KRAJNC UUBENSKIM ŠOLARJEM BARVNI TELEVIZOR v pet-ek so se v telovadnici osnovne šole Ljubno zbrali učenci na proslavi v počasti- tev 100-letnice rojstva Ivana Cankarja. Ob tej priložnost: So podelili tudi Cankarjeve bralne značke. Slovesnosti so se udeležiiitudi predstavniki družbeno političnih organiza- cij mozirske občine, med nji- mi tudi predsednik skupšči- ne občine Mozirje Franc šarb, ki je podelil ljubenskim šo- larjem barvni televizor. Tega jim je poklonil član pred- sedstva SR Slovenije Tone Bole. Tone Bole je namreč dobil nagrado časopisa Pavli- ha 7x1 iskrivost in duhovito.st Pri svojem družbenopolitič- nem delu. To nagrado je na- menil učencem v Ljubnem v obliki barvnega televizorja Gorenje, ki mislijo v osnovni Sou Ljubno sčasoma ure- ^ti interno televizijo in je televizijski sprejemnik Pna in najbolj nujna »investicija« v sklopu delova- nja interne televizije. Učenci so se zahvalili za darilo in obljubili^ da bodo darilo marljivo uporabljali Pri svojem učenju. Na sliki Jiiotiv s proslave. M"- D. M. Prizor s predaje TV sprejemnika ljubenski šoli (Foto: M. Božič) PEŠEC V PROMETU Svet za preventivo in vzgo- jo v cestnem prometu pri skupščini občine Celje je pri- pravil dvodnevno akcijo »Pe- šec v prometu«. Akcija je bi- la v sredo in danes, obakrat zjutraj od 5.30 do 7.15 in popoldne od 13.15 do 15.15 na vseh večjih križiščih v Celju. Gre za to, da se pešce opozori, kako se je treba obnašati v vse večjem pro- metu. Sodelovali so vsi čla- ni Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter člani AMD Slavko Slan. der ter ZŠAM Celje, ki so poleg posredovanja opozoril dajali tudi posebne letake, kjer je pisalo zakaj ta akci- ja in kakšen je njen namen. Vsi vemo, da je z novim zakonom, ki je bil sprejet lani, pešec izenačen z osta- limi uporabniki cest, vendar se še prevelikokrat dogaja, da prav pešec tega ne ve in da prihaja do nesreč. O rezultatih akcije bomo še poročali, že tokrat pa naj opozorimo na nasled- nje: nastopilo je poletje in končal se je pouk. Otroci bodo več ali manj sami ho- dili po cestah. Starši jih naj opozarjajo, kako morajo ho. diti, da ne bi prišlo do pro- blemov. Tudi zato pripravlja svet za preventivo in vzgojo akcijo, ki bo v naslednjih dneh, vse pa v cilju ohrar niti človeška življenja. T. VRABL SREČANJE V LAŠKEM MARuT Naključno srečanje v Pivo- varni Laško z Marijo Lokov- šek je bilo, vsaj z naše stra-' ni na moč zanimivo. Verjetno Marija še danes ne misli ta- ko. čakanje dela človeka rado- vednega in jaz, ki sem tisto jutro čakala kolego, ki je hi- tel po svojih opravkih po to- varni, sem opazovala viličar- je, oziroma njihove voznike, ki so z natančno spretnostjo nalagali zaboje laškega piva na tovornjake. Hiteli so iz skladišča do nakladalne ram- pe, kjer je stal tovornjak, kot navite otroške igrače in imela sem občutek, da se sploh nikoli ne bodo zausta- vili. In kar je bilo še naj- bolj zanimivo, na enem iz- med viličarjev je kar .se da spretno obračala ročice tega vozila drobceina ženska dekli- škega obraza. Nekaj časa sem jo opazovala, kako je švigala sem in tja potem pa sem jo le zaiistavUa in jo po- prosila, naj vsaj toliko časa počaka, da jo ujamem v fo toaparat. Komaj sem prošnjo izrekla, že naše Marije ni bi- lo več na viličarju. Izza to- vornjaka, ki ga je še malo prej spretno polnila, je bilo slišati prošnjo: »Nikar me ne slikajte in kjerkoli omenjaj- te, saj se mi bodo ljudje še smejali, češ, ženska je, pa opravlja moški posel.« Verjetno, ne prav gotovo, se Mairija ob teh izrečenih besedah ni niti zavedala, ka- ko cenjena moč je v svojem kolektivu in tudi med svoji- mi moškimi poklicnimi kole- gi-viličar ji, med katerimi je tudi njen mož. Prej delavka v steklenični- ci tovarne, je Marija po us- pešno opravljenem izpitu po- stala izvrstna in spretna vo- znica viličarja. Njeni sodelav- ci so mi kasneje povedali, kajti Marija se ni dala za dol- go odtegniti od svojega dela, da ima v tovarni šest dekle* izpite za viličarje in da so nanje ponosni, saj so izvrstne tekmice svojim moškim kole- gom. No, fotografjo naše Marije sem po nekaj poskusih in prošnjah le uspela napraviti, da jo lahko predstavim še vam, dragi bralci. MATEJA PODJED TURIZEM NAČRTI ZA GRAD Ko smo se pogovarjaU s predsednico turističnega dru- štva na Planini MIHAELO VIDALI o turističnih načrtih do leta 1977 je vedela i>ove- dati, da se skoraj vsi njihovi načrti vrtijo okoli gradu ozi- roma razvalin nekdanjega domovanja planinskih gospo- dov. »Naj kar v začetku povem, da nam bo za vse načrte, ki jih snujemo, zmanjkalo de. narja. Uredimo eno, že se pokaže drugo, ki je potreb- no popravila. Krajevna skup- nost celo zbira prostovoljne prispevke za ureditev gradu, vendar je vse premalo. Vodo že imamo gor, radi pa bi letos napravili še nekaj klo- pi in uredili sanitarije. Či- sto za začetek pa bi morali sanirati razvahne. Z zavo- dom za spomeniško varstvo dobro sodelujemo, a kaj ko oni, niti mi nimamo denarja. Pri nas pa lahko pride celo do nesreče, če se stena, ki gleda na trg, zruši. Pripravljamo tudi nekaj prireditev, vse pa naj bi se opravljale na gradu. Sploh se poleti pri nas poveča ži- vahnost. Prihajajo tudi tujci, predvsem iz Gradca. Gredo Predsednica turističnega dru- štva na Planini Mihaela Vi- dali na grob naše rojakinje Ani- ke Wanbrechtsamerjeve in mimogrede obiščejo tudi grad. Ena turistka je k nam hodila iz Gradca 23 let in je tudi pri nas umrla, stara že nekaj let žez osemdeset. Naš turistični sloves, ki je po vojni zamrl, bi radi spet oživili in to je tudi vse. De. lo turističnega delavca pa je nehvaležno, ker vse pade nanj.« Z. S. 8. stran — NOVI TEDNIK St. 25 ~- 24. junij 19761 IZHODIŠČA ZA NOVO SEZONO SLG CELJE^ DRUŽBENO OGIFDALO Slovensko ljudsko gledališče v Celju že vrsto let, od ustanovitve naprej sledi tokovom družbenega dogajanja, tako kot to delajo vse velike ali manjše gledališke hiše. Posebno zad- nja leta opažamo vse večja prizadevanja za odprtost gledališkega odra — v smislu podružb- Ijanja gledališkega repertoarja. Smo že v času, ko so v gledališču že oblikovali zasnovo repertoarja 1976/77, do katerega bi se morali opredeliti družbeni organizmi v najširšem ob- segu. Zato je svet za vzgojo, izobraževanje, znanost in kulturo pri občinski konferenci SZDL v Celju sklical skupno sejo sveta ter ideološke komisije OK ZKS Celje in ideološke komisije MS ZKS, kjer so se s predstavniki gledališča pogovarjali o predlogu repertoarja za sezono 1976/77. Uvod je podal IGOR LAMPRET, umetniški vod- ja Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, ki je poudaril, da repertoamo sezono, ki je na pragu, vrednotimo predvsem s stališča kontinuitete, s kulturno političnega vidi- ka pa skuša predlog upo- števati dogovorjena izho- dišča samoupravno osveš- čenega, kultivi ranega in človeško bogatega gle- dalca. Kadar se pogovarjamo o novi sezoni, je prav, da se ozremo tudi na pretek- lo sezono, na minulo delo enega leta v gledališču. Brez dvoma je bila minu- la sezona bogata in dokaj uspešna. Kljub očitkom eksperimentiranja. Očitek bi morda samo veljal ter- minski postavitvi Pohuj- šanja v dolini šentflorjan- ski — kljub temu, da je bila to najuspešnejša slo- venska predstava, je se- lektor Stevo žigon ni mo- gel uvrstiti v spored Ste- rijinega pozorja — ker je bilo prepozno — kar se ne bi zgodilo ob drugač- nem časovnem načrtova- nju v gledališču. Največ prahu je v mi- nuli gledališki sezoni dvig- nila predstava Tumorja. V razpravah okoli pred- stave je tekla beseda tudi o slovenski kritiki. O tem pozneje. Ce primerjamo minulo sezono s predlo- gom za novo, moramo ugotoviti, da je predlog novega repertoarja veliko bolj prilagojen razmeram in pogojem dela v ^leda- Ušču. Umetniški vodja Igor Lampret je opozoril na nesorazmerja med po- goji dela in rezultati, ki jih gledališče dosega. Po- vedati namreč moramo, da je upadlo število an- sambla od leta 1974 s 23 na 18 igralcev, ki so iz- vedli 201 predstavo, od tega so bili na 65 gosto- vanjih. V letu so imeli razen nedelj in dopustov samo tri proste dneve ... V minuli sezoni so doseg- li velik uspeh s sodelo- vanjem na Sterijinem po- zoTju, saj je šop napisa- nih poročil o celjskem gledališču iz jugoslovan- skega