— 339 —
Imajo-li C. kr. notarji pravico zastopati stranke?
Najvišji sodni dvor ukrenil je principijalno važno odločbo povodom naslednjega slučaja:
Neki notar obsodil se je pri prvej stopinji zaradi disciplinarnega pregreška po §§.5 in 157 notarskega reda, ker je strankam izdeloval za plačilo uloge v kazenskih zadevah in to v kraji, kjer je nastanjen odvetnik.
Najvišje sodišče ga je z odločbo s 14. septembra 1882. št. 7125 popolnem oprostilo.
Nagibi razsodbe bili so sledeči:
„C. kr. notar sicer sam priznava, daje oddal pri c. kr. okrajnej sodniji v I. leta 1880 68 ulog, leta 1881. 86 in leta 1882. 11 ulog v kazenskih zadevah, mej temi 76 v izvršilni obravnavi, in da je za teh 165 ulog računal 823 gld. I7V2 kr. nagrade, od te vsote spada pa skoro polovica za koleke.
Po justičnej naredbi z 21. avgusta 1851. dovoljeno je pa notarjem zastopati stranke v sumaričnej obravnavi s tem pogojem, da se to zastopanje ne naslanja na akt, kateri je bil storjen pri njih samih in da si s tem posredovanjem ne iščejo posebnih dohodkov.   Taiste naredbe morajo se smatrati veljavnimi tudi
22*
— 340 —
za mejčasno upeljano bagatelno in opominsko obravnavo, kajti tudi pri teh se ne zahteva posredovanja odvetnikov, ampak je strankam na voljo dano izbrati si zastopnika.
Ker torej ni razvidno, da bi izvirala kaka pravna zadeva, v katerih je ta notar strankam izdelaval iiloge, iz notarskega akta pri njeni samem storjenega; in ker se pri malem številu tekom 27 mesecev oddanih ulog (katerih spada 6V2 na mesec) in pri malem znezku zahtevane nagrade (ki z uračunanimi koleki in troški še petih gld. za ulogo ne doseže) pač ne more govoriti o izrednih dohodkih: tedaj se je ta notar le poslužil pravice, dane mu po postavi in se v njegovem početji ne da najti kršenje §§. 5 in 157 not. reda, ki bi prouzročalo discipUnaren pregrešek."