glas
Settimanale - Spedizione in abbonamento postale - Pubblicita inferiore 50%
Redazione - Uredništvo: Riva Piazzutta, 18 - 34170 Gorizia - Gorica - Tel. 0481/533177 - Fax 0481/536978 Poduredništvo: 34133 Trieste - Trst - ul. Donizetti, 3 - Tel. 040/370846 - Fax 040/633307 - Poštni t/rn 10647493 Zadruga Goriška Mohorjeva
TAXE PERQUE	GORIZIA
TASSA RISCOSSA	ITALY
MAS OJVCDEDMDCK
Pokojnine in vroča jesen
V zadnjih mesecih je bila velika pozornost italijanske javnosti osredotočena na problem pokojnin. Na široko so o tem problemu skoraj vsak dan poročali časopisi in druga obveščevalna sredstva. Verjetno ni bilo odraslega italijanskega državljana, ki ne bi o tem na kak način razmišljal ali razpravljal, bodisi tisti, ki so že upokojeni, kakor tudi tisti, ki pričakujejo, da si bodo na koncu delovne dobe prislužili pričakovano penzijo.
Na splošno so prevladovali razburjenje, negotovost in strah, ki so jih v glavnem povzročale skoro vsakodnevne, večkrat protislovne in grozeče izjave raznih pristojnih ali nepristojnih vladnih ministrov. Ti so napovedovali in še vedno grozijo, da bodo v finančnem zakonu za leto 1995 krepko udarili po penzijah: zamrznitev poviškov pri obstoječih pokojninah, podaljšanje delovne dobe do 65. leta starosti že v prihodnjem letu, znižanje zneskov pri izračunavanju dozorelih pokojnin, odprava možnosti predčasne upokojitve itd.
S takšnim klestenjem pri pokojninah naj bi vlada reševala primanjkljaje državne blagajne in njene kronične zadolženosti.
o picuviueiiiiui lakOjMijiini ukrepi bi bili najbolj krivično prizadeti skoraj izključno široki sloji odvisnih delavcev in javnih uslužbencev, obrtniki, kmetje in trgovci, medtem ko bi bili izvzeti oblastniški in bogatejši sloji, med katerimi so mnogi, ki so vpisani pri posebnih privilegiranih pokojninskih skladih, vključno s parlamentarnimi poslanci in senatorji, ki imajo pri pokojninah zelo ugodne pogoje.
Takemu načinu reševanja socialnega skrbstva botruje libe-ristično gledanje sedanje vlade, po katerem močnejši in bogatejši sloji, ki so trenutno na oblasti, režejo kruh svojim podložnikom.
Takšnemu pristopu so se odločno uprli predstavniki in gla-silci šibkejših slojev, zlasti delavski sindikati in opozicijske stranke, ki se sklicujejo na solidarnostno gledanje družbene ureditve, po katerem naj se pravice in dolžnosti vseh državljanov porazdelijo bolj uravnovešeno, zlasti ko gre za socialno skrbstvo, ki je ena osnovnih zahtev obče blaginje v sodobni državi.
O potrebi korenite in pravične reforme pokojninskega sistema soglašajo vsi. Reforma pa naj bo postopna, sad solidarnostnega gledanja na družbo: če so potrebne žrtve, naj bodo pravično porazdeljene med vse državljane, z odvzemom kričečih privilegijev na eni strani in z ohranitvijo osnovnih že doseženih pravic pri šibkejših slojih.
V prvi vrsti pa bi morali v zadolženo državno blagajno prispevati nešteti davčni utajevalci, ki se skrivajo pretežno pri privilegiranih bogatejših slojih in ne pri odvisnih delavcih, ki jim je v glavnem namenjeno klestenje pokojnin, pa čeprav le-ti pošteno plačujejo davke in socialne dajatve do zadnjega krajcerja.
Verjetno se nam obetajo to jesen še vroči dnevi prav pri reformah pokojninskega sistema. Videli bomo, če bo v bitki prevladal liberistični ali solidarnostni pogled na družbo.
Ivan Buzečan
Papež v Zagrebu: Slovani, pokopljite sovraštva in razprtije!
Reki Sava in Donava
Sveti oče je ob vrnitvi s pastirskega obiska v Zagrebu izrazil veliko občudovanje za mogočen izraz vernosti hrvaškega ljudstva in topel sprejem primerjal le z obiski, kijih je opravil v domovini. Evharističnega bogoslužja ob zaključku proslav za deveto stoletnico zagrebške nadškofije se je udeležil milijon vernikov, po en Hrvat na štiri. Sam papež je ob zaključku maše podčrtal izredno zbranost in sodelovanje množice.
Janez Pavel II. je ob odhodu poudaril, da je bil obisk romanje miru in občestvenosti. V vseh posegih je izrazil priznanje Hrvaški za večstoletno zvestobo cerkvi; kardinal Kuharič in predsednik Tudjman pa sta izrekla hvaležnost papežu za odločilno podporo v zgodovinski prelomnici osamosvojitve in med vojno na Hrvaškem.
Že takoj ob prihodu je papež poudaril, da prihaja kot romar Jezusovega evangelija, kije sporočilo ljubezni, sloge in miru. Pozdrav pa je šel dlje: Bosni in Hercegovini ter mučeniške-mu mestu Sarajevu. Papež je dejal, da daruje Bogu grenkobo, ker ni mogel obiskati Sarajeva kot romar miru in upanja. Pozdrav pa je namenil vsem krščanskim skupnostim na Hrvaškem in še zlasti srbski pravoslavni Cerkvi, muslimanom in judom.
V svojih nastopih je poudaril evangeljske vrline hrvaških svetih mož od sv. Nikole Taveliča in sv. Leopolda Mandiča, čigar relikvijo je daroval katedrali, pa do služabnika božjega kardinala Alojzija Stepinca, mogočnega lika zvestobe Cerkvi, kije pretrpel zapor in preganjanje pod komunističnim režimom.
I/ ospredju papeževe zavzetosti je mir na Balkanu, ki je mogoč. Treba je graditi kulturo miru in odgovornim na Hrvaškem je dejal, naj sledijo le mirni poti pri reševanju še odprtih vprašanj.
Hrvaška Cerkev je poklicana prav v znamenju hvaležnosti za veliko milost zgodovinske zvestobe Cerkvi, da postane apostol obnovljene sprave. Vera naj ponovno postane v teh predelih združevalna sila. Napredek in blaginja držav slonita le na miru.
40 let Slovenske kulturne akcije
Boštjan Kocmur
Izseljensko društvo Slovenija v svetu je organiziralo od 9. do 11. septembra v Cankarjevem domu vrsto prireditev ob praznovanju 40-letnice Slovenske kulturne akcije (SKA).
Obiskovalci so imeli na razpolago programsko knjižico. V njej so po-
datki o vseh nastopajočih in umetnikih ter besedila samospevov iz oratorija Irenej Friderik Baraga, ki je bil predstavljen na sklepni prireditvi. Do torka je bil možen ogled razstave tiska in dokumentarnih fotografij Slovenske kulturne ak-
cije v pripravi dr. Janeza Arneža, vodje inštituta Studia Slovenica, in razstave likovnih del članov Slovenske kulturne akcije. Na slednji so razstavljali France Gorše, Bara Remec, France Ahčin, Milan Volovšek, Aleksa Ivanc, Stanislav Rapotec, Marija Ana Savinšek, Ted Kramolc, Tone Kržišnik, Ivan Bukovec, Andrej Makek, Marjan Grum ter An-(se nadaljuje na 3. strani)
Papež poljublja hrvaško zemljo
Hrvaška Cerkev in ves narod naj postaneta vzpodbudnika odpuščanja in sprave. Mladina naj bo v prvi črti subjekt graditve miru. Mir na Balkanu ni utopija, postavlja se kot perspektiva zgodovinske stvarnosti. Ob težkih izkušnjah naj Hrvati gradijo bodočnost strpnosti in razumevanja. Papež je ob odhodu še podčrtal pravico vsakega naroda do obstoja in političnega priznanja. Vsaka izmed republik nekdanje jugoslovanske federacije je nastala na osnovi pravice do suverenosti, ki je mednarodna skupnost ne more odrekati. Spopad na Balkanu, ki še terja veliko žrtev y Bosni in Hercegovini, nikakor ni opravičljiv. Hrvate je ponovno pozval k pogumu, odpuščanju in sprejemanju. Osnova miru sta odkrita zavzetost za dialog ob spoštovanju pravic vseh, vključno pravic narodnih manjšin, in obveznost vsestranske strpnosti.
Poleg osrednje svečanosti na hi-
podromu je bila druga konica globokega verskega doživljanja sobotno molitveno srečanje z duhovniki, redovniki in redovnicami v zagrebški katedrali. Kardinal Kuharič je izrazil papežu ganljivo dobrodošlico. Predstavil mu je stanje Cerkve in podčrtal, da je vojna povzročila razdejanje 115 župnij ter da pregnanci še čakajo na vrnitev. Papež je poudaril, da so posvečene osebe potrebne svetu, in pozval na novo evangelizaci-jo. Več kot pol milijona ljudi ob papeževem prihodu in odhodu po zagrebških ulicah in milijon vernikov na hipodromu pa potrdilo vernosti hrvaškega ljudstva ne le po številčnosti, ampak tudi zaradi goreče molitve. Vsa hrvaška občila, ki so pred papeževim obiskom obsežno poročala o pripravah in pričakovanju, so v dneh obiska, kar se nadaljuje še zdaj, poglobila svoje prispevke v znamenju velike duhovne razsežnosti obiska.
Miro Oppelt
ne ločujeta ljudstev, ampak jih združujeta
Sv. oče na zagrebškem hipodromu
Mati Terezija je pisala državnim zastopnikom konference ZN o prebivalstvu v Kairu
Govori vam moje srce. Govori vsaki osebi posameznih dežel sveta; ne samo državniku, ki je pooblaščen, da prevzema odgovorne odločitve, ampak tudi vsem materam, očetom, mestnim in vaškim dečkom.
Vsakdo izmed nas je na svetu zato, ker nas je Bog, naš Stvarnik, ljubil, kakor so nas ljubili tudi naši starši, ki so nam dali življenje; to je največji božji dar.
Prevzema nas velika žalost, ko vidimo, kaj se dogaja v raznih delih sveta: življenje hote uničujejo vojne, nasilje, splav. Toda Bog nas je ustvaril za velike namene: da bi ljubili in bili ljubljeni.
40 let slovenskih romanj na Barbano
-m,
tisv
BOG LJUBI NEROJENEGA OTROKA
Izjavila sem že in vem, kaj govorim. Najhujši napad na mir na svetu zadaja splav. Če lahko celo mati ubije svojega otroka, kdo potem brani vam in meni, da bi se med seboj ne ubijali? Edini, ki ima pravico vzeti življenje, je On, kije življenje ustvaril. Nihče drug nima te pravice, ne mati ne oče ne zdravnik ne organizacija ne konferenca ne vlada. Prepričana sem, da se na dnu vašega srca zavedate, da je že nerojeni otrok človeško bitje, ki ga Bog ljubi, kakor ljubi vas in mene. Kako more torej tisti, ki se tega zaveda, uničiti življenje? Prevzema me groza, ko mislim na vse tiste, ki ubijajo svojo vest s tem, da se odločajo za splav. Po smrti se bomo znašli pred Bogom, začetnikom življenja. Kdo bo pred njim odgovarjal za milijone otrok, ki jim ni bilo dano živeti, doživljati ljubezni in biti ljubljeni?
SVET JE DOVOLJ VELIK
Bog je ustvaril dovolj velik svet za vsa bitja, ki bi se rodila. Samo naše srce ni dovolj veliko, da bi želeli in
sprejemali ta bitja. Kako bi bilo lepo, ko bi ves denar, ki ga trošimo za ubijanje, uporabljali za hrano, stanovanja in vzgojo! Prevečkrat se bojimo žrtev, ki bi jih tako morali sprejeti; toda kjer je ljubezen, tam ni žrtve, in ko je naša ljubezen povezana s trpljenjem, tedaj vladata veselje in mir.
Otroka, ki ga nočete ali ga ne morete vzdrževati oziroma vzgajati, dajte raje meni. Nobenega otroka ne odklanjam. Poskrbela mu bom dom ali starše, ki ga bodo ljubili... Bojujmo se proti splavu tako, da otroke posinovimo!
