Jaz sem le trta,
a ti si drevo,
kako bi te vsega ovila;
jaz sem le zemlja,
a ti si nebo,
kako bi brez tebe molila.
NOČ OB POTOKU
VIDA    TAUFER V ^e vedno sem s teboj.
V moji duši
bedi tvoj obraz,
na mojih ustnah
spijo tvoje besede . ..
Mesec je razgrnil
svoje srebrno telo,
vrbe ječijo.
Ti si daleč tam,
kjer je severna stran.
Vate strmijo
trde lobanje
in prazne kosti.
Samo včasih dvigneš
svoje pojoče roke,
da zvenijo zame.
MLADOST
(Odlomki iz knjige „Moja pot", zbirka Slovenske poti) FRANCE    KRALJ
J^ravica." . . . Pol klanca nas je ločilo od stare matere. Vmes poslopja
>-*¦ *-„boternih" in „botrinih".   Kolikor se spominjam, je nosil brat že
suknjič in hlačke. Uporabljali so ga že za nekatera dela in opravila, Še
posebno za mojega varuha, Takrat sem nosil še suknjico, krilce. Tudi
nisem imel svojega pokrivala; nosil sem bratovo, že povaljano in po-
588