Iskra GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA KRANJ - številka 18- leto XIII - 18. maj 1974 1SKRA-IEZE LJUBLJANA Smela pot TOZD »Upori« v Šentjerneju rV >pra’ idnjf zoži iik» ;iljl , ko« sto1 0 (P1 iost« spr«1 toj«1 'ga"1 toti čk I /anjt :1 w “To pot je obisk veljal IEZE -TOZD „Upori“ v Šentjerneju. Imel pa sem povrhu še srečo, da mi je uspelo najti „doma“ direktorja Ludvika Simoniča, ki se sicer ne more pritoževati, da bi mu manjkalo skrbi in dela. Poskušal sem v ta zapis zajeti cim več o tem, kako dela ta naš delovni kolektiv, kako premaguje letošnji, močno povečani proizvodni načrt jn kako napreduje rekonstrukcija, po kateri bodo njihove bodoče naloge še veliko večje. Doslej se je ta naš največji dolenjski delovni kolektiv „namnožil“ že na 1.000 zaposlenih, zato prav nič čudnega, če so si za letošnje leto naprtili kar 120 milijonov dinarjev proizvodnih obveznosti. Ta številka nam pove, da so se letos namenili izdelati kar za 50 % več, kot je znašala njihova proizvodna realizacija v 1. 1973. Vsekakor obsežna naloga, katero pa so si paložili v prepričanju, dajo bodo tudi speljali, čeprav morda s težavami. Zmagala je radovednost in takoj sem pobaral, kako so bili uspešni v prvem letošnjem trimesečju. Kolikor so načrtovali, jim sicer v celoti ni uspelo izvršiti, vsekakor pa ti zaostanki niso tolikšni, da bi jih v prihodhjem obdobju, če ne bo kakih večjih težav, ne mogli nadoknaditi. Izpolnili so v I. rtmesečju okrog 90% proizvodnega na^Ita in 96 % prodajnega. Tudi na področju izvoza so za letos načrtovali za 5 % večjo vrednost, ali z drugimi besedami povedano, name-Ipvajo izvoziti za 5 milijonov dolarjev. udi v izvozni dejavnosti so bili v Prvem trimesečju rezultati podobni 8°rnjim. Tovarna uporov in potencio-nietrov v Šentjerneju je v rekonstruk-•Ji. Dograjujejo namreč novo proiz-rli n0,ha!0 za upore in prav v tem e no ležijo razlogi za to, da letošnjih » rtpvanih obveznosti niso izpolnili 7 bolje. Prišlo je namreč do polletne zamude pri rekonstrukciji, ker so bila , k Potrebna finančna sredstva na ^ans^a zamuda znaša pol leta in lnneSt°’ da bise proizvodnega načrta tri,1 1 na osn°vi novih zmogljivosti (po rekonstrukciji) že v začetku 1. 1974, n l °. to lahko zgodilo šele v drugi K1C^leta> čePrav v novih delovnih nni torib že z vso vnemo montirajo n°ve stroje in drugo opremo. stn.c Hal bo prinesla končana rekon-od T.ovarna bo po njej lahko letn 0Sedani*b 340 milijonov uporov Jv? vdelovala od 500 do 600 mivJn0V teb iskanih izdelkov. Zani-nroj P^i tem je, da bodo za takšne le nifVOdne na^°8e potem potrebovali Rlavn£ 50 novih sodelavcev, saj bo * no breme za povečano proizvod- soi* gel«1 ^hoda iz vse o/P° poteA Partizanske Ljubljane se je med množico skoraj 60.000 ljudi s°botnpni,e udeleiil° tudi več kot 100 Iskrašev. Največ udeležencev ZP na fRj in Pohodu po poteh tovarištva in spominov je bilo iz Naprav, Aparatov, P0 tudi nekateri drugi niso po množičnosti prav nič zaostajali. Visoko priznanje njo uporov nosila sodobnejša oprema, povečini skonstruirana in izdelana doma, kar je nedvomno še drug uspeh tega marljivega delovnega kolektiva. Z ustrezno organizacijo proizvodnje~pa se hkrati povečuje tudi proizvodnja potenciometrov od lanskih 35 na letošnjih 52 milijonov kosov. Zmotno bi bilo misliti ob vsem tem, kar smo že prečkali, da šentjer-nejski delovni kolektiv pri svojem delu nima nikakršnih problemov. Dovolj jih je in preveč in vsak po svoje jih tare. Razumljivo — če teh problemov ne bi bilo, bi lahko zapisali še bolj vzpodbudno in z večjim zadovoljstvom. In večina teh problemov je takšnih, da jih ne moreta prav odtehtati prizadevnost in skrbno gospodarjenje kolektiva. Ker iz Šentjerneja pretežni del svoje proizvodnje izvažajo, devalvacija v državi, ki je nedvomno veliko večja, kot v svetu, vpliva na akumulacijo. Vsa prizadevanja za čimvečjo racionalizacijo proizvodnje in za čim manjše poslovne stroške komajda zaležejo, saj le stežka pokrivajo iz znanih okoliščin večje stroške proizvodnje. Za svojo proizvodnjo potrebujejo okrog 35 % uvoznega in 65 % domačega reprodukcijskega gradiva. Tudi tu ne manjka problemov in težav, od rastočih cen, do podaljšujočih se dobavnih rokov. Nadaljnja, vse večja težava pa se kaže v izterjatvah. Kupci dolgujejo vse večje zneske in s tem povzročajo dodatne težave, onemogočajo pravočasna plačila naročenih gradiv, ogrožajo reden potek proizvodnje itd. Kljub že nekaj časa povečanemu povpraševanju po izdelkih šentjernej-ske tovarne pa s tem še nismo povedali vsega. Pred časom so namreč v Kostanjevici ob Krki odprli nov obrat, v katerem izdelujejo nov izdelek — svetlobni regulator. To je prvi izdelek iz predvidenega dopolnilnega proizvodnega programa, v katerem načrtujejo proizvodnjo še drugih, tržno zanimivih in perspektivnih izdelkov, v katere bodo lahko množično vgrajevali svoje osnovne izdelke, t.j. upore in potenciometre.Pri temje pomembno to, da nameravajo s tem dopolnilnim programom razviti proizvodnjo dobro idočih izdelkov, ki pa je v svoji fmalizaciji prav nič ne prekrivajo s proizvodnimi programi ostalih organizacij združenega podjetja. Čeprav končujem ta zapis, nismo o vrlem šentjernejskem kolektivu rekli še zadnje besede. Pa tudi obljubili so, da bodo kaj kmalu spet postregli z novimi podatki, iz katerih bo moč napisati še kaj več o njihovih naporih in dobrih rezultatih. -J .C- i* ■ Na dan zmage, 9. maja, je prvič zasedala republiška delegatska skupščina, oz. vsi trije njeni zbori. Ob tej priložnosti je bil za novega predsednika skupščine SRS izvoljen dr. Marjan Brecelj, za podpredsednika skupščine pa sta bila izvoljena Vladimir Logar, predsednik skupščine ZP Iskra, in Beno Zupančič, a za generalnega sekretarja skupščine Jože Pacek. Dosedanji predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher je bil izvoljen za predsednika predsedstva SR Slovenije. Novemu podpredsedniku skupščine SRS ob izvolitvi iskreno čestitamo! Iskra je podpisala v Makedoniji pogodbo za dobavo treh EATCsistemaMETA-CONTA 10 C. Montirali jih bomo v Prilepu, Tetovem in Kumanovem. Na sliki: od leve proti desni: v. d. gen. direktorja ZP Jože Hujs, direktor podjetja PTT republike Makedonije Djore Dameski, glavni direktor IC Anton Stipanič in v ozadju Peter Jamnik, vodja sektorja za javno telefonijo TOZD Telekomunikacije IC. Več o tem prihodnjič. Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Zasedanje poslovnega odbora Z P Iskra V ponedeljek, 13. maja 1974, je ob polni zasedbi in ob navzočnosti večjega števila gostov, zasedal Kolektivni poslovodni organ — Poslovni odbor ZP Iskra, ki ga je vodil generalni direktor Jože Hujs. Dnevni red je bil obširen, pester in pomemben, saj je obsegal tako oceno poslovanja ZP v 1. 1973, kot tudi predlog gospodarskega plana za 1. 1974, torej materiale, ki naj bi jih sprejela v teku naslednjega tedna Skupščina ZP. Sklepe PO ZP bomo objavili v naslednji številki glasila, danes pa bi radi informirali naše samoupravljalce in posebno delegate skupščine o najvažnejših zaključkih tega prvega zasedanja poslovnega odbora. V prvi točki dnevnega reda je generalni direktor Jože Hujs poročal o svojem delu in delovanju za čas od imenovanja do danes, ki je v glavnem obsegalo reševanje naslednje problematike - vprašanje integracije v ZP Gorenje, Velenje, dalje pridobitev kreditov pri LB za prenosni TV MINI- J rili rr-- • „ -r™- 'Mi «■12: ~ 1 Montaža proizvodnih linij za upore v novi hali PRED ZAKLJUČKOM REDAKCIJE Gorenje in Iskra hitita Sestanek skupne komisije za Integracijo obeh podjetij na GZS LJUBLJANA, 14. maja — V gospodarski zbornici Slovenije je bil danes sestanek skupne komisije za integracijo združenega podjetja Gorenje in Iskre ob sodelovanju predstavnikov centralnega komiteja ZKS, republiškega sveta zveze sindikatov in gospodarske zbornice Slovenije, ki ga je vodil Andrej Verbič, predsednik gospodarske zbornice Slovenije. Komisija je ugotovila, da osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev v sedanji obliki ustreza gospodarskim in političnim izhodiščem, hkrati pa zagotavlja hitrejšo gospodarsko rast združenih organizacij združenega dela ter hitrejše uresničevanje skupnih in širših družbenih interesov. To omogoča začetek organizirane politične akcije za podpis samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev. RAMA za IEZE, vprašanje rešitve negativnega poslovnega, rezultata v tovarni Polprevodniki Trbovlje, sanacije te tovarne ter kot zadnjo večjo problematiko: dokončanje izgradnje Iskrinega poslovnega centra (v teku avgusta 1974 je že predvidena vselitev!). Na kratko povedano: napori okoli integracije z Gorenjem se nadaljujejo, vendar je napredovanje precej otež-kočeno zaradi različnih gledanj na isto problematiko; LB je odobrila kredite IEZE, o čemer je naše glasilo že pisalo; Polprevodniki Trbovlje so se resno lotili sanacije svoje tovarne, v. d. direktoga Živojin Abramovič pa se je tudi z vso energijo spoprijel z zapleteno problematiko posledic „zgodo-vine“, t.j. dosedanjih poslovnih odločitev in dosedanje politike te tovarne. Jože Hujs ugotavlja močno voljo kolektiva, da v najkrajšem času premaga obstoječe težave in se izkoplje iz napačnih odločitev v preteklosti; J. Hujs je nadalje pozval vse navzoče člane odbora in preko njih vse tiste delovne kolektive, ki še niso sprejeli ustreznih sklepov za sofinanciranje Poslovnega centra Iskre, da to store čimprej, saj se bodo dela predvidoma končala do 1.8.74, seveda če bodo sredstva zagotovljena! Jože Hujs je na koncu svojega poročila opozoril tudi na določilo samoupravnega sporazuma ZP Iskra, ki zahteva še v teku 1. 1974 formiranje branžnih podjetij, in poudaril njihovo pomembnost za nadaljnji razvoj Iskre. Branžni organizaciji proizvodnje ustrezno se bodo morali organizirati tudi raziskovalno-razvojna dejavnost in komercialna dejavnost Iskre. Edi Ddopst, v. d. direktor področja za elmiomiko in finance, je poslovni rezultat Iskre za 1. 1973 ocenil kot zelo pozitiven, posebno če k vsemu upoštevamo tudi razmere na domačem in na inozemskih tržiščih, ki za Iskro niso bile preveč ugodne, in če na drugi strani ugotovimo tudi to, da so nam sorodna podjetja lani poslovanje zaključila s precej večjimi težavami in tudi precej manjšim uspehom. Isto mnenje je z njim delil tudi poslovni odbor, čeprav meni, da je Iskra imela tudi nekaj nepotrebnih programskih težav, ki bi se lahko rešile že takoj na začetku, če bi hitreje in smeleje začeli z organizacijo branžnih podjetij. Plan za 1. 1974, katerega izvlečke smo objavili v naši zadnji številki, je na kratko obrazložil šef plana Peter Grčar ter poudaril nesorazmerje med planiranim angažiranjem novih delav--cev in predvideno rastjo proizvodnje. Ker bo o tem govora tudi na skupščini, bomo o tem več pisali v našem skupščinskem poročilu. Poslovni odbor pa je bil enotnega mnenja, daje v ZP Iskra potrebno korenito menjati dosedanji način planiranja, ko je plan ZP samo seštevek planov posameznih delovnih organizacij (in TOZD), in ga nadomestiti z učinkovitim poslovno usmerjevalnim sistemom. Obstoječi predlog gospodarskega plana ZP vsebuje postavke in obremenitve za posamezne TOZD po ključu, ki je bil sprejet v samoupravnem sporazumu, ter v višini, kot so jih predvidele smernice gospodarskega plana, ki jih je sprejel DS ZP, v skladu z lani veljavnim statutom ZP. V. d. direktor tovarne polprevodniki Trbovlje Ž. Abramovič je poročal o njegovem dosedanjem delu v tej tovarni ter poročilo o poslovanju tovarne v štirih mesecih letošnjega leta, ki je z zavzetim sodelovanje, celotnega kolektiva dokaj ugodno, saj je večina spoznala, da je rešitev predvsem v lastnem discipliniranem in ustvarjalnem delu ter ob naslonitvi na celotni delovni kolektiv združene Iskre! Tovarni je uspelo tudi razčistiti nekaj spornih zadev z inozemskimi partnerjem — firmo Knapic, s čimer so odpadle zadnje prepreke za novo poslovno usmeritev tovarne, skladno s poslovno politiko celotne Iskre. ISKRA-APARATI, LJUBLJANA Ugodna aprilska gibanja, čeravno še vedno pod načrtom Doseženi obseg proizvodnje v mesecu aprilu še vedno ni bil tolikšen, kot smo predvidevali z dinamičnim proizvodnim načrtom, saj smo v skupni proizvodnji naredili za 5,12 % manj, kot smo si za mesec april zastavili. Pri tem smo nekoliko bolje izpolnili naloge za domače tržišče, kjer je zaostanek za mesečnim načrtom le 4,12%. Nekaj več kot dvakrat tako velik, in sicer 9 %, pa je zaostanek v mesečni proizvodnji za izvoz. S tQm smo predvideno kumulativo v skupni proizvodnji za prve štiri mesece dosegli s kazalnikom 92,62. Tudi tu je kazalnik 93,78 za izpolnitev načrta proizvodnje, namenjene domačemu trgu, ugodnejši od kazalnika za izvoz, kjer smo naredili le 87,94 %. Ti podatki, izračunani izključno na dinamiko, res niso najbolj vzpodbudni in ne dajejo prave slike o dejanskih naporih in delu vseh članov kolektiva, ki se trudijo, da bi proizvodni načrt v poslovnem letu v celoti dosegli in presegU. Zato naj ne bo odveč, če ob zaključku prve tretjine leta izpolnjevanje proizvodnega načrta osvetlimo še z nekaterimi drugimi podatki. Proizvodnja v aprilu je bila za 10,14 % večja od proizvodnje v predhodnem mesecu in za 12,05 % večja od povprečne mesečne proizvodnje v prvih treh mesecih letošnjega leta. Trend rasti proizvodnje je tako zelo zadovoljiv. Z aprilom smo izpolnili 31,88% letnega načrta, pri tem pa smo imeli 4,13% manj zaposlenih, kot je predvideval načrt. V preostalih 8 mesecih leta bi tako morali narediti povprečno 2,1 % več, kot smo v prvi tretjini leta, pa bo letni načrt zagotovo izpolnjen. To sicer ne bo lahka naloga, vendar ni nemogoča, saj moramo v tem obdobju pravzaprav obdržati v povprečju doseženi obseg v aprilu, kar nam zagotavlja celo malenkostno prekoračitev letnega načrta. Res je, da so pred nami dopustniški meseci, ko bodo razpoložljive kapacitete manjše in bo zato tudi mesečni obseg nekoliko zanihal. Toda istočasno moramo upoštevati tudi načrtovane nove sodelavce in predvsem dejstvo, da bo obratu Sx/N, kjer je seda- nje izpolnjevanje načrta najbolj v zaostanku zaradi dolgih proizvodnih ciklov in pomanjkanja naročil v začetku leta, položaj v naslednjih mesecih, zlasti pa proti koncu