POSINOVLJENJE - PROTIUTEŽ SPLAVU
Tisočerim otrokom smo že poskrbeli ljubeče družine. Kako sta lepi povezanost in ljubezen, ki ju otrok prinaša v družino!
Otrok je naj lepši božji dar družini in narodu. Nikdar ne odklanjajmo tega daru!
Moja prošnja je ta, da bi vsakdo izmed vas imel zmeraj dovolj moči, da bi videl in ljubil Boga v vsaki osebi, tudi v tisti, ki se še ni rodila.
Bog naj vas blagoslovi!
Mati Terezija
Kairo - Tudi Vatikan podpisal zaključni dokument
Na mednarodni konferenci za prebivalstvo in razvoj v Kairu je Vatikan dosegel, da v zaključnem dokumentu, ki naj bi urejeval mednarodno demografsko politiko v/ naslednjem desetletju, splav ni več omenjen kot sredstvo za družinsko načrtovanje. Na vseh ostalih področjih (kontracepcija, begunci, družina, finansiranje. ..) so se uveljavile bolj ali manj li-
beristične ideje, tudi če se je Cerkev odločno zavzela proti uporabi teh sredstev. Čeprav je dosežek na področju splava pomemben, lahko rečemo, da je edini zmagovalec konference kompromisarski manever, s katerim so razvite države skušale rešiti svoje interese in obenem omiliti konflikt z Vatikanom.
Smo lahko kristjani zadovoljni s te-
Kot vsako leto že štiri desetletja ob koncu poletja romamo slovenski verniki iz zamejstva k M.B. na Barbano. Tudi letos nas je bilo kar veliko, kar se je pokazalo zlasti z mogočnim ljudskim petjem pri maši in popoldanskem bogoslužju.
Kot je bilo najavljeno, je letos skupno jubilejno mašo vodil mladi ljubljanski pomožni škof msgr. Alojzij Uran. Z njim je somaševalo lepo število duhovnikov iz obeh škofij. S svojo navdušeno besedo nas je v pridigi spodbujal, naj ostanemo še naprej zvesti Bogu, Mariji in Cerkvi, saj je ena izmed odlik našega naroda prav ljubezen doM.B., ki ji je na mnogih krajih zgradil cerkve in cerkvice ter posvetil njej v čast številne pesmi. Nekaj lepih misli je povedal o družini, ko obhajamo letos po naročilu Združenih držav in vesoljne Cerkve leto družine osnovne celice človeškega rodu. Molili smo tudi za konferenco v Kairu, da bi svoje sklepe uskladila po božji zamisli; sv. oče namreč že dalj časa opozarja državnike, naj jim bo pri vsem osnova mo-
ralni zakon, ki brani človeško življenje.
Sv. maša je bila res mogočen slavospev Kristusu in njegovi Materi tako s pobožnim sodelovanjem romarjev kot z mogočnim ljudskim petjem in množičnimi obhajanjem. Tako glasno in ubrano petje barban-ska bazilika najbrž doživi le ob našem slovenskem romanju, kot so menili tudi frančiškani, ki oskrbujejo to božjo pot.
Tudi popoldne je g. škof vodil uro češčenja za domovino, kot so škofje naročili vsem župnijam. Molili smo tudi za vse goriške slovenske župnije. G. Marjan je za vse romarje pripravil tipkane liste s prošnjami in primernimi pesmimi. Ura je končala s petimi ljudskimi litanijami M.B. in evharističnim škofovim blagoslovom. Bog obvaruj po priprošnji M.B. našo domovino vsega hudega v tem tako viharnem času, ko povsod vre od nezadovoljstva. In Marijin blagoslov naj bo vedno nad nami vsemi.
M. F.
Pomožni škof Uran daruje sv. mašo
mi zaključki?
Zelo pomembno se mi zdi, da je Cerkev stopila v resen in konstruktiven dialog s svetom. Konferenca pa je navsezadnje pokazala, kako brezsrčna in egoistična so stremljenja »velikih« držav. Pokazala je, kako je svet z neustavljivim tehnološkim razvojem popolnoma izgubil čut za človeka, za solidarnost, za ljubezen. Pokazala je, kako ogromen postaja razkorak med severom in jugom, med »razvitim«in »nerazvitim«, med bogatim in revnim.
To je svet, ki teži po tem, da bo in-
vestiral 17 milijard dolarjev letno za demografsko politiko, od reklamizi-ranja in širjenja preservativov do raznoraznih raziskav na tem področju. 17 milijard dolarjev!
To je svet, ki je v prejšnjem stoletju koloniziral revne dežele, da bi lahko na njihovem hrbtu razvil svoje blagostanje, sedaj pa trpljenje in fizično ter duhovno umiranje teh ljudi hoče odpraviti z naprednimi parolami kot »družinsko načrtovanje«, »vzdržljiva rast«, »reproduktivno zdravje«...
Ali je to človeka vreden razvoj?
DH
Pozdrav
Pozdrav pri maši ima velik pomen, ki se ga vedno ne zavedamo. Gre za uvodni stavek: »Gospod z vami« ali v slovesnejših priložnosti »Milost našega Gospoda...« To ni človeški pozdrav, ampak vrata, skozi katera vstopamo v novo dimenzijo. Tedaj smo postavljeni v svoje dejansko stanje: smo člani edinstvene skupnosti, občestva, ki se razprostira tostran in onstran življenja. Bog je naš skupni Oče. Avtomatično smo preko njega povezani vsi, ki smo prisotni v cerkvi, z vsemi ljudmi po vseh cerkvah sveta in s tistimi, ki jih v cerkvi ni. Z nami je sam Gospod in (upamo) tudi njegova milost, njegovo življenje. Med seboj smo sestre in bratje. Skupno stopamo pred najsvetejše dejanje na svetu: božji Sin bo obnovil na nekrvavi način svojo enkratno krvavo daritev. Večjega dejanja od tega na svetu ni.
Uvodni mašni pozdrav ima ta globoki pomen. Pripravimo svoje razpoloženje in se mu odprimo z vsem srcem. Že pozdrav naj nas poveže v občestvo in naj uglasi naša srca. Stojimo pred Gospodom. Iz pozdrava in odgovora ljudstva se vidi, če je cerkvena skupnost zbrana in pripravljenja stopiti v svete skrivnosti.
Jože
Spomenik padlim na Lajšah
Zbrali smo vso potrebno dokumentacijo za zgraditev svetišča vsem padlim žrtvam in prehajamo k uresničitvi načrta.
Gradbena dela smo zaupali podjetju Zigrad iz Idrije.
Predračun za celoten načrt in ureditev prostora znaša devet milijonov in tristo tisoč SIT.
Računamo na velikodušnost plemenitih darovalcev; le tako bomo s skupnimi močmi vsaj deloma poravnali svoj dolg do vseh padlih pričevalcev za Resnico in Življenje.
Vsem, ki so že darovali in vsem bodočim darovalcem Bog povrni!
A.M.
V NEDELJO, 25. SEPTEMBRA, bo ob 11. uri blagoslovitev temeljnega kamna na Lajšah. Maševal in govoril bo koprski škof msgr. Metod Pirih.
Božja beseda je kakor kruh...
18. september
25. navadna nedelja
»Če kdo hoče biti prvi, naj bo izmed vseh zadnji in vsem služabnik«
(Mr 9,35)
Na poti proti Jeruzalemu Jezus večkrat napove svoje trpljenje. Njegovi učenci teh napovedi še ne razumejo. Najdlje od svojega Učitelja so v trenutku, ko jih zaloti pri pogovoru o tem, kateri izmed njih je največji in najzaslužnejši. Pogovarjajo se, kdo bo ob tem novem preroku, njihovem Učitelju,
iztržil najboljši položaj. V tem trenutku so kakor otroci, ki sanjavo izbirajo svoje vloge v novem kraljestvu, ki ga je Jezus napovedal.
Evangelij 25. navadne nedelje nam torej slika presenetljiv prizor. Prikaže nam stebre, na katerih bo zgrajena Cerkev. Toda ti neustrašeni oznanjevalci evangelija, ti he-
roji vere, ki bodo skoraj vsi umrli mučeniške smrti kot njihov Učitelj, se po poti pogovarjajo o tem, kdo izmed njih je največji. Evangelisti, ki so v svojih zapisih prikazali duhovno pot dvanajsterih, bi lahko o tem neprijetnem pripetljaju molčali, saj je dokaj ponižujoč za apostole. Ohranili pa so ta dogodek, ker so hoteli z njim nakazati eno od resnih težav duhovnega življenja; ta obstoji v iskanju samega sebe. Pri vsakem duhovnem vzponu se pride do težnje, da duhovnost postane pot samopotrjevanja, iskanja lastnega jaza, osebnega interesa. Vodi v skušnjavo napuha. Človek zapade v računico duhovnega dobičkarstva: meri, izračunava, ocenjuje, primerja svoj duhovni vzpon z drugimi in skuša ugotoviti, da je najboljši. Pogosto postane to prefinjen izvor zla. Ni tež-
ko ugotoviti, da ima ta slabost svoje korenine v človeškem napuhu, ki ga krščanska misel povezuje z izvirnim grehom.
Jezus je pomenek o tem, kdo je največji in najzaslužnejši, izkoristil in nam dal dober nasvet. »In vzel je otroka, ga postavil mednje, ga objel in jim rekel: Kdor sprejme katerega izmed takih otrok v mojem imenu, mene sprejme; kdor pa mene sprejme, ne sprejme mene, temveč tistega, ki me je poslal« (Mr 9,37). To njegovo ravnanje komentirajo njegove besede: »Če kdo hoče biti prvi, naj bo izmed vseh zadnji in vsem služabnik.« Kdor torej hoče živeti pristno duhovno življenje, naj bo kakor otrok, ki je poln zaupanja, otrok, ki ne dvomi, da ga imajo starši radi in ki ne zna meriti svojih čustev. V tem smislu
izzvenijo tudi Jezusove besede: »Kdor ne sprejme božjega kraljestva kakor otrok, nikakor ne pojde vanj« (Mr 10,15).
Neprištevno vprašanje dvanajsterih »Kdo izmed nas je največji?« bi lahko po tej Jezusovi razlagi obrnili in se vprašali: »Kdo izmed nas je najmanjši?« To naj bi bilo zares pravo vprašanje med kristjani, v vsaki krščanski skupnosti. Kdo je najmanjši in kdo nas potrebuje? Za tistega, ki je najmanjši in najbolj potreben, bi morali imeti največ skrbi in največ ljubeče pozornosti. Če smo zares kristjani, če pripadamo Kristusu, bi to vprašanje moralo imeti pomembno mesto v našem osebnem življenju in v življenju naših skupnosti.
Zvone Štrubelj
POLITIČNO	DOGAJANJ
POGLED	V	S
Težave za vladno večino
Berlusconi še naprej pripravlja finančni zakon in je v hudem precepu med uvajanjem novih davkov in klestenjem na področju socialnega skrbstva. Verjetno pa se je že odločil, da bo držal vsaj eno obljubo in ne bo zaostroval davčne politike. Tako je vsaj mogoče razumeti iz zmešnjave, ki je nastala na področju pokojnin zaradi protislovnih napovedi, ki prihajajo iz vladnih krogov. Verjetno jih je treba razumeti kot predhodne signale, kot pripravo javnega mnenja na boleče ukrepe, ki bodo nujno sledili. Nekje bo pač moral dobiti sredstva za postopno uravnavanje državnega primanjkljaja: ali jih privarčuje (v sociali) ali pa jih pridobi (z novimi davki). Tretje poti ni; vsaj take, ki bi bila sprejemljiva za večinsko koalicijo, ni videti.
S klestenjem pokojnin pa se za Berlusconija in tovariše začenjajo problemi konsenza. Kakorkoli bo ukrepal, bo gotovo prizadel široke plasti državljanov, med katerimi so povečini tudi volilci, tisti, ki so volili za eno izmed treh strank koalicije. Kako hude utegnejo biti posledice, pa je bilo lepo razvidno na nedeljskih nadomestnih volitvah v Pisto-ji, kjer je levi tabor pridrl s svojim kandidatom kljub temu, da je desni-
čarski kandidat bil favorit za izvolitev. Volilna udeležba je bila resda manjša, toda pomemben je rezultat. Ta pa je nedvoumen. Varljivo bi bilo misliti, da bi sedanja koalicija bila poražena, če bi zdaj šli na volitve, vendar pa le moremo vzeti poraz v Pistoji kot znak, da se je nekaj le začelo krhati.
