Leto XV. Novo mesto, 22. december 1989 številka 17 J glasilo delovne organizacije labod tovarne oblačil novo mesto % \ \ \ v Začenja se ne le novo leto, mtpak tudi novo desetletje. Osemdeseta leta so bila zares razburkana, nepredvidljiva, presenetljiva, polna sprememb. Tudi nas so zajele, in kot krona teh smo se znova združili v podjetje, v katerem bomo zaživeli v novem, 1990. letu. Da bi bilo uspešni), srečno, zdravo! SREČNO V 1990! poročilo komisije za izvedbo referenduma v DO Komisija za izvedbo referenduma v DO je na podlagi poročil komisij za izvedbo referendumov ugotovila rezultat referenduma v DO o sprejemanju SS o spremembah SS o združevanju TOZD v DO Labod in Statuta podjetja Labod. Komisija ugotavlja: a) glasovanje na referendumu v DO Labod je potekalo dne 13.12. 1989, b) nepravilnosti pri izvedbi referendumov ni bilo, c) udeležba na referendumih je bila 90,25%. Po posameznih TOZD so izidi referenduma naslednji: DELTA: udeležba je bila 87,62%. SS za: 59,56% proti: 25,24% neveljavnih: 2,82 STATUT za: 58,16% proti: 26,33% neveljavnih: 3,13 LIBNA: udeležba je bila 90,93%. SS za: 75,27% proti: 13,47% neveljavnih: 2,20% STATUT za: 78,34% proti: 11,54% neveljavnih: 2,20% & LOČNA: udeležba je bila 88,85%. SS za: 78,98% proti: 8,28% neveljavnih: 1,59% STATUT za: 77,20% proti: 8,92% neveljavnih: 1,59% TEMENICA: udeležba je bila 91,33%. SS za: 38% proti: 51,33% neveljavnih: 0,20% STATUT za: 38% proti: 52% neveljavnih:0,13% TIP-TOP: udeležba je bila 92,57%. SS za: 88% proti: 3,43% neveljavnih: 0,57% vzdržanih: 0,57% STATUT za: 86,29% proti: 4% neveljavnih: 0,57% vzdržanih: 1,71% ZALA: udeležba je bila 96,15%. SS za: 94,61% proti: 0,77% neveljavnih: 0,77% STATUT za: 94,61% proti: 0,77% neveljavnih: 0,77% COMMERCE: udeležba je bila 88,64%. SS za: 69,09% proti: 17,27% neveljavnih: 2,27% STATUT za: 67,73% proti: 18,64% neveljavnih: 2,27% DSSS: udeležba je bila 99,02%. STATUT: za: 72,55% proti: 24,51% nevelj. 1,96% Komisija za izvedbo referenduma v DO ugotavlja, da so na ravni DO torej rezultati naslednji: 1. SS o spremembah SS o združevanju TOZD v DO je bil sklenjen z večino glasov v vsaki TOZD, razen v TOZD Temenica. 2. Za statut podjetja LABOD je glasovalo 66,65% vseh delavcev, zaposlenih v DO Labod, torej je bil sprejet z večino glasov vseh delavcev. (Pri tem ni šteta TOZD Temenica, ker ni sprejela SS o spremembah SS o združevanju TOZD v DO). 3. Skladno z ugotovitvami komisija za izvedbo referenduma v DO razglaša: da je sprejet: 1. SS o spremembah SS o združevanju TOZD v DO Labod Novo mesto, 2. Statut podjetja LABOD tovarne oblačil Novo mesto. 3. Komisija predlaga DS, da določi rok za ponovitev referenduma v TOZD TEMENICI, 4. Komisija meni, da je na podlagi izida referenduma možno nadaljevati z konstituiranjem podjetja. KOMISIJA ZA IZVEDBO REFERENDUMA V DO: Vera Kamin — predsednica Romana Trpin — član Slavica Putrih — član kako bo s SIS-i po novem letu: Informacija o uresničevanju ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev k ustavi SRS na področju samoupravnih interesnih skupnosti Istočasno s sprejemom ustavnih amandmajev k ustavi SRS je skupščina SRS sprejela tudi Ustavni zakon za izvedbo teh amandmajev. V členu 11. in 12. ustavnega zakona so določbe, ki se nanašajo na SIS in sicer; — 11. člen razveljavlja določbe posebnih zakonov, ki se nanašajo na obveznost ustanovitve SIS — 12. člen določa, da se s 1. 1. 90 začasno do uveljavitve z ustavo usklajene zakonske ureditve, prenese opravljanje nalog SIS na ravni občine na izvršne svete občinskih skupščin. Delovne skupnosti ter skupnosti preidejo do 1. 