leta, bistveno ugodnejši. To skupaj pa bi moralo in mora kompenzirati poletne dopustniške izpade. Zlasti če istočasno ugotavljamo, da smo načrtovano storilnost na enega zaposlenega y prvi tretjini leta v popolnosti dosegli! Po posameznih skupinah izdelkov smo v, mesecu aprilu dosegli sledeče: v skupini stikalnih aparatov smo mesečni proizvodni načrt za domače tržišče dosegli s kazalnikom 53,25, kumulativo pa z 71,30. V izvozu smo že v predhodnih mesecih opravili načrtovano proizvodnjo, tako da je kazalnik kumulative izpolnitve 113,37. Pri tem moramo poudariti, da smo zaradi spremembe tip pri kooperaciji z DDR (namesto TB tipkal uvajamo nova tipkala TLB) že v prvem trimesečju imeli večje zastoje, ki se bodo po oceni potegnih še v celo drugo trimesečje. Zato bomo doprinos lahko opravili šele v drugi polovici leta. Pri tem je ugodno še to, da uvajamo tudi dodatni program kooperacije s CGE iz Milana pri proizvodnji tipkal TLC, kar bo v drugem polletju pomenilo visoko prekoračitev predvidenega letnega načrta. Tako kljub sedanjim in bodočim zaostankom celotna proizvodnja ne bo ogrožena. V skupini industrijskih elektronskih napravje bila mesečna naloga za domače tržišče opravljena s kazalnikom 89,96, kar daje 69,97 % kumulative. V izvozu je bil mesečni načrt proizvodnje izpolnjen s kazalnikom 49,43, to pa pomeni 42,27 % kumulative. Problematika je še vedno ista, kot je bila v predhodnih mesecih, le da se stanje polagoma, vendar vztrajno boljša. Večje uspehe na tem področju pričakujemo predvsem v drugi polovici leta. V skupini zaščitnih relejev, elementov avtomatike in signalnih naprav smo za domače tržišče izpolnili 96,48 % mesečnega dinamičnega načrta, kar daje 96,71 % kumulative. V izvozu smo dinamično nalogo v mesecu celo presegli, saj je kazalnik 101,96, kazalnik kumulative pa je obstal na 99,67. Ta skupina izdlekov je v odnosu na svojo strukturalno udeležbo v načrtu najbolj pomembna in najbolj bistveno vpliva na izpolnitev celotnega načrta. Zato moramo pri tej skupini omeniti dvoje elementov, s katerimi bomo v preostalem delu leta, zlasti pa v drugem polletju lahko dosedanje dosežke še bistveno povečali. Predvidene izboljšave na motorčku za PG bodo po oceni bistveno zmanjšale težave pri finalizaciji programatoijev, saj smo s podobnimi izboljšavami pri termostopu že dosegli viden napredek. Menim, da 2,1 % povečanje finali-zacije, potrebno po izračunu, s tem ne bo več vprašljivo in da bomo tako pri dobri tretjini proizvodnje ta element povečanja zagotovili. Kot drugo, pa bomo v drugi polovici leta uvedli v proizvodnji zaščite tudi precejšen vložek umskih naporov. S tem bodo izdelki bistveno poplemeniteni in bo tako finančna realizacija ugodnejša. Tudi ta vložek bo zelo pomemben, saj bo na področju zaščite prav tako zagotovil potrebno višjo realizacijo. Zato lahko tudi za to najmočnejšo skupino izdelkov z optimizmom ocenjujemo ugodno letno izpolnitev proizvodnje. V skupini rezervnih delov in uslug smo v mesecu aprilu, kot v vseh mesecih doslej, dosegli zelo ugoden uspeh. Kazalnik mesečne izpolnitve je 171,27, kar daje v kumulativi kar 427,27 %. Čeprav ta skupina po svoji strukturi ni tako vplivna, pa je njen delež zaradi zelo visoke izpolnitve v tem obdobju dokaj pomemben, saj kompenzira v celoti zaostanek pri zaščitnih relejih, elementih avtomatike in signalnih napravah. Ob koncu tega poročila moramo ponovno poudariti, da sicer za načrtom zaostajamo, vendar so vsa ostala gibanja zelo ugodna in predstavljajo nedvomno dovolj solidno osnovo za delo v prihodnjem obdobju. Če bomo znali dosežene uspehe zadržati in za malenkost povečati, bomo letošnje leto zaključili še boljše — vsaj kar se obsega proizvodnje tiče, kot smo to dosegli v lanskem letu. Če ob tem poudarimo, daje načrt za okoli 430 % višji, potem bodo proizvodni dosežki zares odlični. l ISKRA - ELEKTROMEHANIKA, KRANJ ISKRA-ŠOLSKI CENTER, KRANJ Uspeh v dolgoročnem načrtovanju V prejšnji številki Iskre smo objavili prvi del sestavka o semi-naiju samoupravljalcev, kije bil 23. aprila 1.1. v Kranju in se je nanašal predvsem na izvajanja generalnega direktoija Jožeta Hujsa. Danes objavljamo nadaljevanje poročila s tega koristnega semi-naija. V okviru 3-dnevnega seminarja je bilo na programu več predavanj. O sistemu samoupravljanja v delovnih organizacijah in TOZD je predaval Miroslav Gogala. Od 535 letos izvoljenih članov samoupravnih organov je bilo prvi dan prisotnih 339. Drugega dne je od 110 vabljenih predsednikov DS, odborov in komisij prišlo komaj 34. Poslušali so prispevek Alojza Šviglja na temo vodenja sestankov, o medosebnih odnosih ter delu z ljudmi. Udeleženci so izrazili nekatere pomisleke v zvezi s smotrnejšim vodenjem sestankov in možnostjo tovrstnega usposabljanja. Seminar je nadaljeval tov. Pavlin z razlago o organizaciji in metodah dela samoupravnih organov. Tudi tretji dan udeležba samoupravljalcev na seminarju ni bila .najboljša. V skupini, ki je obravnavala medsebojna razmerja delavcev v združenem delu, je bilo udeležencev od 97 vabljenih samo 26. Gradivo in okrožnice so bile razposlane pravočasno, slabo udeležbo gre pripisati verjetno popoldanskemu času. 36 članov od vabljenih 83 iz druge skupine se je poglobilo v razprave o OD. Predavanja sta imela vodja oddel- ISKRA Številka 18 - 18. maj 1974 ka za osebne dohodke Zorislav Novak (Formiranje in deUtev OD v podjetju, samoupravni sporazum; Dodatki, nadomestila, povračila, nagrade) ter analitik Klavdij Mulič (Sistem dehtve, Osebna ocena). V živahni razpravi po predavanjih so proizvajalci opozorili na težave z normami. Ocenjevalci delavce po normi slabše ocenjujejo kot one, ki delajo po času. To je razvidno iz obvestil, kijih mesečno pošilja področna služba TOZD-om. S tem bi morali bolje seznaniti samoupravne organe in družbenopolitične organizacije, da bi poskrbele za analize in ukrepe. Kritične pripombe je bilo slišati tudi na račun nagrad, ki jih podeljujejo DS posameznih TOZD. Te podeljujejo v nekaterih enotah predvsem vodilnim kadrom, ne zajemajo pa neposrednih proizvajalcev. V razpravi so nadalje obravnavali sindikalno listo, iz njene vsebine izhajajoče pravice, regrese in pa neustrezni pojem t. im. „odpravnine“. Poudarili so, da predvsem nikogar ne odpravljamo, ampak nagrajujemo ob odhodu v pokoj. Če naj bo nagrada upokojenemu delavcu izraz priznanja za njegovo delo, ne bi smela temeljiti na republiškem povprečju, pač pa naj bi' temeljila na trimesečnem povprečju nagrajenčevih OD, preden je odšel v P0*S°j- V.B.R. i»eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeete !! SKUPŠČINA ZP BO 23. MAJA $ j i e i > II. zasedanje skupščine združe- ~ I [ nega podjetja Iskra, preloženo s j | 16. maja na četrtek, 23. 5. t.l. j» ob 10. dopoldne v dvorani de-I! lavskega upravljanja Elektrome-j' hanike (nad restavracijo) v $ II Kranju. e ! [»eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee* Dopolnilno izobraževanje Iskrin šolski center v Kranju ima tudi oddelek za izobraževanje odraslih. Naročila za posamezne seminarje in tečaje dajejo Elektromehanika, Iskra Commerce in skupnost PTT. Veliko jih morajo v Šolskem centru tudi odkloniti samo zaradi drastičnega pomanjkanja prostora. V glavnem sprejemajo naročila samo od tovarne in Iskra Commerca, ker ima šolanje tudi komercialno plat, saj so zanj naročniki pogodbeno vezani s kupci. V šolskem letu organizirajo približno 30-32 tečajev in seminarjev s približno 1400 slušatelji. Veliko pozornost posvečajo predvsem tečajem iz varstva pri delu in priučevanju neposrednih proizvajalcev na delovnem mestu v njihovi OZD. Organizirajo tudi tečaje za pridobitev naziva, jezikovne iz angleščine in nemščine od I. stopnje do konverzacije ter tečaje komercialnega značaja za kupce Iskrinih proizvodov. Največ slušateljev je iz vrst tehnikov. Ostali pa so VK, KV, PKV delavci ter inženirji I. in II. stopnje. Predavajo predavatelji Šolskega centra, v glavnem pa Iskrini strokovnjaki, kajti problem strokovne terminologije tudi poklicni prevajalci težko obvladajo. Slušatelje uvodoma izčrpno informirajo o programu seminarjev, tako da se odločijo za tisto inačico, ki jo potrebujejo. Stroške šolanja pa nerealno podraži že omenjeno veliko pomanjkanje učnih površin; morajo v ta namen organizirati najem najrazličnejših prostorov na Gorenjskem (Bled, Škofja Loka, Radovljica, Preddvor.) Morda bi veljalo omeniti še to, da se glede na izreden napredek znanosti tudi pri nas pojavlja čedalje večja potreba po šolanju strokovnjakov z že oblikovanim profilom. Obisk v Raziskovalnem dei Če se toi inštitutu V minuli številki Iskre smo objavili prispevek o električnih ročnih orodjih, za to številko pa smo pripravili sestavek o Oddelku za električna ročna orodja pri Iskrinem raziskovalnem inštitutu v Ljubljani. Na Oddelku, ki ga vodi inženir strojništva Miro Meden, so zaposleni v glavnem strojni in elektro inženirji, tehniki obeh strok ter laboranti. V precej utesnjenih prostorih dela skupno nekaj več kot 20 strokovnjakov. Oddelek se iz leta v leto veča spričo vse večjih potreb pri razvojnem delu. dušilne elemente in drugo, vše to pa podraži izdelek. Pri izdelavi električnih ročnih orodij naletimo še na tako imenovani dvojni kvadrat, to je na dvojno izolacijo, tako da je uporabnik orodja povsem zaščiten pred električnim tokom. Kljub morebitnim notranjim prebojem je uporabnik zaščiten. Pri vsakem prototipu preizkušajo poleg varnosti seveda tudi druge last; nosti, že izdelava samega prototipa, ki mora biti čimbolj podoben poznejšemu stroju, pa zahteva veliko mero iznajdljivosti. Ohišje in vmesne stene prototipa dobesedno rezbarijo " sestavljajo iz posameznih ploščic, ki jih nato lepijo. Uporabljajo tekstolit, ki je izredno odporen, kljub temu pa imajo marsikdaj težave, saj mora med ses vai od dn ses Pn del te$ F t merjenju in preizkušanju. Že sama Iskra izdeluje iz leta v leto nove in nove stroje, stalno pa se povečuje tudi sodelovanje s tujimi tovarnami, na primer Skilom in drugimi. Precej zmogljivosti zasedejo zelo zahtevne meritve, ki so potrebne pri izdelavi prototipov in prvih strojev, pa tudi meritve zaradi atestov, ki so neke vrste vizitka oziroma pogoj, da lahko izvažamo. Miro Meden nas je opozoril na hudo svetovno konkurenco na področju električnih ročnih orodij pa tudi na strožje kriterije, ki so jih uvedle številne države, v zadnjem času tudi vzhodnoevropske. Gre predvsem za-dve vrsti atestov — na radio motnje in na hrup. Želja vseh je, da bi izdelovali čim manjše in lažje pa tudi poceni stroje, ki morajo biti tudi priročni. In ravno ti elementi zahtevajo zaradi izolacijskih sposobnosti debelejša ohišja, večje medsebojne razdalje, poskusi delovati prototip pod vis? kat kimi, nenormalnimi obremenitvalIl,’ Jug pri tem pa nastajajo tudi izredn0 izd, visoke temperature. po Električna ročna orodja niso ve Pit' takšna kot so bila pred leti, ko je bU" neg mogoče že na osnovi zunanjega videz , i ugotoviti, kje je kakšen del. OrodJ zdaj niso več strogo štirioglata, imajo lepše, zanimivejše in bolj pb. ‘n°: ročne oblike, vse to pa zahteva tu tgc več raziskovalnega dela in poskuso _ uaj, Da bi bili čimbolj kos nalogam sp ^ ® i nekateri na oddelku specializirali d h ročna orodja za obdelavo lesa, drug1 I pa na orodja za obdelavo kovin. Tako kot povsod drugod tudi ^ slej Oddelku za električna ročna orodr razs pri 1RI ne želijo ostati pri sedanj^ sjčr zmogljivostih, k razširitvi pa jih z. Velj, sedaj silijo obseg dela in utesnje^ stva prostori. , Elei iV dajc sme Ekskurzijski skla*d študentov fakultete za elektrotehniko v Ljubljani iu Elektrotehniška zveza Slovenije vabita na ELEKTROTEHNIŠKI PLES ’74 ki bo 17. t.m. ob 20. v prostorih Kluba poslancev SRS, Ljubljana, Puharjeva 7. Igral bo ansambel ..Kavalirji", pel pa Oto Pestner. Predprodaja vstopnic na fakulteti za elektrotehniko, Ljubljana, Tržaška 25, vsak dan od 10. do 12. ure in uro pred pričetkom plesa v Klubu poslancev SRS. Perl Proi f/i H ■; I 1 S SEJE POSLOVNEGA ODBORA ELEKTROMEHANIKE Pomanjkanje proizvodnih zmogljivosti in delavcev Premajhna povezanost ■ i,:si Na 2. seji poslovnega odbora 26. aprila t.l. so razpravljali o poslovanju v letošnjem letu, ki kljub težavam, predvsem pri nabavi materiala, kaže ugod-no sliko. Tokrat so se člani PO podrobno seznanili s problemi tovarne TEA, ki se kažejo predvsem v pomanjkanju proizvodnih kapacitet in delav-cev; Ker pa je ta problem prisoten tudi v drugih tovarnah, je poslovni odbor sprejel stališče, da se za kritična dela oz. ozka grla v proizvodnji | “vede tretja delovna izmena, nadurno delo pa se sme opravljati le v primerih, oe je to ekonomsko opravičeno in da 86 prepreči prekinitev dela v drugih tovarnah podjetja. Glede pomanjkanja sestavnih delov, ki jih izdelujejo tovarne y okviru podjetja, je poslovni odbor sprejel sklep, da so le-te dolžne dmga drugi pravočasno zagotavljati sestavne dele za finalno proizvodnjo. Pomanjkanje delavcev je pereč Problem in prav zato je treba nekatera dela reševati s kooperacijami. Glede te§a je naročeno zadevni službi v to- Minulo soboto je bila v Ljubljani redna seja sekretariata predsedstva Koordinacijske konference Zveze mladine ZP Iskra. Na njej so govorili o dejavnosti mladinskih aktivov po bazenih, o delu komisij pri predsedstvu, srečanju mladih v Cetinju, mladinskih delovnih brigadah, štafeti mladosti, o poteku združevanja med Iskro in Gorenjem in drugem. V prvi točki dnevnega reda so predstavniki posameznih bazenov poročali o dejavnosti mladinskih akti- r pa trič- tako i na bnik trič-)tra-ten. išajo last-a, B :ne> reto tene > olit, •s Igj Izdelki Iskre so se doslej prodajali neposrednim kupcem v vseh specializi-fanih trgovinah v Jugoslaviji in v 22 ^ lastnih poslovalnicah. Konec aprila pa 50 odprli v Milanu prvo lastno proda-1 J^no, kjer bodo postregli kupcem z - izdelki Iskre in Perlesa. Vse kaže, daje . to sploh prva trgovina, ki jo je odpria varni, da bolj intenzivno išče kooperante za manj zahtevna proizvodna dela, zlasti naj prouči možnost kooperacij v tovarnah združenega podjetja Iskra. Poslovni odbor zahteva, da iroizvodno področje poroča do onca maja o izvajanju sklepov. V nadaljevanju seje je poslovni odbor obravnaval predlog