in mednarodnega tiska debel čez 30 cm. To je zgovoren podatek, ki kaže sicer bolj zunanjo podobo nekega uspeha. Oceno repertoarja ah vrednotenje novega pred- loga so razpravljalci os- vetljevali z vidika družbe- nega vrednotenja gledališ- kega repertoarja in njego- vega vpliva na razvoj sa- moupravne družbe, na ob- likovanje človekove oseb- nosti. Jože Volfand je v pri- merjavi izvedenih del mi- nule sezone kritično oce- nil prikazovanje dramskih junakov (ki jih ni), češ, da so slikani kot sopotni- ki te družbe, kot nekaj, kar ni sestavni del te družbe in da bi več gle- daliških del moralo biti posvečenih takim osebno- stim, ki si v gradnji te družbe prizadevajo s svo- jim delom uresničevati za- stavljene cilje. (Opozoril je na dela, ki gledalca pu- ščajo ob strani, ga bega- jo in ne dajejo kljub od- prtosti vprašanj nobenega izhodišča za pozitivno raz- mišljanje o rešitvi v dramskem delu nakazanih problemov. Ocena repertoarja mora iti v večjo širino. Prema- lo sta ena ali dve seji družbeno političnih orga- nizacij, pa skupščine kul- turne skupščine. Ob oceni i dela gledališča je Emil Roje dejal, da bodo mo- rali znotraj gledališke hi- še več govoriti o svojem delu, ga tudi ocenjevati, poglabljati samoupravni položaj m sproti ocenje- vati svoje delo, ker mora- jo ustvarjalci sami biti pr- vi najbolj kritični do svo- jega dela. <3dnose, ki vpli- vajo na delo gledališča je razdelil na več delov, in sicer na odnos do obis- kovalca, odnos do kultur- ne skupnosti, relacija sa- moupravnega odločanja in režiserja, pisci, nosilci kri- tike, ostala gledališča in lastna ustvarjalna kritika, ter povezovanje z združe- nim delom. Jože Jan, predsednik IS Sob Žalec je podal pred- log, da naj ne bi bili raz- govori o gledališču samo v Celju, ampak v vseh tistih občinskih središčih, ki tudi financirajo gledali- ško dejavnost, da bi se pogovarjali tudi o reper- toarju in ne samo o na- činu financiranja. Pouda- ril je, da ne bi smeli ime- ti občutka, da je gledali- šče nekaj izven dogajanja v regiji. Z.'LKLJUCEK: O predlogi repertoarja smo že pisali, zato ne bi ponavljal naslovov dram- skih del, ki jih bo gledali- šče uprizorilo v sezoni 1976/77. Dejstvo je, da je Slovensko ljudsko gledali- šče v Celju naredilo velik korak naprej v razvijanju in poglabljanju vezi med ustvarjalcem in gledal- cem, da je najbolj široko odprlo vrata občinstvu, da je z oddajo Mi med seboj na ljubljanski TV pokaza- lo, v kolikšni meri se da z razumevanjem in hote- njem pritegniti občinstvo k sodelovanju in koliko je lahko gledališče v res- nici angažirano. V smislu podružbljanja kulture in kulturne akcije je celjsko gledališče nedvomno nare- dilo največ v Sloveniji. Nujno bo treba najti sredstva za ureditev hiše, ki vse manj postaja kul- turni hram (namreč po zunajem videzu hiše, do- trajanosti itd.). Poglobiti pa bo treba sa- moupravne odnose v gle- dališki hiši in utrjevati prakso kritičnega odnosa do svojega dela, kar se sicer v zadnjih letih že občutno uvaja — ker ni- kakor ne bi smeli pristati na to, da so gledališčniki ustvarjalci, občinstvo pa sodnik in kritika. In zdaj še beseda o njej. Ugotov- ljeno je bilo, da ni celo- vita, enostranska in poda- ja svoje ugotovitve zgolj s strokovno estetskega vi- dika, medtem ko s širše- ga družbenega zornega kota ne prispeva svojih zaključkov, opazovanj ali celo pozivov, kar bi bilo seveda nujno. Najbolj razveseljivo je to, da kljub oviram pri delu, finančnem položaju, ki ni zavidanja vreden (čeprav gledališče v okvi- ru kulture in sredstev za- njo v celjski občini uživa občutno podporo) je us- pelo gledališče z reperto- arjem dokazati svojo iz- redno pomembno vlogo družbenega ogledala. In če bi uspele vse kulturne ustanove iti v tako široko soočenje z družbenim do- gajanjem in dialogom z družbo, bi se v kulturnem delovanju, ix)jmovanju in odražanju marsikaj spre- menilo. DRAGO MEDVED ŠENTJUR PRI CELJU II STOLPA SEM Mi 2¥0N.,. s to pesmijo skladatelja dr. Gustava Ipavca je pri- čel koncert šentjurskega mo- škega pevskega zbora, ki je imel v gosteh še mešani pe- vski zbor F. Prešeren iz Ce- lja. Zbora sta koncertirala na prostem v gornjem trgu. Nedvomno so božajoči ve- černi hlad, zvezdnato nebo 1 z navdihom bogate pevske vplivali na zborovodjo Ikš preteklosti prežeto okolje vplivali na zborovodjo, pev- ce in ševilne poslušalce. Prav 'na tem mestu je bilo v lanski jesem posnetih naj- več zunanjih posnetkov tele- vizijskih nadaljevank o živ- ljenju in delu skladateljev domačinov — Ipavcev, ki jih bomo gledali predvidoma na malih zaslonih že letošnjo jesen. Neposredna bližina rojstnih hiš skladateljev z zgodovinskimi obeležji na njih, doprsni kipi skladate- ljev med množico lepotične- ga grmovja in rož pod cer- kvenim obzidjem, mogočni topoli in zasanjana lipa v neposredni bližini nastopajo- čih pevcev vse to je umir- jeno in sproščujoče vpliva- lo na čustveno in glasovno nastrojenost pevcev. Vilhar- jeva »Lipa«, ki &o jo zapeli »Prešemovci« je bila tako mehko modulirana in tako občuteno zapeta lahko samo v tem okolju. Mnenja poslu- šalcev so se ob pesmi mo- škega zbora »Nocoj je en lep večer« strinjala z besedi- lom. .. Vsem nam je bilo toplo pri srcu, ko sta oba zbora tako čustveno prizadeto po- dala prelepe koroške pesmi, ki so nam prav sedaj, ko na- ša manjšina na Koroškem bije zgodovinsko pravičen boj za svoje osnovne pravi- ce še poseijej pri srcu. Zasluge zborovodje Edija Goršiča, ki vadi oba zbora so nedvomno v tem, da je iz precizno našitudiranega programa obeh zborov iz- bral 20 takih pesmi, ki so- dijo v tako zunanjo prire- ditev. E.R. REVIJA ZBOROV V ROGAŠKI SLATINI_ TISOČ PEVCEV Revije amaterskih pevskih zborov na občinski ali med- občinski ravni so že tradicionalne, ponekod so zaživele v pevski praznik Za celjsko področje sta bila znana kot dobra gostitelja Vitanje in Zreče. Letos se je »Področ- no združenje pevskih zborov celjske regije« odločilo za ve- liko revijo v zdravilišču Rogaška Slatina. Odločilna je bila velika, akustična dvorana in številni gostinski obrati za- radi prehrane pevcev." Organizacija se je povsem obnesla po zaslugi marljivih sodelavcev in po prizadevanju pokro- vitelja revije, predsednika Skupščine občine Šmarje, tova- riša Jožka Lojena. Izkazalo se je, da je Rogaška Slatina ne le zelo primerna za revijo velikega formata, ampak da tudi zna in hoče nuditi gostoljubno streho. Na zunaj je bil dogodek zazanamovan s transparenti, zastavami m plaka- ti, na znotraj okusno dekoriran velik oder za nastopajoče zbore. Dve radijski postaji sta postavih mikrofone ter skr- beli za zunanje ozvočenje programa. Podpredsednik Skup- ščine občine Šmarje, tov. ing. Džinovski je pozdravil na- vzoče zbore, zborovodje in poslušalce ter želel nastopajo- čim čim več uspeha. Zvrstilo se je 12 zborov, na popol- danskem koncertu na zaključnem ob 18. uri 9 zborov. Večina zborov je bila moških, en ženski in štirje mešani. Vsega se je torej predstavilo 32 zborov z okrog lOOO pevci. Po zaslugi dobro zamišljenega redosleda so potekali kon- certi brez zastojev, pa tudi obisk je bil zadovoljiv, želeli bi le, da bi pevci v večjem številu poslušali svoje vrstnike ter bogatili svoje glasbeno obzorje z boljšimi ali slabšimi primerjavami. V tej smeri se zborovodje oziroma vodje zborov niso pokazali v najboHši luči. Sicer pa so bili vsi prizadevni, kar so nekolikokrat podčrtali govorniki in člani strokovne komisije. Sestavljali so jo profesorji Peter Li- par, Slavko Mihelčič, Branko Rajšter in Ciril Vertačnik. Na posvetovanju po zaključnem koncertu so analizirali pevske dosežke ter podali strokovno mnenje. Mimo tega so imeli zborovodje priliko kontaktirati s posameznimi člani komisije, ki so jim podrobneje objasnili pozitivne tn negativne dosežke. Glede programov je bilo rečeno, da marsikje šepajo, se togo držijo zaprašenih, neustrenzih pem\i ali pa izbirajo eno- lične skladbe. Bili so primeri, da je zborovodja izbral pre- zahteven program, ki ga je zbor le s težavo zmogel. Hva- levredni so zbori, ki so posegli po sodobnih skladbah in jih nanizali v pestrem zaporedju. šibka stran večine zborov je pevska tehnika, ki sloni na pravilnem pevskem dihanju in izobrazbi glasov, kar daje zboru plemenit zven. V tem pogledu je treba še marsikje temeljito delati, se izpopolnjevati na seminarjih, poslušati nasvete, itd. Kvaliteten prerez je bil zelo različen, od pre- prostih podeželskih zborov do perspektivnih m odličnih. Razveseljivo je, da se je predstavilo lepo število zborov z mladimi, svežimi glasovi in neka^terimi obetajočimi zboro- vodji. Iznad po\T>rečja so se uveljavili: moški zbor slepih iz Celja (zborovodja Pavel Bukovac), mo.