374 Listek. rokovanje", katero je Levstik nekoliko izpremenil iu opild v tehniškem oziru, zahteval je Jenko rokopis nazaj in od takrat ni več sodeloval pri našem listu. Leta 1882. je izdal svoje pesmi v posebni knjižici, navedeno pesem pa je zopet natisnil v prvotni obliki. Pozneje je bil čislan sotrudnik ,,Kresu'1 in priobčeval zlasti v ,,Slovanu" pod imenom ,,Mirko" lepe epiške pesmi, izmed katerih imenujemo sosebno daljšo pesem ,,Kljukova smrt". Zal, da nam je umrl v najlepši dobi, ko bi smeli pričakovati še marsikaj lepih proizvodov iz njegovega peresa. Bodi mu blag in trajen spomin ! Pisateljsko podporno društvo je imelo dne 29. malega travna svoj letošnji obči zbor, h kateremu je prišlo okolo 30 društvenikov. Po kratkem nagovoru gospoda predsednika dr. y. Vošnjaka je poročal društveni tajnik, g. profesor S. Rutar, o društvenem delovanji leta 1890.; njega vestno sestavljeno poročilo slove tak<5-le: »Ko sem pred letom duij dne" 13. malega travna poročal o napredovanji našega društva, poudarjal sem; da sedanji časi niso ugodni krepkemu razvijanju takega društva, kakeršno je naše. Narodnost naša še ni tako utrjena iu zavarovana proti vsem napadom, da bi se mogli z mirno vestjo lotiti jedino le delovanja na znanstvenem in leposlovnem polji; nego treba nam je še vedno čuvati in stražiti na politiškem polji, treba se nam je še vedno boriti za ndrodne pravice ob periferiji jezikovne naše meje. In prav ta po-litiška delavnost jemlje malone vse moči najboljših naših pisateljev. Nikar, da bi nam povijali blažilne in spravljive pesmi v lepodišeče vence, pomakati morajo svoje pero v žolč; nikar da bi nam spisovali romane iu novele, vihteti morajo politiški bič, dobro vedoč, da kadar ne bode več narodnosti slovenske, takrat tudi ne bode več treba »Slovenskega pisateljskega društva« ! Poleg bojevanja za slovensko narodnost in politiškega delovanja, ki je bilo zlasti letošnjo zimo nenavadno živahno in vsestransko, krivo je tudi nekoliko nenavaduo veliko število društev v Ljubljani, katerih smo večinoma člani vsi, da »Pisateljsko društvo« vsaj na zunaj ni moglo tako delovati in obračati pozornosti nLse, kakor se je to godilo v prejšnjih letih. Opustiti so se morala namreč začasno obična predavanja na zabavnih večerih v zimskem času, dasi je imelo že več gospodov članov svoja predavanja pripravljena, več drugih pa tudi že zasnovana. Upajmo, da se prihodnjo zimo dvakrat popravi ta zamuda. Navzlic temu je »Pisateljsko podporno društvo« tudi v minulem letu vsaj na tihem popolnoma zadoščalo nalogi svoji, ker je gmotno res podpiralo pisatelje slovenske, Dvema pisateljema se je namreč dajala redna, nevračna podpora, dvema pa večja ali manjša posojila, ki se sedaj že redno vračajo. Da društvo ni moglo več storiti v tem oziru, n. pr, deliti štipendije mladim, nddejebudnim pisateljem, temu je vzrok oskromuo društveno imenje, ki se množi le počasi in ne dopušča izrednih troškov. Vender je naše društvo v minulem letu tudi na zunaj nastopilo prav sijajno in uspešno, ker je dalo pokojnemu tržaško-koperskemu škofu Matevžu Ravnikarju na njega rojstveni hiši v Vačah pri Litiji s pomočjo ondotnega lokalnega odbora, g. župnika M. Poča, župana Grilca, poštarja Kolbeta in gg. učiteljev dne" 13. malega srpana vzidati spominsko pločo. Pri tej priliki je tudi priredilo jako lepo ljudsko veselico, katera je bila natančneje opisana v domačih naših listih. Dasi je bilo vreme zelo neugodno in je zadrževalo mnogo obiskovalcev od blizu in daleč, in dasi nam je dež malone popolnoma pokvaril slavnostni vzprejem, vender je privrelo iz bližnje okolice toliko ljudstva, da je bilo veselje gledati in da ostane ta dan izvestno vsakemu udeležencu v živem spominu. Posebno važno je bilo, da sta se te slavnosti polnoštevilno udeležila šele malo časa prej osnovani »Zagorski Sokol« z godbo pod vodstvom g. staroste Medveda in mlado pevsko društvo šentlamberško, za katero se trudi ondotni župnik č. g. Antou Brce. Posebno Listek. 