Slovensko-italijanski dialog napreduje, vendarle samo na tehnični ravni. Slovenska reakcija na rimska izzivanja (odločne Peterletove izjave na Dragi in v Vrhpolju) je presenetila Farnesino, ki se na mednarodni ravni čuti osamljeno zaradi brezobzirnega nasprotovanja Sloveniji oziroma njenemu vstopu v Evropsko unijo. Lahko bo napetost zdaj popustila, toda zunanje ministrstvo se čuti kot razgaljeno v svojih namerah, saj so vsi razumeli podeljevanje dvojnega državljanstva kot potezo, ki hoče spraviti v politične težave sosednjo vlado. Zdaj so torej na vrsti tehniki: mešana gospodarska komisija je komaj končala svoje delo, komisija za manjšinska vprašanja pa bo zasedala prvič v Rimu 19. septembra. Kaj je z Berlusconijevim vabilom Drnovšku za sestanek v vili Arcore, pa zaenkrat ne vemo nič.
40 let Slovenske kulturne akcije
4 • ~	o\//i ‘4
L . j::..:
drejka in Marjetka Dolinar. Predstavljen je bil tudi zbornik ob 40-Ietnici SKA; izdala ga je ta organizacija, uredili pa so ga France Papež, Marjan Eiletz in Stane Jerebič.
Na sobotnem programu je bil na vrsti pregled gledališke, glasbene in literarne dejavnosti. Zvečer se je še predstavil prirodoslovni odsek s predavanjem dr. Janeza Zorca, astronoma, ki deluje v francoskem državnem centru za znanstvene raziskave.
Gledališko dejavnost SKA je predstavila pevka, recitatorka in igralka Pavči Maček-Eiletz z referatom Lojzeta Rezlja Gledališki odsek Slovenske kulturne akcije skozi 40 let. Ta odsek SKA je bil ustanovljen 22. julija 1954 s sedežem v Slovenski hiši v Buenos Airesu. Med glavnimi režiserji sta izstopala Marjan Willen-part in Nikolaj Jeločnik.
Za repertoar gledališkega odseka pri SKA je bila značilna naslonjenost na izvirna besedila tamkajšnjih slovenskih književnikov, kot so med drugimi Joža Vombergar, Zorko Simčič, France Papež, Branko Rozman, Marko Kremžar, Max Osojnik in Mirko Kunčič.
Svetovno klasiko so prevajali oba Debeljaka, oče in sin, France Papež, Nikolaj Jeločnik, Branko Rozman, Majda Volovšek idr.
Dr. Edo Škulj je o glasbeni dejavnosti poudaril nekatere hvalevredne dosežke izseljenskih glasbenikov, posebno oratorij Irenej Friderik Baraga.
Literarno dejavnost je obdelala prof. dr. Helga Glušič; med drugim je govorila o tem, kaj je za predstavitev te literature že bilo storjenega in da se o nekaterih avtorjih že pripravljajo diplomske naloge. Predavateljica, specialistka za povojno literaturo, je na kratko izrisala lite-
Vzroki in ozadje odstopa predsednika Parlamenta Hermana Rigelnika
Sporočilo o odstopu in izjave na novinarski konferenci so bile preveč presenetljive, da bi lahko veljale za »trdega« človeka, kakršen je sedaj že bivši predsednik Državnega zbora Herman Rigelnik. »Življenje je prihajanje in odhajanje, dokler ne odideš za vedno. Tako razumem tudi svoje delo: prideš, opraviš in odideš s čim manj hrupa. Končujem torej delo, ki je zame predstavljalo življenjski izziv. Sicer pa ne maram politike.«
Lepe besede, ki bi zaradi svoje vsebine lahko bile tudi misli iz Biblije. Toda politika je preveč zapletena in odgovorna zadeva, da bi Rigelnikova obrazložitev lahklo bila prepričljiva. Bolj verjetno je mnenje političnih analitikov, med katerimi je npr. vodilni časnikar dnevnika DELO Danilo Slivnik, ki menijo, da je med vodilno trojko v slovenski politiki (to je med Milanom Kučanom, dr. Janezom Drnovškom in Hermanom Rigelnikom) prišlo do sporov ali povečanja napetosti pri določe-nju strategije prihodnje politične usmeritve Slovenije. Predsednik Državnega zbora je pri tem ostal osamljen in je zato moral oditi. Sedaj ni več pomembno, kakšna bo prihodnja politična usoda človeka, ki je slovel po svoji marljivosti, a tudi brezpogojni poslušnosti do svojih
nadrejenih v vrhovih prejšnje ali prenovljene partije oziroma do vodstva Liberalne demokracije Slovenije, torej do politične stranke, v katero je vstopil ob prevzemu visoke funkcije.
Za prihodnjo usmeritev in delovanje Državnega zbora (Parlamenta) je pomembno, kdo bo njegov novi predsednik. Zagotovo bo to predstavnik Liberalne demokracije ali pa človek iz stranke Slovenskih krščanskih demokratov. Ni verjetno, da bi odstop Hermana Rigelnika povzročil politično oziroma parlamentarno krizo, ki bi jo morali premostiti s predčasnimi splošnimi volitvami.
Nekateri opazovalci in poznavalci slovenskih političnih razmer menijo, da je Rigelnikov odstop tudi spodbudil stranko Slovenskih krščanskih demokratov, da ne bo podpisala sporazuma med strankami sredinske in desne politične usmeritve o skupnem nastopu na bližnjih občinskih volitvah. Stranka je trdno odločena ostati v vladi, zaradi česar bo nujno v opoziciji do drugih strank podpisnic omenjenega sporazuma, in se bo torej potegovala za glasove celotnega bloka sredinsko in desno usmerjenih strank. Sla po oblasti je očitno ponovno prevladala nad koristmi, ki bi jih ustanovitev novega DEMOSA prinesla državi in njeni demokraciji.	F.	Z.
Promocija Slovenije v svetu
rarne obraze pesnikov in pisateljev, večinoma iz emigrantskega vala po drugi svetovni vojni. Napovedala je tudi, da se v SAZU-ju pripravlja publikacija, delo več avtorjev, ki bo predstavilo temeljit izbor iz vse izseljenske literature.
V nedeljo se je praznovanje končalo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma s slavnostno akademijo. Pozdravili so jo dr. Peter Vencelj, državni sekretar za Slovence po svetu, Sergij Pelhan, minister za kulturo RS, Jože Strgar, župan mesta Ljubljana, Marjan Eiletz, predsednik SKA, in Boštjan Kocmur, predsednik Izseljenskega društva Slovenija v svetu. Sledili so samospevi v izvedbi pevcev iz Argentine Marka Bajuka, Veronike in Marka Finka v spremljavi Nataše Valant. Za sklep je zbor Consortium musicum iz Ljubljane pod taktirko dr. Mirka Cudermana, s solistoma Markom Finkom in Markom Bajukom ter recitatorjem Janezom Albrehtom uprizoril Geržiničev oratorij Irenej Friderik Baraga.
V ponedeljek je minister Sergij Pelhan povabil na ministrstvo predstavnike Slovenske kulturne akcije in Izseljenskega društva Slovenija v svetu. Minister Sergij Pelhan je dejal, da se ministrstvo za kulturo zaveda pomembne vloge, ki jo je SKA odi-
K svojevrstni in izvirni promociji Slovenije v Italiji sta v preteklih dneh prispevala dva športna dogodka: dvojni slovensko-italijanski nogometni dvoboj v Mariboru in Novi Gorici. Tako slovenska članska kot mlajša ekipa sta skozi preskušnjo šli brez poraza, česar si pred tekmo nihče ne bi upal resno napovedovati. Končno tudi v nogometu Slovenci nismo več tako nebogljeni! To je dalo
novega zagona tudi Florjančiču, ki igra v italijanski prvi ligi in ki je v nedeljo zabil kar dva gola. Slovenska nevarnost! Pa še en učinek športnega dogodka je koristen in blagodejen: pri imenu Nova Gorica je odpadel eksotični naglas, ki je približal Balkan na breg Soče, kar je našim sodržavljanom (zlasti še najbližjim) delo tako dobro pri srcu.
Naj živi vzhodni film
Naslednje leto teče stota oblet-nicca rojstva kinomatografije in vendar ostaja filmska umetnost poznana govorica sodobnega časa. Mnogi zahajamo redno v kino, še prej pa smo obdani s podobami prav vsak dan in kjerkoli. Če prisluhnemo lepim in prepričevalnim besedam živega človeka nekajkrat v tednu, se pa v naše bivanje prav vsak dan vsiljujejo in nas nagovarjajo televizija, podobe po cestah, revijah in časopisih itd. O njih, tako neposrednih in podobnih stvarnostih, nismo navajeni razmisliti. Naivnost. One govorijo oseben jezik, jezik njihovega stvaritelja, in nosijo njegovo misel. Akritično gledanje pomeni se prepuščati neznanemu vodstvu, razmišljujoč pristop pa nas more bogatiti.
Na Beneškem filmskem festiva-
grala v štiridesetih letih brez pomoči matične domovine, in da ceni njene dosežke v literaturi, likovni umetnosti in glasbi. S tem je slovenska država dala priznanje ustvarjalnemu delu SKA.
Boštjan Kocmur
lu so proglasili zmagovalca: makedonski film Milha Mančevskega »Pred dežjem« in »Naj živi ljubezen« Tajvanca Tsai Ming-lianga. Nagrade gredo torej na Vzhod: zahodni narodi odkrivajo izvirno življenje in čutenje ljudi, ki so jim bili do sedaj le površno poznani ali ujeti v predsodke. Mančevski prikazuje vsakdanjo morijo, ki se rojeva iz nasprotovanja med makedonskimi pravoslavci in albanskimi muslimani: v ozadju grozi balkanska vojna in kot pred grožnjo dežja in nevihte so duhovi vzburjeni. Tajvanec Tsai Ming-liang pa v svojem filmu brez besed, toda pozornem na najtanjše izraze notranjosti v dejanjih in na obrazih junakov, podoživlja razpoloženje praznine in ostre samote, ki ju je tajvanskim ljudem vsilil prehitri ekonomski napredek. Naslov »Naj živi ljubezen« je žalostna ironija.
Filma sta prvenca, toda stilno dovršeni deli dveh mladih in izredno občutljivih avtorjev. Zlata Leva sta priznanje njima in znamenje, da je njihovo pričevanje zadelo v živo.
DD
Kaospiloti
V Italiji so samovodeni centri (centri autogestiti) stara resničnost. Mladi zasedejo staro stavbo, kije nihče ne uporablja, in si jo pridobijo od občine s silo. Center tako postane njihovo zbirališče in kraj ustvarjanja, izražanja. 1/ stari Jugoslaviji so centri že zdavnaj obstajali, toda ustvarila in nadzorovala jih je Zveza socialistične mladine. Bili so torej pod strogo kontrolo. Prvi svobodni center v Sloveniji je skušal nastati, ko je ljubljanska mladina zasedla poslopja na Metelkovi.
Na Holandskem obstaja center, ki ga vodijo t.i. kaospiloti. Problem mladine je velika razširjenost mamil in veliko število zasvojenih. Mladi nimajo kam iti, nimajo kaj početi in mamilom je odprta pot. Kaospiloti so mladi, ki delujejo v tem centru. Vsak kaospilot zna nekaj tujih jezikov, malo računalništva, nekaj borbenih veščin, sploh pa je spreten v enem izmed športov in gotovo igra kak instrument. Kaospiloti nudijo mladim vse svoje znanje in jih zaposlijo ter jih tako rešijo mamil.