ški zbor »Skladate- ljev Ipavcev« iz Šentjurja (zborovodja Edvard Goršič), Svoboda iz Zreč (zborovodja Franci Kovač), moški zbor »Anton Aškerc« iz Šmarja (zborovodja Dibijana Erjavec), moški zbor »Ivan Cankar« — Tabor (zborovodja Milan Lesjak), moški zbor TIM iz Laškega (zborovodja Milan Kasesnik), zdraviliški zbor Rogaška Slatina (zborovodja Franci Plohi), DPD Svoboda iz Celja (zborovodja Vid Mar- čen), mešani zbor »France Prešeren« iz Celja (zborovodja Edvard Goršič) in Komorni moški pevski zbor Celje. Vsi našteti zbori so imeli ustrezen program in osnove dobre pevske tehnike. Z vztrajnim delom bodo imeli lepe j>er- spektive, da se uvrstijo v cvet slovenskih zborov. Mnenje strokovnjakov, zborovodij in poslušalcev je, da je medobčinska revija dobro uspela: realizirana je bila za- misel, mobilizirati vse zbore v regiji, jih stimulirati, jim dati priliko nastopanja v veliki koncertni dvorani, poslu- šati druge zbore, se medsebojno spoznavati ter ocenjevati boljše dosežke. Dovolj snovi za razmišljanje, dovolj spod- bude za nadaljnje načrtno delo! S tem je Področno združenje pevskih zborov izpolnilo eno glavnih nalog za letošnjo sezono. Treba pa bo še mno- go prizadevanja, da bodo zborovodje občutili utrip današ- njega časa. Od njihove delavoljnosti, sposobnosti in vztraj- nosti zavisi rast naših zborov. Menim, da jim smemo zau- pati, da bodo izpolnili naša pričakovanja. Prav bo, če bodo našli pri svojem delu odmev pri najširši javnosti in razu- me\'-anje pri kulturno prosvet-nih organizacijah. BCX)N KUNEJ CESTE OSTANEJO DENAR SE POVRNE št. 25 — 24. junij 1976 NOVI TEDNIK — stran 9 LIMBERG — GRIŽE JUBILEJ IN KRES Pesmi oI» kresu, so peli združeni zbori pod vodstvom prof. Radovana Gobca, škoda le, d» ni bil Limberg poln poslušalcev, Itot je bilo to včasih. V nedeljo popoldne je bilo ▼ griškem letnem gledališču Limberg, savnostno. Lepo urejeni Limberg, ki je žal kot čudovit ambient premalo iz- koriščen, je tudi tokrat lepo sprejel medse svoje goste ter lubilante. Pevsko srečanje ter kresovanje je bilo pripra- vljeno v počastitev 50 letnice griške »Svobode«, 30 letnice ženskega pevskega zbora »Svo- bode Griže, ter 100 letnice rojstva Ivana Cankarja. Na za- četku prireditve je o delu ju- bilantov spregovoril predsed- nik ZKPO občine Žalec Ja- nez Meglic. V prvem delu programa so nastopile najprej jubilantke ženski povski zbor je bil us- tanovljen takoj po vojni, ter vse do danes pridno in zelo vzorno deluje ter nastopa na vseh proslavah, revijah ter samostojnih koncertih. Torej vsem požrtvovalnim pevkam ob njihovem jubileju iskrene čestitke z željo da tako na- daljujejo. Za tem so nastopi- li še moški zbori iz Petrovč, Liboj, Prebolda, Šentvida pri Stični ter mešani pevski zbor tovarne zdravil »Krka« iz No- vega mesta. Po nastopu vseh zborov, se je pričelo kresovanje. Pes- mi ob kresovanju, ter ob sim- boličnem kresu na sredini avditorija, so peli zbori zdru- ženo. pod' vodstvom častnega gosta prof. Radovana Gobca. Vsi, predvsem starejši Griža- ni so bili srečni, da je prišel med njih zopet »njihov« skla- datelj, ki je pričel skladati prve viže prav v Grižah, kjer je pred 4o leti učitelj eva!l. Vsi so se spominjali takratnega kulturnega življenja v Grižah, kjer je Radovan vodil zbor, režiral igre in skladal pesmi. za katere navdih so mu prav gotovo pripomogli pošteni in prijazni Grižani. Mnogi sta- rejši so ob stisku rok s skla- dateljem imeli na ustih me- lodijo njihove najljubše pes- mi, ki jo je morda prav za njih napisal »njihov« sklada- telj. Med lepimi kresnimi pesmi- mi je prijetno bral Cankar- jeve besede Bruno Gorjupev- šek, ves program pa je po- vezoval Tini Goršek. Po programu, ki je bil re- snično prijeten in doživet, kar je v veliki meri pripomogel enkraten ambient letnega gle- dališča, si vsi želimo, da bi takšnih prireditev bilo več In ne samo ob tako častnih ju- bilejih. Letno gledališče Lim- berg, ki so ga jubiianti-svo- bodaši gradili prostovoljno pa naj bi še večkrat vabil kultm-nike, saj so si prav te- ga želeli tisti, ki so ga z entuzijazmom in svojimi ro kami gradili. VOJKO RIZM.\L FOTO E. MASTEN C V vsak dom NOVI TEDNIK VITANJE MORJE JE ZDRAVJE Zakoračili smo v poletje, v čas letnih dopustov in odmora. Ob obisku pri delavcih majhnega kole1d vodstvom režiserja Josipa Kostanjška. Vsa mozirska društva so odslej uprizarjala igre v tej dvorani, in si- cer: 1924: Davek na samce, Požigalec — 192,5: Don Fer- nando. Radikalna kura. Rodoljub iz Amerike — 1926: Divji lovec, Moč uniforme, Domen — 1927: Bratje, Sladkosti družinskega življenja. Vražji Rudi, — 1928: Dom. Stari grehi. Prevarani čevljar — 1929: Lepa Vida, Glavni dobitek. Vdova Rošlinka — 1930: Lovski tat, Peg, srček moj — 1931: Razvalina življenja. Stric v toplicah, Cmošolec — 1932: Darinka, spevoigra Pri ka- pelici — 1933: Ne kliči vraga, Mutasti muzikant — 1934: Revček Andrejček, Henrik, gobavi vitez — 1933: Dva pa- ra se ženita, Vrnitev, Kralj Herod — 1936: Cmi križ pri Hrastovcu, Bele vrtnice — 1937: Mlinarjev Janez, Žup- nik iz cvetočega vinograda — 1938: Žrtev spovecine molčečnosti. Podrti križ, — 1939: Gosposka kmetija, Lo- garjeva sinova. Povodni mož, A njega ni in Roka pravi- ce. Vsa omenjena dela so režirali: Josip Kostanjšek, Ivan Mrevlje, Drago Predan in Franjo Cesar. Manj.še odrske uprizoritve so prirejali tudi v prostorih bivše kaplanije pri cerkvi na malem odru ob raznih prilož- nostih, kakor so bile Prešernov dan, materinski dan. pustni torek, silvestrovo in druge. Leto 1934 je bilo za Mozirjane zelo pomembno, saj je bil v tem letu zgrajen nov sokolski telovadni dom. Otvoritvena predstava na novem odru je bila 1935. le- ta, in sicer Govekarjevi legionarji. Režiral jo je žal že pokojni Drago Predan. Sodelovalo je veliko igralcev in dase.gli so lep uspeh, saj so morali igro večkrat ponav- ljati. Kulise je izdelal Ivan Blažič, slikal pa je Ivan Dečman. Prav zanimivo je ozadje odra s starim trgom Mozirja, kjer je upodobljena kapela, lipa, tehtnica in vodnjak, ki je stal njega dni na sredi trga. V omenje- ni dvorani so uprizorili še: Mariša, Lesena peč. Zakon- ci štrajkajo in Turške kumare. Mnogim starejšim Mozirjanom in občanom širše okolice so še vedno v nepozabnem spominu veličastne uprizoritve na prostem v poletnem času meseca avgu- sta, in sicer v letih: 1934 — Slehernik, ki so ga igrali na trgu pred cerkvijo trikrat. Leto pozneje so kar šest- krat igrali Naše odrešenje (pasijonska igra), in sicer na farovškem vrtu, za cerkvijo. 1937. leta so na istem me- stu igrali Veliki oder življenja in tudi to delo pono vili trikrat. Režiral je Vili Platovšek v sodelovanju s Franjem Cesarjem. Nastopilo je sedemdeset igralcev. K vsem dvanajstim predstavam so ljudje množično priha- jali od blizu in daleč, peš ali na kmečkih voeovih. Pred- stave si je ogledalo okoli petnajst tisoč ljudi. V letu 1938 so načrtovali uprizoritev Shakespearove- ga Hamleta, toda v kroniki piše, »da se zaradi objek- tivnih težav načrti niso uresničili.