Ljubljana, marec 1959 . -' ■ .. : K T I V A Pred novim tarifnim pravilnikom Priprave na (izdelavo tarifnih pravilnikov ,50 v vseh gosipodarskih or-gamizacijali v največjem razmahu. Živahne razprave so se razvile ne le v sindikatih, temveč v vseh kolektivih. Delavci se živo zanimajo, kako bodo sestavljeni tarifni pravilniki in kakšna načela bodo uveljavljena v njih. Novi tarifni pravilniki . morajo biti odločen .korak napre j v naši tarifni politiki. V njih mora biti izraženo odmiram je mezdnih odnosov in naglašeno socialistično načelo »Kdor več proizvaja, naj tudi več prejemat. Tarifni pravilniki morajo biti seveda podoba gospodarske sposobnosti posameznih delovnih kolektivov im nenehnih prizadevanj za dvig proizvodnje in delovne storilnosti. s tem pa seveda tudi za izboljšanje življenjske ravni delovnih ljudi. Ustvarjalnost im iniciativa vsakega posameznega člana kolektiva mora biti z določili v tarifnem pravilniku v naj večji meri spodbujena. Pojem tarifne postavke kot edinega morila za nagrajevanje mora izginiti iz tarifnega pravilnika, kakor tudi iz zavesti vseh naših delavcev. Nagrajevanje mora imeti svojo ekonomsko osnovo: ne plača za toliko in toliko ur dela, temveč cena za kubih betona, kvadratni meter opaža itd. — cena za enoto proizvoda, to naj bodo merila zaslužka. Doseči je treba, da delavčev zaslužek ne ,bo odvisen od tarifne postavke, pač pa od cen za posamezna dela. Tarifna postavka naj služi le kot merilo za delitev zaslužka znotraj posameznih skupin delavcev. Razumljivo je, da zahteva tak način nagrajevanja brezhibno organizacijo dela in temeljite priprave, še preden so se dela začela. Samo s tem, da uvajamo izključno nagrajevanje po enoti proizvoda,^ proizvodnosti ne bomo dvignili, če ne Važen ukrep Polovica obračunanega prispevka iz dohodka podjetja za leto 1958 gre v sklad osnovnih in obratnih sredstev Zvezna ljudska skupščina je ob koncu lanskega leta sprejela poseben odlok, s katerim se odstopa gospodarskim organizacijam nekaterih panog celoten ali pa del prispevka, ki bi ga sicer morala ta podjetja obračunati in plačati skupnosti iz svojega dohodka za leto 1958. Namen tega ukrepa je bil pomagati zaostalim gospodarskim panogam in pa tistim podjetjem, ki so jih novi ekonomski instrumenti, predpisani za leto 1958, občutneje prizadeli. Odlok določa tudi, v katere sklade morajo podjetja naložiti tako pridobljena sredstva. Glede na to, da zadeva ta odlok tudi gradbena podjetja, bo člane našega kolektiva gotovo zanimalo, kako je s to stvarjo. Odlok določa, da se odstopa gradbenim podjetjem polovica navedenega prispevka s tem, da ga morajo obvezno naložiti v svoj sklad osnovnih in obratnih sredstev. V kolikšnem razmerju bo treba deliti ta sredstva meri oba sklada, še ni jasno. Verjetno bo to vprašanje pojasnjeno v podrobnejših predpisih, ki jih bo za izvajanje tega odloka izdal zvezni državni sekretar za finance. Kolikšen bo delež našega podjetja pri odstopljenih sredstvih, je težko reči, dokler ni gotova bilanca za leto 1958. Vsekakor pa bodo ta sredstva znatna (okrog 80 do 90 milijonov dinarjev). B-r bomo istočasno izpolnili vseh pogojev, od katerih je odvisna večja produktivnost. Upoštevajoč taka načela bomo razpravljali tudi mi o novem tarifnem pravilniku. Komisija delavskega sveta pod- Tarifne postavke naj bi korigirali predvsem tistim strokovnim delavcem, ki jih primanjkuje in je od njih odvisna proizvodnja. 5. Tarifne sporazume je treba zuineti kot politično sugestijo ne pa' kot uredbo. Ko-razpravi ugotove, ali ra- in Med drugimi tečaji, ki jih je priredilo noše podjetje to zimo, je tudi tečaj za pomožne gradbene delovodje v Ljubljani priporočilo, lektrvi naj v so taki sporazumi za naše podjetje ekonomsko upravičeni, ali ne. 4. V razpravah je treba posebej proučiti premijski pravilnik. Samo finančni uspeh edinice ali podjetja ne more biti pravično merilo za delitev premij. Premije morajo imeti svojo ekonomsko osnovo, ki se za ■vsakega opravičenca da izračunati in opravičiti. 5. Terenski dodatki so poseben problem. Izdelati bo treba nov pravilnik o terenskih dodatkih, ki bo upošteval gospodarsko upravičenost plačevanja terenskih dodatkov. Kolektivi naj razpravljajo o dobrih in slabih straneh bazenskih dogovorov in dogovorov v združenju glede plačevanja terenskih dodatkov. Dosti je še vprašanj, o katerih bo še treba razpravljati v zvezi z novim tarifnim pravilnikom. Načel sem samo nekatera najvažnejša z namenom, da ne bi čakali z razpravo o naštetih vprašanjih in še o vrsti drugih, ki se porajajo na terenu v zvezi s tarifno politiko v našem podjetju. Lojze Capuder zipishiiii Kar smo predvidevan, se je tgodilo. Pritožbe! »Poslali smo zapisnik o zasedanju delavskega sveta o seji upravnega odbora, zdaj pa ni o njem ne duha ne sluha in potem se pojavijo v našem glasilu očitki.« Naj še enkrat povemo, da za'' tiste številke v članku na prvi strani naše prejšnje številke , nismo krivi. Zbrali smo vse zapisnike obratnih delavskih sve'-.-, tov in upravnih odborov od izvolitve sem, kar so jih imeti v centrali podjetja. Da bi se v bodoče izogniti takim zadevam, pošiljajte zapisnike tako delavskih organov upravljanja kot sindikalnih podružnic na tajništvo centrale Gradisa, kjer bodo na razpolago tudi našemu uredništvu Izkoristimo to priložnost in se pomenimo še nekaj o pisanju zapisnikov. Ti so danes ze- | /o taznolični. Sila dosti jih je, ki so kaj skopi in so največkrat zapisani le sklepi. Le iz | malokaterega je moč razbrali, j koliko ljudi se je v posamezni j točki oglasilo k. besedi, niti ni. . f zapisana ■ kratka vsebina po‘ro- j čila za določeno točfco dnevne- , ga reda. Med njimi so, žal, lu-J: taki,. v katerih ne najdeš jetja, ki se ukvarja s tarifnimi vprašanji, na prvem sestanku še m imela osnovnih smernic, kako naj se loti sestavljanja novega tarifnega pravilnika. Razprave v tisku, v sindikatih in združenjih so razjasnile marsikatera doslej nejasna vprašanja in osvetlile, katera glavna načela naj bi vsebovali novi tarifni pravilniki. Na centrali podjetja delujejo skupine strokovnjakov, ki bodo pripravile osnovne podatke in ekonomske pokazatelje za sestavo tarifnega pravilnika in vseh ostalih pra-.vilnikov, ki so sestavni del tarifnega pravilnika. Predvsem je treba na osnovi ekonomskih pokazateljev gospodarjenja v podjetju v lanskem letu izračunati povprečne tarifne postavke, ki bodo služile za izhodišče pri sestavi tarifnega pravilnika za leto 1939. Na osnovi teli podatkov bo komisija delavskega sveta podjetja izdelala osnutek tarifnega pravilnika in ga razposlala vsem edinicam v razpravo. Mislim, da ni treba posebej na-glašati, da morajo kolektivi posameznih edinic dobro proučiti osnutek in si prizadevati, da bodo v novem tarifnem pravilniku ustvarjene najširše možnosti za uresničenje socialističnih načel nagrajevanja. Glavno vlogo pa morajo pri tem odigrati osnovne organizacije Zveze komunistov, organi delavskega upravljanja, zlasti pa sindikalne organizacije. Osnutek tarifnega pravilnika naj ne obvisi samo na oglasnih deskali ali pa obleži v predalih pisarniških miz. Biti mora najbolj aktualna vsebina vseh naših ožjih in množičnih sestankov. Vsak posamezen delavec mora spoznati bistvena načela tarifne politike, ki jo bomo uzakonili v tarifnem pravilniku, ker bomo le tako dosegli željeni uspeh. Zlasti pa bi morali razpravljati o naslednjem: 1. V tarifnem pravilniku je treba dosledno uveljaviti nagrajevanje po enoti proizvoda, kjer so le dani pogoji za to. Kjer pa to ni mogoče, naj bi bil zaslužek odvisen od dohodka edinice, oziroma podjetja. V ta namen je treba izdelati akordni cenik za vsa dela, ki jih izvaja naše podjetje. Ta naj bo rezultat večletnih izkušenj pri izvajanju del v našem podjetju, ne pa samo prepis državnih norm. Stimulirati je treba delo v akordu ne samo s nresežki, pač pa tudi s tarifno postavko. 2. Splošno povišanje tarifnih postavk ni gospodarsko upravičeno. Šola in žulil Sključeni nad kupom zvezkov so sedeli tečajniki — pomožni delovodje, ko sem stopil v učilnico. Tovariš Umek se je ravno ukvarjal z matematiko in ves navdušen dejal: »Ze 20 let delam s kladivom, pa še nisem dobil takšnega žulja kot sedaj od svinčnika — no pa vseeno sem vesel uspehov, ki sem jih in jih bom dosegel na tečaju.« »No kako je fantje, ali je težko?« Vsi so se enoglasno pohvalno izrazili o vodstvu in organizaciji tečaja. »Res je težko doiemati. ker človek ni več tako mlad,« sta dejala tov. Rakef in Lovše, oba z ljubljanskega gradbišča. »Toda volje imamo več kot preveč. Sola je zelo koristna stvar.« sta zaključila in nadaljevala z delom. »Kaj pa stanovanje in brana?« sem jih skušal nadalje motiti. »No, že gre,« je dejal tov. Koprivec, »malo nas sicer zebe, toda na to ni časa misliti. V menzo pa bi bilo treba poslati Janeza Piskro-gleda. V ostalem hi želeli, da bi tečaj še nadalje trajal.« Tako so drug za drugim odgovarjali naši »najmlajši« študentje. Tečaj obiskuje 5 tesarjev in 10 zidarjev. Res je težko na stara leta di taki,. v katerih ne niti sklepov. Dogodilo se /e celo, da ni bilo zapisanega datuma zasedanja, da niti ne govorimo o tem, koliko jih ni podpisanih. Vsak zapisnik bi moral vsebovati naslednje stvari: Kdo zaseda, kdaj in kje je bila seja, kdaj se je začela in kdaj končala. Kdo je bil navzoč, kdo upravičeno in kdo neupravičeno odsoten. Nato je treba navesti dnevni red Potlej pa pride glavni del zapisnika: za vsako točko dnevnega reda mora biti zapisano, kdo je poročal, zabeležena vsaj kratka vsebina in vsi važnejši podatki, za tem pa je treba zabeležiti vsa mnenja in predloge diskutaniov. Na koncu vsake točke bi moral biti zapisan sklep. Ta naj bo tipkan umaknjeno, da ga je moč takoj najti. Na koncu zapisnika se zapiše še, kdaj je bila seja končana ter podpis zapisnikarja in predsednika, ki je sejo vodil. Seveda zahteva tako pisanje zapisnikov več truda. Td pa še bogato poplača, saj lahko vsakokrat iz zapisnika razberemo, kaj je bilo res na,, tisti seji. Zapisnik ni samo gola formalnost, marveč zgodovinski dokument. J. študirati, toda proizvodnja zahteva čimveč dobrega in izurjenega kadra. Upamo, da bodo naši tečajniki po vrnitvi na delovna mesta pravilno razporejeni, kjer se bodo lahko uveljavili in pridobljeno znanje koristno uporabili v dobrobit podjetja in skupnosti. -uš BE] RIT pc J tv JU ižO 0 CENTRALNIH OBRATIH (model za kanalete) ZASEDANJE DELAVSKEGA SVETA Y iorek, 24. februarja je zasedeti d) ob ustanovitvi novega setktorja osrednji delavski svet. Od 55 je bilo ali gradbišča je treba takoj nasta-navzočih 28 .