1. 90 v sestavo ustreznih organov. Skupščine SIS ustanovijo do 1. 1. 90 organe za spremljanje uresničevanja politike in odločitev ter za dajanje mnenj in predloga na teh področjih skupščinam DPS in njihovim izvršnim svetom. V te organe imenujejo skupnosti stalne delegate, katerim se podaljšajo mandati do uveljavitve z ustavo usklajene zakonske ureditve. Upoštevaje navedeno, zlasti pa dejstvo, da gre za prehodno obdobje, v katerem bo potrebno celotno zakonodajo na področju zadovoljevanja skupnih in splošnih potreb prilagoditi zahtevam ustavnih dopolnil, izvršni svet Sob Novo mesto predlaga, da skupščina na zasedanju 28.12.89 sprejme odlok o spremembah organizacije upravnih organov, ki pomeni začasno prilagoditev zakonodaja ustavnih amandmajev: — naloge s področja šolstva, socialnega varstva in skrbstva, otroškega varstva, kulture, telesne kulture, raziskovalne dejavnosti, zaposlovanja in zdravstva ter tudi naloge kmetijske zemljiške skupnosti in naloge s področja intervencij v preskrbi, se prenesejo v komite za družbeni razvoj; vse skupaj je v okviru pristojnosti občine. — naloge s področja stanovanjskega, komunalnega, cestnega gospodarstva, prometa in zvez, vodnega gospodarstva, energetike in varstva okolja, se prenesejo v komite za urbanizem in varstvo okolja; vse skupaj je v pristojnosti občine. — haloge s področja požarnega varstva se prenesejo v sekretariat za ljudsko obrambo; — finančno-računo-vodska opravila s sredstvi skupne porabe se prenesejo v sekretariat za občo upravo-upravo za finance; — administrativno-teh-nična opravila za dejavnosti, ki se prenašajo, opravlja sekretariat za občo upravo — skupne službe. Do uveljavitve zakonodaje, bo določala politika občinska skupščina, IS pa prevzema izvrševanje nalog SIS in sicer na ravni usmerjanja, koordinacije in predlaganja ustreznih podlag za določanje politike. SIS družbenih dejavnosti imenujejo na svojih zadnjih skupščinah odbore, ki bodo spremljali uresničevanje politike in odločitve ter dajali mnenja injpredloge občinski skupščini in IS; odbori bodo šteli od 7 do 9 članov. S sprejetjem zakonodaje oz. odbora v občinski skupščini je končano obdobje opevanega samoupravnega in delegatskega odločanja, obdobje samoupravnega sporazumevanja; bodo rezultati dela v drugačni organiziranosti SIS-ov boljši, pa bo pokazal čas; upamo, da le ne bo prekratek! MOJCA NOVAK — DSSS S KOLESOM ZA DRVEČIM VLAKOM in našli toliko poguma, volje, predvsem pa znanja in kapitala, da bi se strateško usmerili na tiste štiri podsisteme, ki jih znanje v svetu večji kapital od denarja Organizacija, ki temelji na znanju, ima množico različnih strokovnih delavcev Strokovnimielavcem ne moremo predpisovati, kako n«0 delcOo. Vodilni v strokovnih službah morajo biti sposobni, da spretnost in znar\ja posameznih strokovnjakov usmerijo v skupen dosežek, (dr. Stanislav Možina) Iz Gospodarskega vestnika povzemamo prispevek, ki govori o študijskih dnevih slovenskih kadrovskih delavcev. Na teh je sodelovalo več strokovnjakov, med njimi tudi naš rojak, sicer pa eden vodilnih direktorjev firme Mc Kinsy, Peter Kraljič. Opozoril je na nujnost spreminjanja miselnosti in pri tem izhajal iz vodilnega in vodstvenega Pravica do nedela, v kateri sta te skoraj povsem izenačena zaposleni in nezaposleni. predstavna usodni element naše sedanje gospodarske preobrazbe. Dokler ne bo odpravljena, vse ostale poteze ekonomske politike ne zaležejo dosti ali nič. Čedalje bolj očitno pa je, da ne more biti odpravljena znotraj sedaj veljavne politične doktrine, ki zapoveduje dogovarjanje o vrednosti dela in denarja, našega in tujega, ter tako vnaša subjektivno podlago gospodarjenju. (Emil Milan Pintar) kadra v podjetjih. V preteklosti je veljalo pravilo, da morajo vodilni usmerjati ljudi, za katere se je pričakovalo, da vedo manj kot šefi. Pravi poslovni svet je taka pravila že kdaj zavrgel, saj je vloga vodilnih v podjetju usmerjati znanja strokovnjakov ter jih povezovati v celoto. Razvojno gledano je v Jugoslaviji veliko večji problem kot denarne težave in inflacija dejstvo, da potrebujemo 100. 