Listek.
63
»Matica« izda v tej zbirki tudi književno zgodovino grško in latinsko, mitologijo, starine in kar bi sicer bilo potrebno. V ta namen je /»Matica« od vlade dobila posebno denarno podporo. Tudi »knjižnici za hrvatske trgovce« je vlada obljubila pomoči, a »Matica« bo vsako leto po jedno ali dve knjigi te zbirke dajala na svetlo. Delo je že razdeljeno med razne pisatelje, ki so zvedeni v teh strokah. Povejmo še to, da razni pisatelji pišejo za »Matico« knjige o astronomiji in fizikalnih prikaznih, nadaljevanje občne zgodovine, opis hrvaške zemlje, opis vsega sveta s podobami, črtice iz minulosti drugih Slovanov in druzega več. Tudi misli »Matica« izdati antologijo novejšega pesništva in nekatere starejše in novejše pesnike v sijajni zunanji obliki. Po voljno kakor literarno, je tudi gospodarsko poročilo »Matičino« za minulo leto. Udov šteje »Matica Hrvatska« 6.507, a od 46.000 tiskanih knjig jih je na prddajo pri raznih knjigarjih samo še kakih 600, vse ostalo se je razprodalo! Rednega dohodka je imela »Matica« 24.814 gld., a izrednega 3.000 gld. Za knjige je potrosila 19.791 gld., a v glavnico je uložila 7.550 gld. S hišo svojo in z ustanovami za nagrade pisateljem ima zdaj vsega imeenja 102.986 gld. V zadnjih desetih letih, odkar prerojeno »Matico« vodi novi odbor z neutrudljivim blagajnikom in tajnikom gospodom Ivanom Kostrenčičem, pomnožilo se je »Matičino« imetje za več nego 70.000 gld. Knjig je v teh desetih letih »Matica« izdala osemdeset v 350.000 iztiskih za 170.000 gld. Da je občni zbor to poročilo z nepopisnim navdušenjem odobril, ne trebamo posebej poudarjati; sklenil pa je, da je na pomlad »Matični dom« dozidati, če bodo razmere ugodne. Bog daj srečo!
,,Triglav". Slovenske pesni. Za samospev s spremljanjem klavirja. Uredil Ant. Foerster. II. zvezek. V Pragi, založnik Fr. Urbanek. Velika 8°. Cena 1 gld. 20 kr. (Pri skladatelji 80 kr.; po pošti 5 kr. več.) — Glede obsega, oblike in namena te zbirke velja tudi o tem nadaljevalnem zvezku ,,Triglava", kar je poročal „Ljubljanski Zvon" našim čitateljem že o I. zvezku „Triglava". Vsebina II. zvezku pa je: 13. ,,Zagorska". 14. ,,Nekaj novega". 15. „Slovo". 16. ,,V planinsko vas". 17. ,,Vojaška". 18. ,,Tolažba". 19. ,,Zvonikarjeva" (besede in napev zložil BI. Potočnik). 20. ,,Svarjenje". 21. ,,Vse mine". 22. „Veselja dom" (besede in napev zložil A. M. Slomšek). 23. ,,Dolenjska" (besede in napev zložil BI. Potočnik). 24. ,,Pri luni" (besede in napev zložil Miroslav Vilhar). — Tudi v tem zvezku prevladuje narodna pesem. Gospod skladatelj se je držal strogo narodnih napevov, a obliko dal jim je tako ljubko in umetalno, da bodo ugajale te naše pesmi tudi najstrožjemu kritiku. V zadregi smo, katere bi imenovali najlepše, a preverjeni smo, da najde vsakdo izmed njih takih, katere je že od nekdaj rad popeval. Res veliko narodnega blaga je v ,,Triglavu" nabranega. Prav živo priporočamo zbirko našemu muzikalnemu občinstvu in želimo, kar smo do sedaj pogrešali, da se narodna pesem ne udomači le v zasebnih krogih, temveč tudi pri koncertih, besedah in drugih javnih produkcijah naših slovenskih pevk in pevcev.                                                  A. R.
Učenke v petih delih sveta. — Pod tem zaglavjem sta izšla dosedaj v založništvu Giontinijevem 1. in 2. zvezek tega dela, katero je spisala francoski pisateljica Fliza Berthet, in katero je na slovenski jezik prevel Anton Sušnzk. Prvi zvezek s slikano podobo na prvi strani, obseza dve mični povedki: ,,Darinka, mala Crnogorka" in ,,Dafna, mala Grkinja" ; drugi zvezek pa: ,,Lori, mala Zamorka", in ,,Sita, mala Hindostanka" ; tretji in četrti zvezek, ki pa stoprav izideta meseca februvarija ali marcija 1. 1888., obsezala bodeta: ,,Izanami, mala Japonka", ,,Inana, mala Mehikanka", in ,,Ema, deklica z hava-jiških otokov". — Francoska akademija znanosti je odlikovala te spise, kateri so osobito namenjeni ženski šolski mladini ter opisujejo in rišejo zanimljivim načinom kulturno stališče in položaj ženske in njene odgojevalne razmere pri raznih naVodih — z nagrado ,,Monthyon" v znesku  10.000 frankov.    Tu bodi omenjeno,   da je   slavni   pisatelj baron
f>4
Listek.