« Ob tem, ko govori- mo o gledališki dejavnosti v Mozirju, ne smemo mi- mo godalnega in tamburaškega orkestra, ki sta poleg veselic in raznih proslav spremljala tudi gledališke predstave. Leta 1940 je bil dograjen nov kulturni dom — to je sedanja hiša z odrom na mestu, kjer je sedaj kino pro- jektor. V dvorani je bil tudi balkon. Otvoritvena pred- stava je bila 26. decembra 1940. leta, in sicer znana Ske- tova Miklova Zala, ki jo je režiral Franjo Cesar in je v njej nastopalo sedemdeset igralcev. Predstavo so trikrat ponavljali. Naslednje leto so v februarju mese- cu igrali Golarjevo igro Dve nevesti. Ob pripravah m vajah za Fuižgarjevo delo Naša kri, je izbruhnila dru- ga svetovma vojna. Okupator je preprečil in onemogočil vsako kultur- no delovanje za štiri leta. Na obeh domovih je za sa- bo pustil sledove pustošenja, žrtve vojne pa so posta- li tudi nekateri dobri sodelavci in igralci Mozirskega odra. Uničene so bile delno kulise, odrski material, knjige in zapiski, nekaj jih je pa uspelo rešiti (knjige skrite po domovih). Težko pričakovano in priborjeno svobodo je Mo- zirje proslavilo z novim valom kulturnega življenja. OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD 1 AKUPUNKTURA PRI NAS NI VEC NEZNANKA Nimam namena podce- njevati dosežke medicin- ske znanosti, saj so me Bdravniki celjske bolnišni- ce dvakrat rešili smrti, vendar menim, da je že 6as, da odgovorni strokov- ni in politični forumi za- čno resno razmišljati o uvajanju akupunkture v medicino oziroma da pod določenimi pogoji dovo- lijo zainteresiranim zdrav- nikom akupunkturne po- sege pri pacientih, ki to žele. Znano je, da imajo v Sovjetski zvezi in na Ki- tajskem inštitute, kjer znanstveno proučujejo akupimkturo kot metodo zdravljenja in da je aku- punktura na njihovih fa- kultetah obvezen pred- met. Ce nič drugega, po- tem nas že to navaja k razmišljanju, da je ta ve- da že našla mesto v me- dicini in da to ni več do- mena »bosonogih« zdrav- nikov. V času, ko v naših manstvenih ustanovah uvajamo najsodobnejšo medicinsko opremo in metode zdravljenja ter imamo kader svetovnega slovesa, pa smo priprav- ljeni na akupunkturo gle- dati z viška. Ne potrudi- mo se niti toliko, da bi spoznali znanstvene inšti- tute v tujini. Vse prizna- nje pa zaslužijo vojno me- dicinski organi v JLA, kjer Intenzivno proučujejo mo- žnost uporabe akupunktu- re v vojno medicinske na- mene. V njihovi literaturi lahko zasledimo strokovne članke, ki govore, da je možnost uporabe aku- punkture v medicini zelo uspešna. Navajajo tudi bolezni, ki se lahko z akupunkturo zdravijo. Te pa so: migrena, neuralgi- je, glavoboli, psihonevro- ze, gluhonemost, revma- tični artritis, ashialgia lumbago, gastritis, gastro- duodenalni ulkusi, ledvič- ni kamni, akutni zastoj vode, kliniakterij^ steril- nost, herpes, urtikarija, neurodermatitis, itd. Navajajo tudi možnost uporabe akupunkturne metode v pogojih splošno ljudskega odpora,, ker je ea nas še posebnega po- mena. Želim pa še enkrat po- udariti, da je nedopustno, da pri vseh težavah, ki jih Imamo v finansiranju na- šega zdravstva enostavno prezremo poceni in uspe- šno metodo zdravljenja. Investicija v zdravljenje z akupunkturo je minimal- na. Potrebna je samo spe- cializacija zdravnikov in prepričan sem, da se bo- do rezultati pokazali kma- lu, predvsem pa v manj- ši porabi zdravil, nižjem bolniškem staležu, zmanj- šanju invalidnosti, itd. Upam, da je kljub odporu nekaterih zdravstvenih delavcev, uvajanje aku- punkture v anestezijske in terapevtske namene pri nas samo še vprašanje časa. Resnično si želim napredka na tem področ- ju, saj je sedanji konser- vativni odnos do te me- tode nerazumljiv. Zavaro- vanci so hvaležni za ne- nehno skrb in razvoj zdravstvenega varstva, že- lijo pa, da bi uvedli tudi tuje dosežke medicinske znanosti. Menim, da ima- jo pravico to zahtevati. Za uporabo akupunktu- re v medicini se zavze- mam predvsem zaradi lastnih izkušenj, že tri- krat sem imel rano na dvanajsterniku in ne obe- ta se mi nič dobrega, če bo šlo tako dalje. Ko sem lansko leto ponovno začu- til bolečine, sem prosil zdravnika, ki živi in dela v Ljubljani, da naj na meni opravi akupunkturni poseg ter me reši bolečin. Po trikratnih akupunktur- nih posegih ne čutem no- bene bolečine več in lah- ko uživah hrano ter jem vse od kraja, pijem pra- vo kavo in se počutim zdravega. Je mar to auto- sugestija? Za mene je to ozdravitev, kirurški poseg pa naj bi bilo le skrajno sredstvo, v katerega uspe- šnost pa ne dvomim. MARTIN KOLARIC Rimska cesta 4 63270 Laško KONEC MESECA PREKO SOTLE Konec junija bo končan most čez Sotlo, ki bo zgrajen v sodelovanju obeh mejnih občin. LAŠKI RIBIČI TEKMOVALI BERAŠKO CARSTVO Letošnji laški »ribji car« je Vlado Leben iz Laškega, ki mu v tej težki funkciji stojita ob strani drugo In tretjeplasirani Laško, 10. junija, dopoldne: Po Savinji plavajo ribe. Ve- liko rib! Ljudje opazujejo, se zgražajo. Ribiči besnijo. Zvonenje telefonov spominja na vaje SLO. In čemu ne bi smele ribice plavati po reki? — bi vprašal kakšen naiv- než, že res! Vendar pa so te ribice plavale malce čudno, pravzaprav niso plavale: Sa- vinja jih je nosila; z napih- njenimi trebuhi so »paradi- rale« skozi turistično mesto. Senzacija za turiste: Ribe v Savinji, da, ribe! Končno! Žal — mrtve ribe. Zastrup- ljene! Tam izpKJd Celja jih je prineslo. Kdo je kriv? — Cin- karna! O Celje, blagor tebi, ki ti ni treba jemati lastnih odpadnih voda za svoje po- trebe ... Rimske Top., 12. junija, do- poldne: Zbor ribičev, žrebanje start- nih številk in 25adnji napotki tekmovalcem. Kisli obrazi udeležencev in tihi, neizreče- ni odgovor: »Fantje, ribe, ki jih je naplavila Savinja ne štejejo. Treba bo ujeti živo ribo ...« Bntuzijasti in opti- misti so po startnem strelu pričeli srdit boj; boj za na- slov ribiškega carja v tem letu. In nekaj so tudi ujeli. Sicer pa to sploh ni važno, že res, da bi tisti kleni, ki še živijo v Savinji pod Ce- ljem, najbrž živeli tudi v či- sti kislini ali lugu — kar pa spet ni važno. Važno je to, da so uspeli proglasiti ribi škega carja tudi za to leto In to je velik uspeh! — Nek do je nekaj ujel ... Obstaja la je namreč bojazen, da bi tradicionalen in »svet« cere monijal kratko malo odpa del. Zaradi zastrupljene Savi nje, se razume! Srečni car je tudi požiral. Fotografski objektiv je ujel sladiko-kisel nasmeh vladarja, katerega carstvo je revno kot cerkvena miš ... Carja pa le imajo. O, to pa! In tisti, ki mislijo, da so jim v četrtek zadali zadnji, smr- ten udarec, tisti komandosi in diverzantl. (beri: zastrup- Ijevalci) so se pošteno zmo- tili. Sicer težko in sape jim zmanjkuje — pa vendar — dihajo. Laški ribiči še dihajo! Dihajo zato, da s svojo smr- tjo nebi osramotili celotne družbe, ki brezbrižno in ne- zainteresirano dovoljuje, da tako čudovita Savinja umira takoj ko ziapusti mesto Ce- lje! »Veš Celjan svoj dolg? tli- maš nič besed?« BOŽIDAR SLIMŠEK CELJE mmmL MALICE Topel obrok je med ik'. lovnim časom ])ostal ne pogrešijiv in organiziral is prehrana nedvomno daj« rezultate! Malice pa so dok;ij različne, pač odvisno od kraja oziroma gostinske, ga obrata, kjer jih pri- pravljajo, ponekod imajo lastne kuhinje, drugod pa so vezani na gostinske delovne organizacije. Tako je tudi v celjski Žični, kjer za malice skrbi hotel Celeia. V zad. njem pomanjkanju mesa pa so si v Celei privošči- li resnično dragocene ma. Uce. Namreč, pred dnevi so lahko delavci izbirali med toplim in hladnim obro- kom. Tisti, ki so se odlo. čili za hladnega, so pre- jeli kruh, jogurt in dve trdo kuhani jajci. In glej, čudo prečudno! V nekaj več kot dese. tih jajcih so bili ljubki piščančki, oziroma zamet- ki pernatega rodu. Resnična skrb kajne, kako poživiti vsakdanje malice? m. seničar CELJE PRED 50 lETI V dneh, ko so dijaki trtih letnikov celjske ginir zije pričeli s polaganjem zi lostnih izpitov, se je pri zgradbo te šole zbralo ose od dvanajstih maturantov, so zaključne izpite položili tem času pred 50 leti. Ne danji dijaki te šole so nek uric preživeli v prisrčne vzdušju in obujanju spon nov na njihova gimnazijsl leta. m. ŽALEC mu v ŠOLI Telesno kulturna skupnost Žalec v.?ako leto pripravi več TRIM akcij. Znane so akcije hodim, kolesarim, trimčkova planinska pot itd. Te akcije so tudi med šolsko mladino zelo priljubljene. Dosedaj je opravilo akcijo HODIM — povzpeli so se na eno izmed planinskih postojank — 1445 pionirjev. Preteklo nedeljo pa je bila zelo množična akcija KOLEiSARIM. Tudi posamezna SŠD ozi- roma posamezni razredi šol, pripravljajo ločene akcije. Tako je tretji razred osnov- ne šole Nade Cilenšek iz Griž odšel s kolesi na izlet v jamo Pekel. Sami so orga- nizirali akcijo KOLESARIM, ogledali so si Savinjsko do- lino, o kateri so se ravno to leto učili in obiskali podze- meljski svet našega osame- lega Krasa. Prvi razredi iste šole so se odpravili na planinsko postojanko HOM. Za »uspe- šen vzpon« na Hom so pre- jeli značke HODIM, istočas- no pa so sprejeti v Planin- sko društvo Zabukovica. Med pionirji je zelo pri. ljubljena Trimčkova planin- ska pot, to je pot, ki jo or- ganizira TKŠ Žalec in vsako leto obsega del Savinjske planinske poti. Letos poteka po Dobrovljah. 