000 poslovodnih delavcev Razvoj gospodarstva je prešel od pomembnosti fizičnega dela k pomembnosti umskega dela; pomembnost ka pitala zamenjuje znanje; k pomembnosti proizvodnje sta se priključila tr-_ že nje in financ« in zdaj se v vse večji meri priključuje kadrovska funkcija. Ravnanje človekovega znanja stopa vse bolj v ospredje, čeprav prihaja, tako kot pri vsaki spremembi - do tega pogosto s težavami, (mag. Rudi Rozman) Znanje je bilo poudarjeno na vsakem koraku, kaj ti od tu izhaja skupaj z Pri majhnem je treba začeti s kadrovanjem, si misli Angelca Blatnik, vd direktorja v Tip-topu. s sodobnim znanjem (na srečanju je to misel poudaril dr. Stane Možina). Dr. Peter Kraljevič pa je ob tem položil na srce kadrovikom dve sveti pravili: da je kadrovska politika temelj za perspektivo naroda ter, da bo podjetje drselo navzdol in končno propadlo, če v svojem delovnem obdobju ne uspeš vzgojiti generacije, ki je boljša od tvoje. Seveda pa bi ti dve modrosti moral slišati še kdo drug in ne le kadro-viki, saj današnji čas trga kadrovsko politiko »iz rok partije in jo daje v roke poslovnežem«. Zato se morajo direktorji firm zavedati osnovne strategije razvoja — dobra prožna organizacija dela in stalno vlaganje v kadre. voljo in pogumom vse. Bomo torej zmogli moči stalno razvijajo in dograjujejo propulzivne družbe: zaposlovanje, nagrajevanje, organizacija dela in inoviranje?" Štirje modeli organizacijskega vedenja Avtokratski Skrbniški Podporni Kolegialno demokratični temelj modela moč ekonomski vin vodenje partnerstvo vodstvena usmerjenost avtoriteta denar pomoč, podpora Umsko delo usmerjenost zaposlenih ubogljivost vernost, udobnost delovni učinek odgovornost psihološki rezultat zaposlenih odvisnost od šefa odvisnost od organizacije •odelovanje samodisciplina zadovoljitev potreb preživetje vamsost status, priznanje samoaktualizacua delovni rezultati minimalno pasivno sodelovanje prebujeno zanimanje usmerjeno navdušer\je Vk: Povfto po TORRINGTON WElGHTMAN Tho PuS»irto*» ol 1965 »Iran 29 Zadnja večerja: »Resno vam pravim, so tudi taki, ki poznajo vse oblike lastnine mar ne?« ljudske modrosti 0 vremenu 'xv :jš; DECEMBER 1 . i j:*: Ce je na Barbaro (1. 12.) mraz, trajal bo ves zimski ¥:j: *i:i čas. Kolikor bliže Božič mlaja, toliko hujši mraz ŠS p prihaja. Si: gg Ob božiču zeleno, ob veliki noči sneženo. P M II $8 Tepežni dan oblačen, k letu ne boš kruha lačen. gj •Si ijijij Sij Slaba bo letina, revščine vir, če mokrota moti božični jijiji jijiji večer. .p ------- , berglaS»>«i v de«tov|f8liSio - -S-•sp®'"—" Novo mesto # ':S: Sij JANUAR jijiji S? Ce Anton (17.1.) z dežjem prihaja, se zemlja še dolgo jijiji jijiji napaja. jijiji Sij Sij če je Pavla dan (15.1.) čist in jasen, bo zemlje sad v jijiji •:S tem letu krasen. :Si m p Sij: če v januarju drevje od mraza poka, jesen s sadjem jijiji ijijij: preobložena stoka. 