Všeč mi je ime, ki so si ga ti mladi zadali. Naše zamejstvo je zaenkrat še dokaj mirno, toda velika mesta so resničen kaos. Človek se v današnji družbi zares ne znajde več. Skoraj vse gotovosti so že padle. Študij in titula še ne zagotavljata mlademu delovnega mesta ali pa mu ga zagotavljata le za nekaj let, ko bo spet moral menjati ne samo delovno mesto, temveč tudi poklic. V morali vlada velika zmešnjava, vse je že dovoljeno in vse je tudi prepovedano. Homoseksualnost postaja v družbi normala, normalna spolnost pa postaja stvar belih vran. Politika doživlja velike preobrate in celo v civilizirani Evropi lahko pride do živalsko krvave vojne, kot jo imamo v Bosni. Tehnološkemu razvoju, ki je podrejen potrošniški miselnosti, je že skoraj nemogoče slediti. Čez par let bo Evropejec nosil slušalke, očala z ekranoma na očeh, ves bo oblečen v elektrode in s pomočjo računalnika se bo sprehajal po antičnem Rimu, po Sahari in po Marsu ali pa bo celo imel izredne spolne izkušnje z računalniško simuliranim bitjem. V Rimu postaja virtualna resničnost vse bolj del vsakdanjosti. Človek se spreminja iz dneva v dan. Nič ni več gotovo. Prejšnja trdna tla resničnosti so se spremenila v računalniško simulirana, lažna tla virtualne resničnosti. Gotovosti so skorajda izginile. Edino gotovost je filozof Heidegger izrekel v svojem zadnjem intervjuju: »Samo še Bog nas lahko reši.« Današnji človek je torej poklican pilotirati v kaosu. Mora pa poznati smer. Smer pa bo edina trdna točka, na katero se še lahko zanesemo: osebna vera.
Peter Stefanovič
V Assisiju skupna molitev za mir
Ko je bil v nedeljo, 11. septembra, sv. oče v Zagrebu in tam molil za mir, so bili v Assisiju zbrani zastopniki vseh velikih verstev sveta v skupni molitvi za mir.
Prišli so zastopniki vseh krščanskih cerkva (pravoslanih in protestantskih), muslimani, budisti, judje, hinduisti, predstavniki verstva šik iz Indije, šintoisti itd.
Tri dni je vsaka skupnost zase razmišljala o miru na svetu in molila v ta namen. Molitve za mir med narodi je torej veliko, diplomati in politiki pa so gluhi.
Iz Beneške Slovenije
Septembra se ob začetku novega šolskega leta začenjajo diskusije oz. razmišljanja o številu dijakov na slovenskih šolah, o nižanju le-tega, o demografskem padcu ter narodni zavesti in njeni sivi coni, ki se širi med mladino. S številkami pred očmi iščemo najsprejemljivejšo interpretacijo na ta temeljni problem za prihodnost slovenske manjšine, ki je navadno aktualen le septembra. Podatki, ki prihajajo iz Nadiških dolin, pa so razveseljivi. Ob splošnem padcu števila otrok na italijanskih osnovnih šolah oz. vrtcih se jih je v prvi razred dvojezične osnovne šole v Špe-tru vpisalo kar osemnajst, to je kar devet otrok več od prejšnjega leta. Podatki sicer še niso definitivni, toda osnovnošolcev je do sedaj sedeminpetdeset. Učenje slovenskega in italijanskega jezika ter angleščine v zadnjih letih prepričuje starše iz Nadiških dolin.
O prihodnosti Kanalske doline se je prejšnji teden govorilo v Bovcu, kjer se je zaključila prva poletna univerza pod geslom Evropa v regijah. Vodil jo je Andreas Moritsch z oddelka za zgodovino vzhodne in jugovzhodne Evrope na celovški univerzi. Sodelovalo ja petinštirideset študentov iz Avstrije, Italije in Slovenije. Zanimiva je bila predvsem zaključna okrogla miza, pri kateri je Rudi Bartoloth v imenu kulturnega društva Planika spregovoril o položaju v Kanalski dolini. Svojo pozornost je usmeril na odselitev slovenskih ljudi v Avstrijo in na po-
vojno priseljevanje v te kraje iz južnih delov italijanske države. Kar se tiče gospodarskih perspektiv, je njena prihodnost vezana na rast turizma. Danes gospodarstvo sloni na mali trgovini in kmetijstvu; ob vstopu Avstrije v Evroposko skupnost bo padlo število zaposlenih v carinskih in špediterskih službah.
Omenimo še posebni sejem, ki je potekal v Kozci. Zanimiva je bila razstava v prostorih vrtca: slike so predstavljale zgodovino vsake družine, ki živi v Kozci in bližnjih vaseh. Poleg plesa je za dobro voljo poskrbelo Beneško gledališče z igro Mož moje žene, tako da je bila slovenska beneška beseda še enkrat uradni gost na domačem sejmu.
Erika Jazbar
SSO podpira pobudo za ustanovitev Narodnega sveta Slovencev
V sredo, 7. septembra, se je v Gorici po poletnem premoru spet sestal Izvršni odbor SSO. Še posebej je obravnaval vprašanje ustanovitve širšega zamejskega organizma, ki bi povezoval vse slovenske komponente za skupno obrambo interesov slovenske manjšine v Italiji. Pred kratkim je ustanovitev Narodnega sveta Slovencev v Italiji predlagala Slovenska skupnost. Izvršni odbor SSO meni, da je ta pobuda zelo koristna in pozitivna, saj lahko okrepi enotnost slovenske manjšine v Italiji tako navznoter kot navzven. Zato iniciativo podpira načelno in dejansko.
bolj potrebna danes, ko smo v nelahkem političnem položaju, ki terja od vseh nas kar se da odločno in enotno stališče ter nastopanje za dosego skupnih narodnih interesov.
SSO ima vrsto načrtov za izvajanje svojega programa tako v krajšem kot srednjem roku. Začetek šolskega leta zahteva od odbora uresničitev že začetih pobud zlasti glede prevozov otrok v slovenske šole. Med drugimi dejavnostmi je tudi skrb za izdajo nekaterih publikacij: aktov lanskega simpozija o Evropi in manjšinah, zgodovinsko-glasbene zbirke o tolminskih puntih in raziskave o važnejši svetiščih ob mejah (ob slovensko-italijanski in slovensko-avstrijski). Letošnji pomembnejši jubileji bodo podčrtani tudi z ustreznimi prireditvami.
Taka pobuda je seveda še toliko SSO je poslala pozdravno pismo
KNJIŽNE NOVOSTI
Družbeni nauk Cerkve
Mohorjeva družba iz Celja je letos izdala v svoji zbirki, ki nosi naslov Teološki priročniki, imenitno knjigo Družbeni nauk Cerkve. Uredila sta jo in tekste prevedla izvedenca in profesorja teološke fakultete iz Ljubljane dr. Rafko Valenčič in dr. Janez Juhant. Lep in jedrnat uvod je napisal ljubljanski metropolit dr. Alojzij Šuštar, ki med drugim pravi tudi, da je zelo vesel, ker končno dobivamo v slovenskem jeziku knjigo, ki jo nujno potrebujejo predvsem duhovniki, sociologi,
ekonomisti in vsi tisti slovenski intelektualci, ki bi radi poglobili znanje in vedenje o tem, kaj in kako je v zadnjem stoletju katoliška Cerkev govorila o družbi in kakšne napotke je dajala vodilnim ljudem in vsem katoličanom, da bi vsaka človeška družba postala boljša in bolj vredna evangeljskega sporočila. Knjiga Družbeni nauk Cerkev je čudovito urejena in obsega kar 663 strani, izdana pa je v brošuri. Dr. Juhant in dr. Valenčič sta vanjo uvrstila vse pomembne cerkvene dokumente o katoliškem družbenem nauku zadnjih sto let. Po knjigi bo segel vsakdo, ki hoče zares vedeti, kaj je Cerkev ljudem svetovala in česa ne.
Splošno nepoznavanje katoliškega družbenega nauka je namreč največkrat krivo, da se o katoliški Cerkvi prevečkrat slabo govori. V knjigi je tudi imeniten uvod dr. Janeza Juhanta, ki v klenih besedah na kratko oriše katoliški družbni nauk zadnjih sto let; sledijo pomembnejši cerkveni dokumenti od okrožnice Rerum novarum papeža Leona XII. vse do zadnjih navodil, ki jih daje sodobni družbi sedanji papež Janez Pavel II.
Zares imenitna knjiga, po kateri bi morali večkrat segati vsi javni delavci in intelektualci, ki v sodobni pluralni slovenski družbi hočejo govoriti tudi o katoliški Cerkvi. Jurij Paljk
SKD v Kostanjevico za njihov 5. Tabor. Zavzemamo se za to, da bi Slovenski krščanski demokrati odločno podprli Slovence v Italiji v prizadevanjih za dosego pravic.
B
P
R
1
ALCI Š E JO
Koncerti v cerkvi
Pričenja se nova prosvetna sezona z nastopi v dvoranah in po cerkvah. Zato bi rad na nekaj opozoril.
Vsi koncerti in nastopi pevskih zborov niso vedno primerni za bogoslužne prostore kot so naše cerkve. V pretekli sezoni sem namreč opazil, da so pevski zbori ponekod nastopili s pesmimi, ki po vsebini nikakor niso spadale v cerkev. To je bogoslužni kraj, kraj božjega češčenja in s tabernakljem ter Najsvetejšim v njem. Pri koncertih v cerkvi bi tega značaja ne smeli prezreti, posebno še danes, ko imamo na razpolago prosvetne dvorane. Zato svetujem prirediteljem koncetov v cerkvi, nai pri izbiri pesmi za nastope v sakralnih prostorih upoštevajo, da ni vse primerno za take kraje.
Še nekaj: Pred nastopom v cerkvi naj se organizatorji pogovorijo z domačim župnikom ali še bolje z župnijskim pastoralnim svetom; koncerti v cerkvi naj bi bili skupna pobuda prosvetnega društva in domačega vernega občestva. Saj je želeti, da bi domače prosvetno društvo bilo vedno povezano tudi z domačo župnijo.
K. Humar
COOPERATIVO
ZADRUZNE KREDITNE BANKE FURLANIjE-JULIjSKE KRAJINE
Bili smo pozorni na uvajanje sprememb
Minilo je že stoletje, odkar se je začela naša zgodovina. Čas je hitro minil, ker smo vselej z navdušenjem delali za to, da bi vedno novim zahtevam zadostili z vedno novimi uslugami, ki temeljijo na učinkovitosti, dinamičnosti in razpoložljivosti. Dejansko smo uresničili to, kar želijo ljudje naših krajev. Ker smo vajeni uvajati novosti, smo se sedaj tako spremenili, da lahko vsem nudimo ugodnosti Zadružnega Kredita. Potem ko je preteklo stoletje, se ponašamo z živahnostjo, ki je lastna komaj rojeni ustanovi. Za skupni blagor bomo pritegnili vse k našemu načinu dela in skupnega življenja.
VČERAJ, KMEČKA IN OBRTNIŠKA HRANILNICA
Potrjeno, kar je bilo o spopadu med So Cerkev samo duhovniki in teologi? Teodozijem in Evgenijem že znanega
Z večdnevnim mednarodnim strokovno-znanstvenim posvetom o pomenu in drugih vidikih spopada med rimskim cesarjem Teodozijem in njegovim tekmecem, samozvancem Evgenijem, ki se je končal prejšnjo soboto, se je zaključilo obeleževanje 1600-letnice slovite bitke, ki presega zgodovino antičnega rimskega cesarstva, saj gre za po-membem mejnik v celotni zgodovini zahodnega sveta.
Dogodek opisuje kar štirinajst antičnih avtorjev (polovica med njimi je sodobnikov), na podlagi njihovih poročil pa vsaj petnajst srednjeveških piscev, tako bizantinskih kot zahodnih. Ti ocenjujejo bitko kot enega največjih dogodkov v antični zgodovini sploh.
Obeleževanje 1600-letnice omenjenega dogodka ni prineslo pomembnejših novih ugotovitev. O bitki ni materialnih dokazov, kot so izkopanine ali razne najdbe; arheologi pa z izkopavanji - tako je bilo rečeno na mednarodnem simpoziju, kije potekal v dvorcu Zemono pri Vipavi - tudi ne bodo nadaljevali. Zagotovo je pomembno to, da med strokovnjaki ni več različnih stališč ali celo polemik o prizorišču glavnine spopada (mišljen je drugi del bitke, 6. septembra leta 394). Zato velja za potrjeno mnenje zgodovinarja Otta von Sec-ka in avstro-ogrskega časnika Georga Veitha, ki izhaja iz leta 1913, da je bitka potekala na območju med Zemonom pri Vipavi in Vrhpoljem.