287 pionirjev je že letos opravilo to pot, spoznali so osameli Kras, na Dobrovljah so obiskali spo- menike iz nOB in spoznali del naše domovine, ki vsako leto pritegne več obiskoval- cev. Najbolj množično so se akciji odzvali pionirji osnov- ne šole Vransko, saj jih je kar 115 opravilo to pot. FRANC JEŽEVNIK 4AŠ KRAJ ® ŠENTJUR: MELIORA- CIJSKA DELA Delo kmetijske zemljiške skupnosti, ki skrbi za zemljiško politiko v ob- čini, je zelo obsežno. Je pobudnik proiz\'odnega sodelovanja med družbe, nim in zasebnim sektorjem, sodeluje pri vseh urbanističnih načrtovanjih ter usmerja in izdaja izjemna grad- bena dovoljenja. Ker pa se v zadnjem času v občini veliko gradi in se na ta način kme- tijska zemljišča izgubljajo, bodo v bo- doče usposabljali za gradnjo zamo. čvirjena zemljišča, katerih je v šen- tjurski občini kar 780 hektarov. Me- lioracijska dela v marjjšem obsegu se .v naselju Tmovec že pripravljajo. I E. R. • DOBJE — ŽIVAHNI AMATERJI v nedeljo so v Loki pri Zusmu gostovali igralci amaterji iz Dobjega, ki so z ljudsko igro PERNJAKOVI za- ključili mesec kulture v šentjurski občini. To pa je bila hkrati tudi pre- mierska predstava dramskega dela, katerega so igralci — entuziasti pri- pravljali več kot pol leta. Z njo mi- slijo gostovati p>o okoliških krajih, uprizorili pa jo bodo tudi v Dobj\z, " pod milim nebom, kjer oder že stoji. Ob vsej tej dejavnosti pa se pri- pravljajo tudi že na oddajo POKAŽI KAJ ZNAŠ, ki bo 8. avgusta in vabijo že danes vse amaterje, naj se pripraj* vijo na avdicijo. Z. S. ® SLADKA GORA: SAMOPRISPEVEK Občani krajevne skupnosti Sladka gora se že nekaj časa pripravljajo na izvedbo samoprispevka za moder- nizacijo cestišča Mestinje—Lemberg— Sladka gora—Pečice. Le tako bi lahko uredili dostop do svoje krajevne skup- nosti, ki je trenutno povezana s pre- cej slabim makadamom. Če bo ostalo ie kaj denarja, odvisno seveda od pripravljenosti občanov, bodo postavili tudi novo mrliško vežico, ker je seda- nja dotrajana in neprimerna času. ms • ŽALEC: KOMU PLAKETE? Predsedstvo občinske konference SZDL v Žalcu je na svoji zadnji seji razpravljalo o predlogih za podelitev plaket in nagrad žalske občine, ki jih bodo podelili ob letošnjem občinskem prazniku U. julija v Letušu. člani predsedstva so obravnavali 7 predlo- gov za nagrade posameznikom in 11 predlogov za nagrade društvom in organizacijam. Za plaketo in nagrado so člani predsedstva izoblikovali pet predlogov, in sicer za dva posamez- nika in tri društva, medtem ko'so za štiri gospodarske organiz-acije predlo- žili podelitev plakete. Svoje predloge so posredovali iavršnemu svetu občin, ske skupščine. -čič- » CELJE: PRVI ŠOLSKI DAN Na osnovni šoli Slavka Šlandra v Celju so pred iztekom šolskega leta organizirali pi'vi šolski dan za otroke, ki bodo v jeseni posedli v klopi prvih razredov. Ta za otroke še kako po. memtfen in težko pričakovani dan si bodo bodoči šolarji prav gotovo trdno vtisnili v spomin, saj so jim sedanji prvošolčki skupaj s svojimi učitelji- cami pripravili nadvse prisrčen spre- jem s kulturnim programom. Reciti. rali so, peli, pripovedovali in tako po- kazali, kaj vse se v šoU naučijo, kaj vse že znajo. šola bo v jeseni na široko odprla vrata 80 novincem, od katerih jih je bilo 43 vključenih v Vzgojnovarstvene Ustanove, vsi pa so uspešno končali malo šolo, kjer so se že srečali z de- lom, ki ga bodo v šoli nadaljevali. Igrače bodo nekoliko samevale, zame. njale jih bodo knjige in zvezki. Ven- dar pa jim v šoli ne bo zmanjkalo razvedrila, niti resnega dela, tako so Skozi program zagotavljali nastopajoči i>rvošolčki. F M. P. • KONJICE: OTROCI ŽE LETUJEJO V ponedeljek je odpotovalo iz Slo- venskih Konjic v Izolo prva izmena otrok, vključenih v letošnjo počitni. ško kolonijo. Do konca poletja pa se jih bo zvrstilo še pet, saj je prijavlje- nih otrok 285. število narašča iz leta v leto, kar pomeni, da se otroci v organizirani koloniji na morju dobro počutijo in da tudi starši tem obli- kam letovanja popolnoma zaupajo. Le. tovanje konjiških otrok je letos orga- niziralo več interesnih skupnosti, med njimi skupnost socialnega skrbstva, otroškega varstva, izobraževalna skup- nost in skupnost zdravstvenega var- stva. Vendar pa v Konjicah kljub te- mu ne bi mogli organizirati kolonije za tako veliko število otrok, če ne bi naleteli na veliko razumevanje neka- terih večjih gospodarskih organizacij, ki so prispevale tudi po 20.000 dinar, jev za kolonije. Med njimi velja ome- niti Konus, Kovaško industrijo. To- varno kovinskih izdelkov in LIP, manj. še vsote pa so priložile še nekatere druge organizacije. Konjiški otroci bodo letovali v IzoU ki PuntažeU pri Puli. V obeh koloni- jah se jim bodo pridružili tudi otroci iz laške in šmarske občine, ki same nimajo lastnih kolonij, deloma pa so- delujejo pri financiranju vzdrževalnih del vseh konjiških kolonij. D. S. • ŠENTJUR: MANJKA ŠOLANIH LJUDI v zadnjem času se je veliko štu- dentov iz šentjurske občine odločilo za študij na visokih in višjih šolah. Dobivajo tudi štipendije, kar je plod načrtne kadrovske službe. Izobrazbena struktura je trenutno v šentjurski občini pereč problem, kar je nedavno i;igotovila kadrovska ko- misija pri skupščini občine Šentjur. Od 2285 občanov, ki so zaposleni v občini ima namreč fakultetno izobraz- bo le 45 delavcev, z višjimi šolami je 81 občanov, s srednjo 264, visokokva. lificiranih delavcev je 50, poklicno šolo pa ima 638 občanov. Polkvalifi- ciranih delavcev, ki so zaposleni v šentjurski občini je 122, brez kvalifi- kacije pa je kar 1075 občanov, kar je skoraj polovica vseh zaposlenih. • LATKOVA VAS: NOV GASILSKI AVTO Gasilsko društvo Latkova vas pri Preboldu sodi med najbolj organizi- rana prostovoljna gasilska društva v žalski občini. Da pa bi lahko svojo dejavnost še pospešili, so dobili v ne- deljo nov avtomobil, ki je veljal okrog 9 starih milijonov. Zelo vspodbudno pri tem je, da so večino denarja zbra- li krajani te majhne vasice, ki ima kar dve prostovoljni gasilski društvi, sami, del pa je prispevala samouprav- na občinska interesna skupnost za varstvo pred p>ožari. Aktivni člani GD Latkova vas ima- jo za vnaprej v načrtu še razširitev mnoeo premajhnega gasilskega doma. EDI MASNEC ©ŠMARJE: ZELENA LUČ ZA GASILSKE DOMOVE Potres, katferega rane se še dolgo ne bodo zacelile, je pustil sTOje sledove na šmarskih gasilskih domovih. Doma- la vsi objekti so bili poškodovani in tako so gasilci ostali brez prostorov, v nevarnosti pa so bile in so še gasil- ske naprave. Ker je že kar precej časa m.inilo od ix>tresa, se stvari že nekoliko spre- minjajo in tako so prišli na vrsto tudi gasilski domovi. Predvidevajo, da bodo še v letošnjem letu izgradili domova v Šentvidu in Mestinju (načrti bodo kmalu pripravljeni), v Kostrivnici že grade (in kar je najvažnejše: prizadev- ni kmetje delajo sami opeko, prispe- vali pa so tudi gradbeni material) in upajo, da bo letos pod streho. V Le- sičnem so si gasilci že zagotovili nekaj kvadratnih metrov v prostorih kultur- nega doma, ki ga že grade. In še novica: Rogatec je dobil novo cisterno. ms ŠOLARJI V GOZDU Učenci osnovne šole Ivan Kovačič-Efenka iz Celja so si v tednu gozdov ogledali gozd- no drevesnico v šmartnem, imeli so predavanje v šoli, ki ga je vodil strokorai us- lužbenec tega podjetja in jim jn predvajal film »Poklici v gozda rst-vu«. Potem so učenci v šoli pisali nalogo z naslo- vom »Gozd je naše zdravje«. Kaj je napisala Andreja Košutnik, učenka 4. razreda: Prejšnji teden je bil teden gozdov. Moj očka je imel tu- di predavanje. Na GG Celje Imajo film, ki smo si ga da- nes ogledali. Film predstav- lja delo gozdnega »'elavca. športni dan smo izkoristili za ogled gozdne drevesnice pri šmartnem. Skratka, veli- ko smo se učili o gozdovih In vemo, da ,ie v gozdu zdra- vje. Gozdovom v Sloveni,)i gro- zijo tudi nevarnosti. Vsak nepreviden kadilec lahko za- neti požar. Pa tudi razni hro- šči so jim nevarni. V šoli smo se učili, da je eden