1 J FEBRUAR :Si :::::: Če je svečenica zelena, bo velika noč snežena. :j:j:: ivi; ijijij Bolje volka v hlevu imeti, kot se ob toplem soncu v jig S? svečenici greti. ijijij Sij Si; Matija led razbija, če ga pa ni, ga pa nar’di. :j:j:j Sij: Valetin ima ključ od korenin. -S:- :Si iSi I I sr & 41 I e n E> § g / L ^ j // P m C £ s? 1 z. V g a General(ni): organizirajte napad po sektorjih! Po kitajskem horoskopu prihaja leto konja Živahno in ognjevito leto. Vročično življenje je posejano z dogodivščinami. Ljudje se počutijo predrzno, romantično in brezskrbno. Odločitve in načrti se bliskovito in učinkovito uresničujejo. Vse je samo akcija. Naporno leto, vendar je ves trud poplačan. Razvedrila črpajo vso rezervno energijo in zapuščajo občutek izpraznjenosti. Čas za izpuščanje pare in uresničitev vseh zelenih kapric. Zvestoba spontanim občutkom in intuitivno jadranje v nenehno se spreminjajočem vetru. Treba mu je le priti na sled, potem pa gre kar samo od sebe, brez načrtovanja in odlašanja. Značilna impulzivnost in samozaupanje narekujeta dejanja in čustva. Industrijski, ustvarjalen in ekonomski polet. Dobra volja in humor obvladujeta nekoliko popadljivo diplomatsko in politično razpoloženje. Vsakdanje življenje je bolj sproščeno in vihravo, pulz in splošen tempo pospešena, ozračje prenapeto, vendar optimistično in v mejah zdrave pameti. Svoboda gibanja, drznost, pogum in celo spotakljivost! še ena generacija je zakjjučila šolanje Tik pred novim letom je zaključila šolanje ob delu tretja generacija slušateljev, za katere je organizirala izobraževanje naša kadrovsko socialna služba. Zaradi velikih potreb po srednješolski izobrazbi tekstilno konfekcijske smeri, je KSS že pred letom 1980 organizirala preko mariborske srednje tekstilne šole izobraževanje ob delu. Takrat so se začele tkati tesne vezi med to fleksibilno šolo, ki je začutila nove potrebe časa, in Labodom. S skupnimi močmi je takrat zaključila šolanje tako — kot smo že v uvodu omenili — tretja generacija. Tokrat je bila to zelo močna skupina, sestavljena — tako kot prejšnji dve — iz slušateljev iz raznih delovnih organizacij. Med 43 slušatelji, ki so tokrat zaključili šolanje (vpisanih je bilo 47) jih je bilo dvajset v programu tekstilni tehnik in 23 v programu modelar. Od teh je bilo dvanajst slušateljev iz Novoteksa, štirje iz Kroja — Škofja Loka, dva iz Beti (samoplačnika) ter 25 iz Laboda. Od teh je bilo pet slušateljev iz Ločne (3 modelarji in 3 tehniki), dva modelarja iz Tip-topa, trije modelarji iz Zale, pet slušateljev iz Temenice) 2 modelarja in 3 tehniki) ter šest iz Commerca (4 modelarji in 2 tehnika). Torej je Labod »močnejši« za lepo število strokovnih kadrov. Za doseg te izobrazbe pa se je bilo treba kar .© Pred tremi leti se je takole začelo v šolskih klopeh, danes pa imajo ti slušatelji že diplomo 5. stopnje v rokah. močno potruditi. Z diferencialnimi izpiti je bilo skupno treba opraviti največ 45 izpitov — število diferencialnih izpitov pa je bilo seveda odvisno od prej končanega šolskega programa. Od tu naprej se je začelo redno šolanje, pri katerem je bilo opravljenih 3100 pedagoških ur ter 400 ur za organizacijo ter izvedbo šolanja. Pri tem je vodja KSS, Dragica Nena-dič pa tudi slušatelji sami, poudarila zasluge Silve Pe-zelj, ki se je kot organizatorica izobraževanja v Labodu močno prizadevala za tekoče šolanje. Kot rečeno je nosilka tega in predhodnih oblik izobraževanja mariborska srednja tekstilna šola, v program izobraževanja pa so bili poleg njihovih profesorjev vključeni tudi pedagoški kadri iz Novega mesta, kjer so potekala tudi vsa predavanja. Ko so ob zaključku šolanja analizirali vsa tri leta nazaj (šolanje se je začelo v šolskem letu 1986—87, so predstavniki KSS v Labodu vendarle posebej poudarili posluh novomeške ekonomske