Zgodovinar prof. dr. Rajko Bratož lokacijo še bolj podrobno opisuje takole: »Bitka je potekala na ravnici, kije na severu omejena z Vrhpoljem in Budanjami, proti jugu pa se mimo dvorca oziroma griča Zemono razteza do reke Vipave.«
Namen in cilj obeleževanja 1600-letnice spopada na območju sedanje Zgornje Vipavske doline je bil predvsem zbrati čimveč gradiva in pričevanj o dogodku. Slovenci namreč malo vemo o zgodovini na našem ozemlju v starem veku in pozneje. Gre za skoraj 800 let dolgo obdobje, ki bi ga morale spoznati vsaj nove generacije v naši državi.
Med obeleževanjem bitke, ki je zvečine potekalo v tem mesecu, je bilo izdanih nekaj novih publikacij o omenjeni temi oziroma o preteklosti posameznih območij v Zgornji Vipavski dolini. Najpomembnejša je prav gotovo publikacija zgodovinarja in najboljšega slovenskega poznavalca starega veka, prof. dr. Rajka Bratoža O bitki pri Frigidu v izročilu antičnih in srednjevških avtorjev. Skladatelj Marjan Gabrijelčič je zložil izvirno skladbo AEOLUS. S tem je nekako na uradni ravni potrjena odločilna vloga, ki jo je imela vipavski burja pri zmagi cesarja Teodozija.
V Ajdovščini je izšel tudi nov vodnik o tem starem naselju (o Castri, kot se je Ajdovščina imenovala v antičnem obdobju). Na Hrušici pa so v prenovljenih prostorih nekdanje
To vprašanje mi je prišlo na misel, ko sem prejšnji teden po TV Slovenija gledal omizje, ki je bilo posvečeno problematiki verskega pouka v šoli. Na eni strani so bili minister za šolstvo Slavko Gaber, Spomenka Hribar in Marko Kerševan, na drugi pa teologi Borut Košir, Vinko Potočnik in Drago Ocvirk. Sestava omizja je zgovorno kazala, kako je v naši matični domovini še vedno razširjena miselnost, po kateri predstavljajo Cerkev in vernike samo duhovniki in teologi. Je že tako namreč, da se v debatah o verski in cerkveni problematiki v slovenskih medijih (predvsem po televiziji) na eni strani znajdejo določeni laicistič-no usmerjeni intelektualci kot npr. Spomenka Hribar, (ki, dovolite, prihaja na take debate kot naročena), na drugi pa priznani teologi in cerkveni dostojanstveniki. Katoliških laikov ni, še manj pa kakih predstavnikov tistih staršev, ki bi hoteli, da bi njihovi otroci v šoli obiskovali tudi verouk. Na ta način se
gozdarske šole oziroma poštne postaje, kjer je bilo tudi zbirališče Teo-dozijeve vojske, uredili stalno arheološko zbirko. Kmalu jo bo Goriški muzej uredil tudi v Ajdovščini.
Obeleževanje bitke za prevlado v rimskem cesarstvu bo morda povzročilo tudi razne kritične odzive. Prvo tako mnenje prihaja od dr. Branka Marušiča, zgodovinarja iz Nove Gorice. V nekem zapisu je opozoril, »da je krščanstvo nedvo-
- nehote ali hote? - ustvari med občinstvom vtis, da je razpravljanje o teh zadevah le stvar peščice intelektualcev ter da je Cerkev v svojem boju osamljena.
Morda je to samo moj vtis. A nekega dne - vedno v preteklem tednu
- sem gledal tudi oddajo Speciale TG1 po prvi italijanski televizijski mreži, ki je bila posvečena preloženemu papeževemu obisku Sarajeva. Med gosti ni bilo nobene posvečene osebe, med drugimi pa so bili prisotni urednik TG1 Mitja Volčič, časnikar Vittorio Citterich, tajnik Italijanske ljudske stranke Rocco Buttiglione, bivši veleposlanik Sergio Romano in drugi. Tudi v oddaji Studio aperto po privatni mreži Italia 1 je bil prisoten kot gost katoliški izobraženec Sergio Quinzio.
Ne glede na vsebimo in kvaliteto obeh oddaj se mi zdi, da je med Slovenijo in Italijo precejšnja razlika v teži, ki se jo daje krščanskim laikom, ki so med drugim v Cerkvi velika večina. Če se za trenutek ustavimo na
mno temelj nove človeške civilizacije, toda ne bi smeli pozabiti, da se je omenjena civilizacija ustvarjala tudi na globokem izročilu drugih kultur, ki so dolga stoletja oplajale in obvladovale v prvi vrsti Sredozemlje. Bitka v Zgornji Vipavski dolini je pri tem pomemben mejnik, vendar naj vsako dejanje sloni na dokazih in ne na izmišljotinah ter pobožnih željah.«
M.D.
našem koncu, vidimo, da med predavatelji letošnje Drage ni bilo teologa, čeprav sta bili kar dve predavanji osredotočeni na problematiko krščanstva in slovenstva oz. na vprašanje formacije slovenskega kristjana danes. Predavatelja sta bila namreč arheolog Stane Gabrovec in slikar Lojze Čemažar. Dobro bi torej bilo, ko bi v naši matični domovini slišali tudi glas kakega krščanskega laika, ki bi po svoje prispeval k postopni odpravi mentalitete, po kateri so Cerkev samo duhovniki in teologi, ne pa tudi širše krščansko občestvo, ki stoji za njimi.
Ivan Žerjal
Magris odstopa
Tržaški senator Claudio Magris namerava odstopiti zaradi težke in dolgotrajne bolezni v družini, ki mu onemogoča, da bi normalno opravljal svojo senatorsko funkcijo. Kot znano, je bil Magris na zadnjih parlamentarnih volitvah izvoljen v rimski senat kot predstavnik tistega dela Trsta, ki se ima za odprtejšega od tradicionalnih liberalno-nacionalnih krogov. (Sicer je Magris nastopil kot naodvisen kandidat, op. p.)
Vest o nameravanem odstopu tržaškega senatorja, ki je tudi znan germanist in eden vidnejših predstavnikov tržaške kulturne srenje, je povzročila vrsto reakcij in pozivov s strani slovenskih in italijanskih kulturnih ter družbenopolitičnih organizacij in posameznikov, naj se premisli.
7
a (far
" JŠkM?
Zelo pozorni bomo na tradicijo
Odslej se bomo se odzivali na zahteve družine, kmetijstva in obrtništva. Prav tako se bomo odzivali na zahteve trgovine, industrije in katerega koli drugega področja gospodarskega življenja. Krajevni skupnosti bomo dali na razpolago ves pridobljeni dobiček, ki bo izhajal iz naših novih dejavnosti, ki jih bomo opravljali na ze ustaljen način tako, da bomo dajali prednost odnosom med osebami. Vasa banka siri svojo prisotnost na gospodarstvo, kot zahteva trg oziroma tako, kot vi želite, za skupni blagor ob spostovanju tradicije.
DANES, KREDITNA ZADRUZNA BANKA
V
Razstava del Avgusta Černigoja v Gradišču
V petek, 9. septembra, so v Špacapanovi galeriji v Gradišču ob Šoci otvorili antološko razstavo del velikega slovenskega slikarja Avgusta Černigoja. Prirejajo uprava pokrajinskih muzejev v sodelovanju z goriško pokrajino. Na razstavi je predstavljenih čez sto umetnikovih del, med katerimi mnoga še niso bila razstavljena. Razstava bo odprta dva meseca vsak dan razen ponedeljka od 10.30 do 12.30 in od 15. do 18. ure.
O tem pomembnem kulturnem dogodku bomo podrobneje še poročali.
Na sliki prizor ob otvoritvi razstave, (foto Studio Reportage)
Srečanje sovodenjskih krvodajalcev
v
v Standrežu
V nedeljo, 11. septembra, je bilo v dopoldanskih urah kar živo na glavnem štandreškem trgu pred cerkvijo, kjer so imeli svoje redno srečanje krvodajalci sovodenjske sekcije, ki šteje nad sto članov in ki ima v svojih vrstah tudi krvodajalce iz Štandreža. Prisotne so bile delegacije krvodajalcev iz goriške pokrajine in občinskih služb rdečega križa ter krvodajalcev iz Slovenije, s katerimi ima sovodenjska sekcija zelo dobre stike in z njimi sodeluje. Srečanje so začeli s polaganjem venca na spomenik, godba krvodajalcev iz Vileš pa je na trgu zaigrala nekaj skladb.
Slovesno sveto mašo je daroval domači župnik Bolčina, ki se je v nagovoru zaustavil pri plemenitosti in duhovni vsebini dejanj tistih, ki prostovoljno darujejo najžlahtnejši del telesa v korist bližnjega. Slovesnost je obogatilo mogočno petje domačega cerkvenega pevskega zbora, za katerega skrbita Ticijana in Silvan Zavadlav. Po sv. maši je sledilo v župnijski dvorani Anton Gregorčič podeljevanje priznanj članom, ki so se posebno izkazali z večkratnim darovanjem krvi. Naj omenimo Maria
sAvoeu*
Menisa, ki je stegnil roko že 55-krat, in zakonca Devetak z Vrha, ki sta darovala kri 35-krat.
V dvorani so slovesnost otvorili štandreški otroci, ki so pod vodstvom Kristine Marušič in Elde Nanut zapeli nekaj pesmi. Sledili so priložnostni govori in pozdravi delegacij. Srečanje je sklenil predsednik Branko Černič. Za številne prisotne je sledila v župnijskem parku prijetna družabnost.
Violinski natečaj Lipizer
Prejšnjo soboto se je z otvoritvijo v Kulturnem domu začel 13. Mednarodni violinski natečaj, ki ga prireja goriško kulturno združenje R. Lipizer, član Združenja mednarodnih glasbenih natečajev iz Ženeve. Gre za pobudo, ki postaja zaradi svojih razsežnosti in zaradi sodelovanja priznanih svetovnih glasbenih mojstrov vedno bolj kvalitetna. Nastala je v spomin na Rodolfa Lipizerja (1895-1974), priznanega in verjetno še premalo poznanega violinista in pedagoga dunajsko-italijanske glasbene šole, goriškega rojaka. Letos bo pred strogo mednarodno žirijo tekmovalo kakih 40 mladih (od 16. do 34. leta) violinistov iz 30 različnih držav. V nedeljo, 18.9., bo zvečer nagrajevanje in ob 21. uri koncert lavreatov z moldavskim filharmoničnim orkestrom.
V okviru natečaja je tudi letos - že dvanajstič po vrsti - stekel tudi štu-
dijski seminar o violini. Tema letošnjega srečanja je vpliv narodne glasbe na violinske skladbe.
Zamenjave dušnih pastirjev v Gorici
Don Duilio Nardin, do sedaj župnik na Malih Rojcah (Campagnuz-za), je prevzel župnijo Fogliano-Redipuglia. Salezijanec don Giuseppe Bordignor je pustil župnijo na Placuti in gre drugam; na njegovo mesto je prišel kot predstojnik salezijancev v Gorici don Piero Bison. Salezijanci vodijo v Gorici poleg zavoda v ul. Don Bosco še župnijo sv. Jožefa Delavca v Stražicah, župnijo sv. Vida na Placuti in sv. Pi-ja X. onstran pevmskega mosta.
Podgora: začetek dejavnosti v novi sezoni
Društvo Podgora je že pričelo z aktivnostmi. Kot smo že poročali, je v hiši Natka Antoniča gostilo delegacijo Mestnih redarjev iz Beljaka in z njimi navezalo prijateljske stike, ki bodo v bližnji bodočnosti gotovo pokazali sadove.
V nedeljo, 21. avgusta, pa je društvo priredilo izlet v Avstrijo za člane in prijatelje. Odpotovali smo z avtobusom ob sedmih zjutraj in bili ob 9.30 že ob Vrbskem jezeru. Tam smo se vkrcali na trajekt za Celovec. Ob pogledu na prelepo pokrajino in jezersko gladino se je družba razživela. Svoje je doprinesel tudi glasbeni ansambel Vesela klapa, katerega zvoki so se razlegali daleč po jezeru.