investicijskega področja za odobritev dodatnih sredstev, ki so potrebna zaradi črpališča industrijske vode na Laborah, za dodatna dela pri gradnji lakirnice in sredstva za nevtralizacijske jame. Vsekakor so dodatna sredstva dokaj visoka oz. kakor je bilo rečeno — previsoka (2,040.000 din), zato bo uprava podjetja ponovno proučila možnost za znižanje stroškov. Na zasedanju DS bo poslovni odbor predlagal investicijo za razširitev proizvodnih prostorov telefonskih central in aparatov na Laborah v tlorisni površini 21.600 kv. m in za razširitev tovarne mehanizmov v Lipnici v izmeri 1.350 kv. m. Poglej, izberi, kupi! Novi predsednik ZM Elektromehanike Andrej Lapanja. vov. Za dejavnost mladih Iskrinih delavcev na Dolenjskem sta značilni slaba povezanost in obveščenost. Kakšnih posebnih akcij v zadnjem času niso imeli. Izjema so mladi v tovarni v Semiču. Na seji sekretariata so menili, da bi bilo treba zaradi tega mrtvila čimprej sklicati skupno sejo vseh mladinskih aktivov celotnega dolenjskega bazena. Podoben položaj je na Primorskem. Tudi tam je povezanost izredno slaba, čeprav so posamezni aktivj dokaj delovni. Nekoliko bolje je na Gorenjskem, kjer pa — kot je izjavil eden od udeležencev seje — sloni vsa dejavnost na peščici marljivih posameznikov, zanimanje večjega števila mladih za organizirano dejavnost v okviru mladinskih aktivov pa je žal izredno majhno. V ljubljanskem bazenu so mladinski aktivi v večini izredno mamljivi, pri nekaterih pa je opaziti določeno krizo, kot na primer v Orodjih, IEZE in Vegi. Za nedelavnost in neorganiziranost so v teh podjetjih verjetno odgovorna prav vodstva mladinskih aktivov. Na sestanku sta bili večkrat ponovljeni naslednji misli, ki sta gotovo izredno pomembni za pristop k dejavnosti mladih. Prva misel je ta, da v tistih podjetjih, v katerih so druž-beno-politične organizacije nedelavne, se tudi mladina ni organizirala tako kot bi se morala, druga misel oziroma napotek pa je ta, da morajo biti aktivi mladih delavcev delavni, pri tem pa je čisto vseeno, če se povezujejo z Občinskimi konferencami Zveze mladine ali pa z Iskrino Koordinacijsko konferenco. Druga točka dnevnega reda je zajemala dejavnost komisij pri predsedstvu. Te komisije so dokončno oblikovali na portoroškem seminaiju pred približno dvema mesecema. Trenutno sta aktivni le komisija za družbenoekonomske odnose in ideološko-po-litična komisija. Naloga prve komisije, ki jo vodi Vida Prinčič, je skrb za standard mladih, predsednica druge komisije pa je Marina Glavan, njena naloga pa je idejna vzgoja mladih. Ta komisija bo do 4. seje predsedstva KK ZM ZP Iskra pripravila enoten obrazec za uvedbo uvajalnih seminarjev za mlade, ki prihajajo na delo v Iskro. Zastavila si je tudi nalogo, da bo pripravila novo shemo organiziranosti mladih v ZP. - Sekretariat je zatem nadaljeval sejo s poročilom o sretanju mladih v elek-tro in elektronski industriji Jugoslavije, ki bo od 30. 5. do 2. 6. v Cetinju. Organizator je mladinski aktiv tovarne Obod v Cetinju. Na srečanje bo odšlo 20 mladih Iskrašev. Naslednja točka dnevnega reda je bilo poročilo o mladinskih delovnih brigadah. Povedah so, da je trenutno na zvezni brigadi Kozjansko 74 okoli 50 mladih Iskrašev iz vseh Iskrinih delovnih organizacij. Predsednik predsedstva Miloš Pavlica je zatem povedal, da sta obe mladinski delovni brigadi na Dugem otoku izredno uspeli. Na dnevnem redu sobotne seje sekretariata sta bili še poročili o poteku združevanja med Iskro in Gorenjem ter o štafeti mladosti. lad Z novim vodstvom po novi poti vanski in švicarski konzul v Milanu, zastopniki nekaterih večjih jugoslovanskih podjetij v Milanu in mnogi drugi gostje. Direktor milanske Iskre, Franjo Valenčič, je gostom predstavil novo trgovino in njeno dejavnost. Poudaril je glavni namen poslovalnice, to je, da želimo Iskrine izdelke približati tudi neposrednemu kupcu. Našemu dinamičnemu zastopstvu v Milanu želimo, da bi v čim večji meri izpolnilo zastavljene naloge, saj bo to v čast in korist vsem našim organizacijam združenega dela v Iskri. Mirko Horvat RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM MLADINE - ELEKTROMEHANIKE -ANDREJEM LAPANJO Čeprav sva z Andrejem Lapanjo sodelavca tako v aktivu kot pri mladinski organizaciji, sva komaj našla čas za kratek razgovor. Nedavno je postal predsednik mladinske organizacije v ElektromehanikL Star je 23 let. Po poklicu je strokovni WF (vvork — factor) analitik in končuje srednjo komercialno šolo kot izredni slušatelj. Povprašal sem ga, kakšni so njegovi lastni in pa načrti ZMS v delovni organizaciji, saj to bralce verjetno zelo zanima. °li gospodarska organizacija v tujini. Plasiranje naših PFbrV£r*tvi mo^erne trgovine ISKRA n/n tz v Milanu je spregovoril Fra-[Benčič, direktor Iskra Elettro-n‘Ca Italiana. . dno iz(SSVlJe . . „ Do °V torei ne bo šlo več izključno vet PievzS^ nfočil čikaj’ Plačai’ hilo Deva "V- amPa^ tudi v smislu direkt- Jez* b, kupifCUpa’ po načelu: P^ej, izbe- °saj tetl° na vsak način nov in kvali-pfi' biozeJS^>vunudenju našega bla8a uidi tron„TSkemu kupcu, novo okno v odjeki sv.et> Približanje končnemu 0 s6 ža^nS^CU “? bkrati močna afirmacija 1 u8 sobnost proizvaialno.in trgovsko spo- pol?. 56 nahaja sredi modernega Poslr.Vn®8a centra v Milanu, v sodobni di ,v siti * zgradbi. Uredili so ga milan-odj8 razst.. . ekti tako, da je bolj podoben injd1 sičnj Vl ,na tehničnem sejmu kot kla-i V, Veljaia^bi v trgovini. Ureditev je jjeiH stvJa Pogled na del naše nove trgovine v Milanu. (Le zakaj so italijanski grafiki izbrali drugačne črke v napisu, kot jih ima ISKRA ? Vrsta črke je prav tako tipična in zaščitena kot grafični znak). j Elet J6 Prispevala naša firma, L*® daie 0tUca v Milanu. Plan letne aJe Značo ______... , . J Veljai . a precej milijonov lir in vsa sred- Iskra ------------------ pro- smem naša eno milijardo lir in res ne Zastav? dvomiti, da bodo te, visoko v Jene naloge tudi dosegli. Eerie,?0?01 bodo nudili izdelke Iskre, Proiy„a • ‘i1 nekih večjih renomiranih ^ vaJalcev. Ptedsl,?tV0r*tev poslovalnice so prišli dimiT i skuPščme ZP Iskra, Vla-Joi„‘ t-ogar, generalni direktor ZP glavni direktor Iskra Anton Stipanič, jugoslo- ože \ ISKRA TOVARNA ELEKTRIČNIH APARATOV LJUBLJANA, Savska cesta 3 razglaša prosta delovna mesta: 1. VODJE STROŠKOVNEGA KNJIGOVODSTVA 2. ANALITIKA - KOMERCIALISTA 3. VODJE MERILN1CE 4. TEHNOLOGA ŠTUDIJA DELA 5. SAMOSTOJNEGA TEHNOLOGA za šibkotočne naprave 6. SAMOSTOJNEGA TEHNOLOGA 7. DELOVODJE ORODJARNE Kandidati za zasedbo razglašenih delovnih mest morajo izpolnjevati naslednje pogoje: Ad 1. ekonomist s 4-letnimi delovnimi izkušnjami; Ad 2. diplomirani ekonomist z 2-letnimi delovnimi izkušnjami; Ad 3. inženir elektrotehnike z 2-letmmi delovnimi izkušnjami; Ad 4. diplomirani inženir strojništva s 4-letnimi delovnimi izkušnjami; Ad 5. diplomirani inženir elektrotehnike z 2-letnimi.delovnimi izkušnjami; Ad 6. inženir strojništva s 3-letnimi delovnimi izkušnjami; Ad 7. strojni delovodja s 6-lctnimi delovnimi izkušnjami. Interesenti za zasedbo razglašenih delovnih mest naj vložijo pismene ponudbe na gornji naslov do 25. 5. 1974. „Nekaj časa je že minilo od volilne konference ZMS. Medtem so se pojavile določene spremembe v samem delovanju naše organizacije. Sprejeti sta bili jugoslovanska in slovenska ustava, imeli smo volitve delegatov. Najprej smo jih izvolili za predsedstvo ZMS DO po TOZD. Mladi iz TOZD so izvolili določeno število delegatov, ki jih sedaj zastopajo v predsedstvu ZMS Elektromehanike. Imeli smo že tudi 1. sejo predsedstva, kjer se je ta oblika delovanja izkazala kot učinkovita. Delegati ZMS iz TOZD so prvič predstavljali mladince iz svojih TOZD in njihove interese. To pa je bistveno. Seveda se pojavljajo še določene pomanjkljivosti. Poskušali jih bomo odpraviti z raznimi posvetovanji, seminarji in problemskimi konferencami. Zave'dati se moramo, da bomo vključili mlade samoupravljalce v aktivno delo le tako, da jih bomo sproti seznanjali s problemi DO. Najbolj važno pa je, da bodo aktivno sodelovali v samem procesu proizvodnje. Mnogi se še premalo zavedajo, kako velike pristojnosti ima pri odločanju vsak samoupravljalec. Pri tem imajo mladi še posebno veliko odgovornost.^ Vprašanje: „Kako v Elektromehanski sodelujejo sindikalna organizacija, ZK in ZM? “ Odgovor: ..Zavedamo se, da je po pismu predsednika Tita in 21. seji CK ZKJ tudi v naši DO začela ZK še bolj aktivno delati. Vemo tudi to, da je vključila v svoje vrste večje število novih članov, med katerimi je precej mladih. Ti so aktivni tako v ZK kot tudi v DPO. To se mi zdi zelo pomembno. Med ZK. in ZM so odnosi tesni in kažejo lepe uspehe. Tako smo n.pr. v kratkem času v sklopu ZK organizirali nekaj seminarjev. Skupno se tudi dogovarjamo za nadaljnje delo. To je po mojem mnenju dovolj zgovoren dokaz dobrega sodelovanja. Še nadalje se bomo trudili, da bo tako tudi ostalo. Skupno delovanje bo obrodilo še večje uspehe in se odražalo v dobrih odnosih tako v Elektro-mehaniki kot izven nje.“ Vprašanje: „Kaj bi morala po tvojem mnenju ZM še storiti v okviru DO? “ Odgovor: „V preteklem obdobju so se pokazale določene pomanjkljivosti pri sami organizaciji ZMS v ElektromehanikL Zato smo bili primorani zamenjati nekatere mladince s takimi, ki so pripravljeni aktivno delati. Prvi rezultati so že vidni v obliki novoizvoljenih komisij. Pripravljamo osnutke'njihovih programov. Ti naj bi bili okvirni, konkretne pa bi spreje- mali le za en mesec vnaprej. Izkušnje so namreč pokazale, da dolgoročni programi niso bili učinkoviti in v celoti izpolnjeni. Zato menim, da je bolje načrtovati manj, a kvalitetno. Rezultati pa bodo vidni v kratkem, saj potekajo že tudi določene programske obveznosti." Vprašanje: „Kako gleda vodstvo tovarne na delo mladih in kakšno je razumevanje vaših problemov? “ Odgovor: „Ob tej priliki se želimo zahvaliti vodstvu Elektromehanike za razumevanje. Ob vsaki akciji ali predlogu nam pomaga in tako prispeva k neoviranemu poteku našega dela. Hvaležni smo za marsikatere predloge in pomoč. Zavedamo se namreč, da sicer marsičesa ne bi mogli sami razrešiti. Smo pač mladi in premalo podkovani na raznih področjih. Ponosni smo na to, da delamo in pomagamo vsej Elektromehaniki. Zavedamo se tudi, da je lepo delati le tam, kjer sta razumevanje in sloga. Za delovno organizacijo kot celoto pa to še posebno vetia' Jože Perko llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll ISKRA - NAPRAVE, Ljubljana 775.000 din za stanovanja V naši tovarni elektronskih naprav na Stegnah v Ljubljani reševanju stanovanjskih vprašanj zaposlenih posvečajo precejšnjo pozornost v skladu z možnostmi. Seveda so navadno potrebe veliko večje od dejanskih možnosti, je pa to področje, na katerem vendarle skušajo storiti največ. Izdelali so prioritetno listo prosilcev in na tej osnovi in na osnovi samoupravnega sporazuma d delitvi sredstev skupne porabe in sklepa DS tovarne, je odbor za medsebojna razmerja na svoji 14. seji, dne 26. aprila, odobril 775.150 din sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Ob tej priložnosti bo skupno 26 prosilcev z vrha prioritetne liste prejelo posojila za stanovanjsko izgradnjo. Pri tem bo 8 prosilcev prejelo po 50.000 dinarjev, eden 10.000, eden 15.000 in eden 25.000, nadaljnjih štirinajst prosilcev pa po 20.000 dinarjev posojil za individualno izgradnjo stanovanj, oz. kot deleže k nakupu stanovanj. -K- Norme in Work Factor Socialnih norm o pravični plači za različna dela ni mogoče čez noč spreminjati brez konfliktov, pa naj bo sistem še tako dober. Močan razvoj industrije v zadnjih letih je ustvaril povsem nove pogoje na domačem trgu: veliko izbiro domače in tuje proizvodnje, različno kvaliteto, razUčne cene. Konkurenca je vedjio večja. Kdor se želi uveljaviti na takem trgu, se mora podrediti tržnim zahtevam: kvaliteti, cenenosti, pravočasni dostavi izdelkov. Na mednarodnem tržišču so kriteriji še bolj zahtevni. Tam je bitka za prostor pod soncem še bolj neizprosna. Nastane vprašanje, kako ugoditi vsem tem zahtevam tržišča? Iščejo se nove službe, nove metode, novi sistemi. Eno pravilo pa ostaja vedno neiz-premenjeno: podjetje z dobro organiziranim poslovanjem je kos vsem zahtevam. Ciniteljev, ki vplivajo na organizacijo poslovanja je več, nas pa zanima vpliv in pomen le enega izmed njih, to je čas. Kaj je čisti čas dela? To je tisti čas, ki ga delavec porabi za delo brez upoštevanja kakršnih koli faktorjev, ki povzročajo počasnejši tempo dela. Stvarni čas določimo na dva načina: z metodo štopanja ali z eno od metod vnaprej določenih časov. V našem primeru govorimo o Work — Factor sistemu. Po definiciji tega sistema je čisti čas tisti ‘čas, ki ga porabi povprečno izkušen delavec, če dela spretno in prizadevno v standardnih pogojih, da opravi neko predpisano delo v določeni kvaliteti in v skladu s predpisano metodo. Tako določen čas še ne predstavlja norme, le-to namreč tvori še dodatni čas, ki upošteva naslednje faktorje. 1. Delavec dela počasneje, ker se pri delu utruja. 2. Delavec se pri delu še privaja, zato dela počasneje, kot bo delal kasneje, ko bo delo že popolnoma obvladal. 3. Delavec dela počasneje zato, ker ga ovirajo pogoji okolice, kot npr.: visoka temperatura, mraz, vibracije, ropot, plin, tema, prah, bleščanje itd. 4. Delavec dela počasneje tudi zato, ker ga ovirajo motnje v samem delovnem procesu. Npr. neustrezen material, neustrezna kvaliteta — izmet itd. Dodatni čas, neodvisen od stanja organizacije procesa proizvodnje. a) pospravljanje delovnega mesta vsak dan med delom b) pospravljanje materiala, ki se obdeluje c) pospravljanje delovnega mesta pred koncem izmene d) pospravljanje materiala pred koncem izmene e) zamenjava izrabljenega orodja v ' toku izmene f) fiziološke potrebe. Dodatni čas,odvisen od stanja organizacije procesa proizvodnje. g) službeni razgovori z uradnimi osebami h) okvara stroja - drobne napake med delom i) čakanje na kontrolo kvalitete ali druge službe j) dajanje ali vpisovanje podatkov k) ostrenje in zamenjava reznega orodja l) ostale potrebe: sprejemanje OD, pošte, potrošnega materiala. Z upoštevanjem vseh navedenih faktorjev in čistega časa po WF že lahko predpišemo delavčevo normo. Kaj je norma? Norma je predpisana količina dela, ki jo mora opraviti nek povprečni delavec na enoto časa. Da bi natančno in v duhu zgoraj navedenega besedila izpolnjevali pravično in dosledno, moramo ustanoviti močno skupino za študij dela na WF sistemu. Work — factor sistem ne proučuje človeka, ampak delo. Enostaven okvir metode je: 1. analiziranje dela, t.j. določanje potrebnih gibov 2. uporaba preizkušenih v naprej določenih elementov časov za vsak potreben gib 3. seštevanje časov in ugotavljanje potrebnih dodatkov za osebne potrebe in organizacijske izgube, utrujanje in pogoje dela. Prednosti standardnih časov, ki jih podaja Work - Factor. 