naj- bolj nevarnih škodljivih hro- ščpv smrekov lubadar. Uni- ču.je smreke in jelke. V »gozdnem bontonu«, ki nam ga je preskrbel očka piše. da ne smemo poškodo- vati kažipotov, uničevati goz- dnih rafltlin, kuriti, puščati smeti in podobno. Vsi vemo, da nam gozd prinaša zaslužek in koristne surovine. Da se bo nepoško- dovan ohranil še napifej, ga pogozdujemo. Mlada dreve- sca gojimo v drevesnicah in jih nato presadimo v gozd. Gozd je tudi naš dober za- ščitnik in »čistilna naprava«. Gorske vasi varuje pred pla- zovi, čisti zrak, človeku slu- ži za oddih. Najlepše izletne točke so navadno tam, kjer je gozd. Tudi bolj zdiavo je biti doma ob gozdu, kot v zasmrajenem mestu. Tako smo po nekaj predava- njih le prišli do spoiinauja, da je gozd naše bogastvo in da ga moramo varovati. VELENJE: TEKMOVANJE ŠOFERJEV Preteku teden je bilo v Ve- lenju regijsko tekmovanje v okviru proslave Zveze šofer- jev in avtpmehanikov v spret- nostni vožnji z osebnimi av- tomobili. Sodelovali so pred- stavniki šoferskih združenj iz Celja, Laškega, Nazarij in Velenja, tekmovanje pa je or- ganizirala ZŠAM Velciije. Ekipno so imeli največ us- peha Celjani pred Laškim in Velenjem, med posamezniki pa sta se najbolj izkazala Franc Slatina (do, 1000 ccm) ZŠAM Laško ter Slavko Ila- cin (nad 1000 ccm) ZŠAM Celje. Tekmovanje se oo na- daljevalo 7 avtobusi v Ce- lju 26. junija. JOŽE MIKL.\VC PREDLOG POŠTI Pred glavno pošto v Celju sta dva poštna nabiralnika, desni je rumene barve, levi zelene. Nekoč je bil ob teh nabiralnikih tudi napis, da služi rumeni nabiralnik za medkrajevni promet, zeleni za krajevni, torej za celjsko območje. Zakaj tega ni več, ne vem, pa bi poštno upravo to ne stalo mnogo, seveda, če ji ta- ka delitev pošte po nabiral- niki sploh še kaj služi. Pa- metno bi tudi bilo, če bi na samih nabiralnikih bila na- vedena poštna številka Celja, ker se teh številk, uvedenih v pomoč pošti, še ne poslužu- jejo. HERMAN MUSEC, Celje MALA ANKETA POSTALI BOMO šolsko leto se je izteklo in učenci so se znašli na pragu tako težko pričakovanih počituic. Kakršnekoli že bodo ali kjerkoli jih bodo učenci preživljali, bodo vsa- kemu prav gotovo prinesle Vaj lepega, vznemirljivega. Še pobesno velja to za učence osnovnih šol, ki so te dni zaključili osemletno šolanje. Marsikomu bodo mor- da šele počitnice prinesle odločitev: kam zdaj? To vpra- šanje, kam po osnovni šo^.i, srno ob zadnjem obisku na osnovni šoli Bratov Dobrotinšek v Vojniku zastavili učencem osmih razredov. In — nismo jih našli nepri- pravljene. VALERIJA SKAZA, 8. razred: »Zdi se mi, da se je to šolsko leto izteklo hitreje kot vsa druga. Morda prav zato, ker je vseskozi v nas tičala mi- sel, kam po osnovni šoli. Odločitev nikakor ni lah- ka. O naših željah po na- daljnjem šolanju ali zapo- slitvi smo se skozi vse leto veliko pogovarjali ne samo mi učenci med se- boj, ampak tudi z našimi učitelji, ki so nam v mar- sičem znali svetovati in nam pom.agati s predlogi in nasveti. Jaz sem se že odločila — postati želim medicinska sestra. To je moja želja že iz otroških let.« STOJANKA VENGUST. 8. razred: »O mojem na- daljnjem šolanju, oziroma o odločitvi za bodoči po- klic sem veliko razmiš- ljala. Zdaj vem — odlo- čila sem za poklic medi- cinske sestre. Ta poklic me veseli že iz otroških let in vesela sem, da je še vedno tako. Z mojo od- ločitvijo so zadovoljni tu- di starši in učitelji v šoli. Če bo šlo vse po sreči, bom dobila kadrovsko šti- pendijo, tako da moje šo- lanje le ne bo prevelika obremenitev za starše. Pred mano so še lepe po- čitnice, potem pa me ča- kajo velike in odločilne spremembe.« JURE FERLEŽ, 8. raz red: »Všeč so mi stroji in to že kar od ranih otroških let. Seveda sem mnogo premišljal, kam po osnovni šoli, vendar je bi- la želja, da bi postal stroj- ni tehnik v meni vseskoza prisotna. Zato mislim, da je moja odločitev, da poj- dem na Tehniško šolo, pravilna. Tako mislijo tu- di moji učitelji v šoli in tudi starši so z mojo od- ločitvijo zadovoljni, čaka me veliko novega, a tudi zanimivega dela. Upam, da se mi bo moja želja izpolnila in da mi šola ne bo delala težav.« PETER VRISK: »Rad imam naravo, zanima me vse, kar je v zvezi z njo. Moja največja želja je, da bi postal biolog. Vem, da me čaka še veliko trdega dela in veliko let študija. A poskusiti velja, ker upam, da bodo z dobro voljo in požrtvovalnostjo premagane vse težave. Vpi- sal sem se v gimnazijo. Taka je bila moja odloči- tev, z njo se strinjajo tu- di moji učitelji in starši. V šoli smo se predvsem v letošnjem letu veliko po- govarjali o naših nadalj- njih poteh. Marsikomu in tudi meni so ti pogovori zelo koristili in so nam bili v veliko oporo.« M.4RJAN TRNOVŠEK: »Vpisal sem se na Trgov- ski šolski center, ki mi bo ob koncu šolanja, če ga bom uspešno končal. Veselilo nas je, da smo učence osmih razredov osnovne šole Bratov Dobrotinšek iz Vojnika našli pri- pravljene na zanagovanje novih ovir, ki jih čakajo po njihovem osnovnem šolanju. MATEJA PODJED dal poklic trgovca. Ne vem, morda bom kasne- je svoje znanje še izpo- polnil na kakšni drugi so- rodni višji šoli, ali pa se bom zaposlil. To je še- predaleč, da bi se lahko odločil v tem trenutku. Kljub vsemu pa mislim, da sem se dobro in pra- vilno odločil in želim si, da bi svojo odločitev po- trdil še z dobrim učnim uspehom v nadaljnjih le- tih šolanja. Naše odločit- ve so težke In vesel sem, da smo našli oporo zanje tudi pri naših vzgojite- ljih.« 12 stran — NOVI TEDNIK St. 25 — 24. junij 1976 KMETIJSTVO PREVEČ NEORGANIZIRANO Posvet o lii>j! , i. zvezno rokometno ligo med C*l,jem in Veležem. Bil je to pravi rokometni praznik. Pet tisoč gledalcev, trije pred.sedniki rokometnili zvez — Slovenije, Hrvatske in BiH, odlična sod- nika in vročina — 35 stopinj v senci. In v tem peklu so Celjani že skoraj aspeli. Tekla je 55 mi- nuta srečanja in domačini so imeli prednost enega samega za- detka — 11:12. To bi bilo dovolj za Celjane ob povratni tekmi 1. julija v C*lju. Toda, gledalci in vročina so opravili svoje. Celjani so v zadnjih štirih minutah spre- jeli 4 zadetke ter ob koncu iz- gubili 11:16 (5:6). Prednost petih zadetkov je mnogo. Toda vsi Celjani so si enotni, da se lahko to nadoknadi v Celju. Seveda bo potrebno za- igrati še bolje. Posebno v ob- k. i-.i jt ■'t;raiu) ,ri ■.(■ilcir.ajfirsj^ ke in dva udarca s črte. Tudi ostali so v obrambi izgorevali. Žal pa v napadu ni šlo vse tako, kot bi moralo. Mostarčani prihajajo v Celje s prednostjo petih zadetkov. Bodo torej ob stopu na igrišče že vo- dili 5:0. To je nova psihična obremenitev za Celjane. Predsed- nik ŽRK Olja Stane Bizjak, nam je ob povratku dejal: »Škoda, da nismo v Mostarju dosegu bolj ugoden rezultat. Vro- čina je opravila svoje. Kvaliteta gostov je sicer solidna, toda ob naši povprečni igri iz prvenstva bi morali nadoknaditi zamujeno. Seveda pa bi morali igrati v dvo- rani, kajti vsak dež ali slabo vreme nam avtomatično zapre vrata za I. zvezno ligo. Naše re- zerve so namreč v napadu in te- ga bo potrebno v naslednjih de- setih dneh izpiliti.« Zadetke za celjsko moštvo so dosegli na tej pomembni tekmi: Božič 4, Miha Bojovič in Pevnik po dva, Mrovlje, Vlado Bojovič in .\nderluh. .