Po postanku v Celovu smo z avtobusom šli v vas Rute, kjer nas je čakalo kosilo na kmečkem turizmu g. Ravnjaka. Po obilni postrežbi je organizem vsakega udeleženca potreboval sprehod. Po 20-minutni pešpoti po gozdu smo dospeli do gostilne pri Mežnarju in se tam ob zvokih ansambla, ki nas je spremljal, po domače poveselili in dodobra razigrali. Prehitro je potekel čas in treba je bilo znova sesti v avtobus ter se obrniti proti domu, kamor smo se vrnili res zadovoljni nad uspelim izletom, ki mu je seveda botrovalo tudi lepo vreme.
Od zaključku tega poročila naj povemo, da je naš pevski zbor že pričel z vajami, saj bo letošnja Cecilijanka bolj zgodaj kot po navadi. Na programu imamo nove pesmi, ki bi jih radi občinstvu poklonili v čim popolnejši in prijetnejši obliki.
N.A.
Čestitke
Gorica: Eleni in Luki čestitajo go-riški prijatelji ter jima želijo obilo sreče in ljubezni.
* * *
Doberdob: Hilariju in Suzani želimo, da bi se dolgo osrečevala! Kolegi, prijatelji in učenci SCGVK
' >J\J
OOKIZIA
MB H e
30 let goriških skavtov
Julijanom Čaudkom
Skupina nastopajočih violinistov (foto studio Reportage)
Pogovor z načelnikom
V nedeljo, 18. septembra, bodo goriški skavti praznovali 30-letnico svojega obstoja. Skavtizem ima veliko zaslug pri vzgoji zamejske mladine, zato smo se pogovorili z načelnikom goriške organizacije.
V tridesetih letih obstoja je skavtizem na Goriškem imel svoj specifični vzgojni pomen. V tem razdobju pa so se kulturne in družbene razmere v naših krajih radikalno spremenile. Danes imajo otroci in mladi tisoč stvari, med katerimi izbirajo. Zakaj je skavtizem še vedno aktualen?
Vprašanje je, kaj pojmujemo danes pod besedo »aktualno« in kaj pod besedo »skavtizem«. Prav zaradi radikalnih sprememb v družbi in kulturi so razni pojmi, med katerimi tudi »aktualnost« in »skavtizem«, postali precej nejasni in podvrženi individualni interpretaciji. »Aktualnost« označuje lahko življenje po modi ali pa je lahko danes aktualen tisti, ki gre proti toku. Ravno tako je s skavtizmom: nekdo ga pojmuje kot gibanje, drugi kot organizacijo, tretji kot zabavo, četrti kot pustolovščino. Ni pa točne in ob-čeveljavne definicije, ki bi veljala za vse. Kaj narediti? Možni sta dve poti. Ali bo »aktualni skavtizem« zmeraj bolj izražal individualno interpretacijo voditelja, roverja in popotnice, izvidnika in vodnice, (kar pa vodi v poplitvitev, razcefranost in konec) ali pa se bo skavtizem zopet vrnil h koreninam, k začetnim vrednotam, vzgojnim ciljem in predlogom ter tako ohranil svojo »aktualnost«, ker bo znal posredovati vrednote, ki so življenjske, večne in ki jih čas in svet vsebinsko ne moreta izprazniti.
Na katerih smernicah temelji vaš vzgojni načrt?
Vzgojni načrt, ki smo ga sestavili za petletje 1990-1995, je pomemben, ker daje vsem dejavnostim, ki potekajo znotraj treh starostnih vej (VV od 8. do 10. leta, IV od 11. do 16. leta, RP od 17. do 21. leta), en sam cilj; gre za vzgojo v človeka odhoda. Prej pa bi rad obrazložil, kako je prišlo do tega. Skavtska organizacija na Goriškem se je v drugi polovici osemdesetih let znašla pred pomembnim vprašanjem glede lastne identitete. Kdo smo? Kje smo? Kam gremo? Ta vprašanja so postala temelj, na katerem se je osnovala »nova pot«. Konkretni sad te poti je prav vzgojni načrt. Omenjena vprašanja so znotraj takratne skupnosti voditeljev odkrila pomembno vlogo voditeljstva pri skavtih. Kdo je sploh skavtski voditelj? S čim vzgaja? Iz tega je izšla potreba, da se kot voditelji formiramo na dveh področjih: duhovnem in vzgojnem. Nadaljnje spoznanje je bilo v tem, da je skavtizem najprej način življenja, ki temelji na štirih temeljnih odnosih: do Kristusa, do samega sebe, do bližnjih in do narave; in kot tak je predlog, ne pa absolutna resnica. Končna faza je bil ravno vzgojni načrt, prvi v tridesetih letih obstoja organizacije. Njegova vsebina z raznimi vzgojnimi cilji, podcilji in sredstvi je slonela na treh smernicah, ki se na koncu skavtske poti konkretizirajo v treh temeljnih izbirah. Te smernice so krščanska vera kot oseben odnos s Kristusom, skavtizem kot način življenja in poslanstvo v
družbi, kot konkretizacija vzgojne poti in osebna poklicanost.
Katere so največje težave, s katerimi se soočate pri vzgojnem delu?
Težav je pri delu veliko in so različne. Prva — samo po vrstnem redu —, je gotovo obširna paleta možnosti udejstvovanja mladih danes. Večkrat se znajdemo pred otrokom ali mladim, ki ima zraven šole še študij tujega jezika, igra na kakšen instrument, vadi šport in še kaj, tako da se resnično sprašujemo, če je v takih primerih sploh koristno otroka »obtežiti« še s skavtizmom. Po drugi strani pa bo imel on sam skavtizem zmeraj kot eno izmed dejavnosti, ne pa kot način življenja. Druga težava je v formaciji osebe voditelja. Skavtski voditelji so namreč razmeroma mladi fantje in dekleta, ki so se za to službo odločili, ker so prepoznali skavtizem kot celostno in življenjsko izkušnjo, ki jo želijo posredovati mlajšim. So pa skoraj vsi še študentje, kar pomeni, da morajo svoje voditeljstvo usklajevati s štu-dijem m izpiti, Kar pa je pomembnejše. Zadnja težava obstaja v tem, da se skavtizma v glavnem ne razume v njegovi pravi podobi in pomenu. Gre za vzgojno pot, za čas in prostor, v katerih se fant ali dekle osebno formirata. Kaj to pomeni? Od otroških let dalje začne združevati vse svoje talente in omejenosti v eno samo celoto, jo sprejema in z njo stopi na pot odraslega moža ali žene.
Za geslo letošnjega praznovanja ste izbrali moto Enkrat skavt, vedno skavt. Zakaj želite vse skavte spomniti na to?
Rad bi pojasnil binom enkrat-vedno. Geslo samo pripada ustanovitelju skavtizma Badenu-Powell-u. Z njim želimo opozoriti na čudovito skrivnost krščanstva, ki jo skavtizem še posebej podčrtuje. To, da se trenutki, ki jih zaživiš v polnosti in v ljubezni, trenutki večnosti. Naj bodo trenutki veselja in sreče ali žalosti in trpljenja, so enkratni in ostanejo kot kamen mejnik na življenjski poti. Tako je mogoče skavtizem doživeti izkustveno, kar je tudi prava podoba tega načina življenja, ne pa idealistično ali zgolj aktivistično. Prepričan sem, da nekdo, ki je bil skavt, ohranja v sebi trenutke celostnih izkustev, čeprav živi razpuščeno in posvetno. Prav ti trenutki mu bodo uteha, ko bo v njih zopet odkril isti okus kot tedaj, ko jih je prvič doživel.
Pogovarjal se je Damjan Hlede
MASE NA SV. GORI
Ob nedeljah in praznikih: ob 8., 10. in 16. uri.
Ob delavnikih: ob 8. in 16. uri.
46. Marijanski shod: Marija v slovenski družim utrditi ie treba predvsem to, kar je že doseženo
Mo Or^inaVi c« \e>	Ifl	v	711.	V	*■	'V
Na Opčinah se je ob 15.30 v župnijski cerkvi sv. Jerneja zbralo veliko število vernikov, ki so se v skupni molitvi pripravili na obhajanje 46. Marijanskega shoda. Ob vodilnih mislih iz papeževega pastoralnega pisma družinam, ki sta jih posredovala mlada zakonca Marija in Igor Košuta, smo v molitvi rožnega venca in ob Marijinih pesmih molili za družine, iz katerih izhajamo, za družine, v katerih živimo, in tudi za družine, ki jih ni bilo z nami, pa sestavljajo našo tržaško slovensko skupnost.
Po skupni molitvi se je po openskih ulicah razvila procesija s kipom fatimske Matere božje. Procesije se je udeležilo več kot petsto ljudi. Sodelovali so številni skavti in skavtinje, veliko je bilo narodnih noš, redovnih sester in duhovnikov. Ob pritrkavanju zvonov se je dolga procesija končala za opensko cerkvijo, kjer je sledila sv. maša na odprtem. Vodil jo je profesor šentviške škofijske gimnazije in do nedavnega tajnik ljubljanskega metropolita dr. Alojzija Šuštarja, g. Tone Jamnik. V svojem nagovoru je poudaril, da mora vsaka družina prehoditi pot vere, ki jo je prehodila Marija od oznanjenja do Kalvarije.
Da bi lahko malo zaslutili utrip pomembnega marijanskega srečanja, ki je imel letos že drugo leto tudi bogato tridnevno pripravo, vam posredujemo uvodne besede, ki jih je pri maši spregovoril openski župnik dr. Zvone Štrubelj:
Pogovor s predsednico Sklada Mitja Cuk Jelko Cvelbar
salezijanski misijonar na Kosovu in v Črni gori g. Tone Maroša orisal pomembnost sprave in odpuščanja: Marija nas vodi k odpuščanju. V soboto zvečer smo se v velikem številu zbrali v naši župnijski cerkvi pri mladinski maši in ob temi Marija na poti z mladimi. Ob ustvarjalni besedi skladatelja Ivana Florjanca in svežih, lepo izoblikovanih glasovih mladih pevcev Vesele pomladi smo doživljali toplino materinske navzočnosti. Danes, dragi verniki, pa želimo s procesijo in slovesno mašo na odprtem javno izpovedati, da smo Marijini in da nas ona kot Mati Cerkve vodi k svojemu Sinu in našemu bratu in Odrešeniku Jezusu Kristusu.«
ej
Sklad Mitja Čuk praznuje letos 15. obletnico svojega obstoja in delovanja. Odgovorni pri Skladu so zato priredili vrsto manifestacij, ki so potekale v drugi polovici avgusta v šotoru v parku Finžgarjevega doma na Opčinah pod skupnim imenovalcem Dnevi Sklada Mitja Čuk. O slednjih, pa tudi o drugih pobudah in delovanju Sklada, smo se pogovorili z njegovo predsednico Jelko Cvelbar.
15 let je dolga doba. Če se ozrete nazaj na prehojeno pot, kakšni vtisi Vam prihajajo na površje? Kaj je bilo narejenega in kaj je treba še narediti?
V 15 letih je bilo prav gotovo veliko naporov, vloženih v delovanje Sklada Mitja Čuk. Koliko so se ti napori obrestovali, lahko veš samo te- ■ daj, ko vidiš recimo nasmešek prizadetega, ki te spozna, ki je zadovoljen, da gre lahko v družbi v kavarno, v kino, da ima občasno koga, ki ga pelje v gledališče, na sprehod ali kakorkoli. To so majhna zadovoljstva, ki pa — če jih gledamo tako zelo človeško — ti dajejo misliti in ti dajejo tudi tisto zadoščenje, ki je potrebno zato, da zbereš pogum za naprej.
Veliko bo treba še narediti. Pri delovanju Sklada M. Čuk ne pridejo v poštev samo prizadeti. Veliko je potrebnega dela, da bi vsi otroci, posebej slovenski otroci v deželi Furlaniji-Julijski Krajini imeli tisto, kar jim gre. Spremembe v družbi vplivajo tudi na spremembe v družini ali pa obratno in veliko otrok nima tistega zadovoljstva, tistega razumevanja, tiste potrebne nege tako v družini kot v širšem okolju ali pa tudi v šoli. Tukaj skuša Sklad Mitja Čuk nadomestiti, nadoknaditi, zapirati tiste vrzeli, ki se odpirajo v vzgoji ali celo samo v družbi.