1. Metoda je v večji meri znanstvena 2. Zmanjšuje neskladnosti 3. Je osnova za natančno in pravilno določanje časovnih norm 4. Je izvrstna pot, po kateri ugotavljamo najboljšo metodo dela 5. Je praktično sredstvo za določanje časovnih standardov. 6. Odpravlja uporabo štoparice. Pri tem pa le ne gre vse gladko, kot je zapisano. Seznaniti se moramo tudi s problemi, ki jih WF sistem prinaša. Med ljudmi obstajajo znatne razlike v strukturi njihovih sposobnosti in spretnosti. Pri razporejanju ljudi na delovna mesta pa na to ne smemo pozabiti. Nekdo, ki morda na nekem delovnem mestu ne more dosegati norme, jo utegne na drugem delovnem mestu zlahka preseči. Ob uvajanju novih sistemov merjenja dela in normiranja, se včasih pojavi med delavci bojazen, da bodo manj plačani za opravljeno delo, kot pa so bili za to do sedaj. Take bojazni so odveč, ker s tem sistemom upošteva analitik vse dodatke in pogoje dela, ki so ob vsaki priliki na vpogled vsakemu delavcu. Socialnih norm o pravični plači za različna dela namreč ni mogoče čez noč spreminjati brez konfliktov, pa naj bo sistem še tako dober. Franc Kavčič Iskrice 5-letne priprave V Jugoslaviji smo se lažje sporazumeli za novo ustavo kot pa za novo himno. Obratno sorazmeije Če se podraži bencin, cigarete ali alkohol, se zmanjša nakup knjig in obisk v gledališčih. Zaupne informacije - Elektro podjetja bodo zvišala tudi ceno nočne (II. tarife), da bo enaka ceni I. tarife in tako pripomogla Iskri, k ublažitvi povpraševanja po stikalnih urah. ' Napredovanje pri telefonih - Zvezni statistični urad je ugotovil, da smo se s predzadnjega mesta po številu telefonov v Evropi povzpeli na peto mesto. Tako razveseljiv rezultat pa ni rezultat razširitve telefonskega omrežja, ampak so 'pri statistični obdelavi upoštevali tudi zdomce in izseljence jugoslovanske narodnosti. Literatura Ko bereš pesmi sodobnih pesnikov v reviji „Problemi“, takrat šele znaš ceniti dr. Franceta Prešerna. Kulturni teden v Kranju OB PRAZNOVANJU MESECA MLADOSTI V okviru praznovanja meseca mladosti bo letos občinska konferenca ZMS pripravila kulturni teden. Z njim želi OK ZMS Kranj prikazati javnosti dejavnost in ustvarjalnost mladih na kulturnem področju. Želimo, da bi ta poizkus ne ostal edini in bi se nadaljeval vsako leto. Prva prireditev v kulturnem tednu bo že v nedeljo, 19. maja, ob 19. uri v Prešernovem ’ gledališču. Nastopili bodo mladi člani KUD Naklo z recitalom VOJNA V MLADIH OČEH. Mladi literati se bodo predstavili v pondeljek, 20. maja, ob 19. uri v kadilnici PG. Naslednji dan bo ob 19. uri v PG nastop mladih folklornih skupin Save, Predoselj in Preddvora. V sredo je na vrsti dramska predstava, ki jo bodo uprizorili mladinci iz Visokega. V četrtek bo v PG večer amaterskega Filma, ki ga prireja amaterska filmska skupina „Ime“. V petek, 24. maja, bo ob 16. uri na kranjski gimnaziji kulturni maraton. Poleg teh prireditev bo od 18. do 25. maja v Delavskem domu razstava pionirske in mladinske ustvarjalnosti. Z najrazličnejšimi ročnimi izdelki se nam bodo predstavili učenci kranjskih osnovnih šol. V stebriščni dvorani mestne hiše v Kranju bo v tem času razstava umetniške fotografije. Sodelovali bodo mladi člani fotokino kluba Janez Puhar iz Kranja. Alojz Boc ISKRA-ELEKTROMEHANIKA, KRANJ Delo in načrti foto-kino amaterjev Razveseljivo je, da kljub vsemu dandanes še ni povsem zamrla pripravljenost mladih za prostovoljno delo, s katerim je mogoče marsikaj hitro in poceni opraviti, ELEKTROMOTORJI-TOZD IDRIJA Korajža velja Iskra Železniki ima svoj novi obrat v Spodnji Idriji. Nova stavba je lepa, pusta pa tudi. To je šlo na živce zlasti mladim spomladi, ko je vse okrog njih ozelenelo. Prosili so pristojne za nakup dreves, da bi uredili okolico tovarne. Seveda so jim radi ustregli. Nakupili so brezove in javorjeve sadike in mladi so jih zasadili in uredili še nekatere pomanjkljivosti, ki so bodle v oči. 300 ur so vihteli krampe, lopate in grablje. Ob tem delu so naredili načrt še za nadaljnjo ureditev okolice. Tako bodo zgradili igrišče in postorili še to in ono. Želijo, da bi se železobetonska hala zlila z okolico, saj stoji med romantičnimi bregovi. Če je tovarna namenjena ustvarjanju novega, naj se to vidi tudi na zunaj. Želimo, da se vidi, da smo mladi, vitalni in polni elana - je dejal po akciji predsednik mladine. K. F. V našem zadnjem zapisu o delu foto-kinosekcije „Iskra" v Elektro-mehariiki smo spregovorili o težavah, s katerimi se je v preteklem letu pogosto srečavala in bi skoraj ogrozile njen obstoj. Danes ugotavljamo, da so njeni člani večji del problemov uspešno rešili, saj so od podjetja dobili dotacijo in nekaj opreme. Tako bodo lažje uresničili obsežen program dela. Resno so poprijeli že v začetku marca, ko so za delavce podjetja pripravili začetniški foto in kino tečaj. Vodila sta ga priznana strokovnjaka Alojz Žibert in Marko Šmuc, oba zaposlena v Elektromehaniki. Tečaj je trajal skoraj 40 ur, uspešno pa ga je končalo 21 prijavljencev. Ob tpm velja omeniti, da je bilo zanimanje za tečaj izredno, saj ga je želelo obiskovati skoraj 80 članov kolektiva, vendar je bil prostor v kranjskem klubu premajhen za vse. Sprejetih je bilo samo 22 prijavljencev. Ža ostale pa bo sekcija pripravila tečaje že letošnjo jesen. V prihodnjih dneh nameravajo člani sekcije sklicati redni letni občni zbor in na njem sprejeti pravilnik poslovanja. Sklenili so, da bo sekcija delovala v okviru Foto-kinokluba ,,Janez Puhar" v Kranju, koder bodo imeli amaterji na razpolago temnico in tudi klubski prostor za redne tedenske sestanke. Na njih bodo nadaljevali pogovore o vprašanjih s področji fotografiranja in filmanja in zato nameravajo večkrat povabiti k s odele vanju priznane amaterje. Že sedaj st pripravljajo, na razstavo fotografij « temo „Naš delovni človek", ki jo bodo postavili ob 29. novembru Istočasno nameravajo filmarji priprt viti interni festival 8 mm filma. ^ kratkem bodo za obe prireditvi obja vili razpis. Udeležujejo se že razsta' umetniške fotografije in diapozitivov ki jih pripravljajo domači in tuji klubi Da bi pri članih sekcije povečali zanimanje za to dejavnost, so sklenili, d-jih bodo o takšnih prireditvah obveščali z obvestili v informativnih listfi in tudi v časopisu Iskra. Tudi arhiviranje dokumentov tj tovarni in njenih delavcih poteki dokaj ugodno. Vodstvo sekcije pro$ ob tej priliki starejše člane kolektiv in še zlasti upokojence, da posodij' sekciji ali pa ji celo odstopijo vse foto grafije, ki bi bile zanimive za dob mendranje razvoja podjetja. V koliko bo zbranih dovolj dokumentov, b( sekcija pripravila tudi razstavo foto grafij iz življenja in dela v Elektro mehaniki. Načrtov je torej dovolj. Vodstvi sekcije upa, da jih bo ob pomot samoupravnih organov podjetja, pred vsem pa s sodelovanjem članov, usp< lo uresničiti. Božo Malovi Fotoamaterji pri delu na terenu. Kaj pa mi? V eni prejšnjih številk smo vas obvestili, da bomo v našem glasilu začeli objavljati tudi prispevke, ki niso v neposredni zvezi z Iskro, obravnavajo pa probleme, s katerimi se srečujemo tudi mi. Gotovo se lahko iz dela in izkušenj drugih tudi mi kaj naučimo. Na področju, ki ga obravnava naslednji prispevek, pa smo v Iskri sploh bolj začetniki. Vsaj nekateri. Tanjug je pred kratkim v svojem Ekonomskem servisu objavil izredno zanimivo novico z naslovom Novi objekti za oddih 40.000 delavcev. Z združevanjem sredstev okoli 40 podpisnic samoupravnega sporazuma za razvoj turizma in vseh oblik rekreacije delavcev v Timoški Krajini nastajajo gmotni pogoji za organizirani oddih najmanj 40.000 neposrednih proizvajalcev s tega območja. Ob ustju Per rečke reke v bližini Donjega Milanov-ca, kjer so pred nedavnim ustanovili področno skupnost za oddih delavcev, bodo do konca leta 1976 zgradili naselje in vse spremljevalne turistične objekte. V naselju bo lahko v poletni sezoni letovalo najmanj 30.000 delavcev. S skupnimi sredstvi bodo zgradili tudi nove objekte v Gamzigradski banji in Brestovački banji ob vznožju Rtnja in Babinega zuba. Tamkaj bo prostora za okoli 10.000 delavcev. Skupno bo tako v vseh teh novih objektih prostora za 40.000 neposrednih proizvajalcev. Te dni že pripravljajo elaborate za ■zgraditev turističnih središč, do konca tega leta pa bodo zagotovili tudi ves potreben denar. Ta korak osnovnih organizacij združenega dela z območja Timočke Krajine vsekakor zasluži vso pozornost. Okoli 40 kolektivov je našlo najboljšo rešitev, da za svoje delavce s skupnim vlaganjem zagotovi možnost za aktivnejši oddih in zabavo v privlačnih turističnih središčih. Kaj pa mi? Morda najprej nekaj podatkov. Iskrina počitniška skupnost razpolaga samo z okoli 130 (stotrideset) ležišči. V Iskri je zaposlenih približno 24.000 delavk in delavcev. Razmerje med zaposlenimi in zmogljivostmi v Iskrinih počitniških domovih je kata- strofalno. Še dosti bolj žalostno številko ugotovimo, če gledamo s stališča, daje večina zaposlenih v Iskri že poročena, poprečna družina pa ima tri člane. Vzemite svinčnik v roke in ugotovili boste, kako „močno“ je Združeno podjetje Iskra na področju delavskega turizma. Ob tem se človek hote ali nehote spomni na tiste delovne organizacije ZP Iskra, ki še niso dale soglasja ali pa celo nasprotujejo graditvi rekreacijskega centra v Pine ti pri Novigradu. Podobni primeri so se dogajali v Iskri tudi v minulih letih, vedno pa je bil delavec tisti, ki je potegnil najkrajši konec. Nekatere delovne organizacije na primer tudi niso hotele poslati svojih predstavnikov v mladinsko delovno brigado na Dugi otok, rekoč, da njihovi delavci pač tam ne bodo letovali ... Ali se odgovorni in pristojni ljudje v teh podjetjih sploh zavedajo, kakšen pomen ima delavski turizem. Kaj pomeni tistih nekaj dni za delavko, delavca, ki vse leto preživita ob ropotajočem stroju? Še vprašanje. Ali ni morda že čas, da tudi mi Iskraši združimo denar, tako kot so ga v Timočki Krajini, in zgradimo prepotrebne turistične zmogljivosti? ! Lado Drobež Poživitev dela mladine vSemiči Na pobudo naše mladinske organ1 zacije smo v delovni organizaciji jese' lani ustanovili mešani pevski zbo' Čeprav v zboru ni veliko članov, srt1 nastopili že na dveh proslavah in sk* za Prešernov dan — 8. februarja in n prireditvi ob praznovanju 8, mah' Sedaj nas čaka nastop za 25. maj; Uči nas tovarišica Jankovičeva ‘ Črnomlja. Kljub temu, da mno? hodijo precej daleč in, da mnogi nas še gostovanja v okoliških krajih- j Do sedaj smo v Semiču igrali v6 , na kmečke drame z ljudsko tematik, letos pa smo se odločili za novo zv'< dramatike. Prav tako smo si postaj, drugačno sceno. Igro je režiral, ^ kot že mnoge, tovariš Pirš. Tud) smo se zbrali taki, ki želimo nad a«, vati s tradicijo naših občetov in maj in ohranjati amatersko gledališče. ® Srečanje s Koroškimi Slovenci Planinska sekcija in kulturna komisija ISKRE ELEKTROMEHANIK® prirejata v nedeljo, 26. maja, skupni izlet na Obir na Koroškem (2142 m)- Avtobus bo pripeljal pod Obir, odkoder je na vrh Obilja in nazaj 5 uf hoda. Po vrnitvi z Obilja bo kosilo. Nato bomo izvedli kulturni program1 nastopom moškega pevskega zbora ISKRE, recitatoijev in harmonikarjev- Za osebe, ki teže hodijo, je pripravljena položnejša in krajša pot pod KošutokObe skupini bosta vodila koroška vodiča. Odhod avtobusov bo ob 5. uri izpred hotela CREINA. Pot nas b0 vodila preko Ljubelja in Borovelj na Sele in Obir. Vrnitev v Kranj bo v večernih urah. . . S seboj moramo imeti veljavni potni list. Lahko vzamemo s seboj d 500 N din, ki jih bomo lahko zamenjali v Selah (trgovina bo v tem čas*1 odprta). - Člani planinske sekcije in PD ZP ISKRA prispevajo k stroškom pm voza in vodstva po 10 din, nečlani pa polno ceno 40 din. Prijave sprejema tov. Mrak Štefka, tel. 29-53 (ERO) do vključno 22-maja oz. do zasedbe avtobusov. Potrebna je boljša povezava Z dovoljenjem avtorja prof. dr. Miljana Grudna in uredništva gospodarsko-družbene revije „Slovenija-paralele“ ponatiskujemo sestavek: „Povezava pedagoško znanstvenih ustanov s proizvodnimi organizacijami41, zaradi aktualnosti v celoti. V zadnjih letih slišimo vedno glasnejši poziv ali celo zahtevo, naj se univerza vendar končno odpre, naj se vključi v življenje, v gospodarstvo, v operativo. Čeprav manj glasno, se pa vendar pojavlja tudi podoben klic industriji, naj se poveže tesneje z univerzo. Pogledati velja torej, v kolikšni meri sta obe zahtevi res smiselni in smotrni, verjetno celo nujni in kako ju kaže izpolnjevati. Zelo poučen je v tem pogledu razvoj industrije pri nas v povojnih letih do danes. Vzemimo za primer kar ISKRO, ki je v tem času zrasla že v naše najpomembnejše industrijsko podjetje. Nastala je iz zapuščene tovarne za določen letalski sestavni del. To je bila visoko specializirana tovarna, ki je bila med vojno opremljena sicer z zelo sodobnimi stroji, vendar takimi, ki so bili večidel primerni predvsem za proizvodnjo dotičnega precej zahtevnega finomehanskega izdelka. Tovarna ob osvoboditvi ni imela nikakršnega proizvodnega programa, niti seveda lastnega proizvodnega kadra. V prvih dneh po osvoboditvi je bila zatorej vsa obširna tovarna z vsemi dragimi napravami hroma. Toda našli so se navdušeni strokovnjaki, med njimi mnogi z ljubljanske univerze, ki so začeli bolj ali manj smotrno iskati možnosti za zaposlitev strojev in seveda predvsem tudi ljudi, ki naj bi te stroje dobro obvladali. Če omenim samo tiste strokovnjake in znanstvenike, kijih danes žal ni več med nami, bi med prvimi sodelavci ISKRE moral omeniti imena, kakor so Bedjanič, Matanovič, Lobe