članov. Na dnevnem viti tudi skladiščnika, redu je bila pravzaprav ena sama točka:' inventura, poleg tega pa še 4 Delavski svet je nato prešel k običajna točka »razno«. Zasedanje ^ prazno«. Ta T« ^rl,M T„:,„ levila pravzaprav »razno«. Ta točka se je pre-„—„ giaVno točko Ali ni takle nered kaj slaba podoba dela na gradbišču? Ali se zavedamo, da je prav takle nered pogostokrat vzrok za nezgodo? Kahuj svoje, tedkavief je vodil predsednik Lojze Šinko. , - .... Najprej so svečano razdelili mili- Cevnega reda saj so razpravljali kovanja, s katerimi so bili nekateri Trnoma o tarif™ poli tik!. Komis,i-olani našega kolektiva odlikovani J? ze delujejo in je_ tekstni de laza dan republike. Potlej so prebrali ^f,?e«a1 P^vilmka zo pripravljen, sklepe zadnjega zasedanja in ugo- Delavski svet je posebej iiagks.il, tovili, da 'so bili izvršeni' da Jf treba ,v tarifnem pravilniku V imenu inventurne komi sij e je P?se,bei naglas,‘U nagrajevanje po poročal Lojze Capuder. Po krajši l!ci.n,ku>1 kfr J« 1■■■'<• — organizacija mora skrbeti za izobraževanje delavcev glede higienskega in tehničnega varstva. dohodkov. Delavski svet je glede skladiščne znana pravila, ki določajo higien- službe sprejel še naslednja pripo-sko-telinično varstvo pri delu za- rotila: ’ a) pogosteje Je treba kontrolirati skladiščno službo ter izmenjavati izkušnje; b) skrbeti je treba za strokovno brijelčič. da je bolje nagraditi manj ljudi, pa tiste dobro. Med drugim je delavski svet še sklenil, da se ukineta gradbišči v Krškem im v Veliki Loki ter ustanovi novo gradbišče na Trojanah. Za šefa gradbišča, na Trojanah je imenovan tov. Vladimir Timta, za šefa koprskega gradbišča tov. Ga- GIBANJE NESREČ IN BOLEZNI V L. 1958 Nesreče po vrstah .. poškodb stevdo % glava 54 5,68 oči 94 9.89 roke 424 44,63 noge 199 20,95 zaradi padca z odra prsnega koša, reber in 17 1,79 pod. 37 3,89 hrbta 17 1,79 zaradi padca z lestve 7 0,74 zaradi zasutja pri izkopi zaradi padca v neza- L 2 0,21 varovano jamo 7 0,74 vrata 1 0,11 razno 41 4,32 na poti na delo in z dela 50 5,26 skupaj 950 100,00 MESEC V \ \ N \ N\ \ \ vzgojo skladiščnikov ter po mož.no-sti prirediti tudi tečaj (članek v Gradisovem vestniku je torej učinkoval) ; c) potrditi je treba evidenco o čuvanju strojev in materiala; č) izredno' vestne in marljive skladiščnike je treba nagraditi; upravnika Obrata gradbenih polizdelkov pa tov. Lipovec. Na zasedanju sekcije za gradbeno operativo bo zastopal naše podjetje ing. Hugo Keržan. Na razstavo gradbenih strojev v Miinchen naj odpotujejo ing. Šircelj. Ravnikar iz CO Ljubljana ter Mlakar iz CO Maribor. -------1957 -------1958 BOLEZNI 1957 195& ]NESREČE Gibanje izostankov zaradi nesreč in bolezni po edinicah v odstotkih v 1. 1958 Ob vstopu na delo je treba delavce opozoriti tudi na dolžnosti, ki jih vsebuje 55. člen zakona o delovnih razmerjih, ki določa, da se Podpisani Ivan Pajer, prej zaposlen pri gradbenem vodstvu »Gradis« v Celju, Ljubi jama 0,86 3,77 4,63 Celje 0,71 4.86 5,57 Maribor 1,23 4,80 6.05 Zalog 0,82 3,18 4,00 Jetsemice 1,24 2,8i2 4,06 Koper 1,14 6.70 7,84 Krško 0,91 5,54 6,45 Velika Loka 1,03 1,80 2.83 Ravne 0,48 3,97 4,45 Titograd 0,24 4,91 5,1'5 Betonarna 0,98 4,70 5,68 CO Ljubljana 0,79 4,32 5,11 CO Maribor 0,66 3,79 4.45 Škofja Loka 0,68 3,86 4,54 Projekt, biro — 0,98 0,98 Centrala 0,20 4,46 4.66 Povprečje 0,89 4,36 5,25 Pogostnost nesreč po edinicah Ponesrečil se je vsak Lj ubl jama 5. (4,98) Colje 5. (5,48) Maribor 4. (3,84) Zalog 5. (4,95) Jesenice 3. (3,10) Koper 5. (4,85) Krško 6. (5,86) Velika Loka 7. (7,45) Ravne 6. (6,14) Titograd 21. (21,28) Betonarna 4. (3,75) CO Ljubljana 8. (8,41) CO Maribor 6. (5,89) Škofja Loka 6. (5,96) Projektivni biro — (- ) Centrala 29. (28,67) V podjetju povprečno vsak 5. (5,01) morajo delavci držati predpisanih sektor Velenje kot delavec, preklicujem ukrejiov in splošno priznanih pra- vesti, ki sem jih širil med delavci »Gra-vil higienskega in tehničnega var- disa« glede prodaje betonskega železa, ki stva ter predpisov, ki se nanašajo naj bi ga delovodja Ivan Kosec in želena splošno varnost pri delu. Zlasti zokrivec Pavel Polgar prodala Plazlu iz pa morajo: Saleka. — uporabljati varnostne naprave priprave in zaščitna sredstva (oča- Pri izračunu so vključene tudi nesreče na poti na delo in z dela, ki jih je 5,26 % od vseh nesreč. Na poti se je ponesrečil vsak 95 zaposlen. »Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. — Izhaja mesečno. njihovem namenu in pred okvarami, — takoj naznaniti pomanjkljivosti in okvare na strojili, napravah, zaščitnih sredstvih ter vse nenavadne pojave pri delu, ki bi utegnili spraviti v nevarnost življenje in zdravje delavcev. Opuščanje izpolnjevanja določil zakona ni samo škodljivo in vzrok za mnoge nesreče, ampak je po zakonu tudi hudo kaznivo. Gospodarska organizacija, ki se ne drži teh določil, je lahko kaznovana z denarno kaznijo od 50.000 do milijon dinarjev, odgovorna oseba pa od 1000 do 15.000 dinarjev. ■ Marsikdaj se v našem podjetju dogotli, da prijavijo nesrečo šele po več dneh. V takem primeru se lahko upravičeno dvomi, ali je bila nesreča zares pri delu. Da bi se kaj takega v bodoče ne dogajalo, bomo priznali za nesrečo pri delu samo tisto, ki bo takoj prijavljena pristojnemu delovnemu starešini. 3 Vsako prijavljeno poškodbo je treba obvezno vpisati v dnevnik prve pomoči, ki ga je treba vpeljati na vsakem delovišču (biti mora pri omarici za prvo pomoč). Samo v tem dnevniku vpisani primeri se bodo obravnavali kot nesreče pri delu. ® Za nesrečo na poti na delo oz. z dela se prizna samo tista poškodba, ki se je pripetila na običajno ustaljeni poti in v času. ki je normalno potreben za pot. Take poškodbe pa morajo biti tudi dokazane s pričami in javljene delov- Obema tovarišema se zahvaljujem, tia odstopata od sodnega postopka ter ob-|HKlo!>no) po ljubijam, da v bodoče ne bom več širil jih varovati takih vesti. Ivan Pajer, 1. r. Postavite nam realne norme! Na prvi seji sindikalnega odbora pred ali po zaključku glavne se« podjetja, ki so se je udeležili vsi zone. predsedniki novoizvoljenih podruž- Predlagamo tarifni komisiji, da nic, so med drugim razpravljali tudi razpravlja o dodatku na stalnost, o nagrajevanju po učinku in osnut- da se s tem omeji fluktuacija de-ku tarifnega pravilnika. Predvsem lovne sile. je bilo poudarjeno, da je nagraje- V letošnjem letu naj se priredi ranje naša lastna zadeva, to je stvar —1 ' 1 ' podjetja in bo moral delavski svet čimprej sprejeti osnovna načela bodočega nagrajevanja in v zvezi s tem vpliva celotnega kolektiva na ekonomsko poslovanje podjetja. V razpravi o normah in organizaciji dela je predsednik ljubljanskih delovišč tov. Žorš dejal: »Postavite nam realne norme in tako imenovani »fuš« (popoldansko honorarno delo) bo samo odpadlo.« Nadalje je bil sprejet pravilnik o delu in poslovanju sindikalnega odbora in sekretariata v podjetju. Poleg tega so bili sprejeti še naslednji sklepi in predlogi: ... . r V okviru proslave 40-letnice KPI • P™110*.01"3 objavljen brez pod- bodo po vseh gradbiščih sve- Plsa-.NaPlsal 8a je upravnik Ccn-čane proslave, istočasno se na- *ra,^1Iht°brat<>V V Mar,l>oru ‘ov. Jo-pove tekmovanje med sindikalnimi l-1' i •, - , . d,kalnega dela, organizacije kul- jiih ^ Mlaikar ;Akromnosti n nrravifnPerrV dejavnost, športa, J isal pryi protito£ni n“L?ec e pravilnega nagrajevanja itd. konstruiral on v sodelovanju s po- v pravilniku o koriščenju letnih možnim konstruktorjem Francem dopustov v počitniških domovih naj Tomincem. Pri tem delu in pri izde-se vnese tudi točka, da se vsem lavi je pokazal veliko prizadevnost staimm elanom kolektiva, ki so že in iznajdljivost, saj je bilo treba odšli v pokoj, dovoli t4-dnevno bi- rešiti obilo tehničnih problemov vanje v počitniških domovih in to še potem v proizvodnji. tradicionalno tekmovanje »bportni dan« nodjetja »Gradis«. Referenti za zaščito dela naj se povežejo s sindikalnimi organizacijami in skupno rešujejo nastale probleme. Podružnice naj rccfiio dostavljajo zapisnike in sklepe sekretariatu podjetja. Podružnice naj takoj pošljejo spiske sindikalnega inventarja. še protitočni mešalec V naši zadnji številki smo obja> vili članek s tem naslovom, ki po je čin obdavčitve Kot je znano so v kosmatili osebnih dohodkih delavcev vsebovani poleg čistih zneskov, ki jih prejme delavec na roko, tudi prispevki iz osebnega dohodka. To so proračunski prispevek iz osebnega dohodka, prispevek za socialno zavarovanje in stanovanjski prispevek. Sistem kosmatih osebnih dohodkov je bil uveden že leta 1957. vendar tisto leto le za delavce tistih gospodarskih organizacij, ki so delile celotni dohodek na ta način, da so ugotavljale dohodek namesto dooička. V to skupino gospodarskih organizacij so spadala med drugimi tudi gradbena podjetja. Šele naslednje leto (1958), je bil uveden za vse gospodarske organizacije enoten sistem delitve celotnega dohodka na podlagi ugotavljanja dohodka jx> sistemu kosmatili osebnih dohodkov, so bila zajeta tudi ostala podjetja. Proračunski prispevek Ta prispevek je bil uveden z zakonom o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev (UL FLR, 52/57), ki je stopil v veljavo 1. januarja 1958. Po tem zakonu se je lani obračunavati proračunski prispevek po posebnih lestvicah, zasnovanih na progresivnem načinu obdavčenja osebnih dohodkov. Progresivna obdavčitev je taka obdavčitev, pri kateri raste vzporedno z višino davčno osnove tudi stopnja prispevka. Čim večji je bil zaslužek, tem večji del je šel za davek. Davčno osnovo so tvorili skupni povprečni me« sečni osebni dohodki, ki jih je dosegel delavec pri podjetju, s katerim je bil v stalnem delovnem razmerju. Posebno osnovo sta tvorila le terenski dodatek in dodatek za ločeno življenje. Praksa preteklega leta je pokazala, da je imel progresivni način obdavčitve osebnih dohodkov delavcev v gospodarstvu določene slabosti. Predvsem ni dajal stimulacije za dviganje delovne storilnosti. Delavci so se tako rekoč branili delati po učinku prav iz bojazni, da jim bo šel pri večjem zaslužku, ki bi ga na ta način dosegli, pretežni del presežka za proračunski prispevek. Druga slaba stran tega sistema je bila v tem, da je bilo obračunavanje osebnih dohodkov zelo zamotano in zamudno, vrh vsega pa še nepregledno. Delavci si niso bili na jasnem, o svojem čistem zaslužku, še manj pa o tem, koliko raznih prispevkov morajo plačati. Ti so se namreč dokončno ugotavljali šele na koncu leta, v primerih pa, ko je podjetje izplačevalo osebne dohodke nad tarifno postavko še po odobritvi zaključnega računa — pa še mnogo kasneje. Prispevek za socialno zavarovanje in stanovanjski sklad Že v uvodu smo omenili, da sta v kosmaitih osebnih dohodkih delavcev vsebovana jx>leg pro- Kako smo gradili ciFifsiiraMskf! cesto L jj m li! | n ii n - Z e § i1 © ii Naše podjetje je prevzelo v okviru akcije mladinskih delovnih brigad na avtomobilski cesti Ljubljana—Zagreb med drugim tudi odsek od Medvedjeka do Zidanega mostu, to je od kilometra 65,830 do kilometra 71,920, v dolžini 6,1 km. Projektirana cesta poteka na tem odseku vzdolž obstoječe ceste I. reda Ljubljana—Zagreb, ki jo tudi večkrat prečka. Središče prevzetega odseka, ki je bilo v Korenitki, je bilo oddaljeno od najbližje železniške postaje Velika Loka dva in pol kilometra ter sta oba kraja zvezana med seboj z okrajno cesto. Ker so mladinske delovne brigade nadomestile nekvalificirano in polkvalifi-cirano delovno silo, je bilo treba organizirati naselje le za kvalificirane delavce, kot so minerji, strojniki, šoferji, preddelavci itd. S tem se je seveda moč-^o zmanjšalo število potrebnih prostorov. Najugodnejša lega za naselje je bila pri Vasi Korenitka, kjer se okrajna cesta, ki pelje v Veliko Loko, odcepi od zvezne ceste. Glede na terenske prilike in na bližino mladinskega naselja smo postavili naselje na pobočje med cesto I. reda in okrajno cesto. Ta odsek poteka po kraškem področju in ni vode vzdolž vsega prevzetega odseka trase, razen pri Zidanem mostu, Kjer doseže cesta Temenico. Crpalno postajo je bilo treba urediti v dva in pol kilometra oddaljeni Veliki Loki, kjer smo črpali vodo iz Temenice in položili vodovod do naselja. Te vodovodne cevi so imele prerez 0 2,5", nad naselje pa smo postavili rezervoar, ki je držal dvanajst kubičnih metrov vode. Voda iz Temenice seveda ni pitna in smo jo uporabljali samo za močenje drobljenca, oskrbo parnih valjarjev, pranje strojev itd. Pitno vodo smo napeljali iz novega vodovoda, ki je bil že dograjen od Stične do Velikega Gabra in ki je bil podaljšan od mladinskega naselja. Oskrba z eletrično energijo je bila ugodna, saj je bil v neposredni bližini naselja daljnovod. Poleg