Dnevi Sklada Mitja Čuk so za nami. Kako bi ocenili njihov potek? Katera točka je bila po Vašem mnenju najbolj pomembna?
Dnevi Sklada Mitja Čuk so bili namenjeni 15-letnici Sklada. Skladje, kakor je že znano, nastal leta 1979. Že vnaprej smo se zavedali, da čas ne bo najprimernejši. Kakor že rečeno, so bile okoliščine pač take, da smo morali izbrati ta čas, in reči moramo, da je bil obisk glede na vse te težave, ki smo jih že predvidevali, kar zadovoljiv. Mislim, daje tudi naša ponudba bila pestra in zdi se mi, da so bila zelo pomembna taka srečanja, kot sta bili obe okrogli mizi. Prva je bila o boju proti mamilom — mi smo imeli oz. imamo probleme na naših slovenskih šolah, za katere nekateri vedo, drugi si zatiskajo oči, da jih še ni, kakor da to ni naš problem. V resnici pa je: tukaj smo pogrešali tako dijake kot profesorje in tudi starše, ki bi jim taka okrogla miza lahko veliko pomenila. Druga okrogla miza je bila o boju proti kajenju in alkoholizmu, ki ju imamo za manjši razvadi, a ki sta tesno povezani z zasvojenostjo in kasneje v skrajni meri tudi z mamilom.
No, druge stvari so bile tudi kulturnega značaja. Veliko pomembnosti smo dali koncertom: imeli smo koncert vokalne skupine Krila iz Ljubljane, ki vedno žanje velik uspeh; imeli smo klavirski recital Tamare Ražem in Aljoše Starca, ki sta pri nas precej znana pianista, da
ne govorimo o kitaristu Marku Feriju in flavtistu Ettoru Michelazziju, ki sta imela za poslušalce užitka poln koncert. Na praznovanju sv. Jerneja sta nastopila na novo formirani Tržaški oktet in harmonikar Aleksander Ipavec. Med kulturne manifestacije naših dnevov moramo uvrstiti tudi odprtje razstave Ilustracije za otroke Jasne Merku in še marsikaj drugega (npr. predstavi Uporni plameni in Hruške gor, hruške dol, lepljenko Jen še smua lete, predstavitev zgibanke Pomagajmo otrokom itd.).
Poleg tega smo skušali tudi priti naproti mladim z nekaj večeri, ki so bili njim namenjeni, kot večer z disc-jockeyem ali večer z ansamblom Status Symbol, ki je v tem trenutku mladini zelo priljubljen. Z že omenjenim praznovanjem sv. Jerneja smo se hoteli približati tudi starejšim, predvsem pa je bil naš namen ta, da bi tudi tisti ljudje, ki ne poznajo Sklada Mitja Čuk, imeli priložnost, da se z nami srečajo, da vidijo, kaj delamo.
V ta namen je bila zelo pomembna razstava o delovanju Sklada, pa tudi razstava vseh ročnih del oz. manjših uporabnih del, ki jih opravlja vzgojno-zaposlitveno središče Mitja Čuk. Poleg tega smo prikazovali film o delovanju Sklada in diapozitive o vzgajanju oz. o vzgojiteljskem delu v vzgojno-zaposlitvenem središču, kar se mi zdi, da je izredno pomembno zato, da navežeš stike in da tudi tisti ljudje, ki nimajo potrebe se srečevati s prizadetimi, vedo, za kaj gre, in da vidijo vsaj delček tistega, kar vzgojitelji delajo.
Zaključilo se je tudi Vaše tradicionalno poletno središče. Bi za naše bralce podali kratko obnovo njegovega poteka?
Poletno središče je pokazalo na realnost, ki je v začetku, ko je Sklad nastajal, še nismo poznali. Takrat je bila velika potreba po poletnem središču. Na Goriškem so središče že imeli v Dijaškem domu, a so z njim prenehali. Na Tržaškem ni bilo nikogar, ki bi organiziral poletno središče. S tem je začel Sklad Mitja Čuk.
V tistih časih — do lanskega leta — smo imeli do 120 vpisov otrok. Letos se je pokazala drugačna realnost, vpisanih je bilo približno 60 otrok. Ko pa se vprašaš o vzroku takega upada in če malo prelistavaš časopise, ugotoviš, da imajo vsa kulturna
društva, vsa športna društva, vsi dijaški domovi in še kake druge ustanove poletna središča ali pa tečaj za košarko ali odbojko in druge podobne dejavnosti. Vse to je prav in lepo, škoda je le, da se ne koordiniramo in da se ne organiziramo tako, da bi zapolnili celoten poletni čas. Mislim, da bi bilo že enkrat dobro, ko bi se zamislili in se odgovorni srečali ter začeli usklajevati svoje delo ne zaradi nas, ampak zaradi otrok.
Bi nam za konec lahko zaupali kak načrt oz. kako željo za bodočnost?
Želja je veliko. Načrti gredo predvsem v to smer, da bi utrdili tisto, kar smo dosegli. Z velikim naporom smo si odkupili sedež, ki pa je sedaj praktično neuporaben. Če ne bomo od nekod dobili vsaj tretjine tistega potrebnega denarja za popravilo in če ne bomo obnovili in popravili novega sedeža, bo naša usoda pač ta, kakršna je sedaj; to je, da bomo morali prostore, ki so potrebni za dejavnosti, najeti. To pa bo prineslo dodatne stroške. Sedaj je namreč tako: imamo svoj sedež, ki ga ne moremo uporabljati. Smo v najemu, zato da imamo lahko svoj urad, svetovalnico in popoldanske pošolske dejavnosti; istočasno plačujemo manjši pavšal osnovni šoli na Colu, da se tam lahko odvijajo dejavnosti vzgojno-zaposlitvenega središča. To za nekaj časa lahko gre, ni pa predvideno za naprej. Zato je naš načrt ta, da utrdimo tiste dejavnosti, ki jih že imamo, da bo lahko delovalo vzgojno-zaposlitveno središče, da bo na trdnih nogah postavljeno delovanje pošolskih dejavnosti, da bomo lahko imeli poletno središče.
To so pač tisti načrti, ki jih imamo sedaj. O dolgoročnejših pa spričo tega, da danes še ne vemo, če bomo dobili prispevke na podlagi zakona za ustanove, ki se ukvarjajo s prizadetimi, ko ne vemo, če bomo kaj dobili na podlagi zakona za obmejna področja in ko nismo še dobili prispevkov niti za dve leti nazaj po zakonu za obmejna področja, je malo težko govoriti o večjih načrtih, idejah in željah.
Hvala za pogovor.
Pogovarjal se je Ivan Žerjal
ŠKEDENJSKI PEVSKI ZBOR išče nove člane. Za informacije se obrnite na tel. štev. 824851 ali pa v Dom Jakoba Ukmarja ob petkih in torkih.
»Zbrani smo na 46. Marijanskem
shodu, ki ima v mednarodnem letu
družine naslov: Marija v slovenski družini. Verjetno je težko najti slovensko družino, ki v svojem stanovanju nima vsaj ene Marijine podobe. V srcu slovenskega vernika je Marija zapisana z velikimi črkami. O tem nam govorijo ljudske Marijine pesmi, pomembna Marijina svetišča in božje poti na Slovenskem. Danes pred procesijo smo molili, da bi bila Marijina navzočnost živa in dejavna tudi v mlajših družinah. Na ta shod pa smo se že tri dni pripravljali s posebnim duhovnim programom. V četrtek, na praznik Marijinega rojstva, smo se zbrali k bogoslužju na temo: Slovenski romar k Mariji. G. Franci Petrič, urednik Družine, nam je na izviren način prikazal podobo slovenskega romarja k Mariji. V petek zvečer nam je
Nova sezona SSG
Upravni svet Slovenskega stalnega gledališča v Trstu je na svoji seji v sredo, 7. t.m., s soglasjem članov nadzornega odbora sklenil, da bo nova redna sezona trajala od 15. septembra do 15. maja 1995.
O morebitni poletni sezoni pa bo razpravljal šele potem, ko bo znano, s kolikšnimi sredstvi lahko računa in kdaj. Do tega dne so bili zadnji redni mesečni prejemki v SSG izplačani za mesec april, saj precejšnji del prispevkov javnih ustanov še za lansko leto ni bil nakazan.
Pred začetkom seje so člani upravnega sveta počastili spomin igralke Leli Nakrstove, ki ji bo gledališče ob začetku sezone posvetilo poseben večer.
V
Se o kapelici pri Lajnarjih nad Rojanom
Šele za to številko lista imamo na voljo fotografijo, ki kaže, kako je bilo ob praznovanju 40-letnice v nedeljo, 4. septembra, pozno popoldne. Praznovanje je privabilo tudi ljudi, ki so se v preteklih desetletjih preselili v druge dele mesta. Skupaj so obujali spomine in doživljali lepoto prijateljskega srečanja.
Posnetek z otvoritve razstave Jasne Merku, ki je bila v sklopu Dnevov Sklada Mitja Čuk (foto Kroma)
Spomini z letošnjih počitnic
14. avgusta je bila v Preserjah pri Lukovici Mednarodna kmečka olimpia-da 1994. Zvrstile so se razne tekme v kmečkih delih. Udeležili sta se je skupini iz Koroške in Trsta, in sicer iz Repna, ki so prišli enajsti.
Literarni
natečaj
Mladike
/. Revija Mladika razpisuje XXIII. nagradni literarni natečaj za izvirno še neobjavljeno črtico, novelo ali ciklus pesmi.
2. Rokopise je treba poslati v dveh čitljivo pretipkanih izvodih (format A4) do 31. decembra 1994 na naslov MLADIKA, ulica Doni-zetti 3, 34133 TRST. Rokopisi morajo biti opremljeni samo z geslom ali šifro. Točni podatki o avtorju in naslov naj bodo v zaprti kuverti, opremljeni z istim geslom ali šifro. Teksti v prozi naj ne presegajo deset tipkanih strani, ciklusi poezije pa naj predstavljajo samo izbor najboljših pesmi (največ deset).
3. Ocenjevalno komisijo sestavljajo univ. profesor in kritik Martin Jevnikar, pisatelj Alojz Rebula, prevajalki in kritičarki prof. Diomira Fabjan-Bajc in prof. Ester Sferco ter odgovorni urednik revije Marij Maver. Mnenje komisije je dokončno.
4. Na razpolago so sledeče nagrade: za črtico ali novelo:
prva nagrada 300.000 lir, druga nagrada 200.000 lir, tretja nagrada 100.000 lir; za pesem ali ciklus pesmi: prva nagrada 150.000 lir, druga nagrada 100.000 lir, tretja nagrada 50.000 lir.
5. Izid natečaja, ki je odprt vsem, ne glede na bivališče, bo razglašen ob slovenskem kulturnem prazniku - Prešernovem dnevu - na javni prireditvi in po časopisju.
Vsi teksti ostanejo v lasti Mladike. Nagrajena dela bodo objavljena v letniku 1995. Objavljena bodo lahko tudi nenagrajena dela, za katera bo komisija mnenja, da so primerna za objavo.
Rokopise je treba poslati do 31. decembra letos!
Fotografski natečaj
Uredniški odbor Mladike razpisuje tudi letos fotografski natečaj za naslovno stran revije. Tematika ni določena, vendar naj ustreza značaju revije (narava, okolje, letni časi, etnografija, naši spomeniki, naši prazniki).
Nagradni sklad predvideva:
200.000 lir nagrade za prvo mesto,
100.000 lir za drugo mesto
in več odkupnih nagrad po 50.000 lir.
Izdelke (največ tri za vsakega udeleženca) naj prijavljenci pošljejo do 31. decembra 1994 na naslov: MLADIKA, Fotografski natečaj 1994, ul. Donizetti 3, 34133 TRST -TRIESTE.
Jesenska nabirka za Marij anišče
V teh dneh, jesenskih kvatrih, se bo po cerkvah na Tržaškem nabiralo za Marijanišče. Kot je znano, se zadnje leto v Marjanišču mnogo prenavlja in gradi. V prvih avgustovskih dneh smo, sicer s krajšo zamudo, dokončali prvi del obnove. Denarni stroški so se zaradi nepredvidenih del in zaradi dokončanja stopnišča (tako je že zdaj uporaben prvi del) izredno povečali.