in še nekateri drugi. Seveda pa se je oglašala tudi druga miselnost, da proizvodnja ne potrebuje strokovnjakov z visoko izobrazbo, da naj ti kar lepo ostanejo na univerzi. Zal je tudi ta miselnost včasih prevladala. Vendar pa je vsaj za ISKRIN razvoj bilo značilno prav to, da je vseskozi obdržala vsaj precej tesen osebni stik z nekaterimi fakultetami univerze. Zanimivo in za njen razvoj gotovo zelo pomembno dejstvo je, da je ISKRA med vsemi uspešnimi in neuspešnimi obdobji zadnjih let vseskozi imela pred očmi potrebo po visoko izobraženih sodelavcih in je tako tudi skrbela za vsestransko strokovno rast celotnega kolektiva. Vzgajala je lastne razvijalce in si tako kmalu tudi ustvarila popolnoma samostojen zelo kvaliteten kader za fmomehanske konstrukcije in za orodja. V to obdobje sodi tudi pomemben prodor ISKRE na področje izdelave električnega ročnega orodja in posebej še električnih števcev, za katere je ISKRA danes ena od vodilnih proizvajalk na svetu. Potrebo po specializiranih raziskovalno razvojnih enotah je takrat jasno videl tudi Boris Kidrič. Čutil je tudi, da je za naše razmere posebno per- spektivna lahka elektroindustrija in da ima področje telekomunikacij za nas še posebno lepe perspektive. Zato je ustanovil poseben Inštitut za elektro-zveze, kajti področje tehnike šibkih tokov je bilo takrat v kranjski ISKRI najslabše zastopano. Zanimivo in značilno pa je, daje ta drobceni novoustanovljeni inštitut kmalu postal začetek današnje orientacije Iskre, ki je zdaj že prešla od tovarne za fino-mehaniko v tovarno za najmodernejše telekomunikacijske naprave. Ta primer jasno kaže, da inštitutska dejavnost ni potrebna samo vzporedno s proizvodnjo, marveč, da se usmerjenost celotne industrije lahko rodi iz znanstveno-raziskovalne dejavnosti inštituta. Seveda pa nikakor ne smemo zagovarjati načela, da naj se proizvodna organizacija naslanja zgolj na dejavnost znanstveno-raziskovalnih inštitucij. Zdrava karakteristika ISKRE in njena poglavitna moč je namreč prav v tem, da je za svoj bodoči razvoj vseskozi vzgajala lastne visokoizobražene strokovnjake in danes lahko mirno trdimo, da ga ni izdelka s področja fmomehanike in telekomunikacij, ki ga ne bi bili sedaj ISKRINI strokovnjaki zmožni razviti brez vsake pomoči iz tujine. V tem je verjetno najboljše zagotovilo za uspešen razvoj, za nadaljnje življenje in rast. VAŽNOST LASTNIH RAZVOJNIH KAPACITET V Jugoslaviji ni bilo mnogo podjetij, ki so šla to pot. Vsaj v prvi povojni dobi bi poleg ISKRE lahko omenil še zagrebško podjetje RADE KONČAR in deloma še podjetje MIHAJLO PUPIN iz Beograda. Kasneje so v raznih mestih naše domovine zrasla še mnoga podjetja sorodnih strok, vendar so uspešno in skladno napredovala le tista, ki so zgodaj spoznala nujnost povezave z znanstvenimi inštitucijami in ki so se čim prej zavedala važnosti lastnih razvojnih kapacitet. Kajpada ne smemo prezreti tistih, včasih zelo uspešnih podjetij, ki so se sprva usmerila predvsem v delovanje po tujih licencah. Tudi ta so bila in so še uspešna. Vendar pa mislim, da nikoli ne bi smeli pozabiti ali prezreti velikih zaslug drugih, ki so zavedajoč se svojega usodnega poslanstva za dvig naše splošne tehnične kulture - žrtvovali ogromno svojih sredstev za vzgojo in izobraževanje lastnih strokovnjakov. Bodri nas lahko dejstvo, da so tudi tista podjetja, ki so še do nedavnega delovala samo po licencah, že spoznala nujnost prehoda na lasten razvoj. Samo na tak način si namreč lahko zagotovimo trajno in neodvisno rast, ne glede na gospodarske viharje, ki se od časa do časa vzdignejo v svetu. V industrijsko razvitih državah je ta miselnost že davno prodrla. Velika podjetja, kakor so PHILIPS, BELL, BOSCH, SIEMENS, VVESTING-HOUSE, IBM, CDC in druga imajo že dolgo mogočne znanstvene inštitute, ki skrbijo za lasten in pogosto celo za svojski razvoj. Celo manjši specializi- rani poddobavitelji imajo pogosto lepo opremljene laboratorije za spremljanje proizvodnje in za odkrivanje boljših proizvodnih možnosti. Zelo zgovoren podatek za bodočo pomembnost kakega proizvoda ali kake industrijske smeri je ta, koliko vlaga v znanstveno-raziskovalno delo. Velike korporacije se hvalijo s podatki, ki se nam zde naravnost fantastični. Po 5 do 10 procentov bruto produkta gre pogosto v ta namen prav pri izdelkih, ki so takrat na višku svoje prodajne pomembnosti, ko bi človek torej mislil, da ni nikakršne potrebe po kaki izboljšavi ali spremembi. Tisti, ki vidi v bodočnost, ve, da je prav v takih trenutkih treba skrbeti za naprej in pravočasno predvideti nove možnosti. Utrdb ne gradimo med porazom, ampak ob zmagi. Upamo lahko le, da bo ta, v bodočnost uprti pogled postal značilen za vedno večji krog naših gospodarskih organizacij in upamo, da se nam ni bati vrnitve na stare in zastarele pozicije. Toda v zadnjih letih se začenja odpirati še druga stran znanstveno tehnične povezave. Tudi univerza in višje šole vedno bolj spoznavajo, daje tudi njihov pravilen in skladen razvoj mogoč samo, če se naslonijo na potrebe življenja, na potrebe gospodarstva in industrije. Univerza že davno ni več tisti tolikokrat opevani in očitani „slonokoščeni stolp41, kakršna je bila še v prejšnjem stoletju. Pri nas takih pravih ..slonokoščenih stolpov44 pravzaprav nikoli ni bilo. Vendar pa moramo priznati, da še pred nekaj desetletji tudi ni bilo pravega delovnega stika med gospodarstvom in strokovnjaki na univerzi. Vsaj povsod ne. Tu se v zadnjih letih vidi odločen napredek. Ne samo, da gospodarstvo sodeluje z univerzami na področju štipendijske politike, tuui znanstveniki sami iščejo pri industriji zanimive probleme, ki jih skušajo nato s študenti, z bodočimi sodelavci prav te industrije, obdelati tako, kakor je to pri današnjem stanju znanosti mogoče. VSAK PROFESOR BI MORAL IMETI DELOVNE IZKUŠNJE V OPER ATI VI V zadnjem času je tudj z zakonom zagotovljena povezava znanstvenega dela na univerzi s pedagoškim, in velja se pomuditi pri misli, da bi vsak profesor moral imeti tudi delovne izkušnje v operativi. Ne rodi vedno dobrih sadov, če mlad absolvent, pa tudi če je izredno nadarjen, postane takoj asistent; nato počasi doktorira, se nikomur ne zameri in vdano čaka, da bo njegov stari profesor odšel v pokoj ali na Zale. Po doktoratu (in ne prej) bi bilo dosti koristneje zanj, če bi se zaposlil na ustreznem mestu v kakem industrijsko razvojnem inštitutu, ali za nekaj časa celo v konstrukcijskem biroju, laboratoriju ali v proizvodnji. Za kvaliteto profesorskega kadra na univerzi bi bilo mnogo bolje, če bi ob odhodu dosluženega profesorja čakalo na njegovo mesto po več strokovnjakov v operativi z vsemi, z zakonom predpisanimi kvalifikacijami. Tako bi ob razpisu izbrali lahko res najboljšega kandidata. To pa že pomeni nujnost neprestanega medsebojnega izmenjavanja strokovnjakov med univerzo, inštituti in industrijo. V zvezi s tem je premisleka vredna tudi možnost, da bi priznani strokovnjaki iz industrije in gospodarstva prehajah začasno ali za stalno na univerzo. Glede na delovne navade, ki so v industriji boljše, kakor ponekod na univerzi, bi to prav gotovo ne bilo slabo. Toda vendar moramo pomisliti, da še tako dober strokovnjak ni nujno tudi dober pedagog. In pedagoške, vzgojne dejavnosti, tudi na univerzi ne smemo zanemarjati. Za univerzitetnega učitelja je nadvse važno, da ume pritegniti z uspešnimi pedagoškimi metodami pozornost in zanimanje mladih bodočih znanstvenikov in strokovnjakov ter jih navdušiti za bodoči poklic. Najpomembnejši za znanstveni razvoj kakega naroda so tisti znanstveniki, ki znajo prenesti svoje lastno navdušenje in ljubezen za stroko na čim širši krog mladih. Še tako pomemben znanstvenik ostane vendarle sam; če pa vzgoji množico, pokolenja resnično navdušenih naslednikov, je s tem opravil dosti pomembnejše delo. Ustvaril je generacijo znanstvenikov, ustvaril je vejo znanstvenega razvoja svojega naroda. S tem, da je kdo dober znanstvenik ali strokovnjak, še ni poklican tudi za dobrega vzgojitelja. To namreč zahteva še dodatne sposobnosti, ki niso vsakomur dane že ob rojstvu. Vendar pa so danes pedagoške znanosti tako razvite, da si vsakdo lahko izpopolni svoje pedagoške sposobnosti tudi z dodatnim izobraževanjem. Dober pedagog ni nikoli zadovoljen s svojim lastnim predavanjem; vedno išče novih načinov, kako se približati miselni ravni študenta in kako v njem vzbuditi čim več zanimanja. Zato tudi vsi asistenti, bodoči učitelji zadnja leta pri nas poslušajo posebna predavanja iz pedagogike; in uspehi teh naporov se že kažejo. Toda poglejmo h koncu še, kje je zdaj ISKRA, ki smo jo vzeli za primer sodelovanja med univerzo, inštituti in industrijo. Osnovna usmerjenost ISKRE, ki smo jo omenili, da namreč nenehno skrbi za strokovni dvig svojih sodelavcev, je tudi sedaj značilna za vso razvojno politiko podjetja. Za ISKRINE strokovnjake že nekaj let teko na univerzi posebni tečaji za „ dopolnjevanje znanja, pa tudi taki, ki vodijo k višjim akademskim naslovom. Mnogi univerzitetni laboratoriji imajo dolgoročne ali pa celo stalne pogodbe o znanstveno razvojnem sodelovanju. Pripravlja se celo okvirna pogodba med ISKRO in celotnp univerzo. Prav tako je povezana ISKRA tudi z drugimi inštituti. Posebno zasluži pozornost povezava ISKRE z Inštitutom Jožef Stefan, ki že zdaj opravlja za ISKRO pomemben del razvoja, kaže pa, da ga bo v bodoče še bolj. Tako torej sodelovanje med industrijo in univerzo oziroma njenimi inštituti kaže nedvomno lepe perspektive in možnosti. Po eni plati se je industrija začela zavedati, da brez univerze ne bo mogla napredovati tako, kakor to zahteva splošni napredek, po drugi plati pa tudi univerza vsak dan bolj občuti potrebo po ..odpiranju41, po sodelovanju z operativo. prof. dr. Mirjan Gruden, dipl. ing. Mogočna stiskalnica, ki odtisne do 4.000 lončkov za kondenzatorje v eni uri. V novem obratu v Semiču (preurejenem) je pred mesecem stekla poskusna proizvodnja. Več o tem prihodnjič. Pred 80-letnlco Iskre - Industrije EMO Celje Skozi viharje v svobodo (Nadaljevanje iz prejšnje številke) STAVKA LAČNIH DELAVCEV Po dvgh letih obratovanja tovarne s •azmerc delavstva tako poslabšale, da s ouločilj za stavko. Lačni delavci niso m y®c opravljati napornega dela pod priga "tvom nemških mojstrov in preddelav ebruarja 1896 so prenehali delati. T !|a spontana stavka, njen organizator r lakota, ki je strnila delavce v en< ‘“Stop. Ta mezdna stavka je bila prv ^ste v Celju. ^Delavci so postavili Westnu zahtevo 'sanjo mezd. Svojo zahtevo so j. .temeljili, da ne zaslužijo niti za si 'jfano, kajše za prehranjevanje družini uge družinske potrebe. Toda Westen < rui 1 močan. Ni mu bilo mar, če so njei Javci lačni, saj je pred tovarno ca “UCa drugih, ki jih bo sprejel na delo ir firav tako, ali pa še huje izkoriščal ko ose dan je. Delavci s stavko niso e »pel ‘tso ,me|j prj tem tu(jj n0(3ene podpori "Dlasti, ali od koderkoli. Bili so prepuši ? milost in nemilost nemškemu gospe 1“ je prišel, da bi si nagrabil na slove etuiji bogastvo. V času te prve mezdne stavke je dela „ vttrni 47 delavcev, od katerih jih je za avke odpustil 27, mnogi od njih p: zaradi nevzdržnih razmer tudi sami zapustili tovarno in si iskali kruha drugod. Kakšne razmere so bile v takratnem času v tovarni nam mnogo pove naslednji podatek o fluktuaciji delovne sile: ob začetku obratovanja L 1894 je delalo v tovarni 14 delavcev, med letom pa je bil odpuščen eden; v 1. 1895 je bilo sprejetih na delo 28, med letom pa je bil odpuščen eden; l. 1896 je bilo sprejetih 74, odpuščenih pa 68 delavcev in 1. 1897 sprejetih 99 delavcev, odpuščenih pa 64 tako, da je bilo ob koncu tega leta zaposlenih v tovarni skupno 82 delavcev. Prva mezdna stavka delavcev je bila kratka in v takih razmerah ni mogla uspeti. Vendar pa je za delavsko gibanje v tovarni zelo značilna in pomembna. Bila je jasen znak prebujajoče se proletarske zavesti slovenskega delavca in je imela v sebi zarodke bodoče enotnosti delavstva, ki sc je v poznejših dogodkih tako jasno odražala. Že 1. 1897 je VVestnova tovarna postala član srednjeevropskega kartela, ki se je prav kmalu razvil v evropski kartel. Na ta način je VVesten lahko brez nevarnosti konkurence diktiral cene na tržišču in večal svoj dobiček. Delavsko gibanje je takrat poganjalo svoje korenine, kar dokazuje več značilnih dogodkov. V Ljubljani je bila 1. 1896 ustanovljena Jugoslovanska socialdemokratska stranka, ki je1 sprejela svoj program na marksistični osnovi. Ta stranka je izdajala časopis ..Rdeči prapor41 In ..Svobodo11. Njen program pa je bil minimalen. Zahtevala je svobodo tiska in govora, pravico združevanja in zborovanja, splošno, enako in tajno volilno pravico, neodvisnost sodišč, ločitev cerkve od države, osemurni delovni tednik in zvišanje plač. Stranka je imela tudi maksimalen program, ki je zahteval zrušitev kapitalizma z razrednim bojem in odpravo zasebne lastnine, vendar so tedanji delavski voditelji pod vplivom II. internacionale ta maksimalni program čedalje bolj opuščali. V tej stranki sta nastali dve struji. Obe struji, niti leva, niti desna pa nista bili dovolj revolucionarni. Desna se je omejila na zahteve, da se gospodarski položaj delavskega razreda izboljša in je ustanovila razna konzumna društva, v levi pa sta prevladovala partikularizem in reformizem. Ta stranka je bila tudi pod močnim vplivom avstromarksizma in ni pravilno reševala narodnega vprašanja. Po njenih trditvah je bilo narodno vprašanje zgolj kulturno in jezikovno, ne pa tudi predvsem politično in gospodarsko. Ta stranka je za nas Slovence zahtevala samo kulturno avtonomijo. Sele pozneje, ko je imperialistični pritisk Avstro-Ogrske naraščal, se je morala ta stranka v svojem programu jasneje izreči. Na konferenci stranke 21. novembra 1. 