\Iedtem ko se je prvo moštvo borilo v Mostarju, so igralci Trim teama, zmagovalci zahodne skupine Štajerske lige, igrali kva- lifikacijsko tekmo za vstop v I. republiško ligo. Proti Ormožu so na Skalni kleti izgubili 20:23. Pričakovan rezultat, če vemo, da niso igrali v celjski eJiipi Tone Goršič, Peter in Kunej Hribemik. Povratna tekma bo te dni v Or- možu. Pionirji Olja Pušnik, Praznik in Radger pa so kot republiški reprezentantje nastopili v Skopju na turnirju republik in pokrajin. Dosegli so lep uspeh in postali prvaki. Čestitamo. jf. KUZ!VIA KOŠARKA CELJANKE - PRVAKINJE C::eljski košarkarji so v zad- njem tednu opravili dva na- stopa. Obakrat so poželi zma- go in se tako obdržali na vr- hu republiške hge. Med ted- nom so v gosteh v Novem mestu prema.gali Beti iz Met- like z 92:81 (39:38). Že rezul- tat pove, da so Celjani kot običajno v prvem delu igrali dokaj ležerno, čeprav so vo- dili ves čas (samo enkrat so domačini izenačili na 27:27). V drugem delu tekme so Ce- ljani zlomili odpor Metliča- nov in si z dobro igro v ob- rambi in napadu zagotovili pomembno zmago. Gonilna sila so bili igralci Kralj, Pi- pan, Gole Rozman in Subo- iič. Zadnjo tekmo v SKL pa so Celjani zaigraU doma pred zvestimi mladimi navijači. V gosteh je bila Vrhnika. Ce- ljani brez '\'Odje trenerja Z. Sagadina in igralca Pipana, ki sta odšla na strokovno iz- popolnjevanje v ZDA, so tu- di tokrat zaigrah prav dobro, še zlasti v drugem polčasu, ko so zlomili odpor gostov z le- po igro v napadu in obram- bi ob kombinaciji conske in presing igre. Takšni taktični prehodi so bili za goste uso- dni. V 1. polčasu so gostje več ali manj ves čas bili v vodstvu, v drugem pa so Ce- Ijaru zadevali koš po mili vo- lji, vodih že s 26-timi koši prednosti in se približah sto- tid. Rezultart; — Celje : Vrh- nika 98:77 (42:39). Najusipeš- nejši igralci so bih Rozman, Krailj, Goljc, Trobiš iin Sabol- čki, čeprav tudi vsi ostali ig- rači zaslužijo VSo pohvalo. Tako so Celjani ostali na vrhu SKL s prednostjo v koš razliki in enakim številom točk kot kranjski Triglav, To pa še ne pomeni, da so republiški prvaki. Potrebna bo še tretja tekma s Trigla- vom na nevtralnem igrišču, saj sta tekmeca v medseboj- nih srečanjih doživela zmago in poraz. Ne glede na ta raz- plet pa lahko ob zaključku repubhške lige mladim igral- cem, trenerju in vodstvo KK Olje le čestitamo k doseže- nim uspehom. Vsem želimo tudi uspeh v zaključni tretji tekmi s Triglavom za naslov republiškega prvaka, pa tudi uspešno pot v kvalifikacijah oz. čanstivu \ II. ZKL. JUO Zdravko Pečar se ni izkazal v metu diska, ki ga je vrgel komaj nekaj več kot 56 metrov, to pa je zadostovalo sa- mo za peto mesto, škoda! ZA BAI SO POROČALI: TONE VRABL, BRANE STAMEJČIČ, JOŽE KU- ZMA, TONE TAVČAR, DRAGO MEDVED, LOJZE OJSTERSEK ter kot go- sta VILKO LUNCER, Sportske novosti in HEN- RIK tJBELEIS, Delo. KONČNI VRSTNI RED 1. Romunija 146 tofik 2. Bolgarija 127 toflk 3. Jugoslavija lil6 točk 4. Grčija 110 točk 5. Turčija 18 točik žen-ske: 1. Bolgarija 121 točik 2. Romunija 120 točik 3. Jugoslavija 59 točk 4. Grčija 23 točik 5. Turčija 4 točke PREGLED MEDALJ Romunija 39: 15 zlat.h, 11 srebrnih in 13 bronastih; Bolgarija 3i2: 12 zlatih, 14 srebrnih in 6 bronastih; Jugoslavija 21: 7 zlatih, 8 srebrnih in 6 bronastih; Grčija 17: 2 zlati, 2 srebrni In 13 bronastih; Turčija: 1 zlata in 1 sre- brna. 16. stran — NOVI TEDNIK St. 25 — 24. junij 1976 zaupno SLABOST OB TABLETAH Ne znam si odgovoriti na vprašanje, ali je mož- nost zanositve med tistim tednom, ko nehaš jemati tablete. Stara sem osem- najst let in sem pred šti. rimi meseci začela jemati hormonske tablete STE- DIRIL. Zvečer, ko vza- mem tableto, mi je pol ure slabo. Zanima me zakaj. Prosim, Nataša, če mi lahko odgovoriš. ZLATKA DRAGA ZLATKA, ni nujno, da izvira tvo- ja slabost od nosečnosti. Možno je, da tvoj organi, zem teh hormonskih ta- blet ne prenaša. Da boš mirna in tudi zato, kei- ti je vsak dan slabo, mo- raš obiskati ginekologa, ki ti je tablete predpisal. Povej mu svoje težave, on pa bo potem že stro- kovno ukrepal. Brez zdrav, nika resnično ne bo šlo. zato ga MORAŠ OBI- SKATI! NATAŠA KAJ SO TESTISI Pred kratkim sem bila v družbi v zadregi, ker so se pogovarjali o testi- sih, jaz pa nisem vedela, kaj so to. Mora biti ne- kaj v zvezi z moškim, ker so kvantali na ta ra. čun. Jaz se v zabavo ni- sem mogla vključiti, ker nisem vedela za kaj gre. Mi lahko odgovorite kaj testisi so? MIJA DRAGA MIJA, seveda lahko, moda pri moškem so to ali del mo- škega spolovila. Lahko bi namreč v svoji nepouče- nosti mislila, da je bese. da moda kaj v z^ezi z moškimi oblačili. Se boš zdaj zaradi tega poduka lahko vključila v zabavo? želim ti vse lepo! NATAŠA ZAKAJ TAKO Zgodilo se je 7. junija zvečer ob 10. uri in 50 minut. Moj mož je 80-odstotni invalid in poleg tega še živčni bolnik. Nekaj dni pred tem sem ga morala z rešilnim av- tomobilom odpeljati v bolnico ker je padel v nezavest. Pod našim stanovanjem na Slomškovem trgu št. 1 je avto šola. Lani so preurejali in odstranjevali vse zidake prizidka, da so pridobili večji prostor za šolo. Pri nas pa zdaj vse bolj poka zidovje. Bojimo se, da se bo zrušilo, zato nikoli mirno ne ležemo k počitku. Celo stanovanje imamo uničeno. Zaradi tega sem že večkrat pisala na sta- novanjsko skupnost, pa tudi sama sem bila tam. Na ve- liko žalost, se za naša opozorila nihče ne zmeni. In zdaj k dogodku, ki sem ga navedla na začetku. Ti- sti dan zvečer je vodja avto šole, močno pijan, pozival mojega moža, naj pride dol da ga ga bo pretepel. Ra- zumljivo, da ga nisem pustila iz stanovanja, saj bi se lahko marsikaj zgodilo. Zato se vprašam, kaj je mož naredil temu človeku da bi ga pretepel. Bilo jih je več, in le eden z avtomobilom registrske številke CE 465-35 je bil toliko pam.eten, da mu je rekel, naj ga pusti pri mi- ru, človeka, ki je pozival mojega moža, naj pride dol bi imenovala pa ne vem kako se piše. Vem le registrsko številko njegovega avtomobila: CE 314-10. V tem stanovanju stanujemo že dolga leta. Prišh smo v razdejane prostore zato smo si stanovanje sami urejali. Vsa ta leta. In zdaj? Pridite si ga ogledat! JERICA LIKAR ALPINISTIČNI KOTIČEK SIJAJNA BERA V JULIJCIH Tudi to soboto in nedeljo so celjski alpinisti segli v Julijcih po visokih in pred- vsem klasičnih smereh. ki imajo malo ponovitev, člani se zavedajo^ da pri vzponih v Glocknerju, Franciji in Do- lomitih kamor odhajajo v ju- liju in avgustu, ne bo miio- sti in popusta. Le stoodstot- no fizično in psihično pri- pravljen plezalec lahko brez občutkov nemoči in tesnobe stopi pod steno Druja, Joras- sa ali Cin. Nekateri najbolj- ši v veliki vnemi po težkih smereh delajo tvegano napa- ko, ki se ne sme več pono- viti. V steno vzamejo pripra- vnika ali celo tečajnika ple- zalne šole in si s tem po us- pešnem vzponu prislužijo od načelnika čestitke in strogi opomin v eni sapi. Ločevanje med lastno sposobnostjo in odgovornostjo do soplezalca je strog zakon, ki ne pozna op ravičila. Preplezane smeri v Julij- cih 19. 6.: Skalaška v špiku V. Cčanžeik, Palir); Direktna v Špiku V. (Lesjak, Deželak — pripravnika); Raz Jalovca V- VI — (Bergant — pripravnik, Pepelnik Aco — tečajnik). 20. 6.: Peternelova v Trig- lavu — sestop po Skalaški VI. (čenžek, Palir); Raz Tra- vnika IV. -i- (Knez, Zupane — tečajnik; Bergant — pri- pravnik, Pepelnik — tečaj- nik). PRIPRAVNIŠKI DAN NA KOROŠICI Enajst pripravnikov m te- čajnikov AO Celje je plezalo na Korošici v smereh do IV. težavnostne stopnje. Delova- li so povsem samostojno, saj morajo pripravniki pridobiti ob pravem času čut odgovor- nosti prvega v navezi, pred- vsem pa samostojnosit odlo- čanja. Tudi ob takem plezal- nem dnevu obstaja določeno tveganje, ki se kosa z alpi- nističnim pravilnikom ven- dar je to tve.ganje vselej (d- visno od vzgoje in znanja pri- pravnikov, ki letos pola:ga)o zrelostni izpit za člane. Ob vzponu na Korošico so pripravniki in tečajniki pre- nesli na kočo kurilno olje, plin in drug material, kar to- vorna živina zaradi snega ne more dalje od Inkreta. Sode- lovali so pripravniki: Prevor- ček Vlado, Dolžan Aleš. Kra- šovec Avgust in žuntar To- ne. Tečajniki: Derča Jože, Kovačič Janez, Bomšek Jože, Gomze Igor, Golob Dušan, Kovač Milena, Pavše Brane, Preplezane smeri: Lukma- nova, Preložnikova, Mimo vot- line, številka 26, (vse v Vr- šičih); S raz Vežice ter J gre- ben Ojstrice. CIC NOGOMET: ŠMARTNO 2. KLADIVAR 10. Nogometno prven-stvo .Sloveni.je je zakI,jučeno. V zadnjem kolu so nog()nieta.ši Kladivarja v Ljub- ljani us|)eli rcmlzirati proti Slo- vanu — 1:1. Oljani sn tudi to- krat izpustili zmago zaradi ne- spretnih napadalcev. Moštvo Smartnega je igralo do- ma proti Slavi ji. V st.Tini teren- ski premoči so domačini gladko zmagali 5:2. Kar pet strelcev je bilo v vrstah domačinov — Praš- nikar. Kompan. Hribernik. Ko- dre in Golob. To je nov dokaz, da nima ekipa Smartnega težave s strelci. Prvenstvo .le končano. Rkipa Smartnega. novinec v ligi. je osvojila odlično drugo mesto. Kladivar .je komaj des«-ti. Skrom- no preskromno za cel.jsko mošt- vo, t* sami podatki tekmovanja povedo vs*: 1. Maribor .'6 23 1 2 86:21 47 2. Šmartno 26 n G 7 aOM i« 10. Kladivar 26 10 2 14 40:4S 22 Po kratkem odmoru se prične- jo priprave za novo prvenstvo. Trener Smarlnega Feri Bencink pravi: »V novem prvenstvu bomo močno pomladili ekipo. Seveda bodo ključni igralci sedanji igral, ci. Toda mladim bomo dali pri- ložnosti /a popolno vživitev v ekipo. Samo tako lahko držimo kiiritk z najboljšimi.