375 ugodno je vplivala Ravnikarjeva slavnost na probujo zagorske in šentlamberške okolice, kjer doslej še ni bilo narodnih veselic, in upati je, da zasejano seme ne zamre v kali. Poleg omenjenih zagorskih društev se je udeležil slavnosti v mnogobrojnem številu slavni »Sokol ljubljanski« in hvalno pevsko društvo litijsko-šmartinsko pod vodstvom marljivega uadučitelja g. Jerneja Ravnikarja in učitelja g. J. Bartla s pomočjo članov ljubljanskega »Slavca«, dalje vrlo gasilno društvo iz Litije in Šmartina z načelnikom g. Turo, sorodnik rajuega škofa g. Jakop Ravnikar, župnik v Šišanu v Istri, potem več č. gg. duhovnikov iz Ljubljane in okolice, mnogo odličnih gospa, iz Litije in lepo število odličnih gostov iz Ljubljane. Slavnost sama se je vršila natančno po propisanem vzporedu. Po vzprejemu pod trgom in izprevodu po lepo okrašenih Vačah je daroval č. g. konzistorijalni svetovalec Tomo Zupan sv. mašo, med katero je ljudstvu kaj lepo razlagal Ravnikarjeve zasluge za ndrod slovenski. Po sv. maši je nastopil slavnostni govornik g. notar Luka Svetec, potem pa so zapeli pevci tri lepe zbore, po katerih je šel izprevod pred Ravnikarjevo rojstveno hišo, kjer je gosp. dr. J. Vošnjak odkril spominsko pločo in jo priporočil Vačanom. kot spomenik njih ponosa. Ker se je bilo bati slabega vremena, razšla se je večina gostov takoj po skupnem obedu. Največ se jih je vrnilo v Litijo, kjer so vrli ljubljanski »Sokoli« pokazali telovadno svojo umetnost. Da se je Ravnikarjeva slavnost zvršila tak6 sijajno, zahvaljati mora društvo darežljivost prečastitega stolnega kapitelja tržaškega ter častito istersko in ljubljansko duhovščino. — Tudi z drugim važnim podjetjem je stopilo »Pisateljsko društvo« v ravnokar minulem društvenem letu pred slovenski svet. Vzprejelo je namreč v svoje roke nabiranje za Prešernov spomenik, ki naj se postavi neumrlemu našemu pesniku o stoletnici njegovega rojstva, da bode na čast narodu slovenskemu in krasil glavno mesto dežele kranjske Odbor se je obrnil do naj odličnejših slovenskih pisateljev, ki so dovolili skoro vsi, da se smejo njih imena podpisati pod odborov poziv (glej »Ljubljanski Zvon« št. 3, letošnjega leta, str. 192.). Da je društveni odbor s tem ugodil slovenskemu ndrodu in da mu je v dotičnem pozivu govoril od srca, to se vidi najbolje iz tega, da se je v kratkem času nabralo že okolo 500 gld. in da so poslali k tej vsoti celo slovenski častniki iz daljnega Komorna svoje darilo na narodni žrtvenik. Slava jim! Kar se dostaje notranjega društvenega delovanja, omeniti mi je, da se je društveni odbor od lanskega občega zbora sešel osemkrat in da je redno reševal tekoče posle. Visoki vladi so se predložila dne 14. rždnega cveta društvena pravila v izpremembo § 7. in § 8. po sklepu lanskega občega zbora, in visoka vlada je temu pritrdila dne" 17. rže"nega cve"ta, o čemer je društvo obvestil slavni mestni magistrat ljubljanski z dopisom z dne 20. rže'nega cveta 1890. leta štev. II. 155. — K velikanski slavnosti Kačičevi v Makarski dne 26. velikega srpana minulega leta je poslal društveni tajnik brzojavno pozdravilo. »Pisateljsko podporno društvo šteje danes 109 članov, in sicer jednega častnega člana (presvetlega vladiko J. J. Strossmavra), dalje 8 ustanovnikov, 25 pravih društvenikov (18 ljubljanskih in 7 zunanjih) in 75 podpornikov (66 ljubljanskih in 9 zunanjih). Društvu je sicer v minulem letu pristopilo 5 novih članov, vender se nam je skupno število za jednega skrčilo, ker nam je neizprosna smrt v minulem letu vzela 3 člane. Gospoda moja, dolžnost je, da se danes spominjamo teh umrših naših članov in jim zakličemo zadnjič: »Da se vidimo v boljši bodočnosti!« Ti člani so: preblagorodni gospod deželni glavar dr. Jožef Poklukar (pravi član) in gospoda dr. Frančišek Ambrožič, mestni zdravnik, in urar Jožef Geba. Tem blagim rajnikom zakličemo »Večnaja pamjet !« in izkažimo jim zadnjo čast s tem, da vstanemo s svojih sedežev«. 