srednje šole, ki je dala na razpolago svoje prostore, daje bilo tako doseženo tisto pravo šolsko vzdušje, Novoteksa, ki je ponudil svoj laboratorij, pa tudi služb Laboda, ki je pomagal pri praksi in tudi s kadri... Seveda velja zahvala in pohvala šoli v Maribo- ru, ravnatelju Štefanu Lazarju, profesorjem in predvsem slušateljem. Ni se bilo lahko šolati ob delu, ki je vendarle prvo, ob družinah in neštetih vzporednih obveznostih. Toda — s skupnimi močmi vseh naštetih — je šlo. »Ponoven dokaz, da ženske v tekstilu zmorejo vse«, je poudarila Dragica Nenadič in že nadaljevala z mislijo, da bo treba poskrbeti tudi za nadaljnje šolanje. Kajti srednji kader je že na željeni številki, manjka pa nam kadra z višjo šolo tekstilno konfekcijske smeri. Zato naša kadrovska služba že razmišlja o obliki viješol-skega študija. Veliko je zanimanja tudi v drugih delovnih organizacijah, ki so se tudi vsa pretekla leta vezala na Labod, kot na center izobraževanja ob delu za to smer. No, o tem pa prihodnjič. Dodajmo le še, da so slušatelji pripravili svečan zaključek šolanja, saj končno je to dogodek ki se v življenju ne ponovi. Čestitamo in zaželimo, da bi uspešno vključevali pridobljeno znanje v prakso in da bi znanja tudi redno dograjevali. Kajti v tem je prihodnost. Lojze Šoki, invalid iz Stične, je Commercu, ki mu je pomagal kupiti tricikel, poslal v znak zahvale tole fotografijo. med libenskimi upokojenci Pred novoletnim srečanjem upokojencev Libne, je nastalo nekaj kratkih pogovorov, ki jih povzemamo tudi za časopis: Jožica Zagorc je bila v Libni zaposlena od njenega začetka. Upokojila seje pred dobrimi petimi leti in sicer je vzela družinsko pokojnino. Po smrti moža je imela doma veliko obveznosti, ki se jih ni dalo združiti s službo in tako se je morala odločiti za družinsko pokojnino. Sprva bila kot dom in zato se zelo ji je bilo doma zelo pusto, pogrešala je službo, kjer je najprej šivala, kasneje pa je delala na kontroli. »Uživala sem med ljudmi, zato sem službo zelo pogrešala. Sedaj sem se navadila. Imam šest vnučkov in dela dovolj. Vendar pa se vsaokletnega srečanja upokojencev zelo razveselim.« Anica Klavžar: Upokojena je invalidsko, ker je imela hude težave z roko. Upokojitev jo je naprej prizadela, saj je imela spomine na delo zelo lepe. »čeprav smo delali tudi po »tri šihte« skupaj, nam ni bilo pretežko. Zares smo veliko delali, toda, tudi lepo smo se imeli. Zato se rada vračam med nekdanje rada vračam. Triindvajset let sem delala v tem kolektivu in zlezel mi je pod kožo. Sem vdova in tako živim čisto sama. Toda, ker imam rada ljudi in ker sem na srečo zdrava, si poiščem družbo. Naših novoletnih srečanj pa za vse na svetu ne bi izpustila.« Franc Požun: Pred dvema letoma se je upokojil, ker je napolnil 61. leto, čeprav delovnih let še ni imel dovolj, »če bi bila pokojnina taka, kot je bila zadnji mesec, bi bilo življenje upokojencev lepo.« Sicer pa si pomaga z dodatnim delom doma, saj je izučen krojač. »Spomini na delo so raznorazni — med drugimi tudi na to, da sem se kar nekajkrat močno porezal. Sicer pa imam na delo predvsem lepe spomine.