« Franjo Kočar, član NK Kladi- var pa nam je dejal: »Po prven- stvu bomo vsekakor napravili ne- kaj novih pri.jemov pri delu v našem društvu. Poudarek bo ns domačih igralcih. Moramo pa tu- di tehnični štab pojačati in med- sebojno sodelovati.« j. KUZMA Staša Gorenšek DOLGA KRILA Lahka dolga krila so setavni del vsake ix)letne garderobe, še posebno dobrodošla pa bodo na počit- nicah ob morju. Sicer res niso več čisto na vrhu modne priljublje- nosti, pa vendar jih mlada dekleta v poletnih mesecih z veseljem nosijo. Pa ne samo mlada dekleta. Pravil- no izbrano dolgo krilo je primemo skoraj za vsako postavo. Najbolj modno in mladostno bo preprosto kroje- no krilo iz lahkega navadnega bombaža. Takšno krilo je še vedno največkra*^^ široko, morda celo nabrano. Ob spodnjem robu ga lahko včasih zaključi širok vo- lan, pisana obroba ali poudarjen prešit rob. Če si boste takšno dolgo poletno krilo omislile, če si ga boste morda same sešile, kupite nekoliko več blaga. Iz njega bo zelo lep enak zgornji del: kratka bluza modnega kroja, tunika ali daljša jopica. In če ga bo še kaj ostalo, si napravite ruto, ki jo povežete v turban. Imele boste nenavaden, atraktiven polelaii komplet, ki bo gotovo edini. ___seafia gobensbk TO SE SPIJEMO PA GREMO! PosnetOk iz vrtca v Štmtjiirju (Foto: Milan Božič) MEDICINA SAJENJE Lasje so okras, iia katere ga so tudi moški hudo ob- čutljivi kaj šele ženske. To- da pri ženskah je lažje, saj si privoščijo lasulje tudi pri popolnoma brezhibni naravni »grivi«. Toda moški, z njimi je težje. Zamislite si zadre go, da se pri snemanju klo- buka skalpirate do gole kože. Razna čudežna mazila so od nekdaj prinašala denar mazačem, razočaranje pa pla- čnikom. Raisne vodice, maže in podobno zdaj nadomestu- je transplantacija las. To je pravo filigransko delo za le potne kirurge. Ni namreč šala lepo plešo na gosto naluknjatj s štirimilimetrskimi luknja- mi, vanje pa z bolj porašče- nih delov telesa presaditi dla- ke s korenino in koščkom ko že, ki se natanko prilega v luknjico. Baje lahko pacient po dveh urah že zapusti klini- ko, po dveh dneh lahko sna- me obvezo. Po dvajsetih dneh lahko operiranec tvega česanje z glavnikom. Ce lasje izpadajo, potem potrebuje la- sišče še četrt leta mir, nakar požene mn-o lasišče kot sve- že pognojena trava. In če ne? No, vsaka operacija tudi ni uspešna in nekdaj dolgočas- no enakomerna pleša ima f>c neuspeli operaciji zanimiv mozaik. Na roašem posnetku je vi- deti kirurgo\'o delo pri sa- jenju« las na pleši nečimrne- ga moškega z debelo denav- nico HUMOR Ko je bilo Adenauerju enainosem^eset let, mu je neki svetovalec predlagal, naj si izbere naslednika. S hlinjenim začudenjem fe Adenauer odgovoril: »Saj imate kar prat, lah- ko bi se ponesrečil z av- tom ...« XXX , Francoski državnik in govornik Henri Francois d'Aguessau (1668—1751) zle- pa ni bil zadovoljen s svojimi govori in spisi. Popravljal jih je pogosto tako dolgo, da so izgubili prvotno učinkovitost. Ko je nekoč dal prijatelju pre- brati govor, ki ga je že bil govoril, a ga je kasne- je še večkrat popravil, mu je prijatelj rekel: »Ta stvaritey ima samo eno napako — prekrasna je. Zdaj, ko jo popravlja- te, postaja napaka vse manjša, če jo boste še naprej brusili, utegne do- cela izginiti.« že ta mesec bodo v Londo- nu v prodaji srednje strani rokopisa ljubezenskega ro- mana, katerega avtor je Na- poleon Bonaparte. Roman »Clisson et Euge- nie« je nastal najverjetneje leta 1795 in ga strokonijaki na tem področju obračava jo kot delno avtobiografske- ga. V romanu so vpisane lju- bezenske težave mladega vo jaka, razpetega med dvema ženskama. Clisson se v roma- nu oženi z Evgenijo in — ko! je že tolikokrat v navadi — pozneje ugotovi, da je več ne ljubi in zato umre na boj- nem polju. Zanimivo pri tem je tudi to, da so bili dogo prepriča- ni, da srednjega dela roma- na ni več, da je izgubljen. Ponovno so ga naši i v Pari- zu leta 1910. V javnost ni prodrlo kdo je sedanji last- nik rokopisa, strokovnjaki pa So mnenja, da bo njegova ce- na na licittxciji dosegla naj- manj 10.000 funtov ali 350.000 dinarjev. Prodajo organizira galerija Sotheby in je vzbu- dila izredno zanimanje v Lon- donu, kjer so bili vedno fas- cinirani z osebnostjo enega najhujših nasprotnikov Veli- ke Britanije. Dnevnik »The Times« objavlja obširen čla- nek o prodaji in med dru- gim trdi. da bo to omogoči- lo »sestaviti popolnejši sez- nam neverjetno različnih del izpod peresa francosltega car- ja.« MILAN SENIČAR Brez besed UJETO V FOTOREPORTERJEV OBJEKTIV OBRAZI DyRDE Odlična jugoslovanska atle- tinja, 27-letna Džurdža Počid je bila ena izimed malošte. vilnih jugoslovanskih atletov na BAI v Celju, ki je raz- veselila številno občinstvo. Nastopila je v peteroboju, zmagala in zaostala za svo- jim državnim rekordom sa- mo za sedem točk. Durdža je v odlični formi in upa- mo, da bo uspela tudi v Montrealu na olimpijskih igrah. Tudi njo odlikuje to, da je dobra športnica, ki ne odstopa pa čeprav bi kdaj lahko. Že več kot deset let nosi dres z državnim grbom in to nadvse častno. Škoda, ko takšni niso tudi ostali jugoslovanski atleti. Na celj.j skem štadionu je naš foto. i reporter Drago Medved na-j pravil tri p>osrečene »obraze«] Džurdže: # v cilju, % p»očitek, # na zmagovalnem odru. OTROCI, KOT OTROCI Znani očesni zdravnik je dobival vsake toliko časa obisk, ki ni iskal pomoči pri njem, ampak le njegovo vi- zitko. Nekoč pa je le vprašal, čemu bodo takim dečkom vi- zitke očesnega zdravnika, saj je vendar znano, da otroci zbirajo vse kaj drugega :e vizitk zdravnikov ne. »V šoli večkrat igramo no- gomet, odvrne eden od po- kavcev, in vizitke rabimo za sodnike . . .« Priredil: MILAN SENIČAR KAZEN LAŽNIVCU Bernard Shaw je nekoč de- jal: Kazen za lažnivca ni, da mu nihče več ne verjame, ampak da sam sebi ne more več verjeti. PRISLEV: DEDEK MRAZ Nedavno tega je sloviti oe- vec Elvis Prisley spet poskr- bel za senzacijo — precej drago seveda. Potem ko je na vsa usta »ekonomiziral«, češ krizo je mogoče prema- gati s čim večjimi nakupi, je nekaj takega tudi storil, še- stim neznancem, ki so mu bi- li po naključju všeč, je v sedmih dneh poklonil Cadi- lace. Lokalni radioreporter v mestu Vail v Coloradu, kjer se je Elvisova turneja Dedka mraza odvijala, je o tem se- veda poročal, toda mimogre- de je omenil', da bi imel že rajši kak športni avto. Dan za tem mu je kralj ročica sporočil, naj si na njegov ra- čun vTame kateregakoli, cena ni važna. Kdo v-e, če bi bilo vse sku- paj interesentno, če bi pre siti in prebogati pevec poku- pil za ta denar nekaj agrar- nih viškov in jih poslal, na primer v sestradano Biafro? ŽALEC: 95 LET GASILSKEGA DRUŠTVA Prostovoljno gasilsko društvo Žalec bo v sobo. to, 26. junija, slavilo 95- letnico obstoja POŽARNE BRAMBE. Prireditev bo ob 16. uri pred njihovim gasilskim domom združe- na s prevzemom novega avtomobila in podelitvijo priznanj ter odlikovanj. Proslava sodi v okvir bližnjega občinskega praz- nika. V primeru slabega vremena bodo slavje ene- ga najstarejših prostovolj- nih gasilskih društev v Sloveniji opravili v dvo- rani Hmezada. tv NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje. Laško 'S!b'v' Konii^^o, Šentjur, šmaije pri Jelšaii m Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5. poštni predal 161; Naročnina in oglasi li.u V. kongresa 10 - Glavni in odgovorni urednik: Bojan Volk; tehnični urednik. Drago Medved - Redakcija: Milan Bo- žič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Seničar, Brane Stamejčič, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Stra- šek, Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana — Rokopisov ne vračamo - Cena posa- mezne številke 3 din — Celoletna naročnina 120 din, polletna 65 din, četrtletna 35 din Za inozemstvo je cena dvojna. Pekoči račun 50102-601-20012 CGP »Delo« Ljubljana - Telefon: 22-369, 23-105, oglasi m naročnina 22-800.