37^ Listek. Po tem pohvalno vzprejetem poročilu je poročal društveni blagajnik g. Anton Funtek o dohodkih in troških do konca leta 1890. Dohodkov je bilo 160 gld. 87 kr., troškov pa 99 gld. 93 kr.; torej je ostalo v blagajnici dne" 31. grudna m. 1. 60 gld. 94 kr. Mimo tega je darovala banka »Slavija« 100 gld., kateri so se naložili pri »Kmetski posojilnici ljubljanske okolice«. Društveno imenje je znašalo koncem 1890. leta 1295 gld. 43 kr., oziroma 1490 gld. 69 kr., ako se namreč prišteje posojilo za Raičev spomenik v znesku 195 gld. 26 kr., o katerem pa se ne ve", ali se bode kdaj vrnilo. — To poročilo se odobri, zajedno pa se blagajniku na predlog računskega pregledovalca g. A. Svetka izreče zahvala za marljivo poslovanje. Na predlog g. tajnika G. Pirca se stari odbor iz nova izvoli, takisto tudi dosedanja pregledovalca društvenih računov. V odboru so torej gospodje: dr. y. Vošnjak (predsednik), Funtek, Leveč, Orožen, Rutar, Tomšič, Zumer; pregledovalca računov pa sta gg. A. Svetek in A. Zagorjem. Nato se je obči zbor posvetoval, komu in kje bi se letos vzidala spominska ploča. Predsednik priporoča, da bi se uzidala ploča na rojstveni hiši Vrbana Jaruika v Stebnu (ziljska dolina), in če bi to ne bilo mogoče, spominska ploča Davorinu Trstenjaku v Kraljevcih blizu Ljutomera. »Pisateljsko podporno društvo« pa bi sdmo ne moglo osnovati velike slavnosti; nego podpirati-bi nas morala tudi druga društva, zlasti »Sokol« ljubljanski. Ko sta gg. Ivan Hribar in "Jožef Nolli pojasnila, da se »Sokol« letos zaradi drugih izletov (zlasti v Prago in Zagreb) ne more udeležiti ne te ne 6ne namerjane slavnosti, opustita se za letos, pač pa se jednoglasno sklene, naj se vzida spominska ploča Fr. Erjavcu v Ljubljani in sicer meseca malega srpana, ko bodo profesorji in dijaki še v Ljubljani. Odbor se pooblašča, da ukrene vse, kar se mu vidi za to slavnost potrebno.1) Nato se zborovanje sklene. Dramatično društvo je imelo dne" 23. m. m. svoj redni obči zbor. Zbor je otvoril podpredsednik, g dr. K. Bleiweis vitez Trsteniški s primernim nagovorom, v katerem je poudarjal, da se društvo krepko razvija, zajedno pa tudi pripravlja za novo deželno gledališče. Izrekel je zahvalo visokemu deželnemu zboru kranjskemu in občinskemu sklepu ljubljanskemu, katera zastopa sta naklonila tudi letos redne podpore. Nato je tajnik, g. Anton Trstenjak, prečital svoje izvestje o delovanji ,,Dramatičnega društva" od dud 10. velikega travna 1890 do dne" 23. velikega travna 1891. Iz tega izvestja naj posnamemo naslednje. Za leto 1890. je izdalo ,,Dramatično društvo" dva zvezka „Slovenske Talije'\ namreč zvezek 55.: ,,Teharski plemiči''', spevoigra v treh dejanjih, spisal gosp. Anton Funtek, uglasbil g. dr. Benjamin Ipavec, in zvezek 56.: „Svetinova hči', igrokaz v treh činih, spisal Adolf Wilbrandt, poslovenil g. Anton Trstenjak. „Dramatično društvo" je imelo 4 častne člane 33 ustanovnikov in 220 podpornikov, kar je sicer majhno število, in je zategadelj želeti, naj bi rodoljubi bolj podpirali ,,Dramatično društvo", kateremu je namen, ustanoviti v Ljubljani stalno slovensko gledališče. Repertoar za leto 1891/92. je že sestavljen. G. Janko Kersnik je obečal društvu izvoren igrokaz za prihodnjo gledališko dobo. Na gledališkem listu so zastopana imena Ostrovsky, Jan Vrchlickv, dr. Štolba, Jan Vavra, Karol Pippich, Strouptjžnickv, Fr. Ad. Subert, grof Alfred Fredro, Shakespeare, Henrik Ibsen, Aleksander Bisson, A. Dumas, Sardou, Feuillet, Scribe i. dr. Na drugi strani ima že društvo spevoigro ,, Teharski plemiči," potem Foersterjevo opero ,,Gorenjski slavček", katero je skladatelj temeljito predelal in povečal. Nadalje si je društvo preskrbelo Zajčevo opereto ,,Momci na brodu in *) Iz raznih razlogov se je ta ukrep v poslednji odborovi seji »Pisateljskega podpornega društva« izpremenil tako, da se vzida letos spominska ploča pokojnemu dr. jfa- nezu Bkiiveisu v Ljubljani, Ured,