njega postavljen transformator 100 KW je zadoščal za potrebe našega in mladinskega naselja. Po operativnem planu smo zgradili naselje, v katerem bi bilo prostora za 200 •delavcev. Postavili smo pet barak velikosti 25,52 X 9,56 m, jedilnico s kuhinjo v velikosti 37,49 X 9,56 m, stanovanje za uslužbence in sanitarne prostore ter razne manjše zasilne lope. V bližini delavskega naselja ni bilo več (Prostora za postavitev gradbiščne delavnice in garaž. Postavili smo jih zato kakih 200 metrov proti zahodu ob vznožju hriba. Tu je stala delavnica velikosti 20,89 X 8,23 m, pokrita odprta lopa, ki je služila kot garaža za deset avtomobilov, cisterna z nafto in črpalko ter skladišče za olje in bencin. V enem izmed opuščenih kamnolomov ®mo postavili skladišče rezstreliva s kapaciteto 3000 kg varnostnega razstreliva in 7000 kosov vžigalnih kapic. Delo na gradbišču je bilo razdeljeno na dva sektorja: sektor Medvedjek s kamnolomom Kuščarek in sektor Pluska z železniško postajo v Veliki Loki. Na vsak sektor je odpadla približno polovica našega odseka trase. Največja ukopa na tem odseku se nahajata na Pluski in merita skupno 31.920 m* (16.390 m* in 15.530 m*). Predvideno je bilo, da bi se morala zemeljska dela začeti v začetku aprila. Zaradi snega in dežja, ki sta bila tisti mesec kaj pogosta gosta, pa se je začetek nekaj zavlekel. Pač pa smo začeli dovažati tamponski material iz Nakla že 15. februarja tako, da je bilo 17.500 m* tam- pona navoženega že do srede junija. Vsak dan je prišlo od 200 do 300 kubičnih metrov tampona, ki smo ga prepeljali s posebnimi materialnimi vlaki. Delovni čas brigadirjev je znašal šest ur na dan. Prva izmena je delala od 6. do 12. ure, druga izment pa od 13. do 19. ure. Kvalificirani delavci in stroji so delali le v eni izmeni po 12 do 14 ur na dan. Ker so želeli brigadirji delati vedno tako, da je bila vsa brigada (okoli sto brigadirjev) zaposlena na enem mestu, smo dodeljevali mladincem v začetku manjše izkope, kasneje pa planiranje planuma, tampona, drobljenca in humuziranje. Ne- katere brigade so se pač morale deliti, zlasti tiste, ki so bile zaposlene kot pomoč pri strojnih delih. V povprečju je bil učinek brigad zadovoljiv. Večje težave so bile prve dni po prihodu brigade na avtomobilsko cesto, dokler se niso navadili. Najbolj so se vedno obnesle tiste brigade, ki so imele tehnično izobraženega brigadirja, ki je znal organizirati tudi sam delo brigade ali začete ter znal držati disciplino. Za izvršitev zemeljskih del je bila v planu predvidena uporaba najraznovrst-nejše mehanizacije od zastarelih strojev do modernih gradbenih strojev pač po predvideni količini in kakovosti izkopov. Na že omenjenem največjem izkopu na Pluski smo začeli delati osmega aprila. Mehanizacijo so določili po geološkem profilu, ki je predvideval precejšen odstotek skale. Kmalu pa smo opazili, da je teren drugačen. Material v izkopu je vseboval deloma zelo na gosto posejane večje in manjše samice ter ilovico. Odkop materiala je bil zelo počasen, saj zelo zamudno razstreljevanje samic n; dalo dovolj učinka, bagrova žlica pa se zaradi sila mastne ilovice ni praznila. Potiskanje materiala k bagru, ki ga sam ni mogel nakladati, je povzročalo zaradi samic mnogo okvar na buldožerjih. Zato smo 26. maja napravili poskus s sondaž-nlmi vrtinami 0 100 mm, ki so segale do planuma tako, da je bila njihova globina od 3 do 10 metrov. Vrtalo je podjetje »Elektrosond« s sondažnimi aparati. Te mine smo polnili s specialnim amonalom v količinah od 8 do 28 kg, odvisno od globine mine. Mine so bile razmaknjene več samic, učinkovitejše kot tam, kjer je druga od druge po tri metre. Razstreljevanje je bilo tam, kjer je bilo bilo več ilovice. Pri manjših globinah je bil material dovolj razrahljan in samice dovolj iztrgane iz ilovice, da je bilo mogoče direktno nakladanje z bagrom. Pri večjih globinah in bolj ilovnatem materialu pa to ni bilo mogoče. Samice so bile sicer iztrgane iz ilovice, niso pa bile razkrite. Zato je bilo treba spet z buldožerjem potiskati material k bagru. Zaradi razrahljanega materiala pa so se okvare buldožerjev precej zmanjšale. Za pripravo podlage za asfalt je bilo treba pripraviti okrog 6000 m3 drobljenca debeline 3 do 6 cm. Najbližji primeren kamnolom je bil pri vasi Veliki Gaber, ki je oddaljen okoli sedem kilometrov od središča trase. Kamen v tem kamnolomu smo pridobili tako, da smo napravili dve minski komori. Stena je bila visoka 20 m, globina rova in s tem linija najmanjšega odpora je znašala 10 metrov, razdalja med komorama je bila 16 metrov. V obeh komorah smo uporabili skupno 1700 kg amonala, ki je bil zložen v dve komori velikosti 1,90 X 0,60 X 0,80 m, rov pa je meril 1,00 X 1,50 m. Obe mini smo vžgali z detoniraj očo vrvico, položeno v »Poschel« cevi. Komoro z nabojem smo zazidali, rov pa napolnili s kamnitim materialom, ki smo ga dobili pri kopanju rova. Po razstrelitvi smo dobili več kot 7000 m* materiala. Kamen smo z vagoneti dovažali do drobilca. Mladinci, ki so tu delali, so nadrobili na dan 120 do 130 m* drobljenca, debeline 3 do 6 cm. Seveda so bili pri delu zaposleni mladinci iz najboljših čet. Najbolj čist kamenit izkop je bil na Medvedjeku. Pri teh delih smo prvič v našem podjetju uporabili vrtalne stroje »Wagon-drill«. Njihova prednost je bila poleg hitrejšega napredovanja pri vrtanju lukenj za mine in lažjega dela minerjev še v tem, da so svedri v večini primerov predrli vmesne tanjše plasti ilovice in se je dala zato vrtati globlja vrtina, kar ni uspelo pri delu z običajnimi vrtalnimi kladivi. Za razstreljevanje tega kot drugih ukopov smo uporabljali le hitro gorečo vrvico. Z uporabo te vrvice smo poleg večje varnosti dosegli tudi večji učinek, saj so eksplodirale vse mine naenkrat in mnogo bolj razdrobile material, kot če bi se prižgale posamezne mine. Trasa avtomobilske ceste je na mnogih mestih presekala zvezno cesto Ljubljana—Zagreb. Zanimivo je, da smo pod staro cesto vedno naleteli na zelo razmočen material v plasteh tudi po nekaj metrov. Razmočena, nenosilna ilovica se je pojavljala tudi ob stiku skale in ilovice ter povzročala graditeljem dosti preglavic. Gradbišče je izdelalo tudi robne pasove ob asfaltnem vozišču. Spodnji 13 cm debel stoj je bil iz betona MB 220, zgornji sloj, ki je bil debel 2 cm, je tudi iz MB 220, vendar smo za ta beton uporabljali bel cement in bel kremenčev pesek. Na kubični meter belega betona smo dodali 400 kg cementa. Betonarna je stala na železniški postaji v Veliki Loki. Vsaka vrsta betona je imela svoj mešalec (po 250 1) in smo beton razvažali na mesto vgraditve s tritonskim komionom. Za pogon vibratorjev in za razsvetljavo na trasi smo uporabljali prevozni električni agregat. Pri tej veliki delovni akciji so vsi člani kolektiva vzorno sodelovali z mladinskimi brigadami, zato tudi uspeh ni izostal. Cesta je bila zgrajena pravočasno in kvalitetno. Ing. Milivoj Šircelj osebnih dohodkov delavcev računskega prispevka tudi prispevek za socialno zavarovanje in stanovanjski prispevek. V preteklem letu sta se oba obračunavala od iste osnove, namreč od zneska, ki ostane, če se od kosmatega osebnega dohodku odbije proračunski prispevek. Pri tem se je uporabljala za prispevek za socialno zavarovanje stopnja 27 %, za stanovanjski prispevek pa 7 %. Glede na njihovo odvisnost od višine proračunskega prispevka se dokončna delavčeva obveznost tudi o teh dveh prispevkih ni mogla preje ugotoviti kot šele ob koncu leta, oziroma še kasneje, če se je dogodilo tb, kar smo navedli pri obravnavanju proračunskega prispevka. Proporcionalni način obdavčitve v letu 1959 Opisane slabosti sistema progresivnega obdavčevanja osebnih dohodkov so letos odpravljene. Zvezna ljudska skupščina je namreč ob koncu lanskega leta sprejela zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o proračunskem prispevku iz ošebnega dohodka delavcev, ki je bil objavljen v Uradnem listu FLRJ št. 52/*58. Zakon prinaša vrsto novih dopolnitev in sprememb dosedanjih določb, od katerih je pač najpomembnejša ta, da se v lotu 1959 uvaja namesto dosedanjega progresiivneganovproporcionalninačin obdavčitve osebnih dogodkov. Proračunski prispevek se bo obračunaval po enotni stopnji M % od osnove, ki jo predstavlja vsak posamezem osebni dohodek delavca, izvirajoč iz delovnega razmerja. To pomeni, da se letos plačuje proračunski prispevek po enaki stopnji ne glede na višino zaslužka in nič več progresivno. Z uvedbo novega sistema so postale brezpredmetne vse dosedanje davčne lestvice, ker tvori davčno osnovo vsak posamezen osebni dohodek, oziroma izplačilo, ne pa povprečni mesečni osebni dohodek. Odpadejo tudi letni obračuni osebnih dohodkov in prispevkov. Kar je zlasti važno, vsak delavec si bo sedaj lahko sam izračunal, koliko proračunskega prispevka bo moral plačati od svojega zaslužka, saj bo stopnja 11 % vedno ista. Pa ne samo to! V Beogradu se pripravlja predpis, po katerem se bosta letos tudi ostala dva prispevka iz osebnega dohodka, namreč prispevek za socialno zavarovanje in stanovanjski prispevek, obračunavala od iste osnove kot proračunski prispevek, t. j. od kosmatih osebnih dohodkov. Temu ustrezno bosta prirejeni tudi njuni dosedanji stopnji. 'Po vsem tem kaže torej, da bo v letu 1959, ko bodo sedanje začasne čiste tarifne postavke preračunane na nove kosmate zneske, obračun osebnih dohodkov delavcev in prispevkov iz osebnih dohodkov precej poenostavljen. Delavci pa si bodo lahko na hiter in enostaven način sami izračunali svoje čiste zaslužke, kar jim doslej ni bik) mogoče. B-r Z ravenskega gradbišča NAŠ NOVI ŠEF »Ko sem stopil na ta vlak proti Ravnam, sem sklenil, da moramo našim ljudem v tem kraju izboljšati življenje,« je dejal naš novi šef ing. Štok. Za (o prizadevanje bo užival vso podporo kolektiva gradbišča in verjetno tudi vodstva podjetja. 24 ODSTOTKOV To jx) delavke ravenskega gradbišča, ki prav tako po svojih močeh prispevajo k sorazmerno visoki proizvodnosti našega gradbišča. V Ravnali tvorijo ženske 2-t odstotkov vseh zaposlenih. Že večkrat so izrazile mnenje, da bi se rade družbeno bolj udejstvovale ter bile potemtakem tudi bolj upoštevane. Družbene organizacije in uprava bodo imeli v bodoče več razumevanja za njihove probleme. Tako je prišlo tudi do te slike, na kateri vidimo naše pridne delavke. Z leve proti desni stoje: Katica Anželak, Matilda turman, Marija Iršič, Anica Gjergek, kleče pa Angelu Kolarič, Tončka Dižovnik, Esta Takač, Ivanka Bloder in Korasa. No, z nekaterimi izmed njih pa se ne moremo ravno kdove kaj pohvaliti. lllili Ta objekt je eden izmed mnogih v železarni na Rav-aah, ki ga je zgradilo naše podjetje. Prarai nasveti K. Z. in J. D., Ljubljana. — Pred meseci sva bila poslana iz CO v Ljubljani na gradbišče Krško. Sva kvalificirana ključavničarja in sva prejemala odgovarjajoči terenski dodatek, Z ukinitvijo menze gradbišča, so prejeli drugi tovariši, ki so še ostali na gradbišču zmanjšano dnevnico v višini tiOO,—, nama pa je ostal terenski dodatek nespremenjen. Gradbišče Krško smatra, da nisva upravičena do zmanjšane dnevnice, ker sva slučajno oba domačina v bkžini gradbišča m sva se lahko hranila in prenočevala doma. Misliva, da je takšno stališče gradbišča neutemeljeno, in sicer, ker sva oba v službi CO v Ljubljani, ki je najina matična edinica. in sva gradbišču samo dodeljena, ne pa tja premeščena. Delavec ali uslužbenec iz kovinskih obratov ima v času ko dela na gradbišču pravico do terenskega dodatka. Za čas, ko prejema terenski dodatek, plača na gradbišču brano in stanovanje po isti ceni in z istimi ugodnostmi kot drugi delavci tega