« Vsi so tudi dodali, da prebirajo naš časopis, da spremljajo vse. In vsi po vrsti so imeli tudi pripombo, da premalo pišemo za upokojence in o njih. Napako bomo popravili, objubljamo. PRONAJTO TELESNOKULTURNA SKUPNOST OBČINE- cMplfee ujest® BLOUDKOVO ZNAČKO PRIZNANJE n dolgoletno uspešno delo na področju telesne kulture k. n J n? Mojca Mohar, tehnologinja v Ločni, je letošnja dobitnica občinske Blovdkove značke. Prejela jo je za dolgoletno uspešno delo na področju telesne kulture. šopek modrosti Vsak ima prav toliko nečimrnosti, kolikor mu manjka pameti. Reveževa prošnja se dvigne do bogov, ne pride pa do človeških ušes. Kolikor težje je verjeti opravljanju, toliko bolje si ga bedak zapomni. V____________________________________________________J dragi božiček Oprosti mi, veliko let se nisem ti oglasil, je bilo moderno, da Dedek mraz se je proglasil. Slabo je gospodaril, revež je postal. Je tebi morda kakšen dolarček ostal? Oprosti spet, za dinar te ne vprašam težko bi vreče težke, zdaj prenašal. Izpolni, prosim, nekaj mi želja: naj koza breja mi ostane, sosedu pa iz tička njegovega petica naj postane. In drugemu sosedu vinograd naj še po grmovju zraste. In revežu, ki vikend ima premalo, še enega večjega mu daj, če se bo dalo. No, jaz bi še pečeno kuro, njemu daj pečeno prase. Otrokom mojim — za vsakega bi prosil čokolado za njihovega — računalnik... Otrok presneto hitro raste. če boš izpolnil mi želje, ob letu spet se ti oglasim. Jože Bračika maščevanje Trnje ostane, ko vrtnici odpade cvet. ko ženska to zasluti uboge tri vasi in svet! Jože Bračiča zloba Grešijo majhni, namesto, da želeli bi si rasti. Približat se želijo večjim le tako, da privoščijo jim pasti. Jože Bračika Tako okrašene stene najdemo skoraj praviloma v vseh naših mehaničnih delavnicah. Ne vemo, ali ta razgaljenost pomeni spodbudo za delo ali poudarek, da je to prostor, kjer vladajo moški. "N S S harmoniko v novo leto — Lojze Šuštaršič, včasih šofer, včasih harmonikar. / vodja nagradna igra Tokrat smo bili kar malo razočarani, saj je bilo odgovorov precej manj. No, tudi vprašanje ni bilo enostavno. Odgovor pa nam je dala Slavica Popadič iz priprave dela za program srajc in bluz. Poudarila je, da je poraba odvisna odjjiodela, de- Stališče vodje do podrejenih je morda njegova najpomembnejša značilnost. Sposobni vodje so odločni in predani ciljem, a so tudi skromni, vljudni, potrpežljivi, občutljivi in imajo zaupanje v ljudi. Dobri vodje imajo zares radi ljudji in jih cenijo. Ne manipulirajo z njimi in jim ne komandirajo, oni jih vodijo. In razumejo svojo dvojno vlogo. Pripeljati v Oregon vozove brez ljudi, ni nikakršen uspeh. Obdržati visoko moralo, vse dokler se ne izgubijo v puščavi, tudi ni nikakršen uspeh. Potrebe po dobrih vodjih so vse večje. Veliko družb zmanjšuje skupno število delavcev, združujejo oddelke in omejujejo število vodilnih. Z manj vodji, od katerih ima vsak več podrejenih kot prej, mora biti vodilni kader še sposobnejši, kot je bil. Toda način njihove izbire se ni veliko spremenil in današnji vodje, gledano nasploh, niso boljši od nekdanjih. iz MM \_____________________________________________________J zena (črte, karo...) kroja itd., itd. Vendar je povprečna poraba blaga za srajco z dolgimi rokavi 40 številka pri širini blaga 150 cm — 1,40 m, pri širini 140 cm meter in pol ter pri širini blaga 90 cm —■ 2,30 m. Vendar so to okvirne ocene, kjer je lahko odstopanje plus — minus 5 cm. Večina prispelih odgovorov je vključevala te podatke, Marjana Bukovec pa je izžrebala tokrat Faniko Žiberna iz DSSS. Četitamo! In naslednje vprašanje: Nekdanji član Slovenskega okteta, kije kasneje osnoval Ribniški oktet, je pel tudi pesem »Srajca od Laboda te naredi gospoda...« Ponujamo vam tri odgovore — poiščite pravega: Lado Leskovar Tone Kozlevčar Ladko Korošec. Nagrada — liter domače slivovice iz Sromelj. Odgovore pošljite do ponedeljka, 8. januarja 1990! O labod Izhaja tritedensko v nakladi 2350 izvodov Odgovorna urednica: Lidija Jež Grafična priprava DIC tozd Graiika Tisk Tiskarna »Novo mesto«