1909 v Ljubljani, je bila izdana tako imenovana Tivolska resolucija, v kateri je bilo postavljeno, da ima stranka za končni smoter svojega narodno političnega stremljenja popolno narodno združitev vseh južnih Slovanov, ne glede na različnost imena, vere, pisave, dialektov, ali jezikov, v obliki avtonomne kulturne enote v okviru Avstro-Ogrske monarhije. Ivan Cankar, ki je bil nekaj časa socialist, je tedaj dejal, daje ta stranka suha veja na narodnem telesu. Edino on je že I. 1913 agitiral za demokratično federativno republiko vseh jugoslovanskih narodov. S tem je Cankar vplival samo na najzavednejši del članov te stranke, vendar je stranka, ki je bila polna oportunizma in reformizma ostala zvesta avstrijskemu dvoru vse do konca prve svetovne vojne. ..SVOBODNI GLASOVI” Zavedncjši, naprednejši člani jugoslovanske socialdemokratske stranke pa so si vendarle prizadevali širiti revolucionarno miselnost med slovenskim proletariatom. Eden izmed naprednih in prizadevnih članov te stranke je bil Rok Drofenik, ki je od 1. septembra 1897 do 31. marca 1898 izdajal v Celju mesečni časopis ..Svobodni glasovi41. Drofenik je bil tudi urednik tega časopisa. Drofenik je bil socialist in je v delavskem tisku spretno obravnaval politična vprašanja, izhajajoč iz načel znanstvenega socializma. Drofenik je pisal članke stvarno in pogumno in v njih napadal avstrijske oblastnike, buržoazijo in klerikalizem. Zaradi tega so ti članki močno razburili celjsko in slovensko buržoazijo nasploh. To je bil prvi slovenski socialistični časopis v Celju, ki so ga z velikim zanimanjem čitali tudi delavci v VVestnovi tovarni in se ogrevali za ideje socializma. V njih se je vedno bolj krepila proletarska revolucionarna zavest, ki je pred prvo svetovno vojno naraščala iz leta v' leto. « Število zaposlenih delavcev je do prve svetovne vojne naraslo nad tisoč. Z naraščanjem delavstva pa je naraščalo • tudi izkoriščanje njihovega dela. Po dvajsetih letih odkar je začela tovarna obratovati, se razmere za delavstvo v njej niso prav nič spremenile. Kakšne so bile takratne razmere, nam najbolj nazorno pokažejo statistični po datki o gibanju delovne sile. Do L 1907 je bilo v tovarni zaposlenih povprečno 480 delavcev, med letom je odšlo,, ali bilo odpuščenih povprečno 450 delavcev. V povprečju je bilo prav toliko sprejetih. Še bolj nazorni pa so podatki v času od 1. 1908 do 1914. Leta 1908 je odšlo iz tovarne 407 delavcev, na novo je bilo sprejetih 476, ob koncu leta pa je bilo zaposlenih 484 delavcev. Leta 1909 je odšlo iz tovarne 617 delavcev, na novo so jih sprejeli 809, ob koncu leta pa je bilo zaposlenih 676. Leta 1910 je odšlo iz podjetja 818 delavcev, na novo je bilo sprejetih 942, ob koncu tega leta pa je bilo zaposlenih 803. Leta 1913 je odšlo iz podjetja 880 delavcev, sprejetih je bilo 956, ob koncu leta pa je bilo zaposlenih v podjetju nekaj nad tisoč delavcev. Ti podatki jasno kažejo, da je bilo delovne sile na pretek, da so odpuščali delavce ISKRA COMMERCE-TOZD BRANŽNA PRODAJA Problemi naših skladišč Za dejavnost skladišč bi na kratko lahko rekli tole: Skladiščenje izdelkov proizvodne dejavnosti celotne Iskre in odprema izdelkov na domače in tuje tržišče — deloma z lastnim prevozom (skupaj 9 vozil). Za obseg dejavnosti skladišč pa je seveda treba poznati obseg celotne , Iskrine proizvodnje. Izdelki so zelo različni, tako po velikosti kot po teži, zato bi bilo njihov skupni obseg težko izraziti v kubičnih metrih, ali tonah, vendar pa nekaj pove tudi podatek, da je različnih izdelkov .nekaj tisoč, njihova vrednost pa (plan za leto 1974) okrog 4 milijarde novih dinarjev. Skupno je v vodstvu skladišč in samih skladiščih 118 zaposlenih. Skladišča predstavljajo za Iskra Commerce isti problem kot poslovni prostori. Glede na to, da bo z vselitvijo v novo stolpnico na Trgu revolucije v Ljubljani, problem s poslovnimi' prostori več ali manj rešen, bodo skladišča torej prva točka na seznamu problemov, ki se jih moramo lotiti takoj. Skladišča, ki jih uporablja Iskra Commerce, imajo skupno površino 21.119,30 m2, od tega je v naši lasti le skladišče v Stegnah s površino 2.222 m2, vsa ostala skladišča (20), pa so najemna in raztresena po Ljubljani, Kranju, Cerkljah, Blejski Dobravi, Jesenicah, Pivki, Novem mestu, Sežani, Prahovem brdu, Divači, Železnikih in Vrhniki. Za vsa ta skladišča plačujemo zelo visoko najemnino (letno 6,276.168 novih dinarjev), razen tega pa so po večini zelo slaba in za skladiščenje tako občutljivih izdelkov, kot so Iskrini, docela neprimerna. Poleg premajhne površine skladišč, njihove razdrobljenosti in oddaljenosti, je velik problem tudi to, da so praktično brez vsake mehanizacije. Zaradi vsega tega je v skladiščih zaposlenost prevelika, prevozni stroški so visoki, kontrola je močno otežkočena, delo je zamudno in fi- li mm mmmmm k.. žično naporno. Ker ni mogoče dobiti dodatnih skladiščnih prostorov, ne v najem ne za nakup, ostajamo kljub hitremu povečanju dejavnosti Iskre, pri skoraj enakih skladiščnih površinah kot leta 1972, v kratkem pa nam grozi celo odpoved ca. 5000 kvadratnih metrov skladiščne površine, najete v stari kranjski Savi. V tej stiski pač najemamo prostore, kakršne lahko dobimo pa če so za skladiščenje še tako neprimerni in tako uporabljamo za skladišča celo opuščene hleve in senike. Visoke najemnine, nepotrebno administrativno delo, odvečni prevozi, večno prekladanje materiala itd. ne ■zvišuje le stroškov, temveč otež-koča celotno poslovanje. Zaradi neprimernih velikosti skladišč ne moremo izdelkov pravilno sortirati in vskladiščiti, zato imamo eno vrsto izdelkov v več skladiščih. Pri pripravi posameznih pošiljk se morajo izdelki koncentrirati na enem mestu, kar povzroča mnogo nepotrebnih voženj. V ilustracijo naj povemo, da je potrebno pri pripravi sor-timenta za 1 sejem nabirati izdelke v 18 skladiščih. Glede na vse to mislimo, da je zahteva za izboljšanje položaja skladišč popolnoma na mestu. Že danes je delo v skladiščih zelo zahtevno in zaradi preobsežnosti dela pada njegova kvaliteta (roki odpreme itd.), upravičeno pa se lahko vprašamo, ali bomo lahko še dohajali zahteve čez leto ali dve. Vzporedno s povečevanjem Iskrine proizvodnje, bi se morala razvijati tudi skladišča, tako po obsegu kot tudi po mehani-ziranosti in sodobnosti. Izkušnje drugih delovnih organizacij, ki razpolagajo s sodobnimi skladišči (Metalka, Lek, Krka, Titan itd.) kažejo, da so koristi urejene skladiščne službe večje, kot pa investicija za gradnjo sodobnih skladišč. Ce se spet oprimemo starega reka, namreč, da ni nikoli prepozno, potem se ga oprimimo hitro (a zadnjič!) in ukrepajmo. Za začetek, oz. za nekakšen izhod za silo, predlagamo zgraditev novih skladiščnih prostorov' s površino 10.500 m2 na Iskri-1 nem zemljišču v Stegnah. To skla-' dišče naj bi. bilo »klasično«, tako da bi ga kasneje lahko uporabili kot dodatek centralnemu skladišču, ali pa za proizvodne prostore. Končna rešitev, na katero pa moramo misliti že zdaj pa bi bila zgraditev centralnega visokoregalnega skladišča. Glede na to, da skladiščenje ni samo problem Iskra Commerce, temveč tudi proizvajalcev izdelkov, ki jih skladiščimo (torej Iskrinih tovarn), smo mnenja, da bi bil nujno potreben dogovor o skupnem reševanju problemov skladišč. Dane Urbanc Ne preveč vzpodbuden pogled v enega izmed naših skladišč. Marksizem in izobraževanje Eden osnovnih ciljev marksizma je tudi strokovno in splošno izobraževanje posameznika. Z dvigom izobrazbene in kulturne ravni se veča tudi njegova osveščenost in zmožnost, prispevati k boljšim medčloveškim odnosom. V naši socialistični dmžbi gradimo marksistični svetovni nazor in pogled na svet. Osnova tega nazora je dialektični materializem. Teoretično znanje pa je treba uporabljati tudi v vsakdanjem življenju pri reševanju različnih problemov. Ravno na področju izobraževanja pa smo marksistično misel premalo razvijali, jemali smo jo s preveč filozofske plati. Šele ko bo idej-no-politično usposabljanje postalo del naše vsakdanjosti, bodo izginili pojavi in odkloni, ki niso v skladu z našimi skupnimi cilji. V Šolskem centru Iskre se na svoj način trudijo za večjo osveščenost dijakov in proizvajalcev. V sodelovanju z Zavodom za šolstvo pripravljajo nov predmetnik, ker menijo, da je sedanji zastarel. Družbeno vzgojo, zgodovino in zemljepis sicer že predavajo z marksističnega stališča. Trudijo pa se, da bi tudi drugi predmeti vnašali idejnost v zavest mladega človeka. Nadalje nameravajo uvesti nov predmet, ki bo obravnaval socialistično etiko in moralo. Predavatelji zanj so že izbrani. Dijaki centra razen v učnem procesu sodelujejo tudi v svetih in organih šole. Izdajajo kvaliteten šolski list „Plus — minus". Njihov marksistični krožek je povezan z marksističnim mladinskim centrom v Ljubljani. Žal pa razmah vseh njihovih dejavnosti ovira pomanjkanje prostora. Šolski center ima organizirano tudi izobraževanje odraslih. Seminarji zanje so večinoma strokovno usmerjeni. Za sodelavce Iskra Commerca, Elektromehanike, PTT in druge so pripravili: seminar o uvajanju elek- Dragica Kldjčnik, referent za OD pri Skupnih službah ZP Iskra, je odšla v zasluženi pokoj. Minulih 10 let se je vozila v Ljubljano na delo, odslej naprej pa bo doma v Kranju pazila na vnučke. kakor se jim je zljubilo, mnogo delavcev pa je zapustilo delo v tovarni, ker zaslužek ni bil tak, da bi lahko preživljali sede in svoje družine. Značilno je, da je bilo od 1005 zaposlenih ena tretjina žena in deklet. Te so bile za isto delo še slabše plačane kot moški. Število delavcev, ki so izstopali, ali bili odpuščeni, je znašalo letno tudi prek 80 % števila celotnega delavstva. Toda na prazna mesta je sproti prihajalo še več delovne sile, kar je značilno za takratni položaj delavstva, ki ni nehalo iskati ugodnejše zaposlitve drugje. Začela se je prva svetovna vojna, ki je položaj delavstva še poslabšala. JABOLKO NE PADE DALEČ OD DREVESA Že v začetku sem omenil, da je stari Adolf Westen poklical L 1895 v Celje svoja dva nečaka Avgusta in Adolfa. Avgust je absolviral nižjo komercialno šolo in je vodil trgovske posle, Adolf pe, ki ni imel nobenega poklica, je delal kot navaden debvec v obratu. Stari Westen je oba temeljito seznanil s poslovanjem podjetja. Delavci so takrat in v poznejših časih najbolj poznali Adolfa Westna, ki je dobro poznal vsako delo v tovarni in tudi vse delavce. Bil je značilen nemški tip nadutosti, poleg vsega tudi malo smešen tako, da so mu delavci nadeli vzdevek „Jure“. Njegov brat Avgust se ni ukvarjal z neposredno proizvodnjo, vodil je trgovsko poslovanje podjetja. Brigo za delo v tovarni m za delavce je prepuščal v celoti Adolfu. Večina vodilnih ljudi v tovarni so bili Nemci, ki so se priselili v Celje. Ti so se naslanjali na nemškutarske privilegirane elemente v podjetju. Tako so imeli ti priseljenci moč za gospodovanje nad domačimi slovenskimi delavci, med katerimi je bilo vedno več razredno zavednih proletarcev. Odnos starega Adolfa Westna do delavstva je prešel pozneje tudi na njegovega nečaka Adolfa. Delavstvo je moralo ogromno delati, kajti vodstvo ni nikdar popuščalo. Delavci so garali tudi po 16 ur nepretrgoma. Delali so v dveh izmenah. Prva izmena je delala od sedme ure zjutraj do dvanajste in od trinajste do osemnajste ure, druga izmena pa od devetnajste ure zvečer pa do štiriindvajsete ure in od ene do šeste ure zjutraj. To je bil deseturni delavnik. Za to deset urno delo je bila najnižja ptoča eno krono in dvajset vinarjev. Enosobno stanovanje je stalo deset do dvaindvajset kron mesečno. Srednja plača za deset urno delo je bila dve kroni in štirideset vinarjev, ključavničarji in strugarji pa so imeli do pet kron na dan. Povišanje plače je bilo zelo redko. Po nekaj let je moral delavec delati za krono in dvajset vinarjev. Za povišanje plače so morali delavci prositi Adolfa, ali Avgusta Westna, ko sta hodila po tovarnL Če je kdo dobil kako povišanje plače, je to povišanje znašalo le pet do deset vinarjev na dan, ali v današnji valuti približno za eno žemljo. -e Delovni režim v tovarni je bil neznosen. Delavce so priganjali k delu in če je kdo le tronske telefonije, tečaje iz varnosti pri delu ter novega sistema normiranja (work — faetor sistem). Veliko zanimanja je tudi za tečaje tujih jezikov, predvsem angleščine. V. B. R. Uspešno čez oviro Atlet celjskega „Kladivaija“, hkrati pa tudi direktor tovarne električnega ročnega orodja v Elektromehaniki Tone Kaštivnik, je na zadnjem atletskem mitingu v Celju, na teku na 110 m z ovirami zasedel prvo mesto. Zlobni jeziki ugotavljajo, da je bil Tone najhitrejši na ovirah zato, ker ima kot direktor vsak dan možnost »trenirati" prek neštetih delovnih ovir. Ne glede, ali je to res, ali ne, smo njegovega uspeha veseli in mu čestitamo. Kaktus malo postal, ali v nočni izmeni zaspal, je bil takoj odpuščen. Pred tovarno je vedno čakalo po dvajset in več delavcev in delavk, da bi dobili delo. Mojstri so bili sami Nemci, ali pa nemčurji, priganjači, ki so sovražili slovenske delavce. Zmerjali so jih s psovko „windischer Hund“. Stari Adolf Westen se je L 1912 odselil v Gradec, tovarno pa je prepustil svojima nečakoma. »Jabolko ne pade daleč od drevesa," pravi star slovenski pregovor. To je zlasti držalo pri teh dveh nadutih Nemcih. Nista bila le verna slika svojega strica, pač pa sta ga v zatiranju delavstva še prekašala. Njuna nadutost je močno narasla med prvo svetovno vojno. Tako kot sta bila naduta sama, so bili naduti tudi njihovi pomagači. Vse to se je odražalo v povečanem zapostavljanju slovenskih delavcev. Položaj delavstva se je med prvo svetovno vojno zaradi stalnega naraščanja cen močno poslabšal, saj so se v primerjavi s cenami mezde le neznatno dvignile. Med delavstvom sta vladala glad in revščina, medtem ko sta si oba Westna ustvarjala ogromne vojne dobičke. Zmagovita socialistična revolucija v Rusiji L1917 je odjeknila široko po svetu in tudi slovenski delavci so v stari avstro-ogr-ski monarhiji vse razločneje videli svojo zatiralko. Misel ustanovitve skupne demokratične države jugoslovanskih narodov je že močno razvnemala ljudske množice. Naši zavedni delavci so socialistično idejo povezali z idejo o pravici vsakega naroda do samoodločbe. Leta 1918 je slovensko delavstvo vse odločneje demonstriralo za kruh, svobodo in mir, množile so se stavke in upori. (Dalje prihodejič) V uredništvu »Iskre menska poročila mojih kolegic. — Družinske stari Emoni. niso reve! — Kdo zatira ljudsko poezijo? - Vremske zdfrahe. — Sledovi Iskre v Dragi bralci, dobila sem stavo. Moji domišljavi kolegici Inge sem pokazala naš