gradbišča (čl. 6. Pravilnika o potnih stroških). Ce pa se nahaja delavec ali uslužbenec obrata na začasnem delu na gradbišču, ki nima urejene delavske preskrbe, mu pripada dnevnica po zadnjem odstavku čl. 6. (ITI. odstavek čl. 7. cit. pravilnika). Zadnji odstavek či. 6 Pravilnika o potnih stroških delavcev pa pravi: C'e gradbišče, h kateremu je delavec premeščen ali začasno dodeljen, nima urejene delavske preskrbe in ne more nuditi samskega stanovanja ala hrano, pripada takemu delavcu dnevnica za čas, ki ga odredi starešina edinice, kateri je dodeljen. Ta dnevnica se lahko določi v višini od din 400 do din t.500 z upoštevanjem dejanskih stroškov za hrano in stanovanje, kar oceni starešina edinice. V primeru kvalificiranih ključavničarjev Kerin Zvonka in Dimic Jožeta iz Centralnih obratov v Ljubljani, ki sta bila poslana na začasno delo na gradbišče Krško sta pridobila z ukinitvijo menze gradbišča pravico do dnevnice, ki jo upošteva zadnji odstavek čl. 6. Ne glede na dejstvo, da imata oba imenovana v bližini gradbišča možnost prehrane in prenočevanja doma, jima v času, ko je bila ukinjena nieuza^ ne pripada terenski dodatek, marveč kot že navedeno, dnevnica, katere višino pa določi starešina ob upoštevanju navedenih okolnosti, vendar ta dnevnica ne more znašati manj kot 400 din dnevno. M Sindikalna podružnica celjskega gradbenega vodstva je na redni seji 19. februarja razpravljala o vajencih. Mod drugim so sklenili, ji-Lfvcgu oiuzumiega življenja, prirejati tečaje, športne igre im dvignili kulturno raven vajencev. — Za delavski praznik, prvi maj, nameravajo prirediti večji izlet v Logarsko dolino za vse člane kolektiva. Izvolili so tudi kulturno prosvetnega referenta. Cecilija Sever je obljubila, da bo to svojo nalogo častno izpolnila, (-š) H V mariborskih centralnih obratih je bil pred nedavnim sestanek vseli šoferjev. Razpravljali so o organizaciji prometa mariborskega gradbišča. 'V centralnih obraiih bodo nastavili novega prometnika zt» vsa mariborska gradbišča, da bi bila boljša kontrola in evidenca nad uporabo vozil, (-š) ■ Na Ravnali je bil te dmi sestanek celotnega sindikalnega aktiva tega gradbišča. Na ta sestanek so povabili tudi ves tehnični kader gradbišča. Med drugim so razpravljali tudi o pomanjkanju zidarjev. Sklenili so, da bodo priučili še 60 zidarjev. Govorili so še o stanovanjih, sedaj urejajo naselje in sanitarne naprave. Ustanovili so tudi kegljaški klub. (-š) ■ Na gradbišču Velenje sta se poročila gradbeni tehnik Lojze Merzel in tovarišica Dolar jeva. Mladima poročen četna želimo obilo sreče in zadovoljstva! (-š) • Prve dni februarja je zasedal izvršni odbor sindikalne podružnice našega gradbišča v Ravnali na Koroškem. Med drugim so sklenili, da bodo njihovemu kegljaškemu klubu plačali postavljača ter kupili 12 majic in 12 parov copat. Sklenili so še, da bodo obnovljeno menzo svečano odprla in ob tej priložnosti pripravili krajšo prireditev. — Najvažnejši sklep pa je bil vsekakor, da bo izvršni odbor pripravil predloge, katera dela bi se dalo še akordirati oziroma normirati. da bodo vajencem pomagaild pri njihovem delu tri pri organizaciji nji- »Halo, tu krško. So tani Centralni obrati?« Iz telefona se je zaslišal nervozen šefov gla«s% »Saj menda veste, da je jutri praznik. Kje naj dobim ljud.i? Vsi so že odšli domov!« »Betonarna stoji. Na velikem betonskem mešalcu se je polomil zobčanik. Časa imate dva dni in pol, da čez prvomajske praznike napravite novega. Delo na avtomobilski cesti ne sme stati! Uredite tako, da bomo lahko začeli tretjega normalno obratovati...« Upravnik centralnih obratov v Ljubljani, tovariš Martlnšek, je odložil slušalko. »Na. pa imaš! Tudi ti prazniki so šli k vragu. Z izletom ne bo nič. Toda zdaj ni časa za modrovanje.« Sicer pa je bilo vedno tako: pridrvi z vso ihto in bi imel najraje gotovo, še preden je sploh povedal, kaj bi rad. Kadar se najbolj mudi, takrat najbolje storiš, če sedeš, pravijo v Centralnih obratih. Dostikrat imajo prav. Pred dvemi meseci, na primer, so na vrat na nos pritekli z ljubljanskih stolpnic z nekim naročilom —- stvar loži še danes v Centralnih obratih . .. Delo na avtomobilski cesti pa ne pozna šale. Brž so poiskali modelnega mizarja Fe-Itkfia Eržena. Ta je krepko pljunil v roke, trdo garal vse popoldne in vso noč pred prvim majem. Ko so po mestu igrali budnice, je bil model gotov. Treba pa je bilo najti še nekoga, ki bo zobčanik vlil. Že popoldne pred praznikom so telefonirali v Litostroj. »Na praznik ne delamo! Da, razumemo, toda kje naj dobimo ljudi ,. .« V Toplovodu so odgovorili prav tako, enako tudi v drugih livarnah. Kaj sedaj? Končno so našli zasebnega obrtnika v Dobit pri Domžalah, ki je bil pripravljen sprejeti naročilo. »Kaj se bomo premišljali, v sili hudič še muhe žre. Privatnik gor ali dol, zobčanik mora biti vlit.« Res se je potrudil in ga na praznik vlil. Še vročega je tovariš Martt.nšek pripeljal v delavnico. Do noči so zobčanik obdelali in ga še pomoči prvega maja prepeljal; v Krško. No, drugega maja so ga montirali in — tretjega maja je betonski mešalec normalno obralo-val,.. »Takrat nas je Lipovec pohvalil, kar sicer zelo malokdaj stori«, pripovedujejo v Centralnih obratih. Takih zgodb bi vam mogli povedati nešteto .,. Temeljna naloga centralnih obratov, I ljubljanskih in mariborskih, je v tem, ■ da vzdržujejo našo mehanizacijo n vse tisto, čemur pravijo v politični ekonomij^ sredstva za delo. Reči te treba, da so se že tako usposobili, da opravijo tudi že zelo zamotana popravila in sodijo naši.obrati glede tega med najrazvitejše v vsem gradbeništvu naše države. Tega pa ne vedo povsod. Na primer v Zvezni sekciji gradbene operative in njeni komisiji za mehanizacijo. Letos smo predlagali, naj bi nam odobrili 10 milijonov deviznih dinarjev za uvoz rezervnih delov. Te dni pa so jim sporočili, da so jim odobrili le dva in pol milijona dinarjev, nakup rezervnih delov za buldožerje pa so črtali z utemeljitvijo, da je popravilo neracionalno. To bi pomenilo da bi morali šestnajst buldožerjev črtati iz seznama osnovnih sredstev. Povsem točno je, da so stroji že močno izrabljeni, da ima vsak izmed njih povprečno že po 50.000 obratovalnih ur in so bili iztrošeni že pred 12 leti, ko smo jih dobili. V vseh povojnih letih je uspelo podjetju kupiti le tri buldožerje. Kljub temu, da so naši gradbeni stroji že tako močno iztrošeni, je vendarle uspelo, da so lam samo na avtomobilski cestj opravili za 270 milijonov dinarjev zemeljskih del. Obrati so že tako močno razviti, da so sjvosobni izvršiti vsako generalno popravilo tudi najtežjih strojev, če uvozijo nekatere rezervne dele. Razvili so kooperacijo z domačimi železarnami in jeklarnami, da jim odlivajo vodilna kolesa, nosilne kolute za gosenice, izdelujejo odkovke za motorne Levo Anton Martlnšek, upravnik Centralnih obratov, spodaj pogled na Centralne obrate v Ljubljani gredi itd. Sami pa izdelujejo jarme za pluge, celotne nove pluge m vse druge jeklene konstrtikciie. Uvažali pa so le take dele. kt jih m bilo moč izdelat: v domači industriji, na primer kroglične in valjčne ležaje, tesnila, bate itd. Obrati pa se nenehno izpopolnjujejo in osvajajo vsako leto proizvodnjo vedno več rezervnih delov. ■ ■entralni obrati so ustvarili lani ■ ■ skupno za dobrih 733 milijonov di- . ea*jev vrednosti. Od tega odpade na Ljubljano 374 in po! milijona dinarjev, na mariborske obrate slabih 213 milijonov in na avlojjork slabih 'in miinonov dinarjev. V obeh obratih so kietmrsKe delavnice najmočnejše (v Ljubljani so ustvarili lani 113 mili- Predsednik delavskega sveta CO Ljubljana Alfred Brank in px‘edsednik upravnega odbora Ludvik Šnajder Nikakor si ni moč predstavljati, da bi se nam tež.ka mehanizacija ustavila, saj je ime »Gradis« pojem moderno mehaniziranega gradbenega podjetja. Ce ne bi dobili rezervnih delov, bi morali najeti okrog 550 milijonov dinarjev kredita ter st kupiti nove stroje. Podjetje pa mora že seda; plačevati visoke anuitete in se ne more še bolj zadolžiti. jonov dinarjev, v Mariboru pa za 80 milijonov dinarjev vrednosti). Predlanskim pa se opravili Centralni o-brati vseh del za skup no 024 milijonov dinarjev, lo pomeni, da st je njihova proizvodnja povečala finančno zt 17,4: odstotka. Samo v Mariboru so ob istem številu zaposlenih fjovečuh vrednost proizvodnje od leta 1956 za dvakrat. M Centralnih obratih pa se ne n k v arin j njo samo s popravili starih strojev, * ampak proizvajajo tudi nove. Zlasti pomembna je proizvodnja drobne mehanizacije: ročnih skreperjev, konzolnih dvigal, ja-panarjev, samokolinio kar vse je že v režijski proizvodnji. Mimo tega pa izdelujejo tudi druge stroje. Mariborski obrati so se usmerili na proizvodnjo strojev za nizke gradnje in izdelujejo protitočne mešalce, cestne orače, sušilne bobne, mešalce za malto, silose za cestno mehanizacijo, motorne pihaee itd. Veliko teh strojev so sami konstruirali. Pri konstrukciji in proizvodnji novih gradbenih strojev so dosegli lepe uspehe zlasti takrat, kadar so naleteli na razumevanje pri gradbenikih. Dostikrat pa ni tako. Na največjo konservativnost naletijo med delovodji. Spočetka so se n. pr. sila branili ročnih skreperjev, češ da so zanič in jili ne morejo koristno uporabi ti nu gradbišču. Zdaj se trgajo zanje. Gradbeni strokovnjaki premalo cenijo sposobnosti Centralnih obratov ter jih smatrajo zgolj kot remontne delavnice, Na vsak nov stroj, ki ga napravijo v Centralnih obratih pa gledajo z velikim nezaupanjem, kot je že sploh naša kranjska navada, da ne zaupamo dosti (istemu, kar je doma napravljeno. Uspeh pa je moč doseči pri izdelavi novih strojev le, če vlada najtesnejše sodelovanje med gradbeno oporali-vo in tistim, ki stroj izdeluje. Kako plodno je tako sodelovanje, se je najbolj pokazalo pri proizvodnji na primer mešalcev za malto. V ljubljanskih Centralnih obratih so napravili prototip in ga dali v proizvodnjo. Gradbeniki so jim povedali, da ni priročen, ker škropi. Potlej so v obratih tisto odprtino zaprli. Gradbeniki so predlagali, da hi bilo dobro, če bi namestili v stroj prho in da je previsok, Vse te pomanjkljivosti so v obratih odpravili in potem so bili v operativi s strojem sila zadovoljni in v obratih so ga začeli serijsko, proizvajati. Ko pa so ga dobili drugod, so samo zmajali z glavo in ga odklonili, češ, da ga sploh ne morejo uporabljati, ne da bi povedali, kaj jim na stroju ni všeč. Izkazalo pa s« je da so imeli tam nepresejan gramoz in zato stroj ni brezhibno deloval. Če bi še oni povedati, kako bi stroj preuredili, da bi služil Uidi v takih primerih, potem bi ga lahko še nadalje izpopolnjevali. Rezultat takega plodnega sodelovanja med gradbeniki in kovinarji so tudi konzolna dvigala. Ta so danes ž.e sila poceni, saj stane eno dvigalo komaj 170.00>i) dinarjev in so jih v Centralnih obratih napravili že 6tX). Skoraj ga ni večjega gradbenega podjetja v Jugoslaviji, ki bi ne imele Gradisovega konzol n e ga dvigala. Ali na primer ročni skreperji. Koliko zabavljanja je bilo, preden so se uveljavili! Zdaj jih preurejajo in bodo veliko lažji, namesto sedanjih 400 kg bodo novi tehtali le okrog 180 kilogramov, rokovanje z njimi pa bo dosti enostavnejše. Ko jo naše |>odjetje prevzelo izvršitev namakalnih naprav v Črni Gori, je bilo treba napraviti modele za kanalete. Naročili so jih pri Hidromontaži v Mariboru. Njihovim delavcem so obljubili iu tudi dali posebne nagrade, da bi iroluteli, ker je bil rok sila kratek. Napravili so prvi model, vsak kilogram modela kanalete pa je stal čez tisoč dinarjev. Potlej so to delo prevzeli v naših Centralnih obratih in se tako usposobili, da