Monthyon (1733—1810), državni svetovalec in kancelar grofije Artoaške, založil mnogo ustanov. Francoska akademija ima dve ustanovi od njega po 10 000 frankov, koji podeljuje za najboljše spise nravno-poučne. Moathvon, preselivši se na Angleško, razdelil je ondi tri milijone frankov za človekoljubne namene. Spisi Elize Berfbetove so prevedeni doslej sam6 v češemo (od smihovskega učitelja g. Adolfa Potučeka), in okrajni šolski svet praški je odobril to knjigo za šolske knjižnice. „Slov. Narod" je pisal pred tremi leti: ,,Zelo bi mu bili hvaležni, ako bi se kdo lotil tega dela ter nam prevel v slovenščino za žensko mladež te spise.'' Evo jih, sezite ponje. Davno že nismo dobili v roke za naše deklice tako mikavnega spisa, kakor je v jako lični opravi (tisek Kleinmavrjev in Bambergov) in razumljivem jeziku to delo, zaradi tega je roditeljem in šolskim knjižnicam, ki hote" učenke svoje obveseliti, priporočamo z najboljšo vestjo — kajti prelagatelj pošilja te spise med svet brez vsega hrupa in krika.                                                   —k.
Drobtinice. XXI. Letnik. Vredil dr. Franc Lampe. Izdala Katoliška družba za Kranjsko. V Ljubljani, 1887. Tiskala »Katoliška tiskarna«. 295 str. 8°. Na čelu slika svetega  očeta Leona XIII.
Katoliška družba za Kranjsko je izdajala do predlani »Glase«, drobne knjižice versko-poučne vsebine. Nanizalo se je XX zvezkov Namesto 21. letnika »Glasov« pa je izšel XXI. letnik »Diobtinic« po osemnajstletnem premolku. Urednik dr, Fr. Lampe posvečuje jih »Nj. svetosti Leonu XIII, zlatomašniku, ljubljenemu očetu narodov.« Zivo-topis njegov je spisal A. Kalan. Spredaj in zadaj ga spremljata slavnostni pesmi Ivana Kreka. Iz druzega predalca se usipa »Govorniško blagd« in med njim tri iz nemškega preložene cerkvene fropovedi Slomšekove ter štirje nagovori rajnega knezoškofa A. M. Slomšeka, katere je imel 1. 1862. v mariborski čitalnici Slomšekov spomin se ž njimi pač ni poveličal. Citajočim to žalostno ostalino pokojnega slovstvenega velikana zdelo se nam je, da nam je zašel v roke kakov kozmopolitiški pastirski list naših novejših »slovenskih« škofov. — Tretji razdelek »Ogledala bogoljubnega in spodbudnega življenja ali životopisi« stavi nam pred oči Italijana sv. Alfonza Ligvorijana; njegov životopis je oskrbel Slovencem iz »Slovana« znani prevajalec »Sazavskih letopisov« Ivan Miiller. Potem je popisano življenje zaslužnega Nemca Adolfa Kolpinga. Kakšen domač slovenski ,,bogoljubnik" in ,,spodbudnik" ni našel mesta v životopisnem ,,ogledalu". — Zadnji oddelek ,,Berilo podučno in zabavno" namenjen je leposlovju. Najbolj nam ugajajo ,,Psalmi". Že 1. 1872. podal je g. Ivan Vesel v Trstenjakovi ,,Zori", izvrsten metriški prevod 22., 102., 121., 130., 136 in 93. psalma. V ,,Drobtinicah" iznenaja nas z novimi divnimi proizvodi te   vrste.
,,Nas zatreti vsi hote", Naših znamenj ni in ni  proroka;
Božji šotor je požgan ; Kdo pove, kdaj bode konec joka?
Bog, doklej naj psuje   vrag? Tvoje Ti ime  preklinja v zlobi ?
Kaj  ustavljaš še roko ? Dvigni jo, sovražnike vgonobi!"   (Ps.  73.).
Mogočno se glase ti stihi; velečastneje ti poljejo v duši nego sam svetopisemski izvirnik. Razven citovanega  73.  preložil je g.  Vesel še 95., 45., 20.,  83. in 21. psalm. —
Pomen nekdanjih „Drobtinic" v našem slovstvu je velikansk. One" so uglajale pot naši ,,družbi sv. Mohorja". Obema je jednak namen : podajati slovenskemu ljudstvu tečne dušne hrane. Družba tiska knjige v 35.020 izvodih. V koliko izvodih pa morejo iziti ,,Drobtinice" ?  Slovencem je kaj malo mari literarnega gospodarstva !                                  —n.
,,Ljubljanski Zvon"
Izhaja   po  4   pole   obsežen v veliki osmerki  po jeden pot na mesec v zvezkih   ter   stoji
vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld.  30.,  četrt leta  I  gld.   15 kr.
Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto.
Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr.
Lastniki in založniki: Fr. Leveč i. dr. — Izdajatelj in odgovorni urednik:   Fr. Leveč. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani,  v Medijatovi hiši na Dunajski cesti,   15.
Tiska   »Narodna Tiskarna«  v Ljubljani.