časopis z mojim člankom, kompletnim in obrobljenim. Morali bi jo videti, kakšen obraz je naredila. Kot zadnjič, ko je osvajala nekega „dipleka“, pa se je izkazalo, da je že oženjen. Moram čestitati uredništvu za hrabrost. Res niso reve, skoraj do pikice so objavili moj dopis. Bila sem ponosna kot naši hokejisti po tekmi z Avstrijo. Vihrajte zastave, zvonite zvonovi... Obljuba dela dolg. Zadnjič sem se ponudila, da bi napisala kaj literarnega, pa o vremenu in vrtičkariji. Moram vam, spoštovani bralci, povedati, da sem poslala uredništvu nekaj stihov za pokušino. Pa mi jih niso objavili, čeravno so bili po mojem veliko boljši od marsikaterega pesniškega izdelka naših mladih avantgardistov. Ne vem, kakšno politiko uganja naše uredništvo, ki naj raje kroti tiskarskega škrata, ne pa pesniške duše. Sklenila sem, da se ne vdam. Kličem za pričo bralce vesoljne Iskre, ki naj nepristransko ocenijo moje pesniške sposobnosti. Kaj manjka, na primer, tem stihom: Kranj‘c, glej, tvoja Iskra je zdrava, za pndne nje lega najprava, tudi v Ljubljani, v IEZE, povsod so na voljo marljive roke. Vidite, če je človek nadarjen, mu gre poezija kot po loju. Zdi se mi, kot bi te verze nosila v sebi že od rane mladosti, še iz šolskih dni. Kuha se in kuha - potem pa izbruhne na dan kot vulkan. Temu se pravi navdih. Za to ie potreben poseben dar in sposobnost. Podobno kot za delitev osebnih dohodkov, kadar so kilavi proizvodni indeksi. Priznam, da sem na svoje pesniške izdelke ljubosumna. Še bolj kot na mojega Jožo, oz. drugače. Uredništvo opozarjam, da imam nad njimi vse avtorske pravice. Ne želim, da se jih polasti kdorsibodi in jih proglasi za svoje. Na primer naši propagandisti, ki so venomer v zadregi, kako dostojno slaviti našo Iskro. Da ne pozabim! Glede vremena sem se telefonično informirala pri svojih kolegicah iz ekonomske, ki jih je precej po Iskrinih TOZD-ih. Pa so mi sporočile, da je povsod tako-tako: ponekod sonce, drugod megla, vmes tudi nekaj dežja. Pravih neviht ni bilo nikjer. Še ni pravi čas za to! Tako vam, dragi bralci, ne morem dati nobenih dolgoročnih napovedi. Upam, da mi ne zamerite. Če bi to zmogla, ne bi bila referentka III. stopnje. Sedela bi kje v poslovnem odboru in modro - molčala. Tako pa moram prenašati tečnarije mojega Šefa. Sicer pa so vsi dedci enaki (razen mojega Jože). Zadnjič po tisti tekmi z Avstrijo, je naš oče prirogovilil domov takšen, kot bi on osebno odigral tekmo s celotno B pa mu je dala popra! Celo uro sta praznila akumulatorje, nakar je oče kapituliral. Saj ni slab človek, toda zakaj se vtika v mednarodne zadeve? Najbolj me pogreje, kadar začne oče premlevati novice iz gostilne. Ali pa tiste, ki jih nabere iz starih časopisov, ki jih skrbno hrani, kar tako, brez reda. Kar je res, je res: „Iskro“ ima v posebni časti in jo bere do zadnje črke. Pa tudi glasila drugih TOZD Iskre, če mu pride kakšno v roke. Tako je nekje prebral, da stoji baje naša oslovna zgradba v Ljubljani na razvalinah rimske Emone. Od tedaj nima miru. "ja in premišlja, kako bi to dognanje uporabil v prid svojega »minulega dela" v Iskri in si nekako povečal pokojnino. Pravi, da mu je zdaj marsikaj bolj jasno. Nenehno se jezi na Gote, Hune in Langobarde, ki so v davni preteklosti tako pogubno vplivali na naše poslovne uspehe in njegovo pokojnino. O vrtičkariji - naj mi dragi bralci in uredništvo ne zamerijo - nimam pravega pojma. Res, zadnjič sem nekaj obljubila v tem smislu. Toda - ali sem v vesoljni Iskri jaz edina, ki nisem izpolnila obljubljeno? Če mi dokažete nasprotno, se vpišem v vrtnarski tečaj. V teku rednega delovnega procesa, kot moj Joža - pa bomo levit! Streha pobarvana, čisto sem pozabila, da imam zmenek. Hitro moram končati, sicer bo moj Joža kuhal rilec za tri golide ješprenja. Brez zamere, tečem, saj veste, kako so te reči. - Pozdrav! * Marička ZP ISKRA KRANJ Kadrovsko področje Skupne službe Združenega podjetja Iskra Kranj razglašajo prosto delovno mesto ADMINISTRATIVNO TEHNIČNEGA REFERENTA, v področju za ekonomiko in finance za opravljanje tajniških in zapisni-karskih del za področje in njegove organe. Kandidat mora izpolnjevati naslednja pogoja: - da ima končano 2-letno administrativno šolo, - da dobro obvlada stenodaktilografijo. Delovno mesto je v Ljubljani. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek bo določen po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Stanovanje ni zagotovljeno. Pismene prijave z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite na: Združeno podjetje Iskra - Kadrovsko področje, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1/VI, v roku 15 dni po objave ISKRA- NAPRAVE, LJUBLJANA Avtomatska obdelava podatkov Z letom 1974 stopamo v četrto leto uvajanja avtomatske obdelave podatkov v naši organizaciji. Čas je, da pregledamo dosedanje delo in naštejemo nekatere izkušnje — predvsem s stališča uporabnika podatkov, manj pa s stališča strokovnjakov na področju avtomatske obdelave. Katera področja dela smo v teh letih prenesli iz ročne obdelave na računalnik? Začeli smo z osebnimi dohodki ter z različnimi tabelami in pregledi, ki se pojavijo kot »vzporedni" izdelek — pregledi doseganja normativov, pregledi izrabe delovnega časa, različni pregledi o osebnih dohodkih itd. Sama vpeljava področja osebnih dohodkov na račundnik nam ni delala težav - smo pa nekaj časa »peljali" obračun hkrati po ročni in računalniški poti. Precej težav pa imamo zaradi pogostih sprememb, predvsem tistih v organizaciji sami. Drugo področje, ki smo ga prenesli na računalnik, je bila obdelava vseh materialnih evidenc — od zalog repro-materiala prek polizdelkov do gotovih izdelkov. Zaradi specifičnih potreb naše organizacije menimo, da je samo računalniška obdelava zalog za nas dosedaj najkoristnejši dosežek. Pregledov, ki jih dobimo s pomočjo računalnika, si po »ročni poti" že zdavnaj ne bi mogli več priskrbeti, ali pa bi bilo potrebno za obdelave zelo veliko število delavcev. Ob »stranskem predmetu" računalniško vodenih evidenc o osebnih dohodkih in materialu smo prišU do obračuna proizvodnje po delovnih nalogih in skupinah proizvodov. Na tem področju rezultati še niso dokončni in optimalen sistem pravzaprav šele nastaja. Prek računalnika obdelujemo tudi celotno področje osnovnih sredstev, od obračunane amortizacije prek pregledov osnovnih sredstev po nahajališčih, do tabel, ki služijo inventurnemu popisu osnovnih sredstev. Že dlje teče prek računalnika tudi obdelava dobaviteljevih faktur, s posebnim poudarkom na izračunu stalnih planskih cen materiala. V pripravi za prenos na računalnik so še evidence o drobnem inventarju, o saldakotnih, predvsem pa celotno področje planiranja nabave materiala ter kalkulacij. Posebno to zadnje področje je za nas izredno zanimivo in neobhodno potrebno, saj ga z ročnimi obdelavami ne moremo več zadovoljivo zajemati. Poizkusimo odgovoriti na nekatera »klasična" vprašanja, katera smo si zastavljali pred uvedbo avtomatske obdelave podatkov — tisti, ki pa s tem še niso začeli, pa si jih še zastavljajo. Ali se strojna obdelava »izplača", ali ni predraga, koliko manj ljudi bomo potrebovali? Jasno je, da zaradi vpeljane avtomatske obdelave podatkov nihče ne bo izgubil dela, pač pa lahko zelo omejimo povečanje števila sodelavcev, predvsem na režijskih delovnih mestih. Primer naše organizacije kaže naslednje: od 1. 1971 do danes se je poraba materiala več kot podvojila, enako proizvodnja in število delovnih nalogov, število zaposlenih v proizvodnji pa je poraslo za 25 %. Za obdelavo tako povečane mase podatkov pa nismo potrebovali novih sodelavcev in je bilo vse delo opravljeno z enakim žepa kopica perspektivnih izdelkov UKM 8/ čaka na zadnjo fazo - pot h kupcu. Iskro - Raziskovalni inštitut, Ljubljano vabi mlade ambiciozne strokovnjake k sodelovanju na naslednjih prosti! delovnih mestih: 1 strojnega inženirja za vodjo konstrukcije v oddelku za antene pogoj: dipl. inž. stroj, fak., praksa zaželena 1 elektroinženiija za raziskave in razvoj naprav s področja digitalnih komunikacij pogoj: dipl. inž. elektrotehnike z nekaj prakse 1 elektroinženiija za raziskave in razvoj anten, antenskih sklopov in filtrov pogoj: dipl. inž. elektrotehnike z nekaj prakse 1 strojnega inženiija I. stop. ali strojnega tehnika za konstrukcijo elektronskih naprav pogoj: strojna fak. I. stop. ali strojni tehnik s 3-letno prakso 1 elektroinženiija I. stop. ali tehnik - elektronik za razvoj napajalniških sestavov radijskih naprav pogoj: elektrof. I. stop. ali TSŠ — smer elektronika, praksa zaželjen: 2 tehnika - elektronika za razvoj anten pogoj: tehniška srednja šola, praksa zaželjena 1 tehnika - elektronika za razvoj računalniških sestavov pogoj: tehniška srednja šola — smer elektronika, praksa zaželjena 2 tehnika — elektronika ali TT mehanika za delo v razvoju brezžičnih naprav pogoj: tehniška ali poklicna šola 2 tehniška risaija pogoj: risarski tečaj in nekaj prakse v stroki 4 strugaije ali rezkalce za strugarska in rezkalska dela v laboratorijski delavnici antenskega oddelka in v ostalih delavnicah inštituta. 1 NKV - delavec za delo v laboratorijski delavnici z možnostjo priučitve v stroki več snažilk za čiščenje poslovnih prostorov Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Interesenti naj se zglasijo osebno ali pošljejo pismene ponudbe do 31. niaja na naslov: Iskra - Raziskovalni inštitut, Ljubljana - Tržaška c. 2 -kadrovska služba Teliiške novice številom ljudi kot 1. 1971 - Še več! Prišli smo do nekaterih evidenc, katerih si z ročno obdelavo ne moremo zamisliti, saj bi njihova sestava trajala toliko časa, da bi bile že zastarele, oz. neaktualne. Koliko nas »stane" letno avtomatska obdelava podatkov? Stroški vzdrževanja programov, uvajanje novih sistemov, porabe računalniškega časa luknjanja kartic, oz. zapisov na trakove ter delo enega organizatorja stane letno okoli 680.000 din ali 0,65 % od celotnega dohodka organizacije. S tem zneskom postanemo tudi solastniki vseh izdelanih programov in imamo nekatere pravice soodločanja pri delu organizacije ISKRA — CAOP, ki se ukvarja z vpeljavo strojne obdelave podatkov in sistemov informacij. Relativno nizki stroški obdelave nas napeljejo na trditev, da bi bila avtomatska obdelava podatkov lahko še cenejša, če bi se ZP Iskra odločila - čeprav postopno in z upoštevanjem specifičnosti posameznih organizacij — za nabavo, ali najem našim potrebam prilagojenega skupnega računalnika ter za formiranje delovne skupine, ki bi temu računalniku stregla in ga do optimuma ,,napolnila" z delom. Manjše organizacije bolj čutijo potrebo po takem poenotenju dela na področju računalništva kot velike, saj tudi dobri in relativno ceneni rezultati kažejo na pravilnost sedanje usmeritve. Ali lahko vse delo na vpeljavi avtomatske obdelave opravi specializirana organizacija? Po naših izkušnjah je neobhodno potrebno, da se v organizaciji, ki vpeljuje avtomatsko obdelavo podatkov, določi sodelavca (ali skupino), ki specifične zahteve organizacije »prevaja" v jezik specialistov in obratno, ki vse spremembe predpisov pravilnikov, itd. v organizaciji pregleda tudi s stališča možnosti strojne obdelave, ki poučuje sodelavce in popularizira avtomatsko obdelavo, itd. Brez take povezave sodimo, da je vpeljava avtomatske obdelave podatkov daleč manj učinkovita in preti nevarnost, da postane nujno zlo, ki ga večina ljudi ne razume, s tem pa tudi ne uporablja. Na katerem področju avtomatdce obdelave začeti? V naši organizaciji šmo bili glede avtomatske obdelave podatkov brez vsakih izkušenj, dočim je bila notranja organizacija tovarne dobra in dokaj sodobna. Avtomatske obdelave podatkov smo se lotili na področju najobsežnejših knjigovodskih evidenc. S tem smo se nekako privadili na posebne zahteve dela z računalnikom. Vemo sicer, da prenos knjigovodskih evidenc na računalnik, oz. uporaba računalnika kot seštevalnega in pisalnega stroja še zdaleč ne more biti končni cilj, je pa lahko koristna etapa na poti do izgradnje enotnega sistema informacij, posebno še, če je misel o enotnem celovitem sistemu informacij prisotna že v prvih fazah dela na računalniku. Kakšna bo nadaljnja pot računalništva v naši delovni organizaciji? Predvsem se moramo posvetiti področju, ki ga ročno ne obvladamo več, to je področju materialnih evidenc, planiranja in naročanja materiala, z upoštevanjem zalog, z računalniškimi pregledi preskrbljenosti z materialom za posamezne izdelke, s predkalkulacijami. Izven okvirov naše organizacije pa bomo zastopali stališče, da je treba računalništvo v ZP Iskra strniti in čeprav z rahlo prisilo centralizirati v specializirane samostojne organizacije, ki bodo lahko strokovno, poceni, ekonomično (ne pa skomercializi-rano) in v stalni tesni povezavi s partnerji, negovale računalništvo kot nujni pogoj za uspešno gospodaijenje. -KM- Temsostlkalo RC-1 Stikalo ima vgrajene hermetične kontakte (reedove kontakte) in temperaturno odvisen feritni material. S temperaturo se spreminja magnetna napetost, s tem pa je tudi delovanje hermetičnih kontaktnikov odvisno od temperature. Stopnja temperaturne odvisnosti materizda zavisi od njegovega sestava. Deli niso obrabljivi, zato je delovanje zanesljivo. Izvedba je robustna, zaščitena pred prahom in vlago, ker je zalita z maso. Ta stikala so primerna za temperature med 30 in 130“ C, pri tem pa je stopnjevanje po 5 stop. C. Najvišja stikalna enosmerna napetost je 200 V, največji tok 5 A, mejna stikalna moč pa je 10 W. Proizvajalec: Spirig Elektro Anzeiger, (1974) 6, J. J. Integrirana LSI vezja omogočajo izvedbo cenenih, majhnih in zelo sposobnih računalnikov Elektronik Zeitung je pričel objavljati vrsto člankov o mikroračunalnikih. V njih obravnava sestavo mikroračunalnika iz vrste integriranih vezij, njegovo delovanje in uporabo. To področje je vsekakor še zelo mlado in pa zelo perspektivno. O pojmu mikroračunalnika si strokovni krogi še niso edini. Uporablja se na številnih področjih, n.pr. za nadomestilo komphciranih logičnih vezij, . za krmiljenje različnih naprav kot so tiskarski stroji, semaforji, dvigala, proizvodni procesi itd. Vse mogoče uporabe še ni mogoče predvideti, vsekakor pa je pričakovati, da bo