je stal kilogram modela komaj 570 dinarjev m so edini pri nas. ki so sposobni to delo opraviti kakovostno in po taki ceni. Ko smo že pri. uspehih kolektivov Centralnih obratov, nikakor ne moremo mimo del, ki so jih opravili na separaciji v Ljubljani. Za elevator so postavile Strojne tovarne v Trbovljah sila dolg rok tn tudi visoko ceno, končno so ga napravili v Centralnih obratih in sc v separaciji z njim nadvse pohvalijo. Tam so opravili tudi drugo veliko delo; avtomatizacija vseli naprav na seuaraciji, da se stroji sami ustavijo, ce se kakšen izmed njih pokvari. Tako v Ljubljani kot v Mariboru delajo I v eni izmeni. Seveda ne gledajo na ■ uro, kadar je treba kako delo hitro opraviti. Človek pa se nehote vpraša, zakaj ne hi uvedli še drugo izmeno pri proizvodnji novih strojev, po katerih je veliko povpraševanje na trgu. Kolektivi so dokazali, da so take stroje sposobni kakovostno in poceni proizvajati in hi potemtakem zares mogli sprejemati obširnejša naročila tudi za druga gradbena podjetja. Zadeva se ustavi ob dveh vprašanjih: temeljna naloga Centralnih obratov je, da vse gradbene stroje sproti popravijo, če se kaj pokvari, in drugič obratni krediti. Serijska proizvodnja zahteva zaključen delovni proces, ki ne sme biti pretrgan, če naj bo rentabilen. Zaradi remonta in popravil, te temeljne naloge Centralnih obratov, pa bi bilo težko zagotoviti neprekinjen tok serijske proizvodnje, saj se nenadoma kaj pripeti in je treba poslati večjo skupino delavcev na popravilo, ali pa je treba delo v serijski proizvodnji na nekem stroju prekiniti, da bi oddelali nek nadomesten del za stroj, ki se je pokvaril. Na večji obseg serijske proizvodnje bi mogli misliti le, če bi oddelke novogradnje razvijali v samostojnejše obrate in njihove strojne kapacitete tako priredili, da bi bilo nekaj vedno prostih tudi za morebitna popravila. Kot smo že rekli, pa so drugo in tudi najvažnejše vprašanje obratna sredstva. No, ^ Centr. obratih pravijo, da ne mislijo postati tovarna gradbenih strojev, vendar si ■vsaj potihoma, če ne že naglas, žele, da bi močneje razvijali proizvodnjo novih strojev. To je čisto razumljivo, saj le taka proiz-yodnja zagotavlja redne dohodke, pri njej je moč planirati in si ustvarjati pogoje za širšo perspektivo. Spet pa je treba razumeti, da je »Gradis« gradbeno podjetje in da potemtakem seveda ne more stremeti za tem. da. bi nek svoj obrat razvijal v pretežno proizvodnjo novih strojev. Se manj pa. da bi pri tem angažiral svoja lastina obratna sredstva, ki jih že njemu samemu manjka. Poleg teh čisto proizvodnih nalog pa imajo Centralni obrati še drugo: oni upravljajo z vso mehanizacijo našega podjetja. Dosedanji SIP (strojni inventarni park) se je po reorganizaciji podjetja preosnoval v oddelek za mehanizacijo. Ta upravlja z vsemi gradbenimi strojil,on jih posoja gradbiščem, on jih vzdržuje in popravlja. Doelej so dajali stroje na režijo gradbiščem. Po takem načinu pa se ni moglo ugotoviti, koliko podjetje vsak stroj pravzaprav stane, ker so, se stroški vzdrževanja stroja izkazali v režijskih stroških tistega gradbišča, ki je stroj uporabljalo. Zdaj je stvar postavljena na čisti ekonomski račun. Vsa popravila plača oddelek za mehanizacijo, prav tako tudi strojnike, najemnik pa plača prevoz, gorivo in najemnino za obra- Mariborski šoferji so bili za dan šoferjev že večkrat pohvaljeni in nagrajeni Orač za ceste, kakršne izdelujejo v CO Maribor tovalne ure. Če stroj ni izkoriščen, plača najemnik stojnino. Stvar je torej tako urejena, da so zares čisti računi, gradbišče pa nima nobene skrbi z vzdrževanjem, saj plačajo Centralni obrati tudi vsa manjša popravila, ki so bila napravljena v delavnici gradbišča. Cene so pa takšne, da so konkurenčne in se splača gradbišču plačati tudi daljši prevoz. Gradbišče si lahko najame gradbeni stroj tudi od drugod, vendar velja načelo naj si ga najame pri naših Centralnih obratih, da stroji ne leže neizkoriščeni. Konec koncev je vendarle tako, da plačajo amortizacijo in vzdrževanje strojev gradbišča, četudi bi strojev ne uporabljala, ker vse to pač stane in se pokaže v bilanci celotnega podjetja. Centralni obrati pa imajo nastavljenega posebnega gradbenega strokovnjaka i.nž.e-nirja Širclja, ki pregleda, ali bo stroj na gradbišču tudi smotrno uporabljen. No. inženir Šircelj bo imel spet opravka s strojniki. Ko je bil šef gradbišča na avtomobilski cesti v Veliki Loki. sta si bila s strojnikom Faričem precej navzkriž. Farič je imel namreč star buldožer, ki mu je vedno nagajal. Kljub prizadevanju ni mogel z njim napraviti toliko kot drugi vn z inženirjem sta imela čez dan vedno »razgovore«. Farič pa je možak, ki ima strašansko rad harmoniko. Del kolektiva ljubljanskih CO Ventilator Brez buldožerja in harmonike si ga kar ni moč predstavljati. Tako je čez dan inženir njemu »pel«, farič je hodil pa ponoči pod inženirjevo okno in mu igral na harmoniko — pa sta bila' »kvit«. H n sta se konec koncev še razumela. | Včasih pa se zgodi, da šefi gradbišč “ le pozabijo, da so strojniki tud: Ijuiiie. Res težka mehanizacija je sila draga. Nekateri pa bi rad: s težkimi stroji čim več napravili v čimkrajšeiu času. Tako je delal Rupnik z buldožerjem v Lescah nepretrgano tri dni in dve noči. Dosti je strojnikov .n šoferjev, ki po več tednih niso imel: prostega dneva in tudi dopusta niso mogli izkoristiti. Potlej se ne smemo preveč čuditi, ce ga tisti dan, ko je prost, polomi, lakrat pa na mah vse pozabimo, kako je delal, kažemo Ljubljanska sindikalna podružnica je ^ priredila izlet čez Vršič v dolino Soče s prstom nanj in govorimo, kot da bi bil uajidnbši človek. Lani pa so opravili veliko delo. S tovornimi vozili avtoparka so prevozili lani čez milijon tri sto tisoč kilometrov. Prevoženih je bilo dva in pol milijona ton-kilometrov, pri čemer so porabili 400.000 litrov goriva. Problemi. Ni dovolj garaž, vozila so najrazličnejših znamk (našteli so kar Ih znamk tovornih vo^il). manjka rezervnih delov in potem ni čuda, če skoraj petina vozil ni v prometu. Šoferji imajo tudi dosti dogodivščin. V Mariboru se je nekoga prijelo ime »atomski« šofer. Ko se je nekoč peljal s starim tovornjakom. mu je odpovedalo krmilo m se je zaletel v hrast. Ljubljančani pa vedo dosti povedati o prevozu težke mehanizacije. Ker hi tale časopis prišel lahko v roke kakšnemu miličniku, ne bomo zapisali ne imenu, ne ure, ne dneva, ko so 40 Ionski bager peljali čez most, pred katerim stoji tabla, da drži samo 10 ton. Prav pred mostom so stali, ko jih je dobila leteča milica. Pregledala je papirje, v katerih pa ni bilo dovoljenja za tako težo. Imeli pa so dva vlačilca-goseai-čurja, nu tankovski prikolici je bil pa bager. »Koliko pa mudite da tole vse skupaj tehta!'« je bi! radoveden miličnik. »Malo čez deset ton bo že...« »Meni se pa zdi, da bo najbrž precej več«, se miličnik ni rial ugnati. O. ne! Še malo ne! Tako veliko le zgleda, notri je pa vse votlo .,.« in so peljali čez. O drugih podobnih dogodivščinah rajo molčimo. Šoferji pa ne zameriti, če povemo še listo zgodbo, ki ima sicer že brado, ker je že dolgo tega, ko se je pripetila. Bilo je prva leta po osvoboditvi, ko se je nekaj šoferjev odpravilo v Mariborsko tovarno avtomobilov po nekaj »Prag«. Srečno so pripeljali do trojanskega klanca. Eden izmed njih pa še ni bil dovolj izurjen in najbrž nm je tudi strah zlezel v hlače. Prilezel je do srede klanca, tam pa je nenadoma obstal »Kaj se ti je pa zgodilo?«, so ga s prašiš vali tovariši. »Ne gre naprej! Noče...« Jn je drug sedel za volan, poginil stroj in — speljal na vrh. Ko so videli, koliko je ura, so mn svetovali: »Veš, stroj se je klanca ustrašil. Odejo bi mu vrgel čez luči, da ga ne bi vidci, pa bi prišel čez...« Oistveno je zdaj nagrajevanje po učiti« I ku. O tem govore v upravi v Ljub-Ijani, o tem govore v obeli kolektivih, o tem razpravlja sindikat, s tem se ukvarjata oba delavska sveta in upravna odbora. Najbolj pa si belita seveda glavi komisiji obeh delavskih svetov, ki morata sestaviti predloge, katera delovna mesta bi se dalo normirati ali akordirati. Vsi se strinjajo s tem, da je dela pri popravilih sila težko normirati. Najprej dostikrat sploh ne veš. kaj stroju manjka in ga moraš šele razstaviti. Potlej so pa tudi okvare tako različne, da se podobna pripeti Konzolna dvigala le po enkrat ali dvakrat na leto. V takih primerih postaviti normo, je zares precej tvegano. V industriji, kjer imajo podobno delo, sl pomagajo tako, da mojster določi neko normo, koliko časa naj bi to delo trajalo. Toda temu še zdaleč ne moremo reči norma, ker je le približna ocena in še ta močno subjektivna. Tak način se obnese le tam, kjer se ne moreš ušteti za več kot pol ure pri delu, ki traja šest do osem ut. Za Centralne obrate pa nastaja to resen problem. V Ljubljani in v Mariboru namreč pravijo, da so bili kovinski že doslej občutneje slabše plačani kot v drugih kovinskih podjetjih in da imajo zato precejšnjo fluk-tuacijo delovne sile. Vsak si seveda raje prebere tisto, kjer je bolje plačan za svoje delo. Pri remontih pa moraš imeti dobrega delavca in tisti, ki je morda zaposlen pri serijskem delu in z-ato plačan po normi, ni vsak sposoben tudi za popravila. Ker pa dela po normi, bolje zasluži. Predvsem menijo, da bi bilo treba splošno raven tarifnih postavk za kovinske obrate dvigniti, da bi bile vsaj približno take kot so v drugih sorodnih kovinskih podjetjih. Za remontna dela pa razmišljajo, da bi uvedli morda sistem merjenja intenzitete dela na posameznem delovnem mestu. Kajpak bi bila tudi to večidel subjektivna ocena, vendar menijo, da bi bilo treba najti nek sistem stimuliranja tistih dobrih delavcev, ki so zaposleni pri remontih. Samo normiranje pa bi se moglo tudi škodljivo odraziti na kakovost dela pri remontu. Ce pride stroj z gradbišča ves zabetoniran, bo raje vijak kar odbil, namesto da bi se potrudil in ga odvil. Čisto druga pa bi bila stvar, če bi imeli na razpolago dovolj rezervnih delov. V tem primeru bi se dala tudi dela pri remontu normirati, in to čisto znanstveno, kar so na železnici na primer že uvedli, ko je predvidena za vsako delo odrejena norma. V Centralnih obratih pa rezervnih delov nimajo. Danes imajo normiranih približno 40 odstotkov vseh del. V Mariboru pa menijo, da bi se jih dalo normirati približno 60 odstotkov. Težava pri normiranju je tudi v tem, da se stalno menjava prioriteta del. Ko začne delavec popravljati kakšen stroj, se polomi drug, ki ga je treba prej popraviti. Tako mora prvo delo pustiti, se lotiti drugega in potem prvega spet nadaljevati. Vedno pa traja precej časa, da prvo delo spet steče in da se spomni, kje je pravzaprav nehal. To je vprašanje, s katerim si bo morala osrednja tarifna komisija precej beliti glavo, vendar ga bo morala na nek način rešiti, sicer bo fluktuacija delovne sile še večja. V Ljubljani se vrte vedno okrog 320 zaposlenih, v Mariboru pa okrog 150 im jih v Lrubi rani vsako leto okrog 60 fluktuira. orda bo koga zanimalo, kako skrbe za |■l naraščaj. Zlasti dobro so to rešili v Mariboru, kjer so uredili posebno vajeniško delavnico, v kateri se danes uči 25 vajencev. V primeri s številom zaposlenih v tem obratu je to kar precej. Čisto drugačna podoba pa je glede tega v Ljubljani. Lani niso vzeli nikogar v uk in jih je tudi tu le okrog 25. V Ljubljani je res poseben problem, ker jim ne morejo nuditi stanovanja. Tisti, ki pridejo v uk iz mesta in imajo stanovanje, so ponavadi taki, ki v šoli niso mogli shajati, pa so ga dali starši učit, ker bo »za delavca že dober«. S takimi si seveda ne moremo dosti pomagati. Mladinec nima veselja do