S koncem tega meseca bi morali začeti z drugim delom obnove in končati v prihodnjem letu. Kljub določeni denarni pomoči je za dokončanje del potrebno še veliko dodatnih sredstev.
Zato vabim vse, ki čutijo z Mari-janiščem, da nam priskočijo na pomoč. Možno je nakazati denar tudi na Openski hranilnici in posojilnici na tekoči račun Marijanišče št. 62 in poštni tekoči račun Orfanotrofio Marianum št. 12085346, via Nazio-nale - Narodna 89, Opčine. Vsem prijateljem Marijanišča za njihov dar že v naprej najlepša hvala.
Tone Bedenčič
Zlata maša v Sočergi
Zlatomašniku g. župniku Mirku Valentiču iskreno čestitamo ob njegovem visokem in pomembnem jubileju.
Želimo mu, da bi kot doslej v Bogu našel svojega vodnika in zaščitnika, ki naj mu tudi v bodoče v svoji milosti podeli obilo zdravja, zadovoljstva in osebne sreče.
Slovesna sv. maša bo ob 16. uri.
Farani Sočerge
POPRAVEK
V zvezi s člankom v prejšnji številki KG o zlatomašniku Mirku Valentiču se iskreno opravičujemo g. župniku Milanu Prelcu, ki ni bil omenjen kot Valentičev naslednik v župniji Sočerga.
Sebe moramo poznati: če nam že ne bo pomagalo najti resnice, nam vsaj pomaga urejati življenje; to pa je najpomembnejše.
OBVESTILA
CERKEV SV. TOMAŽA V VRHPOLJU vabi v nedeljo, 25.9.1994, na shod z začetkom ob 15. uri. Shod ima namen predstaviti zgodovino te starodavne cerkve, ki je skozi stoletja služila Lipici, Bazovici, Gropadi, Padričam, Dragi, Mihelom, Nasircu, Krvavemu potoku, Vrhpolju. Ker je cerkev, hudo poškodovana, je v teku akcija za najnujnejša dela, ki bi preprečila dokončen propad te zgodovinske zgradbe. O zgodovini in programu bomo obširno poročali v naslednji številki.
VIPAVSKO PASTORALNO PODROČJE vabi na spominsko slovesnost zamolčanim žrtvam medvojnega in povojnega nasilja na Vipavskem, in sicer v Log pri Vipavi, v nedeljo, 25. sept., ob 15. uri. Somaševanje bo vodil škof Pirih. Peli bodo združeni zbori. Zunaj bodo blagoslov spominske plošče, recitacije in družabnost.
SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA IN KLUB PRIJATELJSTVA vabita na izlet po Dolenjski
14. oktobra. Obiskali bomo Stično, dolino Temenice in Mirne, rojstni kraj škofa Friderika Barage, Šentrupert in druge lepe kraje. Podrobnejše informacije lahko dobite v trgovini Fortunato v Trstu ob cerkvi sv. Antona Novega.
MIRENSKI GRAD - KVATRNICA.
Glavni romarski shod v cerkvi Žalostne Matere božje bo v nedeljo, 18. septembra. V soboto pred praznikom je ob 19. uri maša, ki jo bo vodil in oblikoval župnik iz Branika skupaj z verniki in pevci. Po maši je procesija z lučkami in petje litanij.
V nedeljo bodo maše: ob 7. uri s petjem, ob 10. uri slovesna maša župnije Miren. Popoldne ob 15.30 bodo pete litanije Matere božje in ob 16. uri slovesna sklepna maša, ki jo bo vodil profesor dr. Drago Ocvirk. Pri maši bo pel zbor župnije Miren.
Priložnost za spoved bo od 6. do 12. in od 15. do 18. ure.
V MARIJINEM DOMU PK1 SV. IVANU bo v soboto, 1. oktobra, ob 20. uri in v nedeljo, 2. oktobra, ob 17. uri predstava Bogataška norost v izvedbi gledališke skupine Beseda. Režija Adrijan Rustja. Toplo vabljeni!
Sožalje
Sovodnje: ob težki izgubi prijatelja Franja Rojca izreka zbor Rupa-Peč globoko sožalje ženi Nadi ter sinovoma Marku in Ivu.
Sožalje
Mačkolje: ob izgubi ljubljene mame izrekamo Darji in svojcem občuteno krščansko sožalje. Prijatelji.
DAROVI
Za krvodajalski sekciji v Doberdobu in Sovodnjah: družina Rupil, v spomin na dragega Iva Ožbota po 50.000 (skupaj 100.000 lir).
Za cerkev na Vrhu: starši Černič ob krstu hčerke Isabel 50.000 lir.
Za popravilo zvonov v Štandrežu: Zavadlav Vojko 100.000; Tomažič Schetti-no 100.000; Nanut Niko 50.000; Riavec Meri 20.000; Zavadlav Jožefa 25.000; Zavadlav Pierina 25.000; Zavadlav Vida-Lupin 50.000; Maver Viktorija 50.000; Mučič Savina 50.000 lir.
Za cerkve v Mačkoljah: za pok. Erne-sto Smotlak neimenovani družini 50.000 lir.
Za stroške ob žup. prazniku sv. Jerneja: druž. Deklič 200.000 lir.
Za domače skavte v Mačkoljah so darovali: namesto cvetja na grob pok. Ernesti Smotlak družina Tul (54) 50.000; druž. Ferrarin 50.000; Benjamin Smotlak z družino 50.000 lir.
Za popravilo cerkve v Gabrovici pri Ospu: namesto cvetja na grob pok. Ernesti Smotlak Slava in Anica z družino
50.000 lir.
Za SGS: namesto cvetja na grob Franja Rojca darujeta Adrijana in Julko Čau-dek 50.000 lir.
Ob drugi obletnici smrti Ličke Moko-le - Legiša daruje mož za šempolajski cerkveni pevski zbor 50.000 lir.
7" Katoliški g'nr: A.D. Skedenj
100.000 lir.
Za cerkev v Jamljah: ob četrti obletnici smrti moža in očeta Jožefa Pahorja daruje družina 100.000 lir.
N.N. daruje 500.000 lir za Sv. Goro in
500.000 lir za slov. misijonarje.
V spomin na pok. Franja Rojca darujeta L.L. Drole za Zavod sv. Družine
50.000 lir.
Za slovenske misijonarje: F.V. 50.000; M.Ž. 100.000; Marija Kogoj za otroke misijonarja Ernesta Saksida 100.000 lir.
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v hvaležen spomin na Marijo Mijot: Zora Carini 15.000; Lojzka Novak 5.000; sestri Mljač 5.000; Hedvika Kandut 20.000; druž. Bizjak 30.000; MCB 20.000; Marta 50.000; Julka 50.000; Marcela Pahor 5.000; Mimi in Pina Kobal 50.000 lir.
ŠIRI KATOLIŠKI GLAS
SZSO - SOS
vabi vse skavtinje, skavte (aktivne in neaktivne), starše in prijatelje na praznovanje
ob 30-letnici ustanovitve SGS,
ki bo v nedeljo, 18. septembra, na sedežu SGS ob drevoredu XX. septembra 85 v Gorici.
PROGRAM:
10.30 zbor pri skavtskem sedežu;
11.00 sveta maša;
12.30 kosilo (za vse prisotne);
14.30 okrogla miza na temo: Kakšna vzgoja v skavtski organizaciji danes? (sodelujejo: Mitja Ozbič, Nadja Ma-ganja Jevnikar, Ivo Jevnikar, p. Robin Schvveiger, Miran Devetak); istočasno: velika igra za otroke in mladino od 8. do 16. leta;
17.00 taborni ogenj;
19.30 snemanje zastave in pesem slovesa.
Sledi prosta zabava ob prigrizku in glasbi.
Tekmovalni štafetni
Ob sedemdesetletnici
Po predvidevanju in urniku, ki so ga napovedali, je potekal na Goriškem v soboto, 3. septembra, popoldne štafetni troboj, ki ga je priredila skupina Šole preživetja. Štirinajst trojic je tekmovalo v veslanju s kajakom, teku in kolesarjenju z gorskimi kolesi.
Kajakaši so svoj napor pričeli pri ostankih starega mostu pod Štma-vrom in v bližini državne meje, peš so morali čez jez v bližini elektrarne ENEL, nato pa so nadaljevali do mostu 9. avgusta na državni cesti za v Videm. Tam so jih čakali tekači, ki so namesto štafetne palice prevzeli rdeč kartonček in tekli po poljih in asfaltu do sovodenjske občinske telovadnice. Spoprijeti so se morali tudi z nepričakovano težavo, ker je mlajši fant iz Sovodenj, ki ni sodeloval na tekmovanju, neodgovorno premaknil smerokaze in skoraj izničil napor prirediteljev, ki so progo trasirali in opremili. Očitno je, da bo potrebno v bodoče takšne vandalizme upoštevati med pripravami in izvedbo. Škoda!
Pred sovodenjsko telovadnico so kartončke prevzeli kolesarji, ki so prekolesarili 19 km poti mimo Zdravščine, muzeja na Debeli griži in Gabrij spet do Sovodenj. Najbolj nenavaden je bil prehod Vipave, ki je v zadnjih štiriindvajsetih urah toliko narasla, da je udeležencem segala do prsi.
Proglasitev rezultatov je potekala
troboj na Goriškem
Športnega združenja
pred spomenikom ZSŠDI v Sovodnjah ob prisotnosti deželnega in pokrajinskega predsednika ZSŠDI Jurija Kuferzina in Marka Lutmana, odgovornega za množične prireditve Marija Šušteršiča, sovodenjskega župana Vita Primožiča in predsednika Upravnega odbora sovodenjske Posojilnice Mirka Hmeljaka, ki je skupaj s Kmečko banko prispevala k izvedbi tekmovanja. Pokale so na prošnjo prirediteljev darovali Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, Slovenska kulturno gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij. Prva štiri moštva so prejela tudi praktične nagrade. Sovodenjsko športno društvo je poskrbelo za pogostitev dvainštiridesetih tekmovalcev, njihovih spremljevalcev in članov Šole preživetja, kar je seveda sodilo v celoto in uspešnost pobude.
Vrstni red:
1. MO O. Župančič - Št and rež 1 h 37 m; 2. KK Silec 2 - Gorica 1 h 43 m; 3. ŠD Soča - Sovodnje 1 h 43 m 30 s; 4. KK Silec 1 -Gorica 1 h 44 m 29 s; 5. Shotokan Ryu - Gorica; 6. SPDG Veterani - Gorica; 7. ŠD Sovodnje - Sovodnje; 8. K ŠD Kremenjak - Jamlje; 9. KK Silec 3 - Gorica; 10. Gorica DiMaRo - Gorica; 11. SPDG Vržot - Štandrež; 12. KŠD Naš Prapor - Pevma; 13. Šol. teh. center - Nova Gorica; 14. KŠD Naš Prapor + ŠD Mladost; Pevma + Doberdob.
Aldo Rupel
KATOLIŠKI GLAS Tednik
List je nastal po združitvi goriškega tednika »Slovenski Primorec« in tržaškega »Teden«. Prva številka »Katoliškega glasa« je izšla 2. februarja 1949.
Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28.01.1949 Glavni in odgovorni urednik:
Dušan Jakomin Izdaja: Zadruga Goriška Mohorjeva Riva Piazzutta, 18 - Gorizia - P.I. 00480890318 Tiska: Tiskarna Budin Riva Piazzutta, 18 - Gorizia Letna naročnina v lirah:
Italija	55.000
Slovenija 55.000 inozemstvo 80.000 zračna pošta 100.000
Oglasi in osmrtnice: 1 modulo (5 cm višine v enem stolpcu) 45.000 lir + 19% IVA. Možne so sestave z več enako velikimi moduli, ne pa vmesne mere.
Član:
ZDRUŽENJE ITALIJANSKEGA PERIODIČNEGA TISKA
EC
ZVEZA ITALIJANSKIH KATOLIŠKIH TEDNIKOV
KONCERT NABOŽNE GLASBE
zbor Jacobus Gallus iz Trsta
vodi Janko Ban
Župnijska cerkev v Štandrežu nedelja, 25. septembra 1994, ob 17. uri
Prireja Združenje cerkvenih pevskih zborov - Gorica