mikroračunalnik prodrl na tržišče miniračunalnikov. Cena mikroračunalnika je odvisna od kapacitete pomnilnika od 500 do 3000 DM, kar je seveda v primeri z miniračunal-nikom dosti manj. Mikroračunalnik je zgrajen iz integriranih vezij in sicer iz CPU (Central Processor Unit) - centralne procesorske enote, ROM (Read Only Memoiy) — pomnilnika, RAM (Random Access Memory) — zapisovalnega in bralnega pomnilnika, IO (Input-Output) -vhodne izhodne enote in taktovnika. Nekateri računalniki imajo samo CPU, ROM, RAM enote, drugi pa imajo poleg naštetih še IO vezja. Vse te posamezne enote se proizvajajo kot samostojna integrirana vezja in se jih montira na tiskano ploščo ter poveže v mikroračunalnik. Razvoj teh je šele na začetku, vendar je tako hiter, daje težko dobiti pregled nad vsemi sistemi. Časopis bo v nadaljevanju prinesel principe različnih mikroračunalniških sistemov od proizvajalcev integriranih vezij kot so Intel, Fairchild, Rockwell International, Micro Systems in National Semiconductor. Elektronik Zeitung 1974/8, B. J. Merilnik hrapavosti površine »MECRIN 4“ je hov instrument za merjenje hrapavosti površine. Z instrumentom so možne meritve cilindričnih in ravnih površin in sicer nad 1,6 milimikronov. Operacije na instrumentu so pol avtomatske. Ta novi instrument izdeluje firma Rubert and Co.LTD, Acru Works, ki daje nadaljne podatke. Tribology 1973/5 Q n Razmoščevalec »F. K. Super« Pravilen izbor oziroma kombinacija učinkovitih kislinsko obstojnih emul-gatoijev, nemastnih in disperzijskih sredstev je osnova razmaščevalca »F. K. Super". To sredstvo je izredno učinkovito z ozirom na učinek čiščenja, z njim zelo lahko odstranimo ijo, ogljik,, lužimo železo, jeklo, baker, bakrove zlitine in sicer brez toka, pri sobni temperaturi in z enkratnim delovnim postopkom. Postopek traja 5-10 minut, pri tiskanem vezju 10-20 sekund, nakar se površina izpere in takoj nato lahko galvanizira. Običajno priporočajo pred galva-niziranjem elektrolitsko čiščenje, pred cianidnim cinkanjem pa to večkrat izpuščajo, smatrajo namreč, da s tem poenostavijo in pocenijo postopek v obratu. Inhibitorji, ki jih vsebuje »F. K. Super" vplivajo na ugodno obdelavo osnovnih materialov in ovirajo sprejemanje vode. V tej zvezi je posebno interesantno, da »F. K. Super" ščiti železo, tako da se pri postopkih uporablja železne posode, ker je obraba (v glavnem pri dotiku z lugom in zrakom) največ 0,5 mm. Za razmašče-valec je značilen prijeteiLvonj, kar je v nasprotju s podobnimi produkti. S tem sredstvom lahko tudi odstranimo barvo s površin lažje kot pa sicer z mehanskim odstranjevanjem. Uporablja se lahko takega kot se ga dobi na trgu, lahko pa se ga tudi razredči z 2—5 kratno količino vode ali solne kisline (1:1), če ni potrebna prevelika zahteva čiščenja. Razen tega se ga dobi tudi kot koncentrat in se ga razredči in meša s 6-15 kratno množino solne kisline (1:1). Primerna je tudi fosforna in žveplena kislina (20 %). Uporabljeni razmaščevalec se lahko osveži z dodatkom svežega topila. Galvanotechnik, 1974/3, S. O. Digitalni kleščni tokovnih Digitalni kleščni tokovnik tipa PP 1000 z baterijskim napajanjem omogoča meijenje izmeničnih tokov od 0,1 do 1000 A, izmeničnih napetosti od 0,1 do 1000 V ter upornosti od 0,1 do 1000 ohmov. Pri tem pa ni potrebno nastavljanje mertinega območja. Prikaz je trimesten, uporabljene so luminiscenčne diode. Merilni instrument je opremljen tudi s pomnilnim vezjem, s tem je možno avtomatično shraniti in meriti n.pr. zagonske toke motoijev. Pomnilno vezje »aktiviramo" s pritiskom na tipko. Prikaz se ohrani toliko časa, dokler pritiskamo na tipko. Pogrešek instrumenta znaša do 1 % končnega odklona. Proizvajalec: VVessels Elektro Anzeiger, (1974) 5, J. J. Regulacija procesov -kombinirani analogno digitalni Instrument Potenciometerska naprava »Digital Maxiscale“ služi za meijenje in regulacijo analognih in digitalnih veličin procesov, kot so pretok, pritisk in temperatura. Instrument daje tudi signale za daljinsko krmiljenje. Skala analognega dela instrumenta je na vrtljivem bobnu, dolga pa je 440 mm. Digitalni del ima tri, ali štirimestni prikaz, je pa lahko vgrajen v instrumentu ali ločeno. Vhodne vrednosti za digitalne tlivke daje fotoelektrični sistem. Ta pretvori položaju bobna pripadajoče analogne vrednosti v digitalno kodo. Točnost merjenja je 0,5 %. Instrument ima lahko do 3 kanale. Regulacija je lahko dvopoložajna, P-regulacija ah Pl-regulacija. Možna je tudi uporaba na direktno regulacijo naprav z motorsldmi pogoni. Proizvajalec: Fielden Electronics Ltd., Manchester, V. Britanija. MSR. (1973) 12, J. J. V ljubljanski Vegi izdelujejo tudi alkoskope. Menda so zelo občutljivi prav pri ,Jajhtnih“ Iskraših. ŠAHOVSKI BR^OTURNIR NA ČAST 25-LETNICE APARATOV Težak »šiht« 35 šahistov Menza v tovarni elektronskih naprav na Stegnah je bila v nedeljo, 12. t. mvprizorišče jubilejnega šahovskega brzoturnirja v počastitev 25-letnice naše tovarne električnih aparatov. Organizatorji turnirja — marljivi šahisti tovarne Aparati, so skrbno pripravili lepo in zanimivo šahovsko prireditev, ki pa bi bila lahko še pomembnejša, če bi se je udeležili res vsi tisti (prek 60) šahisti, tudi iz bolj oddaljenih organizacij ZP, ki so sicer prijavili svojo udeležbo, a niso prišU na turnir. Tehnično pomoč so organizatorji imeli v šahovskem klubu „Iskra“, predsednik kluba Anton Preinfalk in slovenski šahovski prvak Jože Papler ter mojster Janez Barle pa so na turnirju uspešno odigrali svojo sodniško vlogo. V šestih urah je skupno 35 tekmovalcev odigralo kar 2.211 partij, kar je nedvomno lepa številka. Partije so trajale po pet minut (vsak igralec), pri čemer so bile v marsikateri partiji šahovske ure neusmiljeni razsodnik. Med 35 tekmujočimi iz 10 organizacij ZP jih je bilo največ (11) iz tovarne Aparati, kot edina šahistka pa jc sodelovala tudi Anica Jerajeva iz IRI. Tekmovali so, razdeljeni v tri skupine, znotraj katerih je vsak tekmovalec igral z vsemi iz svoje skupine. Po prvem delu turnirja so se po štirje najboljši uvrstili v finalno skupino (12 tekmovalcev) in v dve tolažilni skupini. vrstni red po končanem turnirju je bil v finalni skupini naslednji: 1. Janez Kumše (I. Commerce) 10 točk (1 p. izgubljena); 2. Jože Kerec (IRI) 8 (3); 3. Miha Šmid (Elektro-mehanika) 7 (4); 4. Martin Berce (Elektromehanika) 7 (4); 5. Stane Pertinač (EMO) 6,5 (4,5); 6. Dane Čeme (Aparati) 6 (5); 7. Brane Deželak (Elektromehanika) 5 (6); 8. Rudi Krošelj (Aparati) 5 (6); 9. Pavle Sešek (Aparati) 4,5 (6,5); 10. Jože Špende (IEZE - TOZD Avtomatika) 3,5 (7,5); 11. Bogdan Brezigar (Aparati) rič (IEZE TOZD Avtomatika) 5,5 (1,5); 27. Anica Jerajeva (IRI) 4 (3); 28. Vojska (IRI)3 (4); 29. Cimerman (Aparati) 3 (4); 30. Brečko (Aparati) 3 (4); 31. Šircelj (Aparati) 2 (5); 32. Rošič (Naprave) 0,5 (6,5); v finalu so pa odstopili Andreič, Iveta in Planinc. Zmagovalec Janez Kumše iz Iskra Commerce je poleg diplome prejel še zmagovalni pokal in olimpijski šah (diplome so prejeli vsi do 10. mesta), drugo in tretje uvrščena sta prejela olimpijska šaha, naslednji trije pa lepe šahovske knjige, medtem ko so štiri nadaljnje (tolažilne) nagrade. - Učen top dobili Anica Jerajeva (IRI), kot edina ženska, Pavle Seše (Aparati) kot najstarejši udeleženec, Brane Deželak (Elektromehanika) kot najmlajši udeleženec in Anton Jerina (IRI). Uvodne, kot tudi zaključne besede na turnirju, so izzvenele v vabilu, naj bi se šahovska igra v organizacijah ZP Iskra čimbolj razvila in naj bi takšnemu turnirju sledila še dmga množična šahovska tekmovanja. —B.B.- Udeleženci šahovskega brzoturnirja pred tovarno elektronskih naprav, preden je z zamudo prispela skupina iz Sežane. Zmagovalec jubilejnega šahovskega brzoturnirja - Janez Kumše (Iskra Commerce) s pokalom in nagrado. Najštevilnejša je bila ekipa organizatorjev turnirja. Namizni tenis osvaja EKIPNO TEKMOVANJE ELEKTROMEHANIKE V NAMIZNEM TENISU MED SINDIKALNIMI ODBORI Komisija za šport in rekreacijo je po nekaj letnem premoru organizirala ekipno prvenstvo v namiznem tenisu Elektromehanike med sindikalnimi odbori. Pokazale se je, da je v našem podjetju veliko zanimanje za to panogo, saj je nastopilo 11 ekip. Vsaka ekipa je imela prijavljenih od 4 — 6 igralcev. Tekmovanje se je odvijalo v domu TVD Partizan Stražišče. Borbe med posameznimi ekipami so bile izredno zanimive in izenačene. Poleg aktivnih igralcev Ramovža, Tadine, Keršteina in do pred kratkim aktivnim Pogačnikom, Antoličem, Trčkom, so nastopili veterani Petrovič, Marjan Štrukelj in Markič. Razveseljivo je tudi, da je poleg omenjenih nastopila vrsta igralcev, ki se z'namiznim tenisom ukvarja rekreativno. Posamezniki so pokazali zavidanja vredno borbenost. Marsikateri igralec se je pošteno oznojil ali pridobil nekoliko na liniji. Najbolj izenačena je bila ekipa MERILNIH -NAPRAV v postavi: Tadina, Pogačnik, Humer in Benčina, ki je osvojila prvo mesto, druga pa je bila ekipa ERA v postavi: Kerštein, Antolič, Ferenčak, tretja je bila ekipa ATC v postavi: Ramovž, Planinc, Šemrl, Rahne, četrta je bila ekipa SPD v postavi: Hafnar, Selan, Burja in Kavčič, kar predstavlja ugodno presenečenje. Peta je bila ekipa „Sti-kala“, šesta TEA, sedma ekipa organizacijskega področja, osma ekipa merilnih naprav II, deveta ekipa tehničnih služb II, deseta.ekipa tehničnih služb I in 11. ekipa kadrovskega področja. Prva ekipa je prejela lep prehodni pokal, do petega mesta pa so prejele ekipe plakete in diplome. Zaključek tekmovanja je minil v veselem vzdušju, kjer so si igralci zaželeli čim več takih tekmovanj in prijateljskih srečanj, obenem pa so izrekli pohvalo vodstvu turnirja za nemoteno in brezhibno izvedbo. Stane Pogačnik 2.5 (8,5); 1$. Velimir Bilbija (I. Commerce) 1 (10); I. tolažilna skupina: 13. Anton Jerina (IRI) 9 (2); 14. Matjan Strnad (Sprejemniki) 8,5 (2.5) ; 15. Darko Cotič (Sprejemniki) 7.5 (3,5); 16. Tavčar (Sprejemniki) 7.5 (3,5); 17. Korošec (Sprejemniki) 7 (4); 18. Čelesnik (Elektronika) 6,5 (4.5) ; 19. Oblak (CAOP) 6 (5); 20. Furlan (Aparati) 3,5 (7,5); ^ 21. J. Krošelj (Aparati) 3 (8); 22. Anžur (Aparati) 3 (8); 23. Sluga (Aparati) 2.5 (8,5); 24. Jereb (IRI) 2 (9); II. tolažilna skupina: 25. Fon (IEZE -TOZD Avtomatika) 7 (0); 26. Zemlja- IZLET NA KANIN Komisija za šport in rekreacijo ISKRE Elektromehanika Kranj organizira skupno s smučarsko in planinsko sekcijo podjetja smučarski izlet na Kanin. Odhod iz Kranja z avtobusom izpred kina Center bo v soboto, 25. 5. 1974, ob 5. uri, povratek zvečer. Udeleženci izleta naj vzamejo s seboj hrano za 1 dan. Izlet je namenjen predvsem smučarjem, seveda pa tudi ostalim članom kolektiva. Prijavite se lahko v pisarni sindikata (nad restavracijo), tel. 2-395. Prispevek s stroškom izleta je 20 din, ki gaje treba vplačati ob prijavi. Cena za prevoz z žičnico (dnevna karta) je 25 din, samo za prevoz gor in nazaj, pa nekaj manj, kar plača vsak izletnik sam. Informacije dobite na tel.: 2-654. V a b 1 j e r) i! Tovarna elektronskih naprav „ISKRA“ -Ljubljana, Stegne št. 11 VABI K SODELOVANJU: 1. KV splošnega ključavničarja za dela v kleparni 2. KV strugarja 3. KV rezkalca 4. večje število delavk za dela v elektromontaži 5. več snažilk za čiščenje tovarniških prostorov Nastop službe je mogoč takoj. Kandidati naj se osebno zglasijo v kadrovski službi tovarne. Komisija za šport in rekreacijo pri sindikalnem odboru i raz pisuje X. letne športne igre ki bodo 22. in 23. junija 1974 v Celju. Tekmovanja bodo tekla v naslednjih športnih disciplinah: za moške: za ženske: nogomet košarka košarka rokomet rokomet odbojka odbojka kegljanje streljanje streljanje namizni tenis namizni tenis balinanje šah. Vsaka sindikalna organizacija pri ZP Iskra lahko prijavi po eno ekipo za vsako športno disciplino. V ekipah lahko nastopajo izključno samo člani kolektiva ZP Iskra. Sindikalne organizacije morajo svoje ekipe prijaviti do 20. maja t.i. na naslov: Sindikalni odbor ZP Iskra, trg Prekomorskih brigad 1. Planinski izlet na Peco Planinsko društvo Iskra bo organiziralo planinski izlet na Peco v soboto^ 25. maja t.l. Odhod posebnega avtobusa bo iz Kranja (izpred hotela Creina) ob 3.30, oz. iz ubljane, s Trga revolucije (nasproti univerze) ob 4.,nato čez Trojane, Bov ;, Velenje, Dravograda do Črne na Koroškem.Od tu na vrh je približno . ure hoje, prav toliko nazaj. Izlet je primeren za vse, tudi manj „ .treniral Prijave sprejema: PD Iskra, Ljubljana, Trg Prekomorskih brigad l,tel. 57-696, do vključno 23. maja. Prispevek za člane PD Iskra je 30 din, za nečlane 60 din. Še en posnetek z uspešnega dela brigadirjev prve izmene na Dugem otoku. Nogometaši tovarne Aparati so v letošnji sindikalni ligi nepremagljivi V zadnjih dveh kolih so najprej premagali ekipo železniške postaje z 2 : 0 (0:0), nato pa še ekipo tovarne Rog s 3 : 0 (3:0). A „ f .. \ A, Kastelic s ZAHVALA Ob izgubi drage mame FRANČIŠKE HRIBAR se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem v tovarni števcev podjetja Elektromehanika v Kranju za izraze sožalja, podarjeni venec in za spremstvo na njeni zadnji poti. Sin Jože Hribar ZAHVALA Ob nenadomestljivi izbubi našega dragega moža in očeta JANEZA VERBIČA se najlepše zahvaljujem vsem njegovim sodelavcem, sindikatu v kranjski tovarni in vsem, ki so z nama sočustvovali, podarili vence, nama finančno pomagali ter spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti. Žena Ani in hčerka Ivica ZAHVALA Ob smrti moje drage mame ALOJZIJE TURK se iskreno zahvaljujem sodelavcem & finančnega sektorja tovarne „Aparati“ za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hči Slavka Tosetto z družino ZAHVALA Ob smrti moje drage tete CECILIJE MIHELIČ se prisrčno zahvaljujem vsem sodelav* cem v GPP tovarne TEA - Elektromehanika, Kranj, za izrečeno sožaljei denarno pomoč in cvetje. Nečakinja Marija Cej ISKRA - glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektrome-lianiko, avtomatiko in elemente, Kranj - Urejuje uredniški odbor -Glavni urednik: Igor Slavec, odgovorni urednik: Janez Šilc - Izhaja tedensko - Rokopisov ne vračamo - Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, int. 2333 -- Tisk: Združeno podjetje LJUDSKA PRAVICA-LJUBLJANSKI DNEVNIK, Ljubljana