poklica in se uči pač toliko, kolikor ga kontroliraš. Da bi dobili mladince z dežele, pa nimajo stanovanj. fk*ploh je stanovanjsko vprašanje za naše Bg kovinske obrate posebej pereče. Trije iz ljubljanskih obratov so že dobili stanovanje, predvidevajo pa, da bodo letos dobili vsega skupaj 25 družinskih stanovanj in še 30 samskih. Imajo pa že dva četvorčka. V Mariboru tudi predvidevajo, da bodo do- bili 12 stanovanj za svoje člane. Imenovali so že komisijo, ki mora izbrati kandidate, vendar se niso odločili še za merila, po katerih naj bi stanovanja dodeljevali. Nekateri pravijo, da bi pri dodeljevanju stanovanj morali v prvi vrsti upoštevati socialne razmere delavcev, drugi pa spet čisto upravičeno trdijo, da mora podjetje gledati, da bo dobil stanovanje tisti, ki je podjetju najbolj potreben. Za samce za zdaj še ni nič predvidenega, upajo pa, da bodo morda dobili v novem samskem bloku prostor tudi za svoje člane. V obeh obratih so preskrbljeni s toplo malico in plača delavec 30 dinarjev, 20 dinarjev pa plača uprava. Za mariborske obrate' kuha malico bližnje gostinsko podjetje, ljubljanski pa so jo dobivali iz obrata družbene prehrane »Bežigrad«. No, zdaj odpirajo v Ljubljani novo menzo, kjer bodo kuhala hrano za vse ljubljanske Gradisove delavce. flba delavska sveta obratov sodita med I najdelavnejše delavske svete v našem " podjetju. Mariborski je zasedal doslej šestkrat, ljubljanski pa štirikrat, medtem ko je ljubljanski upravni odbor zasedal sedemkrat, mariborski pa petkrat. Prepustimo besedo predstavnikom delavskega upravljanja samim! Franc Nipič je predsednik delavskega sveta v Mariboru. »Največ se bavimo s proizvodnimi vprašanji. Kakšnih posebnih težav sicer ni, težave so z nabavo materiala. Zgodilo se nam je, da smo bili nekoč brez kisika, ker našo bili plačani računi. Zdaj se ukvarjamo s pripravami na nov tarifni pra- Preizkus konzolnega dvigala, kakršne izdelujejo v Ljubljani skoraj za vsa gradbena podjetja v Jugoslaviji vilnik. Predlagali smo že, da bi vnesli v novi pravilnik nekatere spremembe, s katerimi bi zagotovili večjo stalnost delovne sile. Predvsem menimo, da bi morali dati poseben dodatek za stalnost, torej za tiste, ki so že dolgo pri Gradisu. Dalje smo razmišljali o tem, da bi na nek način spodbudili delavce, da bi tudi sami bolj varovali svoje zdravje, kajti odstotek bolnih je pri nas dokaj velik. Morda bi se to dalo urediti s kakšno obliko premiranja ali kaj podobnega. Glede dopustov pa menimo, da bi bilo treba lestvico let zaposlitve, po kateri se odreja doba rednega letnega plačanega dopusta, drugače postaviti. Gre namreč za to, da bi bili razponi manjši. Naslednje važno vprašanje je normiranje. Pri nas bi se dalo norme postaviti za proizvodnjo japanarjev in samokolnic. Za kleparska dela naj bi bila enota mere kilogram, remontna dela pa bomo morali najbrž plačevati od ure. Ne bi bilo napak, če bi takim delavcem izplačevali povprečno presežno normo celotnega obrata. Tako ti delavci ne bi bili prizadeti. Glede higiensko-tehmčne zaščite naj posebej omenim še umivalnice, ki še nimajo garderobnih omaric. Sicer so že naročene, le prostor je premajhen, kot so sploh naši prostori premajhni. Predvideva se celotna preureditev prostorov v zvezi z gradbenim vodstvom Maribor, vendar kaj dokončnega bi bilo sedaj še preuranjeno reči. Le to naj naglasim, da bi bilo treba res kmalu misliti na to, da bi se naše delavnice razširile, saj so bile delane za polovico manj zaposlenih kot jih imamo danes.« Ludvik Šnajder, predsednik upravnega odbora ljubljanskih Centralnih obratov: »Glavni problem je tarifna politika. Za Gradis je sploh značilno, da ostanejo stani delavci pri nizki plači, kdor pa se na novo zaposli, noče delati, če mu ne dajo višje plače. Ker so stari delavci tiho in se premočno in zlasti ne preveč naglas ne razburjajo, ostajajo zadaj. To seveda ni prav. Posebej se to pozna v naših obratih, ker smo servisna delavnica. Star delavec pozna stroje in hitro najde napako ter se ve kam obrniti. Vsak je že samostojen in si zna delo dobro organizirati. Imamo namreč zelo veliko različnih strojev, od katerih ima vsak svojo Ahilovo peto. Če ne pride v roke izkušenemu delavcu, traja precej časa, preden mu vidi v obisti. V osrednjem delavskem svetu smo se močno potegovali za investicije v naše kovinske obrate. Reči pa je treba, da gradbeni delavci ne kažejo dosti razumevanja za naše potrebe. Morda je celo kdo med njimi, ki niti ne ve, kje so naši obrati, pa sedi v osrednjem delavskem svetu. To je sicer pretiirano rečeno, po njihovem govorjenju pa bi človek res lahko tako sodil. Naš strojni park je že močno iztrošen in je treba vedno novih popravil. Ta pa so spričo težke mehanizacije sila zahtevna, pri nas pa nimamo strojev, s katerimi bi mogli sami napraviti nadomestne dele. No, letos nam je uspelo, da bomo dobili nekaj strojev, vendar še zdaleč ne toliko, kolikor bi potrebovali. Naj se centralni delavski svet nekoč ogleda naše obrate. da se bo na licu mesta prepričal, s kakšnimi težavami se borimo in kako jih premagujemo. Kadar naši stroji brezhibno obratujejo, nihče ne pomisli, koliko truda smo vložili,.da so. ti stroji sposobni za obratovanje, saj menda veste, da smo dobili že »raz-hodovane«. Še besedo o organizaciji dela. To je zares trd oreh, ker se v sezoni mudi drugo čez drugo in je v takih prilikah težko govorita o taki organizaciji dela, kot si jo ponavadi predstavljamo v kovinskih obratih. Čisto razumljivo pa je, da so storitve v takih raz-merah dražje kot bi bile. če bi delo normalno teklo. Tako pa je boj za vsak stroj, da čimprej pride v proizvodnjo in je vsaka minuta sila dragocena.« filajbrž bo malce preostra sodba, če bi Ih rekli, da se nobena izmed obeh sin- ”* dihalnih podružnic ne bavi s političnim delom, niti bi ne mogli reči, da je pri njih sindikat organizacija delavskega upravljanja v pravem pomenu besede. To pa je pravzaprav bistvo dela sindikalne organizacije. Če sindikat ne čuti potrebe, da bi na primer vse člane kolektiva seznanil z novo delitvijo dohodka gospodarskih organizacij, ki bistveno prizadeva vsakega delavca, potem je težko reči, da so odborniki razumeli svoje glavne naloge, zlasti še, če se prav v tem primeru niso pogovorili niti s člani delavskih organov upravljanja. Saj ni treba, da bi sindikalni odborniki sami znali vse to raztolmačiti. Nedvomno pa je v bližnji okolici kdo, ki bi to znal. No, tega si nihče ni sam kriv. V tolažbo naj mu bo, da bolujejo tudi druge Gradisove (in ne samo njegove) sindikalne podružnice od te bolezni. Nadvse veliko pa sta obe podružnici storili na področju športa. Polovica mariborskega delovnega kolektiva se na ta ali oni način ukvarja s športom! Sama podružnica pa vodi strelstvo, kegljanje, namizni tenis in šah. Željo imajo gojiti tudi mali rokomet, pa so težave z igriščem. Ker je kolektiv majhen, se tudi v sindikalni blagajni ne nabere dosti denarja in zato ga tudi ni za nabavo športnih rekvizitov. To najbolj občutijo mla- Sorfirni valj Nekaj tehničnih nov e z gradbišča Jesenice V zadnjem času je naše gradbišče na Jesenicah prevzelo tni nova dela na področju, kjer doslej še nismo delali v večjem obsegu, vsaj v zadnjih letih ne. Prvo delo je 540 m dolg rov iz doline Radovne do Poijšice, blizu Zgornjih Gorij.. Rov bo služil za napeljavo vodovodne cevi iz Radovne. na Blejsko stran, istočasno pa - tudi za napajanje Blejskega jezera s svežo vodo iz Radovne. Delo je predvideno za ca. 50,000.000 dinarje v in ima ca. 3 m3 svetle odprtine. Delo bo tehnično zelo zahtevno, ker poteka rov v geološko težkem terenu. Tu se bodo zopet lahko izkazali naši minerji, ki so že delali na rovih naših hidrocentral in v Železarni Jesenice. Drugo delo, ki ga je to gradbišče na novo pričelo, je silos za žito v vrednosti ca. 50,000.000 na Lescah, 1 ki mora biti vsaj v glavnem dograjen že do konca junija, da bo po žetvi že možno vanj vskladiščiti novo žito. Tretje delo, ki je pričeto na Javorniku, zaenkrat samo v I. fazi, obsega izkop ca. 12.000 m3 in ca. i 1000 m3 betonskih podpornih zidov. To delo, ki je zelo dobro mehanizirano, je del predvidene gradnje podaljška valjarne 2400 na Javorniku. Dočim znaša vrednost prevzetih del ca. 30,000.000 din, bo dodatna vrednost gradnje valjarne še OO.OOO.OOO dinarjev gradbenih del. Torej kar lep začetek za nov sektor na področju, kjer je vsa zadnja leta delalo izključno podjetje »Projekt« iz Kranja. Skupaj z že prevzetimi deli, ki se nadaljujejo iz 1. 6958 ima torej naše gradbišče na Jesenicah tudi za letošnje leto lepo perspektivo, saj ima že skoraj v celoti zasedeno svojo kapaciteto. Ing. Alfred Peteln dinci, ki jih je že 37 organiziranih v mladinski organizaciji ter jih vodi Boris Hartman. Ti tožijo, da jim sindikat ne poanaga, ker jim ne da denarja, voljo sicer kažejo, toda od njih ne pade nič cvenka. Imajo pa v kolektivu posebno tekmovalno komisijo, bi vodi tekmovanja v počastitev 40. obletnice ustanovitve KPJ. Močno razgibano športno življenje imajo tudi v ljubljanskih centralnih obratih. Njihova strelska družina, ki jo vodi predsednik upravnega odbora si je sestavila obširen program v počastitev proslave KPJ. Obiskali bodo vse edinice in tekmovali z njimi v streljanju. To bo predvsem propagandnega pomena za razširitev tega športa med našimi delavci. Nato pa nameravajo povabiti strelske ekipe iz vsake edinice v Ljubljano ali v Celje na tekmovanje v streljanju za prvenstvo Gradisa. Vsega skupa j bo okrog 12 do 14 tekmovanj. Sicer pa so dosegli že doslej zavidljive uspehe, o katerih je naš list že poročal. Zadnji čas so si priborili zračno puško na tekmovanju v spomin Vide P rega r-čeve v Mostah. V tem kolektivu so tudi znani kegljači, imajo svoj čoln na Zbiljskem jezeru, bi ga imajo člani brezplačno na razpolago. Kot v drugih delovnih kolektivih Gradisa imajo tudi v teh blagajno vzajemne pomoči« V Mariboru plačujejo po 200 dinarjev na mesec in imajo v blagajni 340.900 dinarjev. Lani so dali za 1,700.000 dinarjev posojil. 'Njihova blagajna vzajemne pomoči pa šteje 84 članov. V Ljubljani pa imajo 250 članov, od katerih ima vsak 4000 dinarjev deleža. Denarja imajo poldrug milijon, prometa pa so napravili lami za celih 16 milijonov dinarjev. Ta odbor je namreč preskrbel člane z ozimnico in kurivom ter tako občutno pomagal svojim članom. P pet smo spoznali dva Gradisova delov- ^ na kolektiva ter se seznanili z njiko- v vimi uspehi in težavami. Kadar bomo odslej srečali katerega izmed njih na svojih velikih železnih konjih, se spomnimo: s kolikšnim trudom jih vzdržujejo in s tem prispevajo k velikim uspehom vsega »Gradisa«. V. J. Obračunske situacije v 000 din OBREMENITEV NA EN/ EGA ZAPOSLENEGA LANI Povprečno stanje Obremenitev na enega zaposlenega v 000.000 din gradbena dela jd |j -g TJ skupaj inženirji in tehniki delovodje delavci skupaj gradb. dela inž. in tehniki 'S* - r-3 £ ■ iž 3-5 «J-4> t- "O bo obrt. S dela ° o § skupaj gradb. dela delavci . ed -QT3 S g. 1 skupaj ot! r-s U'13 ^ skupaj , Ljubljana 423.522 287.470 710.992 13 u 471 495 32.60 22,10 54,70 38,50 26,13 64,63 0,90 0,61 1,51 0,86 0,58 1,44 Zalog 145.614 47.526 192.940 3,67 2,35 159 165 38,68 12,89 52,57 62,49 20,31 80,80 0,92 009 101 0,88 009 1,17 Jesenice 300.893 54.481 355.374 5,50 5,92 248 259,42 54,71 9,90 64,61 50,83 9,00 60,05 101 0,22 1,43 1,16 0,21 1,37 Celje 648.258 247.448 895.706 10,67 11,16 723 744,83 60,76 23,19 83,95 58,09 22,17 8006 0,90 0,34 101 0,87 0,33 1,20 Maribor 664.720 346.275 1,010.995 12,17 16,25 928 956,42 54,62 28,45 83,07 40,91 21,31 62,20 0,72 0,37 1,09 0,70 0,36 1,06 Ravne 239.841 114.390 354.231 4,25 5 225 234,25 56,43 26,92 83,35 47,97 22,88 70,85 1,07 0,50 1*57 1,02 0,49 1,51 Krško 420.261 — 420.261 5,23 6,58 84 95,85 80,05 — 80,05 63,87 — 63,87 — — — — — — Kope r 205.238 80.710 283.968 3,75 2,50 220 228,25 54,74 21,52 76,26 80,10 32,28 114,39 0,92 0,36 1,28 0,90 0,35 105 Velika Loka 344.2126 — 544.206 6,50 4,60 94 105,10 52,96 — 52,96 74,83 — 74,83 — — — — — — Podvelka 5.482 — 5.428 4 1,50 86 91,50 1,37 — 1,37 3,65 — 3,65 0,64 — 0,64 0,60 — 0,60 Pripomba: Podatki o obremenitvi delavcev z obeh gradilišč avtoceste niso realni, ker je v njih všeto tudi delo mladinskih delovnih brigad; zato jih nismo navedli. O SEPARACIJAH Predviideina je montaža »e ene žr-l>al,ke, ila bo separacija preskrbljena z votlo. Njen vodnjak bo v izkoriščanem delu gramoznice s posebnim priključkom, da bodo ureditveni stroški manjši. ter dele opreme separacije, ki so konstruira! ing. Franc Marinčič v sejanega gramoza man jši, napravili B) Po urejemi preskrbi z vodo im „ „ , »»postavljeni ob-rusu i gramozom Centralnih obratih. Sejalni boben- ob separaciji terenske deponije za ko bo znana pretočna količina, bo zakaj so važne in koristne separa- ter mivko, da bo za novo gradbeno izloči pri urni kapaciteti 32 m3 vse posamezne frakcije in mešanico, moč urediti usedalnike ra blato, tla * ' * . —---- . _ . . - .11.. ... .. .,^1 iki - v ■« .. II * l I.— _ „1 1,1 ____ y ’ ^ . I ^ b' _ A .-,1 r JV— 1 t _ _ _ .. ' ^y ^ 1_‘ .. .. —.. , _ L' o ll -i I t -z i 1 11 zv I v/-v ir zv /» »k-» •. • - 1 lil V februarski številki >Gra-vega vestnika« je bilo povedano. cije grmnoza gradbenemu potljetjm Zato lahko sttiaj z večjim zanimanjem in razumevanjem preidemo k opisu naših večjih separacij. Nujvečja separacija za pridobiva separacija v Šmartnem pri Ljubljani. Ta je zaenkrat največji stalni obrat take vrste v Jugoslaviji. Or- se kanalizacija ne bo več mašila. C) Posebno vprašanje pa je od separacije ločeno postavljena naprava za drobljenje zaloge krogel -©■ 30— 60 mm, ki je še iz prejšnjih let obratovanja. Krogle mora- ribora, lesni obrati 'iz Škofje Loke, pada'porazdeljena naravnost vele- A/^VrcseTiTvi vseh pralnih bob- ,n0, dr7/'58 popolnoma preuredilo sanica pa na drugega. Trakova sta Ijivost separacije pa se bo tudi s in obnovilo separacijo v Šmartnem, dolga pa 30 m in poneseta breme tem povečala. Remontna dela so izvedli kovinski vsak na vrh do vznožja dveh ele- Nekaj problemov na tej separa- pri i"«'"".'' 'fr SfftJSSSi?«• gramozna velike kose, ko zmrzne voda v pral nih bobnih in material ob ustju silosov. da ni možno iz njih izpuščati ga ni z a e i j sko sp« da klbra^Vad * "j*' s separacijo med Sezono. Ije) in padajo zdrobljene v elevntor. HnJIaslno^Vreskrlm z vodo-)' ‘,j,> T Gerbičevi ulici. Drobljenje ' >nih pJiizdelkov. ‘ Separacija gramoza v Šmartnem V prvotni izvedbi je imela separa- po\,e&kl J y/H]c 7'a prJlje pr,iIT,a„j- Uf dipbMec se nenehn^fca? Nu ' Johavlja gramoz za obrat gradbe- cija samo en elevator. la je bil \ • v fn* 1 * J 111 trobilec se nenehno kvari. Mij- V remontni »lobi, to je pozimi, ko nih (><>1 izdelkov ter gradbišča Gra- pogosto pokvarjen in je vsa šepa- av^črnatki^imn^lfivostio no^sto "° K' i;t>t.rcbova,1! l,ll.i1n /a frol)|ie-amozna surovina zmrzne m tvori disa v Ljubljani, in sicer do 30.000 racija stala, gramoza pa je manj- ' m,;nuto w grr.-.lb-. "-16 “robljenca, ki pride preko mrcin3 pranega in sejanega gramoza na kalo. Kovinski obrati so stari ele- i- . a ena crPa,l^a' ze sejalnega bobna. Z ustreznimi Sn^^^n^nr^ ^ pridobljenega gramoza, je potrebno niaganio pri preskrbi z gramozom posebej pohvaliti. Letos je brez- ./r,' .mr,^il1'''iw' potrebno kapaciteto 3 m3/Ii. vsako separacijo gramoza temeljito tudi drugim podjetjem, ki grade v hibno obratoval. Po pridobljenih fr(,])ovai;.1 ‘ ' D) Pri remontu separacije bi lah- izkusnjah so napravili novega in g pralnil, bobnov po 801/min koše nekaj prihranili. Povsod tam, odslej na separaciji pr. dviganju = 640kjer pada material na drče ali cevi re>!ir,a,° 24’nl v,M>ko ne M> vec /a' za 2 sejalna bobna po 801/min iz pločevine z večje višine in po-ur''kt-- = jj,p |/min vzroča znaten obrus, bi bito koristno Elevatorja mečeta surovino iz kor- za 4. usedalnike s polži po 401/min namestiti materialne blazine tako, cev v dodelilec, razdelilec in suro- = if^o l/min da gramoz ne bi padal naravnost vina teče po dozirnih ceveh v pra- Skupno 060 litrov pralne vode na na pločevino. nje in sejanje. ^ minuto. Letos bo jiroizvodnja separacije Separacija je" iz dveh oddelkov. Dovodna cev za vodo je v zemlji gramoza v Šmartnem pri Ljubljani Prvi oddelek je za frakcije, drugi nekje poškodovana in pušča. To je znatno povečana in bo pokrila popa za mešanico. vidno po tem, ker teče voda iz po- trebe s kvalitetnim gramozom in ,, ,, 11 ti-- bočja nad jamo. S tlačnim poskn- peskom. Ta cilj pa bo dosežen ob V oddelku za frakcije gre suro- m' , f ugotoviti, kateri od- skrbnem delu vseh, ki sodelujejo ma najprej v prvi pralni boben. sek cevi pilši.a> nri lefo«„iem remonlvT popraviti in obnoviti strojne dele Ljubljani in okolici. KAKO JE UREJENA LJUBLJANSKA SEPARACIJA GRAMOZA Za pridobivanje gramoza je re- slena doslej po dva delavca. Čistila zervirana velika površino zemljišča 800 X 400 m, kar znese 32 hektar jev. Talna votla je v globini 12 metrov. Ce odštejemo en meter krovni ne s bumosom in pa pogoj, da je dopusten odkop do globine enega metra nad talno vodo zaradi bližine črpališča mestnega vodovoda v Hrastju, ostane 10 metrov koristne globine izkopa. Tako znaša zaloga gramozne surovine, če odštejemo ogroimno jamo, ki smo jo že izkopali, in zaščitne pasove ob cestah, nad dva milijona kubičnih metrov. Pri sedanji urediitvi separacije bo zadoščala zaloga za približno 40 let. Kvaliteta gramozne surovine ni preveč ugodna, sa j ima gramoz pred sta tir, če je potisnil buldožer preveč gramoza, ali pa sta pomagala z grebljico polniti voziček, če je potisnil premalo. Po preureditvi nakladalne rampe bo zadoščal en delavec za polnjenje vozičkov. Za dolivanje materiala pa bo zadoščal en buldožer. Od nakladalne rampe do Tu se zmehča in delno opere. Boben jo z zajemalkami nato izmotava na perforirano drčo s tuši. Del uma- pri letošnjem remontn. doziranega silosa vrli jame ie okrog zan1 50 mm- Frakcije 0—8, separacija ob Dravi ni mogla več r................. n.„.... ,__ Vozičke bi bilo treba predelati tako 8—,5 i” 13—30 ter na kraju bobna zadostiti potrebam, ker ji je zmanj- pranjem 8 do 10 odstotkov odplak- da bi bili stabilni in da bi se odpi- še vef >e 011 '>0 nlm padajo po žle- kalo gramozne surovine. Po dol- bovih vsaku v svoj silos. Mivko pri- gem trudu in iskanju novega na- osem metrov višinske razlike. Surovino prepeljemo z vozički. Vitel vleče [ki dekovilskem tiru šest polnih vozičkov navzgor, istočasno pa spušča v jamo šest praznih. Vozičke prevračata dva delavca. Tudi tu bi SEPARACIJA GRAMOZA DOGOŠE PRI MARIBORU terial do dozirnega silosa, ki bo imel na vrlin mrežo 80 mm, za ločitev materiala nad 80 mm, ki ga bo treba enkrat na dan z avtomobilsko prikolico odvažati v deponijo. Da bi se ustrezno povečal uč:nek skreperja, bo treba gramoz prej nu- dobtmo tako. da speljemo umazano hajališča gramoza, ki bi po kako- riniti z buldožerjem. Dozirni silos votlo iz pralnih bobnov v usedal- vosti materiala ustrezala je bil kon- bo postavljen na sani, da ga bo nike s polži. Tu se mivka useda, čno ta problem rešen z lokacijo moč prestavljati in seliti. * • *■ ’ ------------------ -- ---Ves material v zrnavosti od 0 do 80 mm se bo z 20 m dolgim transportnim trakom dvignil v sortirni . iv 1 v, . u . - boben ali pa v prvo celico silosa, zgrajena ob Duplesk., cest, ob gra- k, /a na'ravno%eganico 0 ,n. Voziček bi se l.it-zaloge gramoza k, b, jih lahko .z- reje izpraznil in z manjšim trudom. L' / Y lOTlIl \/ 11 I lil t 1 TI w, 1 vroč I -vi . *f gramoza in 1.500 m3 krogel. Iz navedenega jc razvidno da bo nahajališče zadoščalo za okrog tri leta in pol. Za kratko dobo izrabe pride v jx>-šiev le monlažna separacija gramoza. Separacija bo urejena na sledeči način: Postavili naj bi eno sejalno vejo. S-13111 potuje »Rakete ravno nimam pri roki,« je dejal tehnični direktor inženir Uršič ter sedel za volan avtombbila. Že sva brzela po zaprašeni Cesti V‘gramoznici’ iio'jiiista'vTje7 silos! Proti Trojanam. Ustavila sva se na rr- • ■ 1 • u -vv nr^vDm rif>IrvvitiDii v I minnnli IviPr Tri enote se pripeljejo z gradbišča avtomobilske ceste iz opuščene separacije v Drnovem, četrto enoto silosa pa se dogradi na novo. Za kopanje in transport gramoza bodo zgraditi skrepersko napravo. Uredili bodo tudi dovoz od cesle do novem delovišču v Trojanah, kjer smo prevzeli gradnjo odseka ceste Ljubljana—Maribor. Naše delovišče pa je kaj težko najti, saj ni nikjei napisano, da dela tu podjetje »Gradis«. Tudi mimo drugega »delovišča« silosov, zgradili skladišče in prostor ne moreš mimo, kajti najboljše peza čuvaja. Postaviti bo treba barako čenice še vedno pečejo v Trojanah. za 14 ljudi (za dve izmeni), trafo- „ , , . „ . . , 1 - - - - Pot skozi savinjsko 111 šaleško dolino je hitro minila. Brzinomer je sta.lno kazal 80—85 in tako sva se kmalu znašla v gramoznici na Otiškem vrhu. postajo s trofaznim dovodom itd. Takšne so naloge pred sezono. Pot surovine do sejanega gramoza bo naslednja. S skreperskim košem bodo na dolžini do 50111 grabili in vlačili ma- Separacija z vzhodne strani rala rega na dnu vozička z zapir koristili. V njih pa se uniči ves humus z vsemi mikroorganizmi, ki so pogoj za rastlinstvo. Jz vozička pade gramoz skozi rege tračnic v dozirni betonski silos. Prečke iz iračnic so nameščene za- Pri odkrivan ju krovnine moramo to, da zadrže krogle, večje od 20 cm. Spodaj ob ustju dozirnega silosa bo nameščen dozator s premično ploščo. Od tod bo tekla surovina v sortirni boben. Z dozatorjem bo -T , .. . ,. . zmogljivost separacije precej pove- Na dalj n j 111 o s spremljanjem poti Pana_ kcr ]w materia] (]otckai ena- torej ravnati zelo previdno. Sicer bomo vedno teže dobili dovoljenje za lokacijo, saj opustošenje prirode pač ni nikomur prijelno. surovine! Gramozno zalogo rine buldožer na nakladalno rampo, kjer polnijo vozičke. Rampo bomo ob letošnjem remontu preuredili. Nad vozički bo silos, iz katerega bo moč vozičke direktno polniti, ne pa. da bi moral buldožer čakati na vozičke, kot jc bilo doslej. Pogosto pa smo morali derivati material celo z dodatnim buldožerjem. Mimo lega sta bila pri polnjenju vozičkov zapo- konierno. Doslej je bil na tem delovnem mestu zaposlen en delavec. Po vgraditvi dozator ja pa to delovno mesto odpade. Dozator bi moral biti vgrajen že lani. vendar se je izdelava zavlekla do letos, separacija pa jc imela zato manjšo zmogljivost. Novi sejalni boben pod dozirnim silosom je dobro delal. Lani ga je Po 400 metrov dolgem mostu, ki se je kar sumljivo majal, sva prišla v gramoznico. Tovariš Polenik in drugi trije delavci so gledali skozi lino separacije in kmalu nato ustavili prazen sejnini boben. »Zamrznilo je,« je dejal strojnik. V gramoznici je bilo vse tiho in mirno kot po hudem boju. Le pod vrhom je skupina delavcev prevažala zemljo z najsodobnejšo mehanizacijo. Delovodja Avgust Jandrog je dejal: »Stojimo že teden dni in upam, da bomo kmalu pričeli z urejanjem gramoznice.« »Kako dolgo bo most še zdržal.?« je vprašal tehnični direktor Hribernika. »Lesa nam dajte, pa bo še kakšno leto...« Razgovor je polom tekel o preureditvi separacije, kar bodo opravili mariborski centralni obrati. Midva sva pa potem odhitela proti Ravnam. -uš Pogled na separacijo v Ljubljani GRADISOV VESTNIK ★ Stran 7 Za obisk Brtuslja smo imeli časa tri dni, od tega za razsta v o' le dvia diui. Na pr vi pogled smo ugotovili, da bomo mogli v tem času ogledaii le del razstave. Zato smo si izbrali vrstni red znamenitosti in smo začeli hoditi po našem načrtu. Postavil 1» smo si tudi namero, da bomo vsako uro neka] minut počivali, da ne bomo prehitro onemogli. Najprej smo si ogledali sovjetski paviljon, ki je s svojo veličino in posrečeno kombinacijo aluminija din stekla nudil impozanten pogded. V notranjosti je bilo mnogo obiskovalcev, ki so bili sila radovedni, kaj bo stric izza železne zavese pokazal. Videli smo posnetke obeh »»potnikov«, razvoj sovjetske tehnike, prekrasno izdelane avtomobile, ki jih na zahodu zlepa ne bi mogli izdelali boljše. Prikazovali so razvoj sovjetske kulture, slikarstva, kiparstva, književnosti in političnega življenja. Morda je bila notranjost paviljona nekoliko preveč natrpana in zato manj pregledna. Sosed sovjetskega paviljona je bil ameriški. Okrogla in ogromna, vendar nekoliko nižja stavba je nudila zaradi mrežastega zastora zunanjih sten prav prisrčen vtis. Notranjost je bila tako razsežna, da so v paviljonu rasla drevesa, ki jih niso smeli posekati. V sredini je bilo urejeno jezerce s pomolom, kamor so po poševni ravnini prihajala dekleta ■iz posebnega prostora in razkazovala najnovejše modele ženske mode. Prisotni moški so se ustavljali v ozadij n in si menda bolj ogledovali prikupna dekleta, ženske, ki so se gnetle na obalah jezerca, so pa z očmi požirale dragocene obleke. A meri kanci so prikazovali razvoj avtomatizacije svoje Jindustrije in so razstavili samodelujoe obdelovailnii stroj, ki je v kratkem času brez upravljanja sam izdelal iz kosa železa zelo komplicirani strojni del. Polno je bilo razstavljenih televizijskih aparatov, ki so prvič kazali barvno televizijo. Posamezni odseki paviljona so ponazarjali ameriško življenje v velemestih in na deželi ter nagel razvoj tehnike. Najmočnejši v Ha mtuiu; pa je na vsej razstavi zapuistmlo prikazovanje tako imenovane »cirkorame« v mali okrogli stavbi pri ameriškem paviljonu. Pred to stavbo je bila vedno gneča in sem moral čakati celo uro, da sem prtišel na vrsto. V notranjost,t, kt je okrogla, je v sredini zatemnjen prostor za kakšnih tristo Ijudlii, ki stoje. Na stenah okoli in okoli se začenjajo prikazovati slike, ki jih mečejo nasproti stoječi projektorji, vendar v taki povezavi, da tvorijo krožno celoto, in ne samo ploskev pred teboj običajnega kina. Občutek imaš, da si sredi življenja in da se okoli tebe dogaja ista stvar, kakor če se kjerkoli obračaš okoli sebe in gledaš v svojo okolico v vse smeri. Na stenah so se prikazovale slike iz newyorške luke in z ulic, z dirkalne steze Fordove tovarne, iz širnih ameriških prerij, iz ameriških vasi itd. Najbolj so me prevzele slike globoke in strme soteske Colorado Kanjona. Po vsej verjetnosti so slikadu te prizore iz helikopterja, ker sem imel občutek, da plavam v zraku in me okoli in okoli obdajajo- divje rjavordeče kamnite stene, ki prod menoj odpirajo, za menoj pa zapirajo kanjon. Ves prevzet in omotičen sem zapuščal to deseto čudo: Med večje paviljone štejejo še franooiski, angleški in vatikanski. Francoski je bil prav posebej značilen s svojimi dolgimi din vitkimi ter poševnimi zastavnimi drogovi ter železobetonsko strešno konstrukcijo v obliki šotora. Razstavne predmete so pa preveč natrpali, d-a vsa notranjost ni bila pregledna. Samo v tem paviljonu bi mogel ogledovati, vse podrobnosti ves dan, kje je pa še vse ostalo! Morali smo hitreje stopati in bolj površno gledati. Angleški paviljon zgrajen v anglikanskem stilu je dajal videz treznosti in je bil morda nekoliko dolgočasen. Ker se je začel dan nagibati, smo hiteli, da še pred mrakom obiščemo' naš! paviljon, ki je bil v zatišju ob robu gozdiča. Zunanjost nas je kar navdušila; znotraj je pa izglodaI v začetku nekako prazen. Vendar, ko smo se poglobili v razno razstavljeno zgodovinsko in gospodarsko gradivo, smo Notranjost ameriškega paviljona bdi visi enotnega mnenjia, da nam tudi vsebina dela čast. Razstavljene slike in kipi so biti okusno šz-braini. Prekrasen je bil srebnili sarkofag oziroma krsta iz Šibenika, stara kakih 500 let, nekatere knjižne redkosti din prelepe freske, stike na vlažen zid iz starodavnih srbskih samostanov. Zadovoljni in lahlkegia srca smo stopati na prosto. Tedaj se je že pojavila značilnost belgijskega podnebja. V Relgijii namreč običajno dopoldne mežika sonce skozi oblake in meglo, popoldne se začenja tuegla zgoščati in proti večeru začne rositi. Ta vremenski vozni red je bil v veljavi ves čas, ko sem bil v Bruslju. Kot zvest Kranjec sem seveda nosil s seboj dežnik, ki se je včasih zapletal meni, včasih pa drugim okoli nog, da sem imel velike težave, še posebej, ker sem imel roke polne nabranih prospektov im brošur. Sedaj, ko je rosilo mi bi mi dežnik res lahko služil, je pa bila po cestah razstavnega prostora taka gneča, da ga nisem mogel uporabljali. Zvečer je razstavišče veličastno v morju luči. Vsi paviljoni so znotraj im od zunaj razsvetljeni, nekateri vodometi in razne fig-ure blešče v beli luči, medtem ko glavna skupina vodometov pri vhodu spreminja svojo barvo od rdeče, oranžne, svetlomodre, zelenkaste do bele im spreminja tudi svojo višimo. Na kroglah a torni ja pa spretno zasnovani sistem žarnic daje vtis, da se krešejo in odskakujejo iskrice. Okolica razstavišča je bila sedaj popolnoma zasedena z avtomobili im se je naš avtobus le s težavo preril do doma. Naslednjega dne, v nedeljo, me je moj znanec povabil, da me z avtom popelje po belgijski deželi. Bilo je jasno jesensko jutro, ko sva brzela proti severovzhodu in se vozila mimo skoraj nepretrgane vrste vil in lepih hišic. Prijatelj mi je povedal, da so to kmetije in da so lične garaže in skladišča za hišami hlevi. Po livadah se je pasla lepa belo-črna živina frigijske pasme. Konj pa nisem videi nikjer; vse delo opravljajo traktorji. Polja so zelo skrbno obdelana. Belgijskemu kmetu se za sedaj to vse izplača, kajti kmetijstvo je tam donosen posel, saj je podnebje zelo ugodno za gojenje vseh vrst rastlinja in zelenjave. Prave zime. zmrzali in snega Belgija ne pozna, ker ji dovaja bližnje morje dovolj toplote. Vlage je zadosti, saj dežuje vsak dan. Na polju sem. zagledal ogromne nizke steklene stavbe: prijatelj mi je pojasnili, da so to belgijski vinogradi. Prave vinograde obdajo in pokrijejo s slok lenimi stenami in po potrebi v njih kurijo. Tako lahko dobiš sveže grozdje skozi vse leto, seveda za težke denarje. Grozdne jagode so izredno velike, grozdje je sladko, vendar nima prijetnega okusa, kot naše. Ko sem se zatopil v avtomobilsko karto Belgije, sem presenečen spoznal, da je to pravzaprav mala deželica, po ploščini nekaj več kol dvakrat večja od Slovenije. Iz Bruslja lahko prideš v dveh urah z avtom do najbolj oddaljene državne meje. Velike težave imajo vojaški reaktivni letalci, da z malo nepazljivostjo ne zavozijo v tuj zrak. Pač pa je dežela za Nizozemsko najbolj gosto naseljena v : Evropi in menda tudi v svetu, saj pride Belgijcev štirikrat več na kvadratni kilometer kot Slovencev; dežela šteje polovico toliko prebivalcev kot Jugoslavija. Delijo se v dve ostro ločeni narodnosti; v Flamce in Valonce. Flamci govore germanski jezik. ki ga le težko razumeš, Valonci pa francosko. Večjo politično moč imajo Valonci. boljši trgovci im gospodarji so pa Flamci, ki polagoma pridobivajo na gospodarske m vplivu. Flamci imajo visoko kulturno tradicijo, saj je bila pred kakimi tristo leti njihova deželica vodilna v umetnosti in v ostalih kulturnih panogah. Stari Flamci so bili tudi odlični trgovci, pomorščaki in kolonizatorji. Obe narodnosti imata vsaka svoje šole, univerze, književnost; povsod po Belgiji vidiš dvojezične napise. Vozili smo se tedaj po Flamskem, ki obsega severni in zahodni del Belgije. Prispeli smo v starodavno mesto Gant. vse zidano v surovi opeki, s starinskimi cerkvami, upravnimi stavbami in gradovi im kmalu zatem v znani Brugge, ki ga imenujejo tudi belgijske Benetke, ker je vse prepreženo s kanali, preko katerih vodijo romantični mostovi do gradov in trdnjav, zaraščenih z bršljanom. I^aša pot nas je vodila dalje do najsevernejšega belgijskega kraja ob morju, do letovišča Korke. Korke leži vzdolž atlantske obale in je v glavnem razkošno letoviščarsko mesto. Kdor hoče imeti v Belgiji dober glas, ta mora imeti v Korku vilo ali pa mora iti vsaj njegova: družina tjakaj na počitnice. Večinoma so vile nove in razkošne, vendar zidane vse v surovi opeki im v starinskem slogu. Baje je to zahteva tamkajšnjih oblasti; naše arhitekte bi pri tem poslu močno bolelo srce. Iz Korka smo Zavili vzdolž obale na jugozahod proti drugemu letovišču Ostende. Vsa belgijska obala je pravzaprav enolična. Na'desni se je razprostiralo neskončno sivo morje, ki je ob obali valilo in nanašalo prav droben pesek, ki ti prodre kmalu v obleko in zlasti v čevlje ter se ga ne moreš rešiti. Veter nosi pred seboj ta pesek v notranjost in tvori podolgaste hrbte, sipine, ki se prav težko zaraščajo in kažejo gola rebra. Celina je nekoliko manj rodovitna, ker je zemlja pomešana s peskom. Drevesa ali gozdovi so zelo redki. Nemci so v zadnji vojni izkoristili te sipine in so na njih nanizali v gosti vrsti mogočne utrdbe za obrambo proti izkrcanju. Te priče nekdanje okupacije morje sedaj polagoma izpodkopava in tu in tam se prevali tak betonski kolos v morje. Ostende je bilo svojčas zelo znano in imenitno letovišče, sedaj je pa dobro komaj le za delavce in povprečne meščane. Res ta kiaj ni tako negovan kot Korke. vendar je videti še precej ostankov nekdanjega razkošja. Peščena, s kamnitim zidom omejena obala na eni strani ceste, na drugi pa strnjena vrsta visokih hiš je delala na mene puščoben vtis. Kje je zelena obala naše Istre in modro dalmatinsko morje! Po vrnitvi v Bruselj po krasni avtomobilski cesti, me je ljubeznivi gostitelj popeljal še v Water-libo, v kraj kakih 15 km oddaljen od Bruslja, kjer je pred dobrimi 140 leti za vedno zatonila vojna sreča Napoleona. Tod so združeni Angleži in Prus: zaradi usodne napake nekega Napoleonovega generala potolkli Francoze za ceno hudih izgub. Angleška garda, ki je zaustavila srdite francoske'napade, je bila skoraj povsem uničena. Na tem kraju so pozneje Angleži V spomin svoji gardi, sredi ravnice, nasuli 30 rn 'visok hrib in nanj postavili spomenik z levbm, angleškim simbolom, ki se vidi daleč naokoli. Cjbstp ji še hiša, kjer je Napoleon prespal zadnjo noč pred "bitko ih kmetija, okoli katere'so se vodili na ihiuši>Hi " j (Konec ■pribodnjrč) VZOREN RED Navodila za novi sistem v administraciji »rinfuza« daje tajnica ljubljanskega gradbišča... V TRETJE GRE RADO ?, V ljubljanski restavraciji »Ilirija«, ki jo je prevzelo sedaj vodstvo našega ljubljanskega gradbišča, je »fali ra lo« doslej že dvoje gostinskih podjetij. -Ljub’ca, pri meni se boš pa nasmodila! Točno! Če ne verjamete, pojdite v naš lesni obrat v Škofji Loki, kjer je nekdo v enem mesecu napravil 1000 (beri »tisoč«) delovnih ur. Če bi delal vse. dni in vse nedelje, bi spravil skupaj komaj 720 ur (delal je seveda v akordu). Ta je moral priti gotovo z Marsa, ker je tam dan precej daljši kot na Zemlji. MARSOVEC PRI GRADISU? Centrala je priredila tečaj za delovodje, ki se ga vsi prijavljene! vestno udeležujejo, čeprav je bilo prej dosti muk, da so jih prepričali, naj na stara leta sedejo v l šolsko klop. Največje :. nek liilo 7. TAr.nn- KDO BI TO UGANIL težave so bile z račun- stvom. -Pri tehle ulomkih mi zmeraj nekaj